CELJE 30. JANUARJA 1975 — ŠTEVILKA 4 — LETO XXIX — CENA Z DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kooka je padla. Odložili smo se za novo, dokaj neanajvadno nagradno igtro.lOd vas bomo zahtevali, da nam boste nekaj napisali iz vašega kraja, kolektiva, dru- štva, interesne skupnosti, šole — od vsepovsod tjorej, kjer se kaj dogaja. Zani- mivega i>ač. Z igiro še ne začenjamo. O tem, kaj hočemo, boste prebrali v prihod- njem NT. In na(grade? Lope. Poglejte na notramje sbranfi, tam, kjer so pisma. V ponedeljek je naše leteče uredmišitivo poletelo v Buiče. Milenko StraSek, Juire Krašovec in Zdenka Stopar so napolnili beležmiice. S čim? Berite v današnjem NT. Tudi v prihodno'ilh dnedi bomo z letečim uredniištvoim obiskali nekatere krajevne skupnosti, oddaljene vasi in zaselke. Ce se kaj zanimivega dogaja pni vas ailii pa če bi radii, da vas obiščemo — pišite. Ciganka je že v tisiku. Naročilniice pridno poaiilijate, tako da smo kar presene- čeni. V tiskarni Aaro pa praviijo, da bodo pohiteOi. Pišite! • VAS UREDNIK O PROSTORU Danes dopolde bo v Velenju posvetovanje skupnosti slovenskih občin o temi Zasnova urbanizacije Slovenije kot element regionalnega prostorskega plana. Gradivo za posvet je pripravil republiški Zavod za regionalno prostorsko pla- niranje. Sklicali so ga zato, da bi predstavniki občinskih skupščin in izvršnih svetov ter strokovni delavci izrekli ninenja in predloge k stališčem javne razprave o zasnovi regionalnega prostorskega načrta. Zavod je pripravil po- vzetek vseh pismenih pripomb na osnutek. Sedaj bodo oce- nili, v koliki meri lahko pripombe vplivajo na morebitne spremembe zasnove, nato pa bodo izdelali končni predlog zasnove. Na celjskem območju ni bilo najbolj živahne razprave o dokumentu, ki sicer močno posega tudi v prostor regije. 2e zato, ker v izhodišče postavlja enakomernejši, policen- trični razvoj slovenskega prostora in uresničevanja takega družbeno-ekonomskega razvoja, ki bo vsem občanom omo- gočil enako startno osnovo možnosti za življenje, šolanje, delo in družbeni položaj. Med drugim zasnova urbanizacije načrtuje, da bi v vseh delih slovenskega prostora imelo 90 odstotkov občanov dostop do središča v pol ure. Sorazmer- na nerazvitost, prostorska neurejenost, slaba urbanizira- nost in tudi vse več ekoloških problemov pa spodbuja celj- sko območje k bolj zavestnemu oblikovanju zasnov urba- nizacije Slovenije. Ko bo dokument sprejet, bo v resnici pomenil dogovor, ki bo vplival na sprejem mnogih družbe- no-ekonomskih odločitev. V povzetku javne razprave so upoštevane tri osnovne dopolnitve gradiva iz celjskega območja. Velenje je zahte- valo, da je v razvojnih usmeritvah upoštevano kot poten- cialni pol razvoja prostora regije v okviru policentričnega sistema Slovenije. V zasnovi urbanizacije Velenje ni dobilo takega mesta zato, ker prihodnjo ekspanzijo tega subcen- tra ovirajo prostorske, demografske in komunikacijske težave. Krajevna konferenca SZDL Radeče pa je izpostavila vprašanje regionalne opredelitve te krajevne skupnosti. V pripombah so Radečani dejali: Za nas ni najbolj bistve- no, kako smo teoretično opredeljeni oziroma regionalno povezani. Pred očmi imamo praktične in zelo pereče pro- bleme. Danes smo (upravičeno) všteti v prostor celjske regije, ki pokriva med drugim prostor laške občine, v okviru katere se tudi upravno in samoupravno nahaja ra- dečko območje. Toda koncept razvoja celjske regije, ki smo ga imeli priliko videti, ne upošteva našega območja... Nato pa so izrekli mnenje, da med urbana središča z zmernejšo rastjo prebivalstva spadajo tudi Radeče s svo- jim gravitacijskim območjem. Zato bi morali snovalci za- snove urbanizacije SRS jasneje opredeliti ta urbana sre- dišča, njihove funkcije in razvojne možnosti v odnosu do celotne zasnove, urbanizacije v SRS. še ena razlika je med pogledi območja in vsebino Za- snove urbanizacije. Republiški dokument načrtuje leta 1986 maso ustvarjenega družbenega proizvoda le za predvidenih 24-1.500 prebivalcev." Regijski dokument o družbeno-ekonom- skem razvoju pa načrtuje 259.000 prebivalcev. To neskladje v izračunih bo zahtevalo usklajevanje. Na vsak način pa moramo tudi ob današnjem pvosvetu o zasnovah urbanizacije Slovenije kot elementu regional- nega prostorskega plana spomniti, da bi se morali v obli- kovanje končnega predloga bolj vključiti še drugi družbeni in gospodarski organizmi. Saj gre za velike odločitve. Zato ni razumljiva stranska pozicija zlasti vseh oblik združenega flela. Kajti priznati moramo, da smo se do prostora in do prostorskega načrtovanja doslej obnašali preveč mačehovsko. J. V. S prireditvijo v Narodnem domu so v Celju končali lanske 10. jubilejne sindikalne športne igre v organizacij Zveze za športno rekreacijo pri Temeljni telesno kulturni skupnosti Celje. Najboljšim so razdelili priznanja in sj. zaželeli, da bi bile letošnje — nekoliko spremenjene — igre še boljše. Na posnetku vidimo (od leve proti desni) Toneta Goršiča, Braneta Stamejčiča, Ivana Kramerja in Bog- dana Povaleja, ko čestitajo predstavnici zmagovalne ekipe med članicami Ivici Bezlaj Iz celjskega Ingrada. Prireditev je bila dopolnjena tudi s proglasitvijo najboljšega celjskega športnika za lansko leto. Več o tem preberite na športni strani. (FOTO: TONE TAVČAR) ŠMARJE GRADNJE PO DOMAČE? Urbanizacijo kot osnovo načrtnega razvijanja naselij so doslej v šmarski občini obravnavali več ali manj skorajda mačehovsko, šele zadnja leta je nekoliko drugače. Vzrok za to pa je seveda načrtnejša politika občine in razvoj, ki za- hteva tudi spremembe v urbanizaciji. Prav zaradi neureje- nih razmer pri urbanizaciji naselij je v preteklem obdobju nemalokrat prišlo do zapletov pri nameravanih gradnjah. Posledica tega je bila, da so ponudniki, ki so nameravali graditi v občini, odstopili od načrtov. Morda je še najbolj opozoril na ta problem lanski po- tres, ki je z vso težo pokazal, da občina nazaduje. Hkrati je postalo tudi jasno, da ni več moč čakati na urbanistično rešitev krajev Šmarje, kjer bodo še letos nujno morali revizirati že obstoječi urbanistični načrt ter Bistrico ob Sotli, Šentvid pri Grobelnem in Pristavo. Osnutek programa komunalnih del za letošnje leto piše, da morata nove urba- nistične načrte dobiti tudi naselji Rogatec in Podčetrtek. Istočasno bodo morali Izdelati še zazidalne načrte za na- selja Šmarje, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Mestinje. Po programu občinske skupščine Šmarje pri Jelšah bo stroške za izdelavo krila skupščina iz proračuna in pa solidarnostni sklad. Za te namene bodo potrebovali cca 650.000 dinarjev. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ni mnogo že zamuje- nega, saj graditelji hiš doslej niso mogli čakati na urbani- stične načrte krajev ter na zazidalne projekte, ki jih ni bilo. Vsako nadaljnje zavlačevanje bi pomenilo prekrut po- seg v zaenkrat še urbanistično homogeno pokrajino. Prav tako lahko mirno zastavimo vprašanje, ali so se po potresu upoštevale pripombe ustreznih služb ali ne. Po gradnjah sodeč najbrž ne. nist CEIJE DA ZA GOLOVEC s sprejemom poroštvene iz- kve na sredstva insveistitor- celjske občinske skupšči- v višini 37,6 milijonov dinarjev, kar je potrdil iz- ^^ilni odbor celjske podru- ^ice Ljubljanske banke, je ^bila graditev turistično re- kreacijskega središča pod Golovcem tudi formalno ze- leno luč. Poroštvena izjava pa se nanaša na prvo fazo gradnje. Celjska občinska skupšči- na si je zagotovila sredstva za to pomembno investicijo z družbenim dogovorom, iz- vršni svet skupščine pa je ob vlogi za izdajo poroštve- ne izjave zagotovil, da bo in- vesticijo ustavil, v kolikor bd v sklad za izvajanje teh del ne dotekala predvidena sredstva. Upajimo pa, da do tega ukrepa ne bo prišlo, saj se je celjsko gospodar- stvo zavestno odločilo za so- financiranje te naložbe. MB ŠOŠTANJ KAMEN ZA TE-IV V soboto, 1. februar- ja, bodo v Šoštanju po- ložili temeljni kamen za termoelektrarno IV, ki bo imela moč 335 MW. S tem bo največja proizvodna enota v ju- goslovanskem elektro- gospodarstvu. Vsekakor je začetek gradnje termoelektrar- ne IV velik dogodek, saj je znano, da pri nas energijo še kako potre- bujemo. Svečanosti ob začetku gradnje izred- no pomembnega objek- ta se bodo udeležili tu- di številni predstavniki našega gospodarskega in družbeno-političnega življenja. tv VINSKA GORA KARNEVAL BO! Čeprav vsiepovsod odpo- veidujejio tradxionakie pustne karnevale, so ' se v Vinski gori odločali, da bodo na pusitno nedeljo pripravili po ulicah srvo- jega kraja pustni karne- val. Karneval pripravlja prosvetno društvo dz Vin- ske gore. Kot smo izve. deli, bo karneval obiskal tudi Velenje in tam Ve- lerfjčanom na šegav na- čin predstavil življesnje in probleme v Vinski gori. L. OJSTERiŠEK Nabrusiitio peresa za nagradno igro 10x1000 2. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 DRUŽBENI PRA VOBRANILEC SAMOUPRA Vt Celjska občinska skupšči- na je na zadnji seji v decem- bru imenovala za družbenc- ga pravobranica sani<>u])rav- Ijanja občine Celje Rudija Peperka. Z ustavo smo se dogovorili tudi o dioižbenem varstvu samoupravnih pra- vic in družbene lastnine. V besedilu ustave je naglašeno to posebno družbeno varstvo samoupravljanja in družbene lastnine. Čeprav je prvi nosi- lec tega vars|,va v občini ob- činska skupščina, z njo pa še drugi organi, sodišča, ustavna sodišča in javni to- žilec, je uvedba novega druž- benega organa, to je družbe- nega pravobranilca ^ samo- upravljanja, pomembna no- vost zaradi več vzrokov. Za- kona o družbenem pravobra- nilcu samoupraviLjanja še ni. A ta zamuda ne sme prepre- čevati, da novi organi druž- bene zaščite samoupravlja- nja ne bi začeli z delom, kajti za delo družbenega pravobranilca je že v tem trenutku važno vsaj dvoje — da ustavno spodbujeno spre- minjanje samoupravnih od- nosov ne poteka dovolj hitro, da je torej iskanj napak in slabosti v samoupravljanju dovolj, in da z uvedbo druž- benega pravobranilca samo- upravljanja kot samostojne- ga organa družbene skup- nosti začenjamo bogateti si- stem družbene samozaščite. Ne s prisilo, z zakoni, s pre- vladujočo vlogo družbene sa- mozaščite. Ne s prisilo, z za- koni, s prevladujočo vlogo države. Pač p>a z organom, ki raste iz samoupravnega in- teresa delavca in je varstvu samoupravljanja namenjen, ker vsi Čutimo, da moramo zaščititi samoupravljanje kot naS največji zaklad pred vse- mi visokimi čermi nevarnosti — tehnokrati in menažerji, Kikupdnsko, lasitnž^šlko mised- nostjo, izkrivljenjem samo- upravnih odnosov, pred pos- kusi kratenja pravic delav- cem in podobnim. Kaj potemtakem odloča vsebino dela družbenega pra- vobranilca samoupravljanja? Rudi Peperko: Samouprav- na sistem dograjujemo. Na osnovi ustavnih določil želi- mo utrditi samoupravno vlo- go in družbenoekonomski po- ložaj delovnega človeka. Živ- ljenje nam kaže vsak dan, da 1a pot ni in ne bo lahka. Tega nihče ne pričakuje. Pri- haja do slabosti in kršitev v samoupravljanju. Delavcem ponekod krnijo neodtujljive samouprame pravice. Po- znamo napake v odnosu do družbene lastnine. Vsega tega, če odštejem politične organizacije, sodišča in jav- nega pravobranilca, ki kot pravosodni organ ostane, ni- smo dovolj skrbno sprem- ljali. Zato mislim, da je v podružbljanju varstva samo- upravljanja novi organ po- treben. Kako bo delal, kako ga bomo uveljavili, to je se- daj težko reči. Smo na za- četku. Ustava dolvaj konkretno od- l«>ča, kdaj lahko ukrepate kot družbeni pravobranilec samo- upravljanja. Kako boste spro- žili postopek, če boste ugoto- vili, da v de!ovni sredini škriplje v samoupravnih od- nosih? K ud i Peperko: Družbeni pravobranilec začne postopek, ko sam, na pobudo delav- cev, občanov, organizacije združenega dela in drugih političnih ter družbenih X)rga- nizmov ugotovi kršitev ka- kršnekoli samoupravne pra- vice ali pa, je prizadeta druž- bena lastnina. Občinski skup- ščini ali sodišču združenega dela nato predlaga, po vseh preverjanjih, ustrezne ukrepe. Katere kršitve so lahko po- vod za pravobranilčcv ukrep? Rudi Peperko: Kršitve iz medsebojnih razmerij, samo- upravnih aktov in neupošte- vanje diružbenih dogovorov. Nadalje kršitve neodtujljivih pravic delavcev. Zlasti ko gre za temeljno delavčevo pravi- co do ugotvaljanja in delitev dohodka, odločanja o sred- stvih, sprejemanja planov, če gre za neuresničevanje skle- pov iJi dogovorov, če ugoto- vimo torej primere človeko- ve odtujenosti od dela, sa- moupravljanja, zlasti pa do- hodka. Ravno v tem, v koliki meri delavca vpliva na doho- dek, na ustvarjanje in deli- tev, na to, kako ga ustvarja, ali je zainteresiran, ali se čuti svobodnega pri delu, v tem je mnogokrat vzrok za samoupravne • nesporazume, za delavčevo odtujenost. Zakaj odnos do dohodka najbolj naglašate? Rudi Peperko: Ker je v naših kolektivih še preveč zakoreninjen star odnos pod- jetje-delavec. Se vedno na- stopajo in se skušajo uvelja- viti določene skupine, ki šči- tijo nekak interes podjetja — v odnosu do delavcev, ki delajo. Čigavo pa je to pod- jetje? Tako miselnost mora- mo prelomiti, saj drugače delavec ne bo začutil, da svo- bodno združuje delo z dru- gimi delavci, ki delajo s sred- stvi v družbeni lastnini. Kaj lahko pomeni družbeni pravobranilec samoupravlja- nja prav delavcu? Rudi Peperko: Ne le delav- cu. Tudi občanu, vsakemu človeku naše družbe — zelo veliko. Moram še povedati, da pravobranilec ne ščiti le posameznika, marveč tudi asociacije. Delavci bodo pra- vobranilcu lahko povedali o različnih kršitvah samoupra- vljanja v kolektivu. Iskali bo- do varstvo svojih samouprav- nih pravic. Imeli bodo druž- beni organ, ki mora objek- tivno in nepristransko zašči- titi, varovati samoupravne pravice in družbeno lastniij©. Brez angažiranosti delavcev, njihovega sodelovanja in brez pomoči kolektivov, samoup- ravnih interesnih skupnosti, političnih organizacij, SZDL in drugih družbenih dejavni- kov, bo delo pravobranilca otežkočenu. Zakaj? Rudi Pepi-rko: To je nov družbeni organ v naši samo- upravi in družibeni praksi. Nimamo izkušenj. Nekaj iz- kušenj s tega področja imajo sodišča, politični osebki. Vse to . je premalo. Osebno mis- lim, da tega dela ne bom mogel dobro opravljati brez neprestane in neposredne po- vezave z vsemi oblikami druž- benega življenja. Samo taka povezava bo dala praktične rezultate Ce jih ne bo, to pomeni, da bomo tudi usta- vo težko uresničili v naši življenjski praksi. J. V. Rudi Peperko CELJE Na zadnji razširjeni seji Izvršn^a odbora Občinske konference SZDL v Celju skupaj s člani koordinacij- skega odbora za splošni ljudski odpor so spregovori- li o uresničevanju koncepta SLO. v novi ustavni ureditvi. Razgovora se je udeležil tu- di predsednik koordinacij- skega odbora RK SZDL za SLO Prane Poglajen, ki je pohvalil dosežke celjske ob- čane na tem področju. Pri pripravah na SLO se celj- ska občina uvršča rned naj- delavnejše v Sloveniji. Mnoge koristne napotke je dala lanska vaja »Jesen 74« in lokalna vaja v krajevnih skupnostih Dobrna, StiTnec in Frankolovo. Predvsem slednja vaja je pokazala ve- liko vlogo kraje\Tie skupno- sti v pripravah za SLO. Franc Poglajen je p>oudaril, da so pri lanski vaji »Je- sen 74« naredili to napako, ker so med vajo ulcinili kra- jevne skupnosti. Nasprotno, krajevna skupnost mora de- lovati tudi v vojnem času in ji ne smemo kratiti nje- nih samoupraTOih pravic. Treba je doseči, da bo vsak občan v Osnovni celica, to je krajevni skupnostd, vedel, kje mu je mesto v primeru vojne. V odbore pa je treba vključiti še več mladih in predvsem žensk, saj tega ka- dra zdaj primanjkuje. Za- jeti je treba kompletno ba- 350, kajti le tako bomo pri- šli do zasnov splošne ljudske obrambe. Potrebno je tudi večje sodelovanje med posa- meznimi krajevnimi skupno- stmi in koordinacija njiho- vega dela. Težiti je treba k raz\ajanju sodelovanja med oboroženimi strukturami in terenom. Niso pa samo krajevne skupnosti tiste, kjer mora- mo krepiti in plemenititi SIjO. To velja tudi za teme- ljne organizacije združenega dela, kot tudi šole. Pri sled- njih so b:ii ponekod doseže- ni lepi rezultati, drugod pa še niso dojeli bistva o SLO. Kljub precejšnjim rezulta- tom pa še ostajajo številne odprte naloge, ki jih bo tre- ba nemudoma rešiti. Za to pa so potrebni vsi, ne sa- mo posamezniki, kajti zave- dati se moramo, da eden proti skupini ne more biti uspešen. Splošna ljudska ob- ramba pa je splet nastopa nas vseh, T. VRABL IZVRŠNI SVET ŽALEC čeprav ni minilo še niti leto dni, kar smo z izvolitvijo novih skupščin ustanovili tudi izvršne svete v občinah, je prav, da pogledamo, kaj so doslej Storili. Kakšni so uspehi in hibe v delu in kakšn^j so naloge za prihodnje. O tem smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta žalske ob- činske skupščine, JOŽETOM JANOM. Kako je izvršni svet po ustanovitvi pričel z delom in kakšne so bile začetne težave? Izvršni svet je na začetku dela sprejel v skladu s pro- gramom skupščine precej ob- sežen načrt svojega dela do konca leta 1974. V tem prog- ramu smo zajeli vsa najpo- membnejša \^rašanja, ki so povezana z gospodarskim in družbenim raza^ojem občine. Seveda smo pri prvih kora- kih naleteli na posamezne te- žave. Ena je bila prav gotovo v tem, da za to ni bilo nika- kršnih izkušenj, saj se je iz- vršni svet kot organ skupšči ne v občini uvedel šele z no- vim skupščinskim sistemom. Takoj na začetku smo tudi ugotovili, da bo za uspešno delo pri izvr.šnem svetu pot- rebno oblikovati p>osamezna telesa, ki naj bi obravnavala vprašanja iz njegove pristoj- nosti. Zato smo ustanovili od- bore, komisije in sklade. Najprej smo imenovali odbor za gospodarstvo in finance, odbor za družbenopolitični si- stem ter komisijo za urbani- zem. Ena izimed velikih težav, ki nas spremlja že od samega začetka, ob obilici dela in nalog, ki so pred našim iz- vršnim svetom, se pojavlja ob realizaciji sprejete politi ke, ko nam marsikje manjka stroko\'nih kadrov, ki bi iz- peljali posamezne naloge. Us- pešnost dela izvršnega sveta je predvsem odviisna od ktinčno uresničenja spre- jetih stališč na skupščini, ka- kor tudi na sejah izvršnega sveta. Od sprejetega stališ- ča, sklepa in do politične iz- vedbe je večkrat zahtevna pot. Kateri so po vašem mnenju poglavitni uspehi, ki izvira- jo iz dela izvršnega sveta? Čeprav je težko po nekaj- mesečnem delovanju našega izvršnega sveta govoriti o uspehih pri realizaciji skup- ščinske politike predvsem zato, ker se zavedam, da do- ločeno delo pokaže STOje re zultate šele p>o nekaj letih, pa bi vendajle navedel nekaj ugotovitev. Predvsem naj po- udarim, da je ob usklajenem in prizadevnem delovanj\i ne le izvršnega sveta, temveč tudi ostalih dejavnikov v občini, leto 1974 izrednega pomena po dosežkih na gospodar- skem in družbenem področ- ju, kakor tudi -pri realizaciji samoupravnega dogovarjanja na najširših osnovah. Ob kritičnosti skupščiiie do našega dela, kar je pO mojem mnenju pravilna pot za dosego kvalitetnih rezul- tatov, smo v letu 1974 spre- jeli sirednji in dolgoročni pro gram razvoja občine, ki kaže jasnejšo perspektivo Savinj- ske doline v celotnem razvo- ju prostora SR Slovenije. Omembe vredna je konkreti- zacija tega programa pred- vsem na dveh področjih — na področju načrtnega pristo- pa k realizaciji posameznih nalog v gospodarstvu ter na področju samoupravnega spo- razumevanja in družbenega dogovarjanja, kjer smo z družbenim dogovorom na os novi referendum uspeli zago- toviti precejšnja sredstva za razvoj posameznih družbenih dejavnosti do leta 1980. Izrednega i>omena so tudi dosežkii pri razvijanju samo- upravnih odnosov, tako pri ustanavljanju TOZD, pred- vsem v okviru delovnih orga- nizacij, ki imajo sedež zu- naj občine, kakor tudi na področju ix>glabljanja samo- upravljanja posameznih OZD. Izreden korak naprej pomeni razvoj krajevne samouprave in razvoj posameznih inte- resnih skupnosti. Čeprav re- zultati na področju gradbe- ništva in komimalne izgrad- nje še niso tako vidni, ven- darle menim, da smo na tean področju dosegli pomembne premike v zvezi s pripravo urbanistične dokumentacije in samoupravne organizirano- sti stanovanjskega gospodar- stva. Začetek intenzivne blo- kovne gradnje ter bolj siste- matičen pristop komunalne- mu urejanju naših naselij — sta pomembna elementa us- pešnosti na tem področju. Se je izvršni svet dovolj vključil v delo in d'ogajanja v občini? Mislim, da je prav to tisto, kar z našim kolektivnijn de- lom in s sodelovanjem vseh najbolj želimo doseči. V ko- likšni meri smo uspeli, pa prepuščam oceni drugih. Kakšni so načrti za naprej? Razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v pre- teklem letu je gotovo solidna osnova za še hitrejši napre- dek v letu 1975. Največ po- zornosti bomo posvetili pred- vsem uresničevanju vseh tis- tih nalog, ki bodo čim več prispevale k boljšim rezulta- tom gospodarjenja. Nosilci našega gospodarstva, kmetij- stvo, strojna in tekstilna in- dustrija, bodo morali doseči hitrejši razvoj. Mislim, da bomo vso skrb morali posve- titi programiranju razvoja po- same2inih OZD in investici- jam v razširitev in sanacijo posameznih panog gospodar- stva. Letos tudi začenjamo gradnjo novega mestnega jed- ra v Žalcu, kar bo velik pri- spevek k hitrejšemu razvo- ju trgovine in gostinstva. Na področju družbenih dejavno- sti pa je 1975 leto, ko pri- čenjamo uresničevati pro- gram, ki je bil sprejet na zadnjem referendumu. Veli- ko pa je nalog v zvezi z na- daljnjim razvojem krajevne samouprave in interesnih skupnofeti. Skratka, predvsem na področju^ poglabljanja sa- moupravnih '(Vnosov. Naloge so. Pomembno je, da bomo k njihovi realizaciji pristopili akcijsko, usklajeno ter enot- no. Jože Jan CELJE MLADI VSEPOVSOD že sam naslov naglaša uvodno misel iz referata predsednika občinske kon- ference Zveze socialistič- ne mladine Slovenije Ce- lje, Metoda Trebičnika, ki je dejal, da morajo mla- di bolj kot kdajkoli pre- iti v akcijo v vseh sre- dinah in se boriti za bolj- še samoupravne odnose. Prva seja občinske kon- ference mladih je naka- zala maiogo problemov, zlasti pomembna pa je ugoto^tev, da je pred mladimi v bodoče mnogo dela in da se bodo mo- raJi samii angažirati, če bodo hoteli uspešno re- ševati probleme, ki jiiti ni malo. Nova organiziranost Zveze socialistične mla- dine omogoča vključeva- nje mladih v vse oblike dela, zlasti še pri samo- upravnem odločanju. To pa hkrati p>omeni, da bo- do morali mladi izdelati natančne programe svoje- ga dela, na katere se bo moč opreti kadarkoli. Se- veda tudi programi ne bodo reševali položaja: mladi naj ne ostajajo sa- mi, povezovati se morajo z vsemi družbeno politič- nimi organizacijami, od- ločno je treba odpraviti sleherno nezainteresira- noit. Na noTO torišče dela pa je pokazala razprava, kjer so posamezni razpravljale! ugotovili, da se bodo mo- rali dosledno boriti za ustreznejšo štipendijsko politiko, za boljše samo- upravne odnose na sred- njih ter drugih šolah, da bo treba urediti vprašanje Ldejnosti pouika, zlasti še na strokovnih šolah, mno- go pozornosti pa bo velja- lo posvetiti informiranju mladih. Mladi so razpravljali še o ljudski obrambi, delu mladih v delovnih organi, zaoijah, o razvoju višjega šolstva v Celju in še o marsičem. Seveda so se dotaknili tudi vloge mla- dih v delu krajevne skup- nosti. Za zaključek naj navedemo še misel enega izmed razp^ravljalcev. ki je dejal, da mladi še ve- dno nimajo v družbi tiste vloge, ki jim že po usta vi pripada. M. STRAŠEK št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 ČESTITKE KARDELJU Pionirji in taborniki iz Rogaške Slatine so ob no. voletnih praznikih obiska- li Edvarda Kardelja in njegovo soprogo Pepco, ]ci sta bila na zdravljenju D novem hotelu, jima vo- ščit* sreče in zdravja in ju obdarili s svojimi iz- delki in z albumom slik o svoji dejavnosti. Na sliki: pionirka in tabornik iz- ročata darili tovarišu Kardelju in soprogi. JOŽE UPNIK PORABA Eno leto ustavnih določb na področju uveljavljanja načela, da morajo delavcj imeti vpliv na delitev in po- rabo celotnega dohodka, je za nami. Tako kot navadno, je Pilo' potrebno tudi pri tem preiti vrsto izkušenj in odgovoriti na praktična vprašanja. De- lavci v združenem aelu go- spodarstva in družbenih de- javnosti Celja so se lam med prvimi v Sloveniji spo- razumeli o programih dela, sredstvih, potrebnih za nji- hovo uresničitev ter sklenili za ta sredstva samoupravne sporazume. 2e ob oceni teh prvih spo- razaimevanj je bilo izp>o- stavljeno, da bo potrebno sistem dograjevati in izpol- njevarta, ko stopamo v dru- go leto oblikovanja vsebine Jn obsega dejavnosti, ki ob- likujejo osebni in družbeni Standard, je zato prav, da ocenimo, kaj smo dosegli In kaj nas v priho^je še čaka. Odbor podpisnikov družbe- nega dogovora v Celju je v skladu z njegovima določii' spremljal, kako izvajamo do- govorjene programe fi- nančne načrte. Po devetih mesecih je ugotovil, da sa- moupravne interesne skujmo- sti svoje programe iosledno uresničujejo, prav i^ko pa sta bila tuda priliv in pora- ba sredstev skladna s pla- nom. Hkrati s tem je skupaj s komisijo izvršnega sveta za družbene dejavnosti pričel s-pripravami na sporazume- vanje v letu 1975. Preico skup ščin samoupravnih interesnih skupnosti so bila potrjena programska izhodišča m os nutki programov interesnih skupnostd za to leto. Ti pro- grami so pokazali, da »e po- trebno znatno več, kakor jih bo, upoštevajoč resolucijo o družbeno-ekonomski politiki v SRS in Celju, po kateri naj skupna p>oraba saostaja za 10 % izpad rasti družbe- nega proizvoda, mogoče ure- sničiti. Zato je bilo potreb- no pristopiti k usklajevanju teh programov materialnim možnostim. Usklajevanje je pokazalo, da še vedno niso razrešena Vsa vprašanja, ki bi zagotav- ljala resnično neposredno možnost zKlružen^ dela pri oblikovanju načrtci«v dela. Iz stOF>a predvsem delitev inte- resnih skupnosti (izobraže- valne, ktiltume, otroškega varsva, telesne kulture :in so- cialnega skrbstva) pa je do- slej za republiške skupnosti (raziskovalna, izobraževalna, p>okojninska in otroško var- stvo) znano le, za soliko naj bi porastla sredstva tem sku- pnostim. Sistem dogovarjanja je torej že v izdelavi osnu- tkov programov pretrgan. Ti in pa upoštevajoč specifično situacijo v Celju, ko je po rastel dohodek bolj o doseb- nih dohodkov, povzroča, da v okviru dovoljene porabe bolj poraste delež teh skup- nosti kakor pa občinskih, saj bodo te lahko povečale po rabo nad lansko dovoljeno le za okrog 10 %. Takšna situacija še bolj kakor lani izpostavlja že ugotovljeno dejstvo — da še nimamo izdelanih primernih načinov solidarnosti na vseh področjih družbenih dejavno- sti. Solidarnost je doslej ste- kla le na področju izobra ževanja, medtem ko na osta- lih področjih pK)teka le do- govarjanje o 2«iruževanju sredstev za skupne naioge Nedoslednost v solidarnost' ima dve dimenzija. Prva je ta, da delovni ljudje še ved- no jasno ne vedo, idaj s sredstvi, ki jih združujejo, finansirajo določene potrebe v občini v celoti, kdaj sred- stva solidarnostno prelivajo, kdaj pa je potrebno, la jih dopolnjujejo iz solidarnosti Na primer: medtem so je mogoče na podjročju izobra ževanja ob pokritju p.astnih potreb solddamostno aagoto viti, da imajo tudi v nekate- rih drugih občinah otroci enalie pogoje, pa na področ- ju pokojninskega zavarovanja ostale občine v Sloveniji po magajo zagotoviti pravice upokojencev v Ceiju. I>o- manjkanje sistema Kompletne solidarnosti se kaže iiasti na področju zdravstva. Zaradi nižjih poprečnih osebih do- hodkov v regiji so morah la- m delovm ljudje območja za- gotoviti več sredstev, da bi lahko imeli enako zdravstve- no varstvo kot ostali v Slo^ veniji, ker je letos z družbe nim dogovorom o skupm po- rabi za celo Slovenijo pred- lagana enaka prispevna stop- nja, bi zdravstvo regije ob- likovalo sredstva v enaki vi- šini kot lani. To pa seveda pomeni manj uslug, manj zdravstvenih pravic. Problem, ki ga bo mogoče rešiti le s solidarnostjo ali pa iz neto osebnih dohodkov. 2e prve razprave so pokazale, da dru- žbene dejavnosti v Celju tu- di v tem letu zelo odgovorno pristopajo k uresničevanju dogovorjenega načela o raz- bremenitivi gosi>odarstva in o večanju njene akumulativ- ne moči, zavedajoč se, da je le to pot k večjemu družbe- nemu standardu. Ob o- do na zborih delovnih ljudi o njih izrekali v svoje so- glasje ali nesoglasje. Z iista- novitvijo interesnih skupnosti na delegatski osnovi bi ste- klo tudi boljše informiranje o delu skupnosti, o čemer je bilo doslej izrečenih precej pripomb. Naloga, ki stoji pred de- lovnima ljudmi m občani, m lahka. Potrebno se oo na mreč opredeMti, katerim na- logam bo v tem letu ob pri- manj kovanju sredstev treba dati prednost. Nalog pa je veliko. V ospredju pa bodo nedvomno; ustvarjanje raz- mer Za celodnevno šolo in izgradnjo tehniškega eolskega centra na področju Izobraže- vanja, skrajševanje čakalne dobe v zdravstvu, nadaljeva nje kulturne akc'ije, razvol množične telesne kulture, na daljnja izgradnja mest v vrt- cih in druge. Letošnje leto pa bo tudi zahtevalo, da bodo v okviru interesnih skupnosti zaživeli takšni odnosi med sdruženim delom, kot jih predvideva ustava. Zato se bodo morali nosilci dejavnosti in člani interesnih skupnosti dobro organizirati. MITJA PIPAN TOZD IN KS - KAKO ? I Nova ustava je odprla no- 1 ve odnose med temeljnimi i organizacijami združenega ■ dela in krajevnimi skupnost- mi. Z njimi povezuje člove- ka na delovnem mestu, kjer ustvarja dohodek, z njego- vim življenjem v stanovanj- ' ski soseski, v krajevni skup- nosti. Hkrati s tem pa je , odprla vprašanje, kolikšen naj bo delež ustvarjenega ' dohodka v temeljni organiza- ciji združenega dela, ki naj pripada Krajevni skupnosti, da bo lahko za delavca, ki ^u živi, uredila boljše živ- ljenjske pogoje, mu zagoto- ; ^a najnujnejše komunalne i usluge in podobno, i Gre torej za vprašanje, ka- i zagotoviti sofinanciranje ' delovnih načrtov krajevnih skupnosti iz vrednosti delav- čevega presežnega dela, ne Slede na to, v kateri skup- ■lost] delavec živi. Ali , na Območju, kjer je tudi nje- pva delovna organizacija ali ^je drugje. Spletajo se torej 'love niti, ki so lahko v "^ogih primerih, zlasti pri Večjih delovnih kolektivih, ^^zpredene v deset in več •^ajevnih skupnosti v obči- I regiji, republiki in celo ^aj nje. In obratno, Ka- vse to uskladiti, povezati, I ^ ne bo vsakdo reševal te ; ^ose po svoje, pri nešte- . vratih ipd. Problem je torej nov. Prav njegovo reševanje. Sko- l! bi lahko rekli, da gre za I i^temsko vprašanje, čeprav ^ drugačne korenine in ^Se namene. Pa vendar, ^rašanje je takšno, da. za- ^^va veliko usklajenost, na regijskem območju, če že ne v republiki in mor da še čez. V želji, da bi napravili ko- rak naprej in dosegli pogo- je za razpravo, je izvršni svet pri celjska občinski skupščini na predlog sveta osmih občin oziroma njego- ve pristojne komisije pripra- vil predlog o načinu združe- vanja sredstev v regiji za potrebe krajevnih skupnosta. Čeprav je v prva fazi nale- tel na nekaj kritičnih pri- pomb, so ga na seji sveta osmih občin celjskega obmo- čja le usvojih. Drugačnega mnenja so bili le predstav- niki žalske in šentjurske ob- čine. V končni razpravi je prevladalo spoznanje, da je bolje priti do skromnejših sredstev, kot z dolgotrajno razpravo zamuditi še to pri- ložnost. Celjski predlog je namreč nakazal, da naj bi temeljne oziroma organizacije združe nega dela nakazovale v zbir- ne račune občin po sto di- narjev za vsakega delavca. Predlog temelji na oceni re- alnega stanja in sposobnosti celjskih delovnih organizacij. Razumljivo je, da se pred- stavniki občin, kjer je dnev- na migracija v celjske de- lovne kolektive večja, s tem niso strinjali. Menili so, da je ta pnsp>evek pre- majhen, preskromen. Zahte- vali so več. Ne kaže jim za- meriti. Četudi ne mislimo zagovar- jati celjske pobude, ki ima kot rečeno svojo utemeljitev, je vendarle na dlani, da je predlog sprožil novo poglav- je v uresničevanju ustave, ki pa ne bo rešeno čez noč, marveč bo tudi to dolgotraj- nejši proces, v katerem bo treba lomiti stara kopja, sta- ro miselnost in odpreti tudi v tem poglavju novo stran. Na vsak način gre za vpra- šanje, kdaj bo delavec v re- snici sam odločal o delitvi teh sredstev? Ali bomo v praksi lahko že kmalu uve- ljavili pravilo, da bo ta de- lež prispevka za vsakega de- lavca enak, ne glede na to, kje živi ali v kraju sedeža delovne organizacije ali v drugi občini, regiji, republi- ki? Kdaj bodo krajevne skup- nosti sposobne predložiti te- meljnim organizacijam zdru- ženega dela svoje delovne programe in tako utemeljiti zahtevke po prispevkih? In naprej — ali bo delitev tega ustvarjenega dohodka lahko upoštevala tudi specifičnost položaja regijskega središča, kjer nastopajo za določene službe in dejavnosti drugač- ne zahteve in potrebe? Skrat- ka, vprašanja, ki se pojavlja- jo sama od sebe že od vse- ga začetka. Nanje bo treba odgovoriti. Odgovore pa spremeniti v prakso, v tak- šno, da ne t)o imel nihče občutka, da je za nekaj pri- krajšan na račun drugega. In še nekaj, predvsem za boljše razumevanje celjske pobude. V celjski občini so se po oceni realnega stanja in zmožnosti gospodarstva odločili, da bodo letos s po- močjo združevanja sredstev začeli z gradnjo turistično rekreacijskega središča p>od Golovcem in tehniškega šol- skega centra. V obeh prime- rih, zlasti pa v primeru teh- niškega šolskega centra, gre za območno naložbo m ne za nalogo, ki je samo potre- ba celjske občine, Spo2aiah so, da lahko gospodarstvo za te skupne potrebe odšte- je 1,2 odst. narodnega do- hodka Po tem, že lani spre- jetem dogovoru, a žal ne p>ovsem uresničenem, je pri- šla zahteva po sofinancira- nju krajevnih skupnosti. V Celju so se odločili, da zara- di tega ne bodo na novo obremenjevali gospodarstva, ker bi tega bremena niti ne zmoglo. Zato bodo iz že predvidenih in dogovorjenih sredstev odšteli znesek po ključu (100 din za delavca) za potrebe krajevnih skup- nosti. Odločili so se torej za zmanjšanje že tako skrom- nega sklada za reševanje skupnih p>otreb. Takšen je torej položaj za letos. Kakšen bo prihodnji, je težko reči. Na vsak način ga bo treba pravočasno oce- niti, bi^ nervoze in tako, da bo ustrezal večini. Zato je svet osmih občin sprejel sklep, da naj bi problem proučila tudi skupnost slo- venskih občin in mu dala vsaj republiški pečat. Ne nazadnje pa je tudi komisi- ja za družbeno ekonomske odnose pri svetu osmih ob- čin celjskega območja dobila nalogo, da do jeseni pripra- vi nov predlog o združeva- nju sredstev za potrebe kra- jevnih skupnosti. Tako je tu- di v tem sklepu optimizem, oziroma težnja po iskanju najboljše rešitve odnosov med temeljnimi organizacija- mi združenega dela in kra- jevnimi skupnostmi. M. Božič OB ROBU POVEDALI BOMO Seja siveta osmih občin celjskega območja. Razprava se je sukala okoli naziva te- ga združevanja. Ali naj bo svet osmih občan širšega celjskega območja, morda savinjskega območja in po- dobno. Pa se je oglp^il predsednik izvršnega sveta šentjurske občinske skupščine inž. Jože Bučar in v šali dejal: »Predlagam, da se odloči- mo za svet osmih občin celj- skega območja. Ce pa bo kdo hotel zvedeti, kaj je to, mu bomo povedali, da sta tu tudi konjiška in velenjska občina...« mrtrnj^^^ DELEGATI TKI Tudi v OZD Tovarne kovinskih izdelkov Vita- nje šteje delegacija za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 10 članov. Delegati so: Rado Cesnik, Viktor Fijavž, Marta Gačnikar, Avgust Jakob, Vinko Jakob, An- ton Kovše, Peter Marguč, Ivan Novak, Anton No- ner, Milan Ošlak, Štefka Petaci in Jože Slemenjak. D. S. KONJICE DELEGATI KONGRADA Delegacija OZD Kon- grad v Slovenskih Konji- cah, ki delegira delegate v skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti, šteje 10 članov. Člani de- legacije so: Stanko .4dam, Kari Bogatin, Franc Ho- hler, Vinko Javornik, Mir- ko Kolar, Janez Kočnik, Martin Obrovnik, Stani- slava Rebernak, Miran Sire In Jože Skrbiš. CEUE REVIJA DOMAČIH Celjska turistična zveza in Novi tednik — Radio Celje pripravlja revijo narodno zabavnih ansamblov, ki naj bi jo pripravili 3. julija tega leta na drsališču v Mestnem .parku v Celju. Zaradi izrednega zanimanja za domačo zabavno glasbo, ter v želji, da tudi na na- šem območju spodbujamo kvaliteto te zvrsti glasbe, so se NT in RC ter turistična zveza s skApnimi moč- mi lotili organizacije takšne prireditve, ki naj bi po- stala tradicionalna. Prireditev bodo imenovali: Revija domačih zabav- nih ansamblov. Med pKJsameznimi nastopi ansamblov bodo vmes še druge zabavne točke, ki bodo že sedaj dale prireditvi bogatejše obeležje. Ker pa je pogoj nastopajočim, to je domačim zabavnim ansamblom z širše celjske regije, da morajo nastopiti tudi s sklad- bo napisano na tematiko, ki se nanaša na Celje, nje- govo okolico ali na življenje delovnih ljudi na tem ob- močju, bo tudi to dalo posebno obeležje tej reviji. Pravzaprav bo že sedaj majhno odstopanje od naslo- va prireditve, saj bodo podeljene tp enake nagrade za najboljše melodije s tematiko na prej omenjena področja. Te melodije pa naj bi ocenjevala posebna komisija, ki bi kasneje dajala ansamblom tudi stro- kovne nasvete. Revija torej ne sme postati nekakšna kopija dnigih festivalov in revij. To je torej začetek! Načrt organizatorjev pa je, da iz te prireditve nasta- ne večdnevna tradicionalna turistična prireditev, ki bi zajemala več zvrsti glasbe in tudi več mest dogajanja. R. V. 4. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 POMENEK V TEHNOMERKATORJU Kakšna bodo p>ota letx)š- nje>ga poslovanja in kakšen bo delež kolektiva k stabili- zaciji gospodarstva? To sta bili vprašanji, ki smo ju za- stavili glavnemu direktorju trgovskega p>odoetja Tehno- mercator v Celju, Stanku Selšku. »Prizadevali sd bomo, da bomo letos močno povečali realizacijo, in sicer tako v prodaji na veliko kot v pro- dajali na malo. Prizadevamo si razširitev poslovanja na veli- ko na celotno državo, še zla- sti v beli tehniki, kemikali- jah in steklu ter porcelanu. Hkrati s tem se je podjetje odločilo za prodor na zunanji trg. Izvoz bomo ix)večaali predvsem v dežele v razvoju. I^tos bomo prvič sodelovali tudi na sejmu v Libiji in si- cer skupaj z osemnajstimi organizacijami združenega de- la. Skupaj z njimi bomo združili ponudbo v teh deže- lah. Na področju prodaje pa malo občutimo različne vpli- ve, zlasti pa med drugim opažamo, da je izbira slabša, kot bi naj bila. Zato ni na- ključje, da bomo temu vpra- šanju posvetili največjo po- zornost. In sicer tako, da bo- mo razširiM asortiment blaga v vseh prodajalnah. Zato bo- mo tudi v uvozu blaga razši- rili izbor, prav tako bomo povečali in razširili nabavne poti po Jugoslaviji. Vrh tega predvidevajno, da bo tudi v okviru sestavljene organiza- cije združenega dela ponudba pestrejša. Razumljivo, saj bo- do posamezne delovne orga- nizicije težile k širši ponudbi blaga. In še nekaj bi rad povedal v tej zvezi. V težnji, da bi do- segli čim boljše poslovne re- zultate, nismo pozabili na na- šega človeka, na njegov stan- dard. Tako bomo zagotovili dosti večja sredstva kot do- slej za nakup stanovanj pa tudi za odobravanje posojil za adaptacije in izgradnjo no- vih. Predvidevamo ustreči okoli štiridesetim prosilcem. Pri tem računamo na okoli deset ali morda nekaj več novih sitanovanj, preostali pa naj bi dobili posojila za grad- njo ali adapticije. Mimo tega bomo zagotovi- la sredstva, ki jih nakazuje sindikalna lista. Pa tudi po- večanje osebnih dohodkov bo šlo v korak z rezultati de- la. In tako tudi po tej strani prihajamo do odgo\wa na vprašanje, zakaj si prizadeva- mo doseči večjo realizacijo od lanske. Da bi zadovoljili kupce in da bi zadovoljili na- še delovne ljudi. V ta olcvir prizadevanj so- di tudi pobuda o razmejitvi poslovanja med našo delovno organizacijo in Kovinotehno. Gre namreč za dejstvo, da nudimo tako mi kot Kovi- notehna . v široki lx>trošnji več ali manj iste artikle. In še nekaj — ker sta se oba kolektiva razvijala hitro in močno, sta znana šifom Ju- goslavije tudi po tej strani. Ker pa smo sosedi in ker oba kolektiva koristita druž- bena obratna sredstva, je razmejitev ix>slovanja nujna. Po dosedanjih razgovorih smo se odločili, da Tehno- mercator obdrži belo tehni- ko, široko potrošnjo elektro tehnične smeri, kemične iz- delke, prav tako steklo in porcelan, medtem ko bomo i>ri nas počasi začeli opuš- čati posodo, ki jo bo v celo- ti prevzela Kovinotehna. Po- leg tega" bo ta kolektiv razvi- jal še v prihodnje izdelke čr- ne in barvaste metalurgije, medtem ko bo v 1976. letu povsem opustil elektro teh- nično smer. Ni pa samo to. Čaka nas še razmejitev v prodaji gradbenega materia- la, zlasti kovinski deli. LetOs bo na tem področju še vse po starem, prihodnje leto pa bomo že uvedli popolno deli- tev. S to razmejitvijo bomo ustvarili dobre sosedske od- nose in ugodne poslovne re- zultate v ok\T.ru poslovnih skupnosti pri sestavljeni or- ganizaciji združenega dela. Moram reči, da smo glede poslovanja letos optimisti. To tudi zavoljo tega, ker so po- gledi na takšno skupno reše- vanje vprašanj zsiačilni tudi za naše okolje. Kar se tiče stabilizacije pa moram reči, da smo v naši delovni organizaciji dalii naj- večji poudarek varčevanju. Ze proti koncu lanskega leta, zlasti pa zdaj pri snovanju načrtov za letos, se je poka- zala izredna samostojnost, odločnost in smelost vodstve- nega kadra v temeljnih orga- nizacijah združenega dela pri nas pa tudi vseh zaposlenih. Dinar je dobil svojo vred- nost. Zato tudi nobenemu ni vseeno, kako ga trošimo. Ta- ko smo med drugim v naj- večjem TOZD pri nas, v prodaji na veliko, že proti koncu lanskega leta izdelali novo organizacijo dela, ki omogoča tekoče evidence in zato tudi nadzor nad stroški. Ker stroški tudi sicer hitro naraščajo brez našega vpli- va, smo jih zavestno plansko znižali in se bomo za ures- ničitev tega sklepa tudi bocri- li.« M. BOŽIČ Stanko Selšek ..DRAVINJSKI DOM" v Dravinjski dom v Sloven- skih Konjicah je dobil v za- četku januarja novega direk- torja. Dosedanjega direktorja Vlada Kukoviča, ki je odgo- vorno funkcijo odpovedal za- radi bolezni, je zamenjal Cveto Jančič, ki je bil doslej zaposJlen v skladiščnem trans p>ortnem trgovinskem centru v Mariboru. Ob tej priložno- sti smo ga zaprosili za razgovor o tem, kakšni so gospodarski načrti OZD Dra- vinjski dom za leto 1975. C. Jančič: »V okviru raz- voja naše občine je Dra- vinjski dom brez dvoma no silec razvoja trgovske, gostin- ske in turistične dejavnosti. Takšen položaj želimo v ko- lektivu izkoristiti tudi glede na koncept SOZD trgovine, gostinstva, industrije in kme- tijstva v Celju. Konec leta 1974 smo namreč tudi mi podpisail samoupravni spora- zum o priključitvi k SOZD^ in seveda pričakujemo, da se bo položaj Dravinjskega doma znatno okrepil. No, to bi bila obenem tudi ena od na- log, ki jo bomo morali ures- ničiti v letu 1975. Omenil bi tudi, da sta se leta 1973 združili v OZD Dravinjski dom dve delovni organizaciji, in sicer trgovska organizacija Dravinjski dom in gostinsko podjetje Jelen. Trdim, da kljub času, ki je potekel od združitve, še ni izvedena reorganizacija družbenopo- litičnih organizacij v OZD, čemur moramo v tem letu posvetiti večjo skrb. In kon- čno: skladno z naštetimi na- logami se odpira še en pro- blem, to je problem kadrov. Omenjena reorganizacija na- mreč odpira nova delovna mesta, predvsem vodilna, ki pa bi bistveno prispevala k izpolnitvi zadanih nalog. Zato moramo tudi kadrovsko vpra- šanje rešiti.« Kako boste gospodarili v letu 1975? C. Jančič: »Ce razčlenimo strukturo prometa ki ga ku- puje in prodaja naša organi, zacija združenega dela, lahko ugotovimo, da ta struktura ne omogoča širšega razvoja pod. jetja, to je predvsem zaradi nizke akumulativnosti. Ce se ozremo nekaj let nazaj, lahko vidimo, da je delovna organi- zacija obnovila le nekaj manj. ših lokalov, večjih nalQžb pa ni bila zmožna. Tako je pri- šlo do velikega razkoraka med našo delovno organizaci. jo in astalimi proizvodnimi organizacijami v občini. In lahko zatrdim, da je ta razko- rak iz leta v leto večji. Eden od bistvenih premikov, ki ga bomo s tem v zvezi izpeljali v ,tem letu, je" ta, da bomo močno povečali promet blaga in tako poiskali eno možnih poti za večje ustvarjanje do- hodka. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka in oseb. nih dohodkov namreč postav- lja osebne dohodke v odvis- nost od ustvarjenega dohodka, To pa pomeni — če bomo hoteli zagotoviti srednjo kate- gorijo osebnih dohodkov na- šim delavcem, bomo morali nujno povečati ostanek dohod- ka. Upam, da bomo zadane naloge s skupnimi močmi ugodno izpeljali.« D. S, Cveto Jančič MINERVA Strokovnjaki Minerve iz Zabuikovice so dosegli us- peh, ki je za naše razmere skoraj brez primere. Po dveh letih raziskovalnega, projektantskega in konstruk- torskega dela so pred tedni predali namenu novo tovar- no, ki je v celoti plod last- nih izboljšav, konstrukcij in tehnoloških rešitev. Vrh vse- ga pa je nova tovarna še »potujoča.« Da, prav ste pre- brali, v Minervi so izgradili tovarno, ki je nameščena v dveh kontejnerjih, s tem pa je tudi mogoče, da jo pre- stavljajo na teren, kjer je pač najbolj ix>trebna. In zakaj je to tako po- membno? Ne smemo pozabiti na to, da se je človek v . eadnjih letih močno zavedel nevarnosti, ki mu preti za- radi onesnaženega okolja. In Cb želimo naravo bolje va- rovartl In,jo čistiti, je treba poleg zračnih filtrov izpo- polniti tudi kanalizacijske, namakalne, drenažne, kolek- tOiTSke in kdo ve kakšne na- prave še. Vse od teh, ze- meljskih, čistilnih naprav pa potrebujejo za s\'oje delo- vanje cevi. In cev je zato izredno pomembna. Vsi ve- mo, da se cev najlažje po- škoduje ali uniči na spojih — šivih. Prednost nove Minervine tovarne je tudi v tem, da naredi vse cevi na terenu, kjer so potrebne. Tako jih ni treba zaradi transporta žagati in kasneje spajati. S potujočo tovarno lahko pri- dejo delavci Minerve kamor- koli, kjer je njihovo delo potrebno. Kontejnerja, v ka- terih je tovarna, namreč lahko prepeljejo s tovornja- ki, železnico ali ladjami. Ne bo napak, če povemo še nekaj p>odatkov o novi tovarni Minerve. Potujoča tovarna ima zmogljivost kot celotna Minerva leta 1973, le da vso proizvodnjo v izme- nah lahko opravi osem de- lavcev, prej pa je bilo pot- rebnih 28, V času, ko se borimo za večanje storilnosti, so taki dosežki še kako vzpodbudni. Minervina potujoča tovar- na je edinstvena tovrstna to- varna v celotni srednji in zahodni Evropi. Podobne »premakljive« tovarne, ki pa so mnogo manj mobilne, poznajo le še v Skandina- viji, kjer so s takšnimi pro- jekti tudi pričeli. Za primer povejmo le še to, da so Minervi ponudili Norvežani izgradnjo željene potujoče tovarne. V Minervi so se raje odločili za samo- stojen projekt in s tem pri- hranili. Norveški projekt bi jih namreč stal natančno desetkrat več, kot njihov lasten, ki vrh vsega le še spodbuja razmišljanja za nadaljnje tehnološke raziska- ve in izboljšave ter iskanja inovacij. Vsekakor gre za izjemen uspeh Minervinega delovne- ga kolektiva. Prjtaiso .§t6ffiej<;ič. Ce bi ljudje vedeli, kako dragocena je električna ener- gija, bd z njo ravnali mnogo varčneje. Ob nizkem vodosta- ju naših rek je takšno splošno mnenje — vendar resnično — postalo še aktualnejše. še huje je tam, kjer je vse nor- malno odvijanje življenja po- polnoma odvisno od elektrike. Zanimiv je podatek, da v ZDA porabijo za »alr-condition« toliko elektrike v letu dni, kot jo v enakem obdobju po- troši vsa ogromna Kitajska. Zavest o dragocenosti elek- trične napeljave bi morala prodreti do vsakega posamez- nika, tako v gospodinjstvu — nepotrebno prižgane luči itd. — kot v industriji, kjer ne- potrebno vključeni merilni in- strumenti »požrejo« ogromne količine. Po nekaterih podat- kih dela samo za kuhanje »obvezne kavice« v Jugoslavi- ji cela elektrarna. Zadnje vesti o redukciji so nas napotile k direktorju Elektra Celje, BORISU BO- ŽIČU. »Kakšna je trenutna oskrba z električno energijo in ali so predvidene obširnejše reduk- cije?« »Da je proizvodnja električ- ne energije manjša, je vzrok predvsem v nizkem" vodostaju. Ce se stanje ne bo spremeni- lo, je povsem možna uvedba kakšnih redukcij, čeprav te po elektroenergetski bilanci Za leto 1975 niso predvidene. V tem primeru bo omejena uporaba najprej direktnim odjemalcem — železarnam, to- varni dušika Ruše in Kidriče- vemu — ki predstavljajo tretjino odvzema v Sloveniji. Dež lahko popravi trenutni vodostaj, medtem ko bo sneg pripravil zalogo za spomlad in poletje.« »Kje so osnovni vzroki po- dražitve elektrike za 40 od- stotkov?« »Cene električne energije so bile vsa leta prenizke. Elektrogosix>darstvo lahko po- kriva le potrebe enostavne re- produkcije. V Sloveniji smo zabeležili 40 starih milijard izgube. Zato so bili potrebni ukrepi republišike interesno skupnosti, da bi zagoto^'ili normalne možnosti delovanja, Razvila se je široka razpra- va v ekonomskem položaju in strukturi cene. Predlog po- višanja — samo za pokriva- nje stroškov enostavne repro- dukcije — je til 68 %. Po ponovnih izračimih in raz^jra- -vah so bili doseženi določeni kompromisi. Predloga sta bila za 50,7 Vo povišano ceno (s povečano stopnjo amortizaci- je) ali za 46,6 Vo (brez povi- šane stopnje). Končna odloči- tev je bila višja cena za 40 "/o, s tem, da bo prvi periodični obračun pokazal, ali so po- trebne korekcije. Zelo malo pa je seveda verjetno, da bi bili popravki izvršeni navz- dol.« In še nekoliko bolj laična obrazložitev nove cene elek- trični energiji. Znano je, da na ceno — prejšnjo — pla- čujemo 40-odstotni energeblci prispevek. Teh 40 "/o bomo se- daj plačevali na novo ceno elektrike, tako da gre v resm- ci še za večje povišanje. MILAN SENICAB Minervina potujoča tovarna St. 4 — 30. januaf 1975 NOVI TEDNNC ~ ttr«R I KEČICA OB SAVINJI NI STIKOV Krajevna skupnost Rečica pt) Savinji obsega veliko ob- jj^čje, osnovna organizacija ^ pa je maloštevilna. Za- ]caj je ii^ kako delajo jjomunisti, o tem je govoril ^lojz Bastl, sekretar OO ZKS jlečica ob Savinji. V kakšnih razmeraih dela osnovna organizacija zveze ko- inunitsov Rečica ob Savinji? „Naša organizacija je po šte- vilu članov ZK sorazmerno piajhna. Delujemo namreč v okolju, ki je po svoji gospo- dairski usmerjenosti izrazito fcnetijsko, znano pa je, da je navzočnost kmetov med Icomunisti dokaj redka. Poleg tega je precej komunistov s tega področja povezanih v osnovne organizacije tam, kjer so zaposleni. Naša or- ganizacija povezuje v glavnem le tiste komuniste, ki niso vključeni v svojih delovnih organizacijah ter komuniste upokojence.« Kako se to čuti pri delu? »Prej naštete okoliščine imajo precejšen vpliv tudi na samo aktivnost komunistov v. naši os.novni organizaciji, v krajevni skupnosti ter na možnosti povezave s terenom. Dogaja se da ne najdemo vselej pravih stikov s proble- matiko kralevne skupnosti, kakor tudi to, da se nam krajevna problematika odmika, bolj kot bi se smela. Premalo se povezujemo tudi s tistimi komunisti z našega terena, ki so vključeni v organizacijah združenega dela, čeprav bi bila taka povezanost često- krat zelo potrebna in zaže- lena. številčnost naše orga- pizacije se je skrčila gkoraj na polovico, ko smo pred dvema letoma poostrili oWez- nosti do organizacije, zlasti glede aktivnosti, obisikov na sestankih in plačevanja člana- rine. Tedaj smo izločili iz Alojz Bas« organizacije vse tiste člane, ki niso imeli pravilnega od- nosa do skupnih nalog, ki so se izmikali obveznostim in sploh zavirali delo ostalih ko- munistov v osnovni organi- zaiciji. Po vsem tem je ostalo v organizaciji le še 12 čla- nov od prejšnjih 20. Priza- devamo si za sprejemanje no- vih članov. Na našem terenu se v tem oziru močno odraža struktura prebivalstva in pa dejstvo, da se novi člani vključujejo v OO ZKS v organizacijah združenega de- la.« Ali se že čuti samoupravna preobrazba krajevne skupno- sti? »Vsekakor. Vendar moram povedati, da je nova podoba krajevne skupnosti še v mno- gočem nejasna, zlasti kar za- deva financiranje. Modelov nove organizacije ni in je tudi prav da jih ni. Nova organizacija krajevnih skup- nosti bi morala biti si>ecifič- na v vsakih razmerah, kajti edino tako bo lahko postala tudi vsebinska. Tu niso po- trebne nobene šablone.« LIZA PODPEČAN JERNEJ Petelmškov Jože, sin najstarejše krajanke, jih šteje danes že 50. Daleč nazaj segajo njegovi spomini. V tiste čase, ko je ded Valentin kopal »štempihe« in vodnjake po celem kraju. Pravijo, da ga ni v kraju, ki ne bi bil njegovo delo. čez 100 jih je naredil in pri kopanju ni bila nobena globi- na pregloboka. In kako jih je zidal? Brez malte — le s ka- hienjem in ilom. Tudi čebelarstva je Jožeta naučil ded Valentin in ka- sneje še oče, ki mu je povedal tudi, da je zdravo, če te kdaj popikajo čebele in da se čebeljega pika ni bati. Do 20 kg medu pojedo pri Petelinškovih na leto. Je v tem skrivnostnost dolgega življenja? Jožeta Petelinška delovna leta v Impolu (čez 20 let jih je bilo) niso prizadela. Tudi vojska ne, ko je moral v tuji Uniformi prekorakati pol Evrope. Danes jih ne kaže več kot 45. Le to pravi, da mu je včasih dolgčas po delu, saj človek mora delati. In če dela iii. si ga je pač treba najti: pri živini, sadju ali Čebelah... B.S. TURIZEM Fotolikov dokaz — v zalogi so tudi razglednice velikega formata. Žal samo v zalogi, ne pa v prodaji... POMENEK O TURISTIČNI RAZGLEDNICI »Najprej pojasnilo glede na mnenje predstavnice turističnega urada v Celju, da pri nas nimamo turi- stičnih razglednic velikega formata,« je besedo povzel direktor Potolika, Zdravko Vidmar, ko je pomenek stekel o mestu in vlogi turistične razglednice. »Takšne razglednice imamo v zalogi. Samo celjskih je šest različnih. Krivda, da jih ni na trgu, tiči torej drugje, ne pri nas.« Oljski Fotolik se je razvil v izredno močnega za- ložnika turistične razglednice. Čeprav za iskanje nje- govega mesta na jakostni letvici ni časa, je vendarle na dlani, da sodi v sam vrh. To dokazuje tudi delo- krog, saj »p>okriva« vso Slovenijo, zatem Hrvaško Za- gorje, del Istre, Hrvaško Primorje do Crikvenice, del Podravine ... Fotolikov arhiv turističnih razglednic ob- sega okoli 1.800 posnetkov najrazličnejših krajev, mest... Samo lani so izdali okoli- 450 novih turistič- nih razglednic v nakladi okoli tri milijone komadov. In če k temu dodamo še ponatise, potem sta obseg dela, njegova pestrost razmnljivejša. »Moram povedati, da smo v založbi turističnih raz- glednic našli hvaležnega partnerja v cinkarni. V tem primeru ne gre samo za čisto poslovno sodelovanje, marveč za dosti več. Tiskanje teh razglednic in vse delo okoli priprav na to grafično storitev služi kolek- tivu cinkarne tudi za testiranje lastnih materialov.« Delo okoli turističnih razglednic ni lahko. Ne za- hteva samo izostreni poslovni posluh, marveč tudi dobro oko, okus in še marsikaj. Turistična razgledni- ca je vsekakor tisti izdelek, ki je najbolj na »udaru« javne kritike, pravzaprav slehernega človeka, ki jo kupuje. »Poseben problem takšne razglednice je njena ča- sovna vrednost. Panoramski posnetki mnogih mest, med njimi sta vsekakor tudi Celje in Velenje, za- starijo v kratkem času. Tudi po letu dni. Tako se mnogi posnetki takih mest sploh ne amortizirajo. Zato moramo paziti, da ne nudimo potrošniku zasta- relih razglednic. In naprej. Večina ali vsi posnetki so odvisni tudi od vremenskih pogojev. Lahko bi našteval primere, ko smo nekajkrat zaman hodili v različne kraje ali na območja, ker v času obiska nismo ujeli primernega vremena, svetlobe in drugega.« Fotolik se v glavnem samostojno pojavlja kot za- ložnik turističnih razglednic. Poleg tega ima pogodbe z mnogimi organizacijami o izdajanju razglednic. Vsako razglednico natisnejo v najmanj 6.000 izvodih. Po na- vadi tiskajo več kot znaša naročilo. Tako zaloga takšne razglednice bremeni njihov kolektiv. »Četudi je turistična razglednica dovolj razširjena, se mi zdi, da bi lahko bila še bolj. Ne govorim tega zaradi ekonomskega uspeha, kajti ta je izredno maj- hen. Govorim zaradi turistične propagande naših kra- jev. Menim, da bi lahko v večini, če že ne v vseh pri- merih združili prodajo razglednice z vstopnino v mu- zeje, za obiske drugih znamenitosti In podobno. Lep primer takšne povezave razglednice z vstopnino so Stubičke Toplice. Tako bi povečali naklado, dosegli ugodnejšo ceno in na koncu koncev, kar pa je naj- važnejše, odprli tej razglednici širšo pot in povečali turistično propagando. Prav zato menim, da bi mo- ralo biti naše sodelovanje s turističnimi organizaci- jami, zatem s kulturnimi skupnostmi in drugimi zain- teresiranimi bolj pristno, tesnejše, čeprav je že dose- danje, zlasti s Celjsko turistično zvezo, dobro. Se zla- sti bi morali okrepiti skupno delo s kulturnimi usta- novami in interesnimi skupnostmi za to področje. Tu so možnosti za razširitev razglednice, ki bi hkrati pro- pagirala naše kulturne spomenike, še izredne.« MB MAKS LESKOVAR Maks Leskovar ne sodi med najbolj ali zelo zna- ne občane konjiške obči- ne. Bolj kot ne ga po- znajo le v Jerneju in v okolici, torej tam, kjer že vrsto let vliva znanje v otroške glave in deluje v vseh organizacijah v kraju. Toda prav zato so. di Maks Leskovar med tiste občane, ki so zaradi svojega dela dragoceni, nepogrešljivi. Rodil se je v majhni vasici Caderm pri Oplot- nici. 56 let je že tega, kar je privekal na svet v dru- žini majhnega kmeta. Nje- gova mladost je bila tak. sna, kot je mladost vseh kmečkih sinov. Veliko de- la na polju, doma, na pa- ši. In ob vsem tem delu veliko lepega, igrivega, zanimivega... V slabih razmerah te- danje Jugoslavije prehod od otroštva v zrelost ni bil težak. Tudi izbira po. klica ni bila težka. Tako malo je bHo poklicev, za katere si se lahko odlo- čal. Maks Leskovar je že- lel postati zdravnik. Sa- nje so ostale neuresniče. ne, izpolnila pa se je ve- lika želja — pomagati drugim, pomagati iz teme neznanja. Postal je uči- telj in prva zaposlitev je bila v Makolah, kjer je služboval do leta 1950. Ni treba posebej opisovati slabih razmer v šolstvu tedaj. Kadrovska stiska je silila v nenehno gara- nje, učenje, aktivnost med krajani, pa spet učenje ... Drugo službo je Maks Leskovar dobil v Gore. nju na Pohorju. V tej šo- li, kjer je ostal štiri le- ta, so štirje učitelji skr- beli za znanje 250 otrok. Tudi tu ni ostalo zgolj pri učiteljevanju. Učitelj na vasi je moral biti no- silec vsega dela. Sledile so si akcije, funkcije. Bil je povsod, kjer so potre- bovali koga za delo ali pomoč. 1954. leta je dobil Maks Leskovar mesto upravitelja na šoli v Jer- neju. Tu je ostal kot uči- telj, upravitelj in eden najbolj gorečih vaških ak- tivistov. Učiteljevanju in upraviteljstvu so se pri- družile funkcije sekretar- ja krajevne organizacije SZDL, tajnika prosvetne- ga društva, tajnika in bla. gajnika krajevne skupno- sti. Sele po šolski reformi je nekoliko lažje zadihal. Jernejska osnovna šola je postala podružnica loške in v štirih razredih je bi- lo lažje učiti. In kaj pravi o svoji življenjski poti sam? »Zadovoljen sem, kljub težkim letom in hudemu delu. Pomagala mi je za- vest, da pomagam otro- kom k luči znanja, ki jih usposablja za življenje, če bi še enkrat izbiral, bi vnovič izbral poklic učitelja. Ko vidim te uka- željne glavice, pozabim na vse težave. V vasi, kakrš- na je Jernej, smo učitelji sicer zapostavljeni. Nima- mo toliko kulturnih in ne drugih dobrin, kot uči- telji v mestih. Tu mora- mo biti učitelji vse! Agi- tatorji, prosvetljevalci, učitelji, družbenopolitični delavci in aktivisti... Ob vsem tem pa še ote- pamo težave z zaostalost, jo krajev, ki pogosto pov- zroča nerazumevanje star- šev za šolanje otrok. Uči- telj biti je težko. Težko, a lepo.« BRANKO STAMEJČIC 6. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 NOVI TEDNIK MED DELEGi^l l SINDIKATI V KLIMI FRANC ZAVRŠNIK je predsednik konference osnovnih organiza- cij sindikata v Klimi. Pravi, da je v preteklem letu sindikat veliko in uspešno delal, čeprav je r'flo pravilno zaživelo šele po kongresu sindikatov. Čaka jih cel kup novih in zahtevnih nalog, ki bj jih radi dobro uresničili. Kako ocenjujete delo sindikata v vašem podjet- ju in čemu ste v pretek- lem letu dali prednost? »Lahko rečem, da se je prisotnost sindikata pov- sod čutila. Največ pozor- nosti pa smo posvetili no- vi organizaciji sindikata, volitvam delegacij v zbor združenega dela in volit- vam delegacij v samo- upravne interesne skup- nosti. Posebno skrb pa smo posvetili dvigu oseb- nih dohodkov, še posebno tedaj, ko so nastopile po- dražitve nekaterih živil. Bi lahko opisali delo sindikata pred kongresom in po njem? Predkongresno delo je bilo pri nas zelo razgiba- no, saj smo imeli v vseh osnovnih organizacijah članske sestanke, na kate- rih smo obravnavali sta- tutarni dogovor in osnut- ke sklepHDv za 8. kongres. Na teh sestankih je bila udeležba zelo dobra in lahko trdim, da je bila večina delavcev seznanje- na z dokumenti 8. kon- gresa sindikatov. Pokon- gresna aktivnost pa se bo šele začela, m sicer z občnimi zbori, na katerih bomo sklepe vnesli v de- lovne programe. Čeprav še niste organi- zirali sindikalnih občnih zborov, vendar že verjet- no lahko poveste, kakšno bo vaše prihodnje delo. Izvršni odbori osnovnih organizacij so že začeli s tehničnimi in kadrovski- mi pripravami, tako da bodo občm zbori do roka vsekakor izvedeni. V pro- gram dela, mislim, da mo- ramo vnesti vse sklepe 8. kongresa in težiti za tem, da jih bomo tudi uresničili. Poglejva še na drugo področje dela sindikata v vašem kolektivu. Kako imate pri vas urejeno družbeno prehrano? Prehrano imamo , orga- nizirano v samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer dobijci delavci topel obrok. Vendar pa imamo težave s časom, kajti v samopostrežni je prav ta čas največja gneča, delav- ci pa se morajo pravočas- no vrniti na delo. Iz tega vzroka ne malica precejš- nje število delavcev. Kako ste si organizirali rekreacijo? Masovna rekreacija, mo- ram, žal, reči, ni najbolj- ša. Sicer sodelujemo na sindikalnih igrah, udele- žili smo se tudi akcije »vsi na kolo za zdravo telo«, posamezniki se ukvarjajo tudi s trim re- kreacijo. Mislim, da bo- mo morali za oddih in re- kreacijo naših delavcev narediti še več. Na koncu pa bi rad f>ovedal še ne- kaj. Veliko govorimo o kulturi, ki jo je treba pri- bližati delavcu. Prav tu pa pri nas večkrat nasto- pijo težave. V sindikatu kupimo karte za . kakšno od gledaliških predstav, jih razdelimo med ljudi, ki sicer karte vzamejo, na predstavo pa potem ne gredo, vsaj velika večina ne. Ne vem. čemu je pri- pisati tako slab odziv: ali nezainteresiranosti našega delavca in člana kolektiva ali prezahtevnemu gleda- liškemu repertoarju. Tekst in foto: MATEJA PODJED SIS Prea delegati samo- upravnih interesnih skup- nosti so pomembne na- loge. Najpomembnejše so brez dvoma priprave na sporazumevanje m pozne- je skrb, da se bo vse do- govorjeno tudi uresniči- lo. Programa morajo bi- ti podpisani do kraja fe- bruarja. Rok je torej kra- tek, tako da že sedaj v času priprav v številnih delovnih sredinah opozar- jajo. da delo ne bo oprav- ljeno tako temeljito, kot želimo. Da bi se temu izogn;h ter istočasno spo- štovali dogovorjene roke, so se v Celju na komisi- ji za družbene dejavno- sti dogovorili, kako bi spremljanje sporazume- vanja in odločanja v de- lovnih organizacijah olaj- šali, ta.ko da ne bi bile okrnjene samoupravne pravice delavcev v zdru- ženem delu. Tako bodo najprej tudi to pot p>oslali skupno gra- divo vseh interesnih skup- nosti za drugo sejo. Na- mesto deset kuvert bo prešla v delovno organi- zacijo ena! Vseh TOZD-ov je v Celju 4.50. Dogovo- rih so se tudi, da bosta v kuverti dva izvoda vsa- kega gradiva. Elna za vodjo, druga za tistega, ki se je že na prvi seji delegacije opredelil za do- ločeno delo\Tio področje. Tako bo imela delegaci- ja tudi tokrat eno daljšo sejo, na kateri bodo de legati zavzeli določena stališča o obravnavanih problemih, ki jih bo na . skupščini interesnih skup nosti kasneje posredoval pooblaščeni delegat. Drugo, kar so se dogo- vorih, je metodologija gradiva. Za lažje razume- vanje bo gradivo posre- dovano po dogovorjenih poglavjih. S tem ne bodo pridobili samo na razum- ljiv'>sti in preglednost;! ampak bodo delegati laž- je primerjali in usklaje- vali. V zvezi s tem mo- ramo še zapisati, da bo- do gradiva po obsegu naj- več petstranska (za 10 skupnosti je to še vedno 50 strani!) in da mora- jo biti nap sana razum- ljivo in brez vsakih okras- nih pridevkov. In tretje. V CJelju so že lam izvedli uspešno uspo- sablianie delegatov za zbore občinskih skupščin. Podobno dkcijo morata izvesti SZDL m sindikati takoj tudi za delegate m- teresnih skupnosti. Nova delegatska .fronta, ki ča- ka na usposabljanje, šte- je v (3elju kar 2130 delav- cev. Zanimiv m koristen predlog izobraževanja de- legatov smo slišali na se- ji izobraževalne skupno- sti, ko so fMDudarili, da bi radi ob teoretičnih spo- znanjih videli tudi redno delo šole. Torej pouk. Podobna praktična spo- znanja bi veljalo izkori- stiti kar pn vseh interes- nih skupnostih, saj b ta- ko delegati — zlasti zbo- ra uporabnikov in teh le največ — veliko bolj kva- lificirano in aktivno sode- lovali pri obravnavi vpra- šani, ki bodo na dnevnih roH h skupščm ali komi- sij J02E ZUPANČIČ CELJE: SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA v Celju je bil pred kratkim ustanovljen in.ciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega varstva. Sestavljali jo bodo delegati, ki jdh 0'>d0 delegirali IZ šest.ih samoupravnih interesnih skuip.aos-ti m s:cer: iz skupnosti otroškega varstva, iz skupnosti socialnega skrbstva, iz skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, iz izobraževalne skupnosti, iz skupnosti zdravstvenega varstva m iz stanovanjske skupnosti. Ker imajo vse naštete skupnosti enotno nalogo — skrb za socialno varnost občanov, se bo ustanovila še skupnost socialnega varstva, ki bo imela p>vezovalno "nalogo. Delegati skupnosti socialnega varstva bodo prisotni na tistih zasedanjih obč-ns'-o dosedanjem izraču- nu zahteval okol- 56 milijard star h dinar- jev in ki na? bi bil zgrajen o^-^hodnie le- to do balkanskih at- let^Jk^h 'eer Z n'eTO- vo pomor^^o hi namreč lahko rpš''li stanovsni- sko stisko v mestu IjOkacija zanj je za- enkrat še vprašljiva. Resolucija omenja tudi graditev novega hotela na Dobrni. Do-^ brna ta objekt več kot potrebuje, nereše- no, pa je zaenkrat še vprašanje financiranja. Po vsem tem se zdi, da bo graditev norela s kopalnim bazenom, keglji.ščem in drugimi ustreznimi prostori, ki sodijo v B ka-egorijo, vezana na etapno re- al zacijo. Sicer pa sto- ji pred celjskim go- st.ins:;vom naloga v zvezi 7. gradnjo samo- p-^^strežne restavracije. PomeiuDiie uivesti Clje so UaiiaZaiiie LtiU- nu gi^ip-zUarariein pu- dročjU. lu veija luiiu turiiirn;cu pn i-iir^. iavmja ivoi a so večinoma komunal- ni problemi. V zadnjem času se tako delegati, kot tudi volivci, ?iVO zanimajo za nov način financiranja krajevnih skupnosti, ki bi nedvomno pripomogel k večjemu razvoju našega kraja, pa tudi ostalih kra- jev naše občine. Sestanke delegacije sklicujemo pri večjih kmetih, ker tako še najlažje določimo kraj, ki je vsem delegatom naj- bližji. Po seji skupščine se ne sestajamo.« VLADO GOBEC: »Sem delegat krajevne skupno- sti, obenem pa tudi dele- gat Komunalnega podjetja, kjer smo vsi delavci tudi delegati. V naš'i občini do- bi delegacija samo toliko izvodov gradiva, kolikor ima delegatskih mest v skupščini. Zato je naše delo težavno in dolgotraj- no. Naj povem primer, ko se je sestala konferenca delegacij, v katero smo vključeni tudi delegati Ko- munalnega podjetja. Ker smo dobili za sejo skup- ščine samo en izvod gra- diva, je moral predsednik konference delegacij vse gradivo prebrati, nato pa smo o njem še razprav- ljali in zavzeli stališče. Lahko si predstavljate, koliko časa smo zaradi tega izgubili. Podobni pro blemi pa tarejo tudi dele- gate krajevnih skupnosti, še posebej tistih, ki vklju- čujejo tudi raztresene hribovite vasi in zaselke.« ELEONORA GROSAR: »Naj ob koncu razprave o prvem vprašanju nani- zam nekaj dejstev, ki jih ugotavljamo na sejah predsedstva skupščine v občini Laško: Opažamo, da so močno aktivni pred- vsem delegati zbora kra- jevnih skupnosti, ki vklju- čujejo v svoje delo tudi predstavnike krajevnih družbeno-političnih organi- zacij in krajevnih skupno- sti. Ta aktivnost In pove- zanost pa je dosti manjša v zboru združenega dela in nedvomno je, da bodo morali sindikati, pa tudi ostale organizacije v pod- jetjih, preseči tako stanje. In končno: tudi samoupra- vnim organom ne bi sme- lo biti vseeno, kako dela- jo njihovi delegafj.« NT: Kako gledate na možnost, da bi skupščin- sko gradivo »prevedli« v bolj razumljiv jezik? EI.EONORA GROSAR: »Mislim, da bi morali spremeniti dosedanjo prak- so sestavljanja gradiva. V gradivu bi morali vnesti obširnejše obrazložitve, usmerjevalne akte. Raz- pravljali smo že tudi o delegatskih informacijsk'ih pisarnah, kjer bi dobili delegati podrobnejša po- jasnila o posameznih pred- logih in skupščinskem gradivu, vendar je kad- rovsko zaenkrat nemogo- če ustanovifi take informa- cijske centre.« Pogovor v naši redak- ciji je prav gotovo raz- grnil celo vrsto proble- mov, s katerimi se sre- čujejo delegati pri svo- jem delu. Obenem pa je dal tudi nekaj zanimivih metodoloških rešitev, s pomočjo katerih delegati uspešno oblikujejo in združujejo svoja stališča. Naj zapišemo le nekaj mi- sli in dejstev, ki jih je razgrnil pogovor: — V delegacijah poteka delo uspešno vse dotlej, ko odide delegiran dele- gat na sejo skupščine. Te- daj se delo delegacije pre- trga in zaživi šele tedaj, ko člani prejmejo gradivo za naslednjo sejo skupšči- ne. — Delegati so priprav- ljeni delati. Čufijo odgo- vornost do svojih volilcev in so kritični do svojega delar pa tudi do dela dru- gih. Menijo, da so glavne ovire pri razvoju delegat- skega sistema tehničnega značaja. — Pretežen del kritike delegatov leti na. skupščin- sko gradivo in na pomanj- kljive informacije. Da bi lažje delali, iščejo pomoč strokovnih služb ali vod- stev družbeno-političnih organizacij in krajevnih skupnosti. Nedvomno bomo mora- li tehnične ovire, ki pre- pogosto delujejo kotr za- vora delegatskemu siste- mu, čimprej odstraniti. Morda bomo to uspešno storili tedaj, ko bomo v občinah ustanovili infor- macijske centre kot po- moč delegatom in ki bo- do v veliki meri prispeva- li k temu, da bomo dele- gate pri njihovem delu razbremenili. Ne smemo namreč pozabiti, da pre- obilica iriformacij enako zmanjšuje možnost odloča- nja delegatov kot premajh- no število informacij. In nenazadnje: pri premago- vanju prvih težav bodo morale stati ob strani de- legatov vse družbeno-poli- tinče organizacije, s So- cialistično zvezo na čelu, kajti ne gre pozabiti, da so delegacije bistveni se- stavni del njihovih vrst. DAJVIJANA STAMEJCIC KAKO IZOBRAŽEVATI z delegati smo se za okroglo mizo pogo- varjali tudi o tem, kaj bi morali storiti za bolj načrtno usposabljanje članov delegacij in tudi o tem, kdo bi moral biti nosilec izobraževanja in usposabljanja delegatov. PETER TRATNIK je dejal, da je poti za izobraževanje delegatov več. »Sama izobrazba delegatov pa po mojem mnenju ni bistvena za njihovo družbenopoli- tično aktivnost,« je dejal Peter Tratnik. »Za njihovo uspešno delo je bistvena družbeno- politična razgledanost in praksa.« Delegati so si bili edini, da bi morale biti nosilke družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij vse organizacije, še posebej pa socialistična zveza in sindikati. Obe orga- nizaciji bi morali vključiti v programe svojega dela tudi naloge v zvezi z načrtnim usposab- ljanjem delegatov in jih skupaj z Delavsko univerzo tudi dosledno izpolnjevati. 8. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 SLG CELJE Poudarek odprtosti Celjsko gledališče je tista poklicna kulturna hiša, v katero so bile uprte vse oči njenih zvestih spremljevalcev ob prijetnih pa tudi težkih trenutkih. To je tudi hdša, ki je po svojih dejanjih naredila največ za resnico o nedeljivosti kulture in je odprla svoja vrata amaterskim kolegom in je zatorej še posebno dragocena v našem kulturnem življenju. Ob koncu lanskega leta je dobila tudi novo umet- niško vodstvo, ali upravnika, kot smo vajeni tega izraza. Krmilo je prevzel IGOR LAMPRET, ki ga celjsko občinstvo sicer že pozaia kot dramaturga, saj je v celjski gledališki hiši že delal. Najbrž je najmlajši gledališki vodja doslej, saj je nedavno slekel vojaško suknjo in vam ga s tem razgovorom predstavljamo — pa tudi bo- dočo smer ra?;voja celjskega gledališča. — Tovariš Lampret, kako ste bili .sprejeti v Celju in iiako ste v teh d*omala pr- vih dneh počutite v novi de- lovni sredini? — Moram reči, da najbrž ne bi sprejeli nikoli takšne dolžnosti, če ne bi pozaial celjskega gledališča. Ob moji strani sta izvrstna sodelav- ja, ki poznata problematiko ansambla, poznata mesto. To sta Janez 2mavc in Fran- ci Križaj. Razlika od moje- ga prejšnjega dela in tega, ki ga opravljam sedaj je precejšnja. Vendar gre tu Ea pomoč celega ansambla pa tudi za tradicijo celjske- ga gledališča, ki je dobra. Nfe samo umetniška, ampak budi tehnična. — Ko ste prišli v Celje, je gledališki repertoar že bil v polnem zamahu. Ali so na njegovi osnovi in se- veda ob vašem delu že kak- šne zasnove za bodočo gle- dališko sezorto? — Brez dvoma, kajti iz- kušnja dosedanjega reperto- arja je zavezujoča, ker gre ca določen tip gledališča. Izkušnje iz .sezone v sezsono se morajo povezovati. Ven- dar bo prišlo do sprememb. Repertoar je odprto postav- ljen, dokončno ga preverja publika. — Kako občinstvo vpliva na podobo repertoarja. Mi- slim na neposredne proizva- jalce, ki direktno financira- jo kulturo in na gledališko občinstvo v dvorani? — Najbolj seveda vpliva publika, ki s svojo prisot- nostjo v gledališki dvorani, z odzivnostjo na posamezna gledališka dela izraža svoje dojemanje pa tudi oprede- ljevanje do vsebine. To so glasovi v dvorani, zunanji odmevi, pisma, tu so dele- gati s področja koristnikov in izvajalcev, so mnenja, ki se ustvarjajo znotraj posa- meznih abonmajev. Brez ap- lavzokera je sprejem pred- stave v dvorani očiten. Za primer omenimo samo »Šču- ko,« ki dokazuje, da je pri- merjava dveh del zanimiva in publika je ob tem vpra- šanje sprejemanja gledali- ških predstav odprla in ne zaprla. To je praksa, ki naj- brž poglablja odnose med gledališči, čeprav vzpostavlja tudi določeno konkurenco. Dobro je to, ker izpostavlja ansambel določenemu pre- verjanju. Celje je to primer- javo vzdržalo in naj ome- nim, da so »ščuko« posneli za televizijo. Snemanje je bilo javno, bil je prenos predstave. — Na repertoar 1974/75 so močno vplivali predstavniki posameznih kulturnih skup- nosti. Tudi težnja za pribli- ževanja kulture delavcu je vplivala na oblikovanje tega repertoarja, ki je prinesel na oder »Razvalino življe- nja,« ki pa je bila še ob nekaterih drugih delih s strani kritike zelo neugodno spre,jeta. Kaj menite ob tem? — Moram reči, da se že vrsto let trudimo znotraj sa- me stroke, ki se imenuje gledališče, za večjo poveza- vo, vendar je to proces, ki mu lahko sledimo samo v osnovi. Teakko je vnaprej do- ločati veljavna izhodišča. Mi smo izjemno dinamična dru- žba, ljudje se hitro spremin- jajo in polrobntijšvh kul- turno socioloških raziskav o teh spremembah nimamo. Prcblem gledališča je tako tudi problem režiserjev, av- torjev, igralcev, njihove soci- alne občutljivosti, kjer na- stopajo kot navadni drža- vljani. Zdi se mi, da nobeno gledališče ne more po nara- vi svojega dela dovolj hitro slediti spremembam te druž- be. Čeprav se nam zdi, da gremo korak ali dva naprej, nas situacija prehiteva. T-o je fenomen, ki verjetno za- deva celo Jugoslavijo in zno- traj tega dobiva gledališče po najboljši plati vedno bolj specifično pcdcbo in ne mo- re opravljati vseh tistih na- log, ki jih je opravljalo nek- daj. Mnogo stvari se da da- nes drugače povedati, celo vrsta oblik se da bolje izra- ziti na TV, celo vrsta stvari se da bolje zaigrati na na- čin, ki je lasten samo -film- skemu jeziku. Gledališče po- staja vedno bolj poseben medij. Pokiemben del vzgoje gledalcem je tudi v tem, da usmerja gledalca k gledališ- ki specifiki. Pomemben pa je tudi del, ko gledalci vzpodbujajo z reakcijami in dojemanjem gledališkega de- la v njegovi celoviti podobi, in dajejo smernice za bodo- če delo. Prav bi bilo, če bi celjski gledalci lahko videli vse gledališke predstave slo- venskega kulturnega prosto- ra. — Načrt krožnih gostovanj je bil vendar izdelan!? — Je izdelan, vendar, žal z vsakokratnim »rezanjem« sredstev tudi ta možnost od- pade. To je tudi vprašanje kritike. Kritik, ki ima mož- nost, da gleda vse predstave, ostaja prav zato, kot nepra- vično privilegirani gledalec, dostikrat nerazumljiv gledal- cu, ki ima možnost sprem- ljanj asamo zncitraj abon- maja. — Koliko je danes gleda- liška kritika soustvarjalna? — Kritika je soustvarjalna. Brez kritike najbrž ni mo- goče opravljati nobenega de- la, najmanj p>a tako visokih in kompliciranih proizvodov, kot so gledališke predstave. V sedanjem trenutku se mi zdi, da vprašanje kritike ni najbolje rešeno. Gledališče Si naravnost želj kritike, saj bi bi!o idealno, da ti občin- stvo in gledališki delavci lahko ob predstavi sprem- ljali štiri do pet kritik. Te možnosti pa ni in vsako leto bo'j upada. Kritike je pre- malo in najbrž je od kvan- titete te kritike odvisna po- vezava s soustvarjalnostjo. Gledališka predstava terja zbranost zaradi svoje poseb- nosti in ker lahko suvereno izrazi določene stvari samo gledališče in noben drug me- dij, je treba k tej zbranosti prJ.cljučiti tudi več strokov- ne kritike in ta mora biti dostopna. — Čeprav občiiistvo kriti- ke že pozna in ob predstavi že vnaprej gledalci vedo, kaj bo kritik napisal. — To je dobro, ker način omogoča preverjanje krite- rijev, in onemogoča pavšal- ne sodbe, ki včasih diskre- ditirajo hišo in so škodljive, (lahko stanejo milijone), ker se tudi sredstva določajo po teh kriterijih; Zato je tudi odgovornost gledalcev tako velika do hiše kot obratno. — V celjskem gledališču so zelo uspeli nekateri abonmaji, med njimi prav gotovo najbolj abonma za amaterje in delavsko mla- dino. Kakšni bodo bodoči repertoarni kriteriji za sled- njega, ker gre pri tem za izpostavljeno, konkretno kul- turno akcijo? — Načelno ne more biti ta repertoar v ničemer različen od rednega repertoarja, ker ne želimo nikogar podcenje- vati. Sem proti grobi didak- tiki, ki na nek način p>oni- žuje stopnjo osveščenosti mladega delavca. Mi namreč pozabljamo, da tudi drugi mediji s svojo dejavnostjo prispevajo k pismenosti gle- dališke pisave, k njeni ber- ljivosti. Tu gre za način življenja, ki se imenuje kul- tura in je ni moč uvesti z mkratno akcijo. Gre za na- vade in potrebe, kjer vsak posameznik najde možnost izražanja, možnost estetske- ga vrednotenja razmišljanja in čustovanja in je to i>o- vezano z drugimi možnostmi Gsmišljenega izoriščanja pro- stega čaisa. Tu gledališče go- tovo ne nastopa privilegira- no. Vztrajati je treba, da je mlad človek čimveč v gle- dališču. — Ob tem vprašanju smo pri vzgoji in Izobraževanju. Kakšno je sodelovanje med gledališko hišo in šolami, ka- ko se to odraža pri sprem- ljanju repertoarja? — Dobro sodelujemo, že pri izboru del se vključujemo v pedagoška, izobraževalna hotenja. Res pa je, da tu ne more biti odvisnost nikoli stoodstotna, ker smo pač sa- mostojna kulturna instituci- ja, ki sledi več tokovom in ne moremo ostati zgolj pri funkciji izobraževanja. Omo- gočiti bi bilo treba mladim, da vidijo vse od srednjeve- škega pasijona, klasične gr- ške drame, preko Shakespea- ra in slovenske novitete, do fizičnega gledališča, mima in baleta — ker bi prav tako bilo razumljivo, da dijak s spontanostjo, socialno in estetsko odzivnostjo prepro- sto reagira na predstavo, kot zrel človek. Hoja v gledališče se tu zelo ohranja. Vedno imamo tudi slovenskega av- torja, ta praksa se je v zad- njih letih izboljšala. Prihod- njo sezono nas bo močno za- stopal Cankar in postaja po- dročje preko slovenskega av- torja odprto. — Ko sva že pri tem — lahko poveste nekaj o bodo- čem repertoarju, o izhodiš- čih? — Celjsko gledališče se ne bi sm.elo zapreti v okvir slo- venskih avtorjev, ne v okvir sodobnosti, ne v okvir same- ga žanra, ki se danes imenu- je komedija. Na noben način ne bo mogoče narediti iz celjskega gledališča komerci- alno gledališče. Zdi se mi po- trebno ohraniti ravnovesje med evropsko dramatiko in našo dramatiko, med sodob- nostjo in preteklostjo. Med eksperimentalnm in tradicio- nalnim, ki je v zadnjih letih obogateno v izraznem smislu. To pomeni, da bo repertoar usmerjen tako v klasiko, kot domačo dramo. Ne bomo se odpovedali enemu ali dvema deloma iz svetovne klasike, ki bosta »težki«, ki bosta »ne- razumljivi«. Ta zahteva po razumljivosti je relativna. (Televizorja tudi nihče ne »razume«!) Nihče od nas si ne želi »Krpanove kobilice«. Tega si ne moremo dovoliti. Treba bo vztrajati na kome- diji, ker je potrebna, na vi' soki komediji. Humor je da- nes bolj potreben kot kdaj- koli. Ustvarja povezavo med občinstvom in gledališčem, pa m.ed občanom in njegovim kozmosom. Humor, plemeniti. polemičen, satiričen, ki po- maga živeti. — Doslej je bilo prav ce- ljsko gledališče celo v Jugo- slaviji med najbolj odprtimi za sodelovanje z amateriz- mom. Kako bo v prihodnje? — Sodelovanje s to publi- ko, ki je najboljša, najbolj zaljubljena v gledališče, naj- bolj osveščena bo ostalo. Ce se bodo oblike izčrpale, jih bomo menjali. Ostati morajo v poglobljeni zavesti da je kultura nedeljiva. Zavedati se moramo, da je nastal abo- nma »gledališki amaterji« pred splošnim prepričanjem o dostopnosti poklicne kul- ture. .. Ker smo to začeli zgodaj, bomo tudi v prihod- njih oblikah lahko korak pred drugimi gledaiišči. Z vsemi silami bomo skušali najti še boljše oblike sode- lovanja in delovanja. » — Za zaključek: kako v tem trenutku ocenjujete vlo- go in mesto celjskega gle- dališča v našem kulturnem prostoru? — Vlogo tega gledališča ocenjujem kot drzno. Zavo- ljo tega, ker si je to mož- nost izborilo v kulturnem prostoru in pri svojem ob- činstvu. Vlogo tega gledali- šča bi ocenil kot živo in zdi se mi, da v tej živosti in drznosti ne bi smeli popu- ščati. Znotraj same delitve dela v Sloveniji se mi zdi, da se gledališče po svojih zmogljivostih uvršča med gornje poprečje gledališkega izraza. Znotraj Evrope pa je položaj celjskega gledališča tako kot po tradiciji in kot po velikosti mesta izjemen. Zato ker se dogaja, da veli- ka evropska mesta, znana iz zgodovine, nimajo svojega gledališča ali pa, da je od- stotek obiskovalcev izjemno nizek. Ta je pri nas tak, da presega marsikatero evrop sko mesto. Te vloge se je treba zavedati. Gledališče je po svoji dramaturški in tea- trski podobi, doživelo v pre- teklih, dvajsetih tridesetih letih velike spremembe, na- pore, pa tudi zmote, in iz- pričalo veliko vztrajnosti in poguma. Ocenjujem, da se je celjsko gledališče zanes- ljivo, več kot spodobno, do- volj hitro vključevalo v vse evropske tokove. Publika je to tudi sprejemala. In tem povezavam se tudi v bodoče ne smemo odreči. DRAGO MEDVED Piše: Jože Zupančič w Celodnevna osnovna šola je... v Slcven.iji, pa tudi v naši regiji, je biio v zadnje pol leta o celodnevni osnovni šoli veliko povedanega, pa tudi napisanega. Osno^vna šola Biba Ročk v šoManju bo 3 to novo obliko na razredni stoipniji, to je z 203 učenci, pričela že prihodnji teden. Mnoga vprašanja, ki so bila pred ča- som še odprta, so sedaj že rešena. O nekaterih se še jk)- govarjajo, nekatera p^ se bodo na novo odprla v delu, v vsakdanji praksi. Da bi naše bralce širše seznanili o po- menu in organiziranosti celodnevne osnovne šole, bomo v nekaj zaporednih zapisih poCjudno predstavili to nadvse pomamibno vzgojnoizobraževalno obliko. Radi bomo odgo. voriLi, če bo to v naši m.oči, tudi na postavljena vprašanja, drugače pa jih bomo pos'redo\'ali dalje, kot se reče, na »merodarna« mes^a. Za začetek torej nekaj osnovnih zaia- čilnosti. V brošurah aiLi objavah, ki so jih dobili prosvetni de- lavci, p^še, da je celodnevna osnovna šola tista osnovna šola s pet;dne'ra'm delovnim tednom, ki dela po predpi- sanem preclmeitniku in učnem načriu tako, da združuje vse naloge iz življenja in deila šole v enovit proces vzgaja- nja in izobraževanja. V tem, mogoče težko razumljivem staviku, je v bistvu zajeto skoraj vse. Celodnevna šola terja torej pet dni v tednu. V tej šoli bomo delali enovito, vagajali in izobraževali bomo po predpisanem predmetni- Icu, to je po določeffiih predmetah, ki so že sedaj v v€teini pedagogi dopuščajo, da znaša čas za domače ali širšo šolsko delo? Največ, vmes pa morajo biti seveda oimori, lahko to delo traja v prvem in drugem razredu eno uro, v tretjem in četrtem dve uri, na predmetm stopnji pa do tri ure. Poudarjamo še enkrat — to je največ! Saj veliko pedagoških teoretikov piše, da lahko to učenje, to delo, traja največ eno uro in pol. Nadaljevanje prihodnjič št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 CELJE: OCENA VOLITEV v pomtleljek lioptildne se bo v vtliki dvorani Narodnega doma v Celju sestala občinska konferenca S/,1)L. (Kenila bo priprave in izvedbo volitev delegacij za s;imoupravne interesne skupnosti in opredelila nadaljnje naloge SZ1>L pri utrjevanju delegatskega si.ste- nia. (iovoriii bodo tudi o uveljavljanju SZDL kot enotne fronte organiziranih socialističnih sil in zasnovali priprave na volilne kon- ference krajevnih organizacij SZDL. CELJE: SPREJEM PROGRAMOV v petek ob 11. uri se bo v Celju začela seja komiteja občinske kontertnce ZKS Celje. Komite bo obravnaval programe dela kon- ference, komiteja in komisij, sprejel proračun za leto 1975 in oce- nil uredničevanje koncepta SLO v celjski občini. Komite namerava 7. februarja organizirati celodnevni seminar za sekretarje osnov- nih organizacij ZK. CELJE: POT KULTURNE AKCIJE v okviru proslav ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v Celju sklicali plrnum občinskega sveta ZKPO skupaj z izvi-šnini odborom kuUurne skupnosti. Na plenumu bodo pregledali, kako utirajo poti kulturne akcije v delovne in krajšvne sredine. O tem so govorili v ponedeljek dopoidne tudi na sedežu celjske kulturne skupnosti, ko so se sestali predstavniki kulturnih zavodov in no- silci kulturnih dejavnosti v občini. Ocenili so, kako kulturni za- vodi kljub različnnn objektivnim molnostim za delo izvajajo na-, loge iz načrta kuUurne akcije. Dogovorili so se tudi, da bodo v prihodnjih dneh organizirali nekaj pogovorov o programskih za- snovah in delu posameznih kulturnih zavodov. CELJE: NOVA ČLANA IZVRŠNEGA SVETA Za novi kadrovski sestav republi.škega izvršnega sveta kandidira tudi Štefan Korošec, doslej pomočnik glavnega direktorja Kovino- tehne. Kot član slovenske vlade bi bil zadolžen >:a področje trga in cen. Kandidat za predsednika koordinacijske komisije za gospo- darska vprašanja in za člana izvršnega sveta je tudi Miran Mejak, ki je še pred nedavnim kot direktor vodil Aero. DOBRNA: NOV POLOŽAJ KS Izvršni komite predsedstva CK ZKS je prejšnji teden na Dobrni sklical dvodnevni posvet o realizaciji stališč 3. seje CK ZKS, na kateri so govorili o uresničevanju ustave. PrvJ dan so razpravljali o samoupravnem konstituiran,ju združenega dela. Drngl dan pa so razčlenili kup vprašanj o ustavnem položaju KS, o financiranju njihovega dela, o delovanju delegatskega skupščinskega sistema in o samoupravnih interesnih skupnostih. ČGP DELO PODRUŽNICA CELJE objavlja prosti delovni mesti 1. OBRAČUNSKEGA REFERENTA 2. DISTRIBUTERJA POGOJI: pod 1. srednješolska izobrazba, prnksa v admini- straciji ali računovodstvu pod 2. osemletka, vozniški izpit in najmanj dveletna vozniška praksa. Zaželena usposobljenost za skla- diščna dela. Kandidati morajo imeti bivališče v Celju. Ponudbe sprejema m daje p>ojasnila: CGP DELO, podružnica Celje, Trg V. kongresa 10, telefon 228-00 osem dni po objavi razpisa. DVA JERNEJSKA OBRAZA IGNAC TOMA2IC je sta- ro partizansko ime v Jer- neju. Švet je ugledal pred sedeminšestdesetimi leti na Sv. Venčeslu pri Slo- venski Bistrici. V Jernej je prišel preko Pobriža, kj^r se je oženil v Ličnico. Tu živi že 43 let. Vseskozi je bil kmet, zdaj je v pre- užitku. Suhoparni podatki, ki kaj dcsti ne povedo o tem trdovratnem življenju Ig naca Tomaž'ča, ki je s kmečko pametjo že pred vojno mislil, da morata kmet in delavec držati skupaj. In vedno je mi- slil tako. Prav je mislii tudi takrat, ko je prišel tujec po tisto, kar ni bilo nikoli njegovo in t-udi ne bo. Kajti Ignac je dejal ženi Matildi in vsem šti- rim otrokom — Martinu, Ignacu, Tilčki (pri njej ži- vi danes) in Mariji, da gre v tisto črno hosto k partizanom. Aktivisti so že prej prihajali v njihovo hišo in tako se je vse sku- paj začelo. Otroci so jo- kali, še sam Ignac je imel solzne oči, a dolžnost je bila močne j.ša. Tako ga je pobrala noč. Med pri- povedovanjem se spominja Antona Cvahteta, cestnega nadzornika, Jurija Juga, kmeta, pa Leskovar j a in še drugih. Kdo bi jih po- zabil, tovariše v "ludem in dobrem. 1943. so Ignaca vijeli in njegovega hlapca Janeza Orača, ki je zdaj vratar v bistriškem Impo- lu. Ignaca je rešil zdajšnji gostilničar Marguč iz Dra- že vasi, Janeza pa so pre- tepli, a izdal ni ničesar in so ga spustili. Ignac se s hvaležnostjo spomi nja Marguča. »Veliko do- brega je storil za nas, vsa- ka mu čast! Takrat je bil orožnik.« Tako modruje Ignac in se muči na stolu s svojim zlomljenim kol kom. Zgodilo se je neke noči, ko je padel v nem- ško zasedo 1944. leta. Ko so užgali nemški rafali po njem, je skočil stran v graben, tam pa ni bil graben, ampak rob kamno- loma. V snegu se je kota- lil po pobočju več deset metrov in obležal. Pozne- je so ga borci spravili do- mov. Kmalu je okreval in spet je bil nazaj v hcsti, tisti stari, neugnani bor- čevski Ignac, Sercerjevec! Z radostjo se je spomnil svojega komandirja Jože- ta Ivanca iz Buč, zdajšnje- ga predsednika krajevne skupnosti. In kaj bi nje govo partizansko življenje brez dobre Dalmatinke Marice — »Zlate mamice«, kot so jo klicali vsi bor- oi. A tudi Ignax;eva hiša je bila zanje vedno odpr- ta. Ni minil dan, da ne bi bUo pri njih več deset borcev in sčasoma so nje- govi hiši pravili kar ka- sarna. Spominja se tudi časov, ko je kot kurir čakal ob glavni cesti v snegu do pa- su po več ur v cemi, da je bila pot prosta. Pri tem je primojdušovsko pogle- dal skozi okno šolske ku- hinje, kjer sva sedela, po- kimal je proti oknu in de- jal: »šmenta, zdaj ga ni, tega snega, takrat ga je pa bilo, da bi ga jedU, ne samo hodili po njem!« Imeli so tudi mitinge. Kar tri, eden je bil v šoli, kjer sva sedela ^n paber kovala. »Izdajalcev je tudi bilo«,: pravi Ignac in nada- ljuje: »Jaz pa sem šel v vsako hišo z dobro bese- do. Ko so me videli z zve zdo na kapi, so rekU, da za Ruse navijam, da sem komunist, v Rusiji pa jih pobijajo. Pa sem rekel: to je bilo, vse bo »ninilo in vedite ljudje, svet se ve dno naprej vrti, nikoli .se ni nazaj sukal! Tako je tudi bilo in danes dihamo svoj zrak in jemo svoj kruh.« Ignac je še danes, čvrst rhožak. Čeprav mu noga nagaja, težko sedi. A kaj bi Ignac sedel, vedno ga kaj žene, vedno je v giba nju. Miru zanj ne bo ni- koli. Besedilo in slika: DPuAGO MEDVED V v Soefan Strmšek živi v prijazni hišici ob cesti, ki se vije pod vrh Jer- neja, kamor smo zavili tisto četrtkovo sončno do poldne. Imeli smo srečo, da smo ga našli doma, saj je ravno v h ši brusil sekiro, da pojde sosedom pomagat v goza, kaj li vre- me je vsem služilo za takšna opravila pod mi- lim nebom Svot je ugledal v Zgor- njih Lažah, toda mladost mu ni bila z rožicami po stlana. Oče je šel že 1913 leta v Ameriko, kmalu pa sta se z materjo tudi ločila. Štefan se je mo- ral preživljati, 'iakor je vredel :n znal. Se pred voj- no je obesil preko rame- na veliko poštno torbo in tako je prenašal vigal je glas- beno raven zborov in or- kestrov. Plemeni tdita družbo ni dano vsakemu. Tudi vi- soke šole niso vedno vna- prejšnji dokaz uspešnega dela med ljudmi. Blažu Amiču je bilo to priroje- no, na mah je osvojil zbor in svojo okolico. Prehodil je vso goloto revnega predvojnega ča- sa. Bil je pastir, gozdni delavec, splavar lesa od Dupeljnika do Savinje. Bil je tak kot vsi, le z razliko, da so mu rojeni- ce i2?pod Raduhe položile v zibelko dar in vdihnile ljubezen in strast do glasbe. Pastirske žvegle so bi- le njigov prvi instrument. Bilo mu je že devetnajst let, ko se je odločil za pot v Ljubljano. Pešačil je dobršen del poti in p>oln hrepenenja prodreti v skrivnositi glasbe, ni čutil utrujenosti, ne la- kote. S silnim naix>rom se je prebijal skozi življe- nje, toda odnehal ni. Po končanem študiju v Ljub- ljani, na Dunaju, Varšavi, Krakovu in Parizu se je zaman potegoval za služ- bo v Ljubljani. Iz Bola na Braču kjer je le kra- tek čas nadomestil obole lega profesorja glasbe, se je vrnil v Ljubljano in bil nekaj časa celo biblio- tekar v angleškem klubu. Na lasmo pest je organi- ziral simfonične koncer- te — in uspel! Ljudje so napolnili dvorane, doume- li njegovo glasbo in jo vzljubili. Šele v februar- ju 1941 je dobil službo profesorja na ljubljanski glasbeni akademiji. Kar kmalu je izbruhni- la vojna in trije okupa- torji so zasedli slovensko zemljo. Vojni vihar je kot sito ločilo zrnje od plev in Blaž Amič, ki je že v dolgoletnem boju za go- li obstanek spoznaval kri- vico, je stal trdno v pr- vih vrstah odpora. Njego- vo bivališče je kot javka bilo v decembru 1941 le- ta drugim in meni važno središče dela za Osvobo- dilno fronto in njemu od- rejeno po Komunistični partiji. Od koderkoli že smo povezani na določen dan in čas prišli k Bla- žu Amiču, vedno smo od- hajali polni nalog in opti- mizma. Pomladi leta 1944 so ga gestapovci zaprli, ne da bi mogli vdreti v krog njegove dejavnosti. Vzdržal je težka zasliša- nja. Odvedli so ga v tabo- rišče smrti Dahau, odko- der se je po naključju rešil živ. BU je najboljši prijatelj Preždhovega Vo- ranca, saj je to prijatelj- stvo pogojevala njegova tmjeva pot samorastnika. Svoje življenje, ljubezen do človeka in slovenske zemlje je izpovedal v šte- vilnih glasbenih umetni- nah, izpovedal v »Dumi«, največji slovenski simfo- niji, veličastni boj za os- voboditev« v simfonični pesnitvi »Gozdovi pojo«, »Na rodni gradi«, »Pesem Delu«, »Nove Zarje«, »Ples čarovnic«, »Povodni mož, kantata »Z vlakom« in mnogimi drugimi de- li, ter velika vrsta vo- kalnih skladb za pevske zbore. Posebno ljubezen je posvečal skladbam na- menjenim mladini. Ob i>etlet-uci njegove smrti je med nami še vedno prisoten njegov ži- vahen utrip, za vse lepo in koristno. Ob neizčrp nem viru, ki ga daje glas- ba in pesem človeka, je njegov delež velik. Prav bi bilo, če bi na- ša čustva dobila vidno za- hvalo skladatelju in bi s skupnim prizadevanjem uredili v Amičevi rojstna hiši vsaj — skladateljevo sobo. Slovenskemu simfoniku, profesorju BLAŽU ARNI- CU je za vedno zastalo pero na partituri, kjer se je rojevala njegova deveta simfonija... PAVLA ROVAN-JANA »IZLETNIK« CELJE prometno, gostinsko in turistično podjetje objavlja prosta delovna mesta VOZNIKOV AVTOBUSOV K sodelovanju vabimo voznike motornih vozil »C« kategorije, ki imajo izkazano več kot 2-letno dobo voženj z vozili, katerih lastna teža je več kot 3.500 kilogramov in ustrezno strokovno kvalifikacijo. Za kandidate organiziramo seminar s področja pro- metnih predpisov, prve pomoči in praktične vožnje. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov: Prometno, gostinsko in turistično podjetje »IZLEJTNIK« Celje, Gregorčičeva 7 v roku 15 dni od dneva objave. Informacije lahko dobite po telefonu št. 26-752. Vse stroške v zvezi z opravljanjem izpita D-katego- rije plača Izletnik Celje. Kandidati pa se obvežejo, da ostanejo zaposleni v organizaciji najmanj 2 leti. POTROŠNIŠKA POSOJILA: Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske banke je na svoji prvi letošnji seji med drugim razpravljal o odobravanju p>otrošniških po- sojil. Kot je znano so v teku razprave za podpis sporazu- ma o politiki in načinu odo- bravanja teh posojil. To de- lo poteka v okvira združenja jugoslovanskih bank. Računa- jo pa, da ga bodo opravih že v kratkem. Do sprejema novega načina se bodo pri celjski podražnici LB držali starega. Menijo, da bodo po starem oziroma po načinu, ki je veljal v januarju, odo- bravali potrošniška posojila še v februarju. Sicer pa je na seji izvršil- nega odbora slej ko prej pri- šla do veljave zahteva, da naj se tudi na tem področju uveljavi enoten sistem za vso državo, tak, ki bo ščitil po- trošnika in zagotavljal enot- nost in odprtost jugoslovan- skega trga. Sicer so se na seji strinja- li z osnutkom pravilnika o posojilih občanom na podla- gi vezave domače ali tuje va- lute za pospeševanje gospo- darskih dejavnosti • -kot so kmetijstvo, obrtna in gostin- ska dejavneost ter svobodni poklic. Pravilnik bo sprejela Ljubljanska banka kot celo- ta. Člani izvršilnega odobra so izvolili tudi člane komisije za stanovanjsko komunalno go- spodarstvo. Predsednik ko- misije je Jože Jelene, člani pa Franc Gazrvoda, Franjo Novak, Anica Halužan in inž. Ivan Zidarn. M. B. ODMEVI NA „NEB£L0" CELJE Celje je bilo pred leti mnogo bo čase. Veljalo je za vzor čistih mest i Pred leti si je ta naziv še zaslužilo. P okrog in ne bo nam treba dolgo iska cigaretnega ogorka ali delo kakšnega občana, ki bo ta odpadek odvrgel na pred očmi kogarkoli. In koški za sme mo umazanije in navlake ob smetnja Ij urejeno in čisto, kakor je zadnje n prijelo se ga je ime »belo Celje«, a ga poglejmo danes! Ozrimo se na- ti sredi ceste odvrženega p^apirčka, olupka. Tudi nam ne bo težko videti cesto ali pločnik sredi belega dne, ti ostajajo prazni ... Da ne omenja- kih... Strogo oko Emila Ozbiča, ki je vodja občinske straže, po vsak dan vidi še mnogo več. Zato smo ga povpraša- li, kaj misli o onesnaženosti našega mesta in okolice, kaj bi bilo temu vzrok in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi laliko Celju spet rekli — belo Celje. »Naj začnem kar pri vse- litvi strank v nov blok. Sme- ti in odpadliov je povsod dovolj, pri vselitvi v nova stanovanja pa še prav pose- bej. Toda ti bloki so vedno brez hišnikov in brez osebe, ki bi skrbela za red in sna- go. Hišne svete ustanovijo šele takrat, ko so vse stran- ke že popolnoma vseljene, vendar pa se medtem okrog bloka nabere ničkoliko sme- ti, odpadkov in odvržene embalaže. Drug vzrok za to, da se okrog hiš nabirajo smeti, je ta, da imajo po- samezni bloki in hiše prema- lo posod za smeti. Na to smo tudi opozorili delavce Javnih naprav. Pred nekate- rimi bloiki stojijo tudi »kon- tejnerji«, ki jih premalokrat izpraznijo. Včasih pomaga šele klic stanovalcev. Seveda se okrog »kontejnerja« nabe- rejo smeti, ki jih potem ve- ter raznaša po okolici. Me- nim, da je tudi koškov za smeti premalo, še posebno v mestnem parku. Več koškov za smeti bi moralo biti v mestu in še posebno v no- vih naseljih, pa bi kakšen odpadek več le padel vanj. Ljudje pa so sposobni odvre- či smet tudi ob koš. Čuta in zavesti za snago imajo ljud- je premalo, zato pa je naše okolje vse bolj onesnaženo. Izleti in vikendi puščajo za sfibo prave smetne sledi. Premalo je, da se zgražamo in govorimo o onesnaženosti. Posebno mladi bi morali bolj paziti kod hodijo, kam cd vr- žejo odpadke in kje parkira- jo svoje avtomobile, saj je na žalost uničenih vse več zelenic v našem mestu in zu- naj njega, ki jih uničujejo ljudje z lieodgovomim par- kiranjem. Neredkokrat se tu- di zgodi, da si izberejo otro- ci najlepše zelenice za svoje igrišče, starši pa jih pri njihovi igri, kaže, sploh ne opazijo. Javne naprave morajo skr- beti tudi za bolj pogoste iz- redne odvoze smeti, oziroma tistih predmetov, ki se ne smejo odvreči v posode za smeti. Postaviti bi morali odprt »kontejner« na dolo- čenem mestu in nanj opo- zoriti ljudi in stanovalce oko- lice, da bo le-ta stal na tem mestu le nekaj dni. Pohvale vredna je bila v preteklem letu akcija »oči- stimo okolje«, ki bi bila po- trebna tudi letos. Poseben problem so tudi pločniki, kjer se nabira ve- liko prahu in smeti. Tu bi se moralo več angažirati Sta- novanjsko podjetje in opo- zoriti lastnike in najemnike stanovanj in lokalov, da je čiščenje pločnikov njihova dolžnost. 7a imiazanost cest in ulic pa so krivi tudi pre- vozniki, ki iz raznih gradbišč odvažajo zemljo, za seboj pa premalo očistijo. Ljudje zahtevajo in hočejo živeti v zdravem in lepem okolju, žal pa mnogim manj- kata čut in zavest do čiste- ga in urejenega okolja.« Tako je obsodil umazano mesto vodja občinske straže Emil Ozbič. Potem pa smo se z is.tim vprašanjem na- IKvtili še v pKKijetju jarae naprave, kjer sta vodja ko- munale Rajnhold Jelen in vodja obrata Snage lixtn Za- bukovšek bila enotnega mne- nja: »Smetiščne posode že sa- me po sebi niso mestu v okras, saj je mnogo precej poškodovanih, predvsem pa jih je marsikje premalo. Za poškodovane posode imajo občani pravico od stano- vanjskega sveta zahtevati no- ve. Predvsem pa je treba poudariti, da ljudje premalo pazijo na čistočo okrog sme- tiščnih posod, kajti ni naša dolžnost, da bi pobirali še smeti okrog teh posod. Ne- snaga se nabira tudi okrog novih blokov, vendar ne po niaši krivdi. Stanovanjsko podjetje nam bi moralo da- ti nalog za nastavitev posod in »kontejnerja«. Prahu je bilo pred dežjem na ulicah in cestah res precej, toda izpiranje ulic v takem času je lahko precej nevarno, saj bi ceste lahko zanlrznile, pri- šlo bi do prometne nesreče, krivca pa bi potem iskali ori nas. Lastniki lokalov bi ?e morali bolj zavedati svo- jih dolžnosti in pločnike po- metati, ne pa samo odriniti smeti na morda ravnokar pometeno cestišče. Večkrat se je že pripetilo, da je kdo brcnil v pometen kup smeti, ki so ga potem ljudje razne- sli pK) cesti. Pri nas imamo tudi probleme z delavci, saj je delo pri nas umazano in težko in do nedavnega je bi- lo povrh vsega še slabo pla- čano. Res se verjetno poja- vijo tudi pomanjkljivosti z naše strani, saj dostikrat vsega niti ne zmoremo, ven- dar pa nam ljudje s svojo neodgovornostjo in brezbriž- nostjo p>ovzročijo še enkrat več dela. Naši ljudje delajo po svojih najboljših močeh; približno 35 ljudi pripelje dnevno na odlagališče v 2e- pino 200 t smeti in 100 kub. metrov fekalij. To nikakor ni malo, pa kljub temu še kje ostanejo kakšne smeti in odpadki, zaradi katerih se potem vse naše v očeh lju- di razveljavi.« Zamislimo se in ugotovi- mo, kaj smo sedaj naredili za naše lepo in čisto okolje in kaj pravzaprav moramo storiti — nam vsem v prid. M. P. št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 11 POLITIČNA ŠOLA NA TEHARJIH SPODBUDA ZA DELO Prejšnji teden so zaključi- li na Teharjih dnigi del poli- tične šole, drugi ciklus pre- davanj za komuniste — ne- posredne proizvajalce z celj- skih delovnih organizacij. Po- budnik za organiziranje te šole je komisija za idejna vprašanja pri občinskem ko- miteju Zveze komunistov v Celju, ki je pripravil prvi del predavanj že v mesecu decembru, zadnji, zaključni del predavanj, ki sodi v sklop politične šole, pa bo pripra- vil prihodnji mesec. In kaj menijo o takšni ob- liki izobraževanja slušatelji politične šole? .lOžE VRAVNIK, delavec Tehnomercatorja Celje: »šo- la nam je dala veliko nove- ga, mnogo pa je bilo tudi predavanj, ki so bolj poglob- ljeno obravnavala že znane stvari. Najbolj so me zanima, la tista predavanja, ki so pri- kazovala odnos Jugoslavije do drugih neuvrščenih držav, pa tudi tista, ki so razlagala sta- bilizacijske načrte celjske ob- čine. Rekel bi, da je takšna oblika izobraževanja delav- cev zelo pomembna, vendar se mi zdi, da bi morala vklju- čevati še večje število sluša^ teljev kot doslej.« BERNARDA ŠPENDAU, de- lavka Mode Celje: »Vse teme predavanj politične šole so me zelo zanimale, še pose- bej zato, ker sem jih v vsak- danjem življenju pogosto sli- šala, nisem pa si jih znala razlagati in pK>jasnjevati. Vse stvari, vprašanja in proble- mi, ki smo jih slišali na pre- davanjih, so še toliko bolj pomembne za neposredne proizvajalce, zato, ker tudi zadevajo predvsem nas. Vfe- liko stvari pa bi morali po- znati tudi ostali delavci, ne samo mi, komunisti. Na pri- mer delovanje in vlogo sa- moupravne delavske kontro- le.« RADE KNEŽEVIČ, delavec Kovinotehne Celje: »Politična šola deluje na nas kot im- pulz za nadaljnje družbeno- politično delo. Spodbuja nas, da o posameznih problemih debatiramo in razmišljamo. Velikega pomena je tudi to, da nas ta šola oboroži z do- ločenim znanjem in nas ta- ko aktivira. Zlasti velja to za mlade komuniste, ki veli- kokrat ne znajo prebroditi ovir začetnega dela.« D. S. MILAN ZABAVNIK KAKO Z DAVKI Zadnje dni minulega leta so delegati žalske občinske skup- ščine pregledali uresničevanje davčne politike v minulem letu, prav te dni pa že teče razprava o izhodiščih davčne politike v občini letos. O teh vprašanjih smo govorili z na- čelnikom davčne uprave na skupščini občine 2alec Mila- nom Zabavnikom. Kakšne bodo temeljne značil- nosti davčne politike letos? »Bistvenih novosti ne bo. Poglaviten dosežek je, da je usklajevanje izhodišč davčne politike med občinami celj- skega območja, pa tudi na ravni republike, na visoki stopnji, tako da družbeno upravičenih razlogov za odsto- pe od začrtane politike ne bo. Skušamo pač zasnovati tak- šno davčno politiko, ki bo ■upoštevala značilnosti občine in bo sočasno skladna z re- publiško davčno politiko. Temeljna značilnost 'izhodišč davčne politike letos v naši ob- čini je v tem, da bomo skušali čimbolj stimulirati investi- cije v kmetijstvo, v strojne skupnosti, perspektivne kme- tije m kmečki turizem. V ta področja bomo usmerih dav- čne olajšave. Na drugi strani bomo skušali pomagati tudi razvoju individualnih obrt- nih storitev kot so krojaštvo, frizerstvo, kovaštvo, itd. Tak- šni obrtniki bodo obdavčeni s pavšali, o katerih bo odlo- čala razvejanost obrti, loka- cija itd. S tem bomo stimu- lirali rast sedaj deficitarne obrtne dejavnosti. Seveda bodo o vsem tem razpravljali tudi vsi občani in drugi zainteresirani, ki bodo tako sodelovali pri obli- kovanju končnega predloga za davčno politiko letos. To naj bi sprejela skupščina ob kon- cu februarja.« Ali bodo davki letos višji kot lani? »Pri obdavčitvi zavezancev iz kmetijske dejavnosti bo realna obdavčitev na približno enaki ravmi itot lani. Podobno bo tudi pn zavezancih iz obrtne dejavnosti. Obdavčitev skupnega dohodka občanov pa uravnava republiška zako- nodaja. Neobdavčen del do- hodka je bil dvignjen na šti- ri stare milijone, revalorizi- rali so tudi olajšave za vzdr- ževane družinske člane. Ce je, na primer, v družini z enim otrokom zaposlen le mož, lahko doseže 69000 din skupnega dohodka, ne da bi bil obdavčen. Ali bodo občani plačali več kot lani ali manj, je težko odgovoriti. Razlike bodo od družine do družine, vseeno pa ocenjujem, da obdavčitve ne bodo prizadele občanov bolj kot prejšnja leta. Tudi z davčno politiko skušamo čim- bolj zapirati škarje socialnega razlikovanja.« Zadnje čase veliko slišimo o težavah vaše davčne službe. Kako je s tem? »Prav v davčni službi je vprašanje ustrezne in dobre kadrovske zasedbe še posebej pomembno. Naša služba se s kadrovskimi težavami otepa že dalj časa. Lani, na primer, nam je manjkaJo kar 10 sode- lavcev od tega 7 z višjo ali visoko izobrazbo. Ta mesec se je stanje še poslabšalo. S težavami se uspešno otepamo. To dokazuje tudi priznanje, ki nam ga je konec leta za opravljeno delo izrekla občinska skupščina. Dobili smo tudi prednost pri reše- vanju kadrovskih vprašanj. Pričetek uresničevanja druž- benega dogovora o štipen diranju ter izboljšave pri sti- mulativnem nagrajevanju v državnih organih obetajo na bolje. Dotlej bomo gradili naprej na prizadevnosti kolek- tiva, ki zasluži ve pohvale.« Branku Stamejčič KOMPOLE NAD ŠTORAMI STO LET ŠOLE! Pred koncem lanskega le- ta so v Kompolah počastili sto letnico domače šole. O tem jubileju je govorila pe- dagoška vodja šole, Štefka Plank. KomE>ole, nekdanji št. Lov- renc, so dobile šolski okoliš že leta 1873., medtem, ko je občina Kompole nastala 1850. leta, vas pa je šolodo- oila 1874. leta. Do takrat so starši pošiljali otroke v šo- lo na Teharje, kjer je bila šola od 1812. leta. Kompol- ski občinski možje pa so že tedaj pokazali veliko zani- manje in so uspeli, da je bi- lo šolsko poslopje zgrajeno v treh letih. Veliko so nare- dili s prostovoljnim delom. Šola je imela dve učilnici in dve stanovanji. Dne 10. ju- lija 1877. leta je občinski od- bor prenesel zgradbo in ze- mljišče ni? krajevni šolski svet z nalogo, da za večne čase služi pouku. Šolo je v prvih letih obi- skovalo okrog 140 otrok, prvi učitelj pa je bil Sebastijan Kregar. V šolskem letu 1911/12 pa se je število učen- cev povzpelo na 215 in iz dvorazrednice je nastala tro- razrednica. Pomemben organ dela na šoli je bil krajevni šolski svet, ki je skrbel za gospodarske šolske zadeve, predlagal je kandidate za vodjo šole in učitelje in ce- lo nadziral delo v razredu. Šola je bila dobro organizi- rana, zlasti pa so skrbeli za telovadbo. Vseskozi je imela šola obsežen vrt, v katerem so se dečki seznanjali z go- jitvijo sadnega drevja in s kmetijstvom sploh, deklice pa z gojitvijo zelenjave in cvetja. Posebno prizadeven vrtnar je bil nadučitelj Ja- nez Rupnik. Omenja se ce- lo poskusna gojitev hmelja, zdravilnih in strupenih rast- lin in čebelarstvo. Po prvi svetovni vojni se sadjarstvu pridruži še po- gozdovanje, Zanimiva so bila ročna dela. Pletli so košare, delali toporišča in vozove. Tako so šolsko delo povezo- vali z naravo, s potrebami kmečkega dela in z željo, da bi vplivali vzgojno. Vrt pa jim je služil tudi pri pouku prirodopisa. Omenja se še nazornost, pri slovenščini, prosto spisje in risanje e>o naravi. Leta 1934. so imeli na šoli že tudi hranilnico. Ko je leta 1923. prevzel vodstvo šolo Vojteh Jerin, se je v kraju začela tudi ži- vahna kulturna dejavnost. Radi so uprizarjali igre, pri katerih sta se zlasti odliko- vala Marjan in Stana Jerin, od Kompolčanov pa Ocvir- kovi. To delo se je poglobi- lo zlasti po letu 1932., ko so ustanovili prosvetno društvo. Med udeleženci in svetoval- ci je bil tudi Vladimir Pav- šič — Matej Bor. Leta 1927. je krajevni šol- ski svet zamenjal šolski od- bor in 1934. leta pride z zdru- žitvijo občin Teharje, Sveti- na in št. Lovrenc tudi do spremembe v šolski mreži. Okupacija je prizadela tu- di šolo. Učiteljev ni bilo. Je- rinove so izselili na Hrvat- sko, učiteljica, ki je ostala na šoli, je podlegla okupa- torjevi vabi. Najbolj so trpe- li Ocvirkovi, saj so kar štir- je žrtvovali življenje za svo- bodo. V internaciji in pri partizanih je padlo okrog dvajset Kc«npolčanov. Mimo šole je šla tudi štirinajsta divizija. Prvo leto po osvoboditvi je bilo na šoli še 150 otrok, potem pa je število iz leta v leto upadalo, šola je imela dva do tri oddelke, pouk je bil kombiniran in je bila do 1959. leta vadnica celjskega učiteljišča. V šolskem letu 1962/63 je postala podružnič- na šola osnovne šole v Što- rah. število otrok še naprej upada. Zadnja leta jih je na šoli okrog 75. Leta 1957/58 je bila šola adaptirana. Poslopje so dvig- nili in dozidali nekaj prosto- rov. Tako je dobila današ- njo podobo. Zdaj so v njej štiri učilnice, kuhinja z je- dilnico, pisarno in dve sta- novanji ter nekaj pomožnih prostorov. Šola je bila vseskozi sre- dišče gospodarskega in kul- turnega napredka v kraju ter je vedno skrbela za tesno vez med vaščani. Za vsako večjo akcijo je prišla pobu- da iz šole. Tako ima Ivan Rutar, ki je šolo vodil od 1953. do 1962., učil pa še do 1972., največ zaslug za adap- tacijo šole. Tudi prihod Vinka Pevci- na v Kompole je kraj še bolj kulturno razgibal. Na šoli je osnoval likovni atelje PEVI, ki je pritegnil mnoge Kompolčane in vzbudil za- nimanje za tovrstno umet- nost. šola pa se tudi danes po- naša z lepimi delovnimi us- I>ehi, s pisano izvenšolsko dejavnostjo itd. M. B. V VSAK DOM NOVI TEDNIK PAVEL ŠTEFANČIČ - PETDESETLETNIK Pred dnevi se je srečal z Abrahamom Pavel štefančič iz štor, aktivni družbeno po- litični delavec, zlasti v orga- nizaciji Zveze borcev, saj je tajnik krajevne organizacije v Štorah in član občinske v Celju že vrsto let. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Rodil se je v Gor- njih Pohancih v siromašni družim, ki je :mela enajst otrok. Zato se je že kot de- ček srečal s trdim delom pri tujih ljudeh. Leta 1942. je končal triletni uk za mlinar- ja v Slovenjem Gradcu. Vr- nil se je domov, kjer so ga Nemci že naslednje leto mo- bilizirali. Prišel je v Bohinj- sko Belo, od koder je 6. sep- tembra 1944. leta z orožjem vred pobegnil med partizane, v jeseniško-bohinjski odred. V JLA je ostal tudi po os- voboditvi, vse do februarja 1947. leta. Kot partizan je bil ranjen in je 60-odstotni voja- ški vojni invalid. Po demobilizaciji iz JLA se je takoj zaposlil v štorski že- lezarni, kjer je še danes kot vodja službe za zavarovanje podjetja. Leta 1948 se je poročil in začel ustvarjati družino. Petdesetletni življenjski ju- bilej je počastil 'sredi aktiv- nega dela v železarni, krajev- ni skupnosti in v organizaci- ji Zveze borcev tiho in skrom- no kot je sam. Še na mnoga zdrava in srečna letal. 12. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 KAKO UMIRAJO ZAJCI Številna zajčja družina v Strinovi štali, v »kateri so v slogi s kurami delili teman in vlažen prostor za njihovo bivališče, si je komaj opomogla od udar- ca težke izgube, zajetnega samca, ki je pred dnevi, kakor jih je že mnogo pred tem, izginil, in se v kolektiv ni več vrnil. Ko- maj je bila začel j ena ta rana, že sq je zopet poro- dila skrb, katerega izmed njih bo zadela nepisana sodba, da bo prvi sledil že neštetim izmed njih, ki so na rokah ix)starane in navidez prijazne m sočut- ne gospodinj odhajali iz stale, a se niso vrnili nik- dar več. Najbolj je strah pestih tiste, ki nikakor niso mo- gli skriti širokih pleč in zajetnih beder in so le-ta vidno vpadala v oči te do- bre ženske in njene rdeče- lične hčerke, ki jih je pri- dno zalagala s sočno zele- njavo in nekakšno čudno mešanico, ki se ji pravi krmilna moka. Kmalu se je njihova tež- ka slutnja še povečala, ko sta njihovi gostiteljici ti- stega dopoldneva strokov- no ocenjevali njihovo ob- sežnost in med seboj iz- menjavali mnenja. Pri tem sta brez sramu s pr- sti kazala na priljubljene- ga samca, ki je med to družino imel že več zdra- vih ix>tomcev. Ko sta odšli, se je vsa družina strnila okrog nje- ga in se mu dobrikala, kot da bi se mu hotela opro. stiti za mogoče storjene nevšečnosti, ki so mu morda kvarile brezskrb- nost v njihovi sredi. Kmalu se je starejša go- spodinja vrnila m s spret- no kretnjo zgrabila obso- jenega nesrečnika za uše- sa, pri tem pa hinavsko govorila prijazne besede, ki naj bi prestrašenega samca prepričale, da bo to le kratek sprehod in da se bo zopet vrnil med drage domače. Pred vrati štale se je že zbrala skupina pogrebcev, ki so s svojim instinktom ugotovili, da se pripravlja pokol, ki jim vedno pri- nese topel zalogaj. To je bila številna Strinova ma- čja družina, ki se je po smrti nedolžnega zajca go- stila z njegovimi drobov- jem in zadovoljno predla v pokojnikov spomin. Sprevod je krenil po kamniti poti navzgor, k postaranemu moškemu, sosedu njihovih gospodinj. Mačja družba se je gnetla tesno za gospodinjo, z namenom, da si na pozo- rišču, ob usmrtitvi zago- tovi čimbolj primeren prostor. V času sprevoda je od časa do časa odjek- nil zategel stok in pritajen mijavk, kar je zvenelo kot žalovanje za skorajšnjim pK>kojnikom,^ čeprav je bil namen odnosno vzrok ta- kega izraza žalovanja po- polnoma drug. Sosed Miha je sprevod sprejel popolnoma nepri- zadeto, kot se to spodobi za izvrševalca obsodbie. Tudi on je z ljubeznivimi besedami sprejel prestra- šenega mandija, ga nič kaj nežno zgrabil in niti skrival nd, nevarnega do- bro nabrušenega noža, ki je bil pripravljen, da kon- ča, komaj dobro začeto pot mladega samca, ki je kar kipel od mladostne svežine in zdravja. Proces umiranja je bil hLtro končan, seveda je pri tem sodelovala tudi gospmagati pri njego- vem delu. To jo je sicer vedno prizadelo -ili hočeš nočeš se temu »leprijet- nemu opravilu .li mogla izogniti. Pogrebci so kmalu do- bili svoj obrok m sedmi- na se je pričela, pri tem pa se nihče več ni spom- nil pokojnika in .njegovih svojcev, ki so zaman ča- kali da se njihov bratec, očka, svak in sin zopet vrne. Epilog te smrti je bil, da so mački tisti dan za- dovoljno prespali, med- tem ko je gospodinja iz- nakaženo telo nesrečnika izročila nekim svojim so- rodnikom, da so ^a odne- sli v oddaljeno mesto, kjer bo menda spečeno v spe- cialnem krematoriju. Tako umirajo aajci. FERDO ŠIRCA ZAKAJ TAKO? v nekem podjetju je bila sprejeta na delovno mesto tajnice tovarišica brez ustrezne izobrazbe in brez delovnih izkušenj. Takratni VD sekretar je na odboru za medseboj- na razmerja na kratko razložil, da si lahko di- rektor izbere tajnico po lastni želji. Predlagal jo je pa on, ker se mu je zdela najbolj primerna. Pri njenem delu so ji za- to morali vsi pomagati. No, okrog nje se je v podjetju razumljivo dvi- gnilo veliko prahu. Tudi delavska kontrola je bila mnenja, da bi si moral direktor izbrati bolj .spo- sobno in bolj delovno tajnico. Minilo je že približno tričetrt leta in nič se še ni premaknilo. Mislim, da tako trpita ugled in delo v podjetju. Podjetje pla- čuje osebo, ki svojega de- la ne opravlja v redu. Takih primerov je ver- jetno veliko tudi v dru- gih podjetjih, kar pa se- veda nikakor ni prav; Ker se bojim posledic, se tudi nisem podpisal, ker je bilo zaradi tega že nekaj oseb klicanih na zagovor. Odgovor: Vse ste zavili v tak skriv- nosten pia.šč, da se iz nje- ga ne du prav nič izlu- ščiti. Ce je vse res tako, kot pravite, bi lahko tudi povedali, kje je to in kdo je to, če se že sami ni- ste hoteli podpisati. Mor- da pa se bodo krivci, če ti res obstajajo, našli sami med gornjimi vrsticami . CIGANKA V KNJIŽNI OBLIKI Čeprav sem še precej mlaaa, vendar redno pre- biram Novi tednik, ki mi je zelo všeč. Najraje pre- biram Ciganko, za kate- ro sem slišala, da jo lahko naročim pn vašem' uredni- štvu. Je to res? Očka mi je tudi pripovedoval, da ste pred leti objavljali za- nimivo povest o razboj- niku Guzeju. Bi jo lah- ko morda še enkrat ob- javili? Verjetno bi ustre- gli marsikateremu bral- cu. Se majhno grajo vam moram izreči. Opažam, da so precejšnje razlike med TV sporedom, ki ga ob- javljate v Novem tedni- ku, in sporedom, ki ga objavlja revija Stop. Morda bi se dalo tudi to pomanjkljivost odpraviti. Branka Zore Odgovor: Draga Branka, naj ti naj- prej odgovorimo na tvo- je vprašanje glede Cigan- ke. Naročiš jo lahko kar z naročilnico, ki jo boš našla v Novem tedniku. Povest je ista, kot v ča- sopisu. Napake okrog TV sporeda bomo skušali čimprej odpraviti OB KONCU Vsi oskrbovanci iz No- vega Celja, ki smo doma iz Velenja ali okolice, se prav lepo zahvaljujemo za prijetno slovesnost, ki je bila ob koncu leta v dvo- rani doma. Bili smo ob- darovani, zaželeli so nam srečno novo leto in vsa- kemu posebej stisnili ro- ko. Pevci so narti zapeli nekaj lepih narodnih pe- smi, ki smo jim vsi z ve- likim veseljem in zanima- njem prisluhnili in se ob tem spominjali svojih mladih let. Harmonikarje veselo raztegnil meh in zraven še zapel. Polne ro- ke dela pa je imel tudi fotograf, ki je ves čas pridno snemal. Predstav- niki Rdečega križa iz Ve- lenja so vsakega tudi de- narno obdarovali. Velenj- čanom torej še enkrat le- pa hvala. Zahvala pa velja tudi naši upravi doma, ki je poskrbela za novoletno da- rilo in prijetno vzdušje. Tudi kuharice in strežni- ce' so lepo poskrbele za nas in so nam pripravile okusno in izdatno hrano. Naš dobri kurjač je tudi za praznične dni, kot vse- lej, poskrbel, da nam je bilo toplo. LOVRO KRESNIK Dom oskrbovancev Novo Celje VSEBINA iN OBSEG Moram vam sporočiti, da bom ostala naročnik Novega tednika le pod pogojem, če se le-ta ne bo pKJdražil. Tudi reklam- nih oglasov mislim, da imate preveč, i>oučnih podlistkov bi lahko imeli več,, poročila in razne ve- sti iz posameznih krajev pa le v najkrajši obliki. Prav je, da objavite slike delegatov, da jih vsaj na tak način spoznamo. Se več objavite o delu in ži- vljenju delavcev. Tisto na zadnji strani pa je vse odveč, saj je teh stvari že tako preveč po vseh kioskih. Ni se po- trebno vmešatavi v živ- ljenje drugih narodov, kaj veste, če bi jim bilo to všeč, ko bi izvedeli. Mislim, da to ni niti po- šteno niti okusno. Torej raje vidim, da se zmanjša obseg lista, ka- kor pa da bi ga podražili. ANA PILKO Dom upokojencev Laško Odgovor: Zaenkrat še nič ne razmi.šljamo o vi.š- ji ceni! OJ, TA MATERINŠČINA v zadnjih dneh decemb- ra so vabili števihii plaka- ti ljudi našega kraja na za- bave in silvestrovanja. Na vseh je seveda bila obljub- ljena odlična zabava z glasbo in plesom, jedačo in pijačo. Medtem, ko je na večina plakatov pravil- no pisalo, da je za vse »preskrbljeno«, je plakat na neki gostilni sporočal, da je pri njih za vse pri- skrbljeno«. Torej je naš mild slovenski jezik le ta- ko težak, da povzroča te- žave ne samo drugim na- rodnostim, temveč tudi Slovencem samim ali vsaj nekaterim. Zato morda ne bi bilo napačno, če bi se pisanja plakatov lotevali le tisti, ki so imeli nekdaj iz ma- terinščine prav dobro ali odlično, Vitanjčan NJEMU Bila sem morje, ki je bežalo pred čermi, a tvoje roke so vabile na dobro obalo. Začaral si rne v veter, ki ti boža lase, v sonce, ki sije zate. Vse ladje spominov sem potopila v zalivu tvojih želja. Postala sem harfa, ki pod nežnimi prsti drhti v tihih nočeh . .. Tako tvoja sem vsa. MAJA ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 16 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ v januarju 1942. leta je bila v Bočni ustanovljena vaška zaščita. Imela je nalogo, da brani naselje pred vdorom nacistov in da se njeni.- člani po potrebi vključujejo v partizanske enote ob priliki partizan- skih akcij. Tako so aktivist 2mavc Ivan-Mrazek in še nekateri pristaši osvobodilnega gibanja sodelovali pri napadu partizanov na Ljubno v noči od 18. na 19. maj 1942. Povedati je treba, da je takšno zava- rovanje vasi, torej organiziranje vaške zaščite edini poznani primer na Štajerskem. Albinu Vipotniku-Strgarju in Eli I.ietonja-Ateni je uspelo, da sta organizirala vaško mladino v aprilu 1SM2. leta. Tudi to je za štajersko redek primer, da je prišlo v tistem obdobju do ustanovitve samostoj- nega mladinskega odbora OF. Delovanje mladine, ki je pri marsičem koristno sodelovala z okrožnimi akti- visti že pred ustanovitvijo odbora, je vodil požrtvova- len in SF>osoben mladinec 2mavc Franci, sin aktivi- sta Mrazka. Odbor je štel 11 članov, toda le redki so dočakali svobodo. Večinoma so padli v borbah, bili ustreljeni kot talci ali so p>odlegli boleznim in okrutnostim internacije. Kakšno je bilo razpoloženje prebivalstva in vzduš- je v teh krajih, lepo spoznamo iz pripovedovanja biv- še trgovke Angele Žmavc. Pri njej so se že v prvih mesecih okupacije oglašali ljudje iz sosedstva in sorod- niki iz Celja. Ugotavljali so, kaj porečejo radijske postaje Moskva in London. Karkoli je bilo vzpod- budnega, je šlo potem od ust do ust dalje. Toda že v prvem mesecu 1942. leta so imeli žmavčeva in njeni zaupniki povezavo z Mermolovim-Mrazekom, s Slatinš- co in Jerco Rop. (Op. F. F.; Slatinšca, pravo ime je Frančiška Kolar, je padla kot talka pod streli naci- stov v Starem piskru 22. 7. 1942. Tega dne je bilo na dvorišču celjskih zaporov ustreljenih 85 mož in 15 žena. Koliko nad in upov je zamrlo v enem hipu! — Jerca Rop je bila pravtako sodelavka v osvobodilnem gibanju kot Frančiška Ko- lar. Bila pa je zaprta in odvedena v koncentracijsko taborišče Auschwitz 15. 8. 1942 in je še istega leta v novembru podlegla bolezni in težkim razmeram taborišča. Njena hčerka Elizabeta Rop, roj. 1025. leta, je delala za OF pravtako kot njena skrbna mati, aretaciji je ušla in je potem v novembru 1943 vstopila kot borka v Slandrovo brigado. Padla je v bojih na Dolenjskem avgusta 1944. leta.). Preživela očividka tedanjih dogodkov Angela žmavc je še povedala, da je sodelovala v skupini, katera je p>omagala zbirati živila, cigarete, tudi obleko in pe- rilo. Sprva ji je bilo poznano, da se v bližnji okolici nahaja devet domačih partizanov. V prvih pomladnih mesecih se je to število zelo pomnožilo, češ, da je prišlo 32 partizanov iz Kranjskega, (op. FF; to so bi- li borci revirske čete, nekateri so jim kar Zagorja- ni rekli, ki so se vključili v Savinjski bataljon v ta- koimenovano Majcenovo četo). Treba je ..bilo zbrati vedno več hr^ne in perila. Vaščani pomoči niso od- rekli. Obveščevalne zveze aktivistov in partizanov so v Gornjem gradu zvedele, da se okupator pripravlja na izselitev prebivalstva iz Bočne. Odbor OF je sklenil, da je treba pokreniti vse, da do tega ne bi prišlo. Bolje bo, če gredo vsi v gozdove v takem primeru in ^vfVTO z domačiio. Tudi živino bo treba odpeljati s seboj, da ne bi postala plen ok ipa- lo^jti. SO res začeli nekega one vas obkolje- vati oz. se ji približevati, toda vaška zaščita, ki je bud- no pazila na sovražnikove poteze, je to opazila in odredila takojšen umik vaščanov v gozdove. To so Ing. Ciril Remic-Borut — sodelavec osvobodilnega gi- banja od 1941 dalje v Nazarjih in Zg. Savinjski dolini. V poletju 1942 in spomladi 1943, do vstopa v brigado, je nekajkrat vodil člane štaba II. grupe odredov — Staneta, Tomaža, Skalo, Maroka — z Dobrovelj do Save In v obratni smeri št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 ZAKAJ JE UMRLA VERONIKA Odgovor na članek Sreč- ka Srota v »Jani«, Novem tedniku m moje mnenje. Kot mlada, zdrava in krepka mati ni imela ču- ta materinstva m ne lju- bezni, saj me je kot pr- vorojenca starega komaj šest tednov dala v posvo- jitev mojim sedanjim staršem — rejnikom. Bde- la in trepetala sta za mo- je življenje, da sta me kot oslabelo siroto ohranila pri življenju. Skratka: do- bil sem doore in ljubeče starše, ki so mi od prve- ga dne nudili vse kot last- nemu otroku. Skrbela sta za moj uspeh v osnovni in poklicni šoli, vzgojila sta me v moralnega in delovnega državljana. Ko sem bil star 17 let, smo izvedeli, da imam tudi mlajšo sestro, ki sem jo seveda želel spoznati. Ker ni bila Kristina Kozole nikjer ustaljena, saj seje neprestano selila iz kra- ja v kraj, smo jo le s te- žavo našli. Tako. sem po tolikem času prvič objel svojo sestrico, ki ml je bila tako draga. Mati pa, ki je po vašem pisanju tako ljubeča, me ni po- gledala in mi ni dala ro- ke. Sprašujem vas, je bi- la tudi to materina lju- bezen? Takrat sem videl, v kakšnem stanju se na- haja Veronika. Svoje star- še rejnike sem prosil, da smo jo vzeli v Celje na počitnice. Ker sem videl in preveril iz Veronikine- ga govorjenja, sem pisal na socialno skrbstvo Krš- ko, da naj vendar dajo otroka v rejništvo, ker mati nima nobenih mo- ralnih kvalitet za vzgojo otroka, razen tega je bila dninarica z majhnimi do- hodki. Pismeno sem se za- vezal, da bom pomagal takoj, ko pridem do po- klica, toda oni so mi od- govorili, da mati lepo skrbi zanjo. Nezakonski oče je plačeval 30.000 S din preživnine, ni pa kon- troliral otrokove vzgoje, ni se brigal za varnost otroka, kar bi seveda kot oče moral storiti. Po Ve- ronikini izjavi je oče ni maral in ni smela priti k njemu na dom. Za oče- ta ni dovolj, če je plače- val le preživnino in dal na grob venec v zadnji pozdrav Veroniki. Tudi njega obsojam kot sokriv- ca Veronikine smrti. Po izjavi Milice so enkrat preprečili materin poskus skupnega samomora pod vlak, ker je bila Veroni- ka pod vplivom matere in po njihovi izjavi umsko zaostala, ker je hodila v 8. razred pomožne šole. Vendar se čudim, da ni Milica posredovala, da bi Veroniko dali v rejništvo. Veronika bi lahko danes še vedno živela, če bi kdo za ta primer malo bolj poskrbel in pripomi- njam, da je še veliko ta- kih Veronik, ki so dobre, pridne, čeprav hodijo v pomožno šolo, ki imajo pravico do življenja in do mladosti, čeprav ne pre- več pametne, pa vendar so lahko koristni člani naše družbe, če bi neka- teri svoje delo jemali ma- lo bolj resno. Prosim vas, da to pis- mo objavite, da bo širša javnost vedela, zakaj je pravzaprav umrl« Vero- nika. CIGANKA z veseljem prebiram Novi tednik m zelo sem se razveselila, ko sem v njem našla tudi naročil- nico za knjigo Cigahka, ki jo seveda tudi z veseljem naročam. To povest imam sicer že izrezano iz prejšnjih časov in že vča- sih sem bila kar zaljub- ljena vanjo. Pred leti so izhajali tudi podlisti: Gro- fov jager. Očetov greh, Habakuk, Ukradena neve- sta in še mnogo drugih imam doma. Ce bi jih ho- teli objavljati, vam jih ra- de volje posodim. Všeč mi je tudi zdrav- niški kotiček, saj lahko najdemo v njem marsi- kak dober nasvet. S. ROŽ AN C Celje Odgovor: Bodite tako prijazni in nam povesti prinesite. Samo Habaku- ka že imamo. KDO Mi? Prav je, da se pomaga in se zanima za potresna območja, kot so Zibika, Šmarje, Šentjur, vendar ■ ■! ( pa mislim, da bi se mo- rali ozreti še bolj na- okrog, na deželo. Živim v hiši, ki je stara že nad 400 let, že tako jo je na- čel zob časa. Leta 1970 sem jo še nekako obno- vila, zdaj pa jo je priza- del še potres. Streha je že čisto dotrajana in kar bojim se južnega snega, ki mi jo utegne sesuti na glavo in me pokopati. Stara sem 74 let, majhno pokojnino imam in krpi- co zemlje. Sama si kaj dosti ne morem pomaga- ti. Nekateri pravijo, da starim ljudem nič ne p>o- pravljajo. Ne vem, ali še imam kakšno upanje, ali pa bom morala končati moje revno življenje pod ruševinami? MARIJA SELIC Dobje NAROCILNICA Nepreklicno naročam povest Ciij<»nk;i. Znesek 50,(M) din bom plačal po povzetju. Priimek in Ime: Točen na.slOT: Neutolažljivi brat GLOINARIC JOŽE, z ženo in starši 10X1000 To bo nova nagradna igra Novega tednika in Radia Celje. Že danes nabru- site peresa. 100 ali 50 starih tisočakov bomo podelili za vaše pisanje. Vsaj za pet stavkov! O čem? Preberite prihodnjič! LOJZE POŽUN OSVOBODITEV IZ,,STAREGA PISKRA" (6) Bila je temna noč. Z dežjem je na.etaval sneg. Kap- lje so hladile razgreta lica. Stopali smo tiho mimo bolnišnice pa naprej in naprej in ko smo zapustili mesto, sta se partizana poslovila rekoč, naj gremo, kamor vemo in znamo, pazimo pa naj, da nas ponovno ne dobijo v roke neniške zveri. Spominjam se, da se jima ni prav nihče zahvalil. Preveč je bilo sreče. Z menoj sta bili frizerka Golobova iz Celja in Vi- tančeva, ki je stanovala v Laškem in so jo zaprli zaradi moževega odhoda v partizane. Popoldne smo se ustavile na neki kmetiji blizu S^martnega v Rožni do- lini. -Tam smo prvič jedle in se za silo posušile, vendar smo odšle kmalu naprej, ker so bile v bližini borbe. Dospele smo nai dom Vitančeve, kjer so bili tako pre strašeni, da smo tam lahko prenočile le eno noč. Le pn sestri Vitančevi, ki je bila zelo pogumna, smo ostale teden dni. Vendar miru ni bilo v naših izmuče- nih srcih, vse nas je vleklo naprej, naprej v partizane Ker nismo mogle dobiti stika z njimi, sem predlagala, da se vrnemo prek štor na Teharje in od tam na Svetino in v bližnje vasi. Hodile smo tri dni. Imela sem že tako ož^iljene noge, da so mi odstopili nohti. Vendar so te bolečine bile malenkostne v primeri s srečnim občutkom, da sem svobodna... Po prenoče- vanju v šentrupertu smo drugo jutro odšle v šentle- nart k Tovornikovim. To je bilo 23. decembra, osmi dan po naši osvoboditvi iz zaporov. Cez teden dni se je oglasil pri Tovomikovih partizan, moj sin Feliks... Od tega je minilo že mnogo let. Ob spominu na dan rešitve imam samo eno željo, da bi tem hrabrim reši teljem — partizanom — hvaležno stisni.a roke.« Po poročilu policijskega revirja zaščitne policije v Celju 15. decembra 1944 je nek jetniški paznik iz zapora že ob treh zjutraj po telefonu obvestil njihov urad o partizanskem napadu in osvoboditvi jetnikov ter da bi se utegnili še vrniti, v zaporu pa da je vladala zmeda Spričo tega so v zavarovanje in pomiritev za pora poslali vse dosegljive policiste v jakosti devet mož. Alarmirali so tudi speče policiste in jih razpo- sla.i v patraljah na vse strani, hkrati pa obvestili dežel nega svetnika Dorfmeistra, gestapo, komandanta 48. nadomestnega oddelka tankovskih lovcev, komandanta zaščitnega področja Kiihasa ter orožniško postajo. Ko so osvobojenci odhajali skozi odprta vrata za pora, so pazniki z dvorišča pohiteli v stavbo in zgnali preostale jetnike s hodnikov nazaj v celice. Policij^a patrulja pod- vodstvom nekega Kolenca. ki so jo bili poslali na obhod že opolnoči s šestimi pripadniki vojske, je deset minut pred tretjo uro pri- jela dve ženski jetnici pri Novi vasi. Ko sta izpovedali, da se je večina jetnikov usmerila proti Ostrožnemu, se je patrulja z obema jetnicama odpravila proti Lavi in zaprla cesto. Tam so zatem prijeh štiri ženske in tri moške ter vseh devet odgnali na po.icijski revir, spotoma pa v mestnem središču zajeli še enega mo- škega. Policijska patrulja, ki so jo poslali proti Lis- cam, je na Bregu, na cesti proti Laškemu zajela štiri ženske jetnice, letalci v Levcu dva jetnika, ena orožni- ška patrulja tri in druga patrulja dva jetnika v Tmov- Ijah. V poročilu naslednjega dne, 16. decembra 1944 je stotnik zaščitne policije navajal, da je bilo vseh ujetih in tistih, ki so se sami vrnili 37. Četudi v nadaljnjem nemško poroči.o govori, da je od skupnega števila 352 jetnikov, kolikor naj bi jih bilo ob napadu v zapo- ru, pobegnilo 129 oseb in bi jih bilo potemtakem po zajetju 37 jetnikov na svobodi le 92, tako osvoboditelji kot rešeni menijo, da je število pobeglih znašalo od 300 do 400. Prav tako je tudi bilo f>o njihovem zatrje- vanju med zaplenjenim orožjem več pušk, kakor pa jih je navajalo policijsko poročilo — pet do šest pušk s pripadajočim strelivom, dve brzostrelki z osmimi magazini in sedem pištol. Po izjavah preživelih se je v dnevih pred osvobodit- vijo »Starega piskra« povečal dotok novih jetnikov vs.ed nemške ofenzive proti osvobojenemu ozemlju v Zgornji Savinjski dolini in na Kozjanskem, tako da uprava zapora verjetno niti ni imela pravega vpogleda v številčno stanje. Po drugi strani pa omenjajo tudi v nemškem poročilu, da so ob napadu izginili iz jet- niške sprejemnice dokumenti in transportni seznami Da bi se jih polastili partizani, pa se pri najboljši volji nihče od preživelih ne spominja. Ob takih okoli, ščinah bi mogoče lahko menili, da je hotel nekdo na nemški strani prikriti nadrejenim resnično število re šenih zapornikov. V zaporniški vpisni knjigi iz »Starega piskra«, ki je, , žal, ohranjena le za III. oddelek, to je za prvo n;id- stropje, so dežurni v sprejemnici vpisovah po abeced- nem vrstnem redu ime in priimek zapornika, datum- njegovega prihoda in odhoda, številko celice, v kateri je bil, oznako ali je šlo za političnega ali kriminalnega jetnika, ter pod opombo njegovo usodo: ustreljen, iz- puščen, odšel s transportom in kam itd. PodatlU v knjigi zajemajo obdobje od februarja 1942 do februarja 1945. Iz te vpisne knjige je razvidno, da je 15. decem- bra 1944 policija res odvedla transport v Maribor. Tak transport so opravili običajno dan do tri dni pred kakim streljanjem talcev. Po transportu 15. decembra sta bi.i dve streljanji: 18. decembra v Velenju in 19. decembra v Vojniku, vendar iz zapiskov v zaporniški knjigi za ITI. oddelek ni videti, da bi bil kdo s tega oddelka tedaj ustreljen, pač pa so iz tega oddelka in transporta 15. decembra od jetnikov Andreja Spegla, Petra Gregorca, Jožeta Jakoba, Vinka Vipotnika, Šte- fana Rebernika in Jožeta Drobneta ustrelili kot talce prve tri navedene 11. januarja 1945 v Račah. Za Dominika Hribarška, kmeta v Rupah, tedanja občina Šmartno v Rožni dolini, ki je bil aretiran 4. novembra in odgnan še z drugimi šmarčani v »Stari pisker«, je znano, da je bil med osvobojenimi 15. de cembra, vendar so ga 3. januarja 1945 Nemci ponovno zajeli in ga 12. februarja 1945 obesili na Stranicah pri Frankolovem. Ko s,ta Milica Gabrovec-Lenka 27. decembra 1944 za Okrajni odbor Celje-mesto ter Sergej Kraigher-Andrej za Okrožni odbor OF Celje poročala nadrejenemu Po krajinskemu odboru OF za Štajersko in Izvršnemu odboru OF o osvoboditvi okrog 400 jetnikov iz ce.jskih zaporov, sta poleg drugega omenila tudi to, da so rešence odpremili nemoteno skozi mesto na deželo in da je »veselje rešencev od stare ženice do mladega dekleta in moža bilo tako, da ne bo celjska okolica leta pozabila na ta veseli dogodek in hrabrost naših političnih delavcev. Dobili smo vse orožje, ki se je nahajalo v jetnišnici in takoj oboroži.i rešene tovariše ki veselo odhajajo v NOV Slovenije. Zaradi izredne drznosti te akcije predlagamo za odlikovanje te tova riše, ki so sodelovali v akciji.« Okrožni sekretar Sergej Kraigher je k temu poročilu pripisal še imena vseh šestih udeležencev akcije ter priporočal, naj o tem seznanijo tudi načelnika Personalnega odseka pri SNOS Zorana Poliča. Slovenski narodnoosvobodilni svet je zatem prek istih vmesnih forumov (PO OF za Štajersko in OO OF Celje) obvestil Okrajni odbor OF Celje-mesto, Okrožni odbor OF Ce.je pa je obvestilo le-temu posre- doval 29. aprila 1945, da je prejel poročilo o akciji v celjski jetnišnici in vsem sodelujočim dodelil odlikova- nja »Znak hrabrosti«, ki jih pa zaradi prometnih težav trenutno ni mogel poslati. Osvoboditelji »Starega pi- skra« so bili odlikovani po vojni. FOTOKRONIKA Kaj je bolj zanbiiivegra v Jerneju kot to, 8e pribrenči na slo- jem mopedu po klancu navzgor poštar in prinese v polni in težki torbi novic in pozdravov za celo vas. Najprej se seveda okoli njega zbero vaški otročaji, da napasejo svojo radovednost na motorju, na poštarju in na vsem, kar je v torbi. Ko se odpeije, ste^e tudi življenj«« p« (.tarem. , Koto; DRAf^iO MEDVED Clan> Združenja šoferjev in avtomelianikov iz Žalca so pripra- vili letošnjo proslavo ob zveznem prazniku 15. januarju v Kultur- nem domu na Polzeli. O pomenu praznika je govoril tajnik društ- va Stane Lavrinc, nato pa so učenci osnovne šole Vere Slander s Polzele, moški pevski zbor ZS.\M iz Žalca ter ansambel pripravili pLsan kulturni program, T. T.\^'CAR Vi-slc pred zapornicami v UoilaSki Slatini v spojlnjcm prelazu kraja so vsakdanja .slika t<'ga slovcaskcga zdravilišča. Vsa st\ar niti ne bi bila lako huda. če bi bilo to enkrat na dan. Slika, ka- kršno smo ujeli pred ne> »ja smo naleteli na mno- piPoblemov, ki so bili idvsem finančne narave, jfia pa je bila, da pri klu- deluje cela vrsta navdu- cev, ki so take probleme evali kajr iz svojih žepov, josnovnejši problem, ki nas še danes tare, je, da lamo svojega prostora, »tor za vaje imamo sicer Domu družbenopolitičnih pnizacij, ker pa imamo nčnge le ob peitkih, se ogokrat zgodi, da odpa- 0 zaradi raznih sestankov. )j prostor neobhodno po- bujemo!« TiANC BRINOVEC: »Tudi bi rad poudaril, da s\Oj )Stor nujno potrebujemo, se v takili pogojih zelo ko dela. Največji problem ker igrajo na naših red- 1 treningih tudi pionirji, r igramo v večernih urah, taki treningi po navadi lečejo v pozne večerne i. Rešitev bo treba vseka- r najti, saj smo si tudi v letnem programu zadali na- logo, da je treba k sodelo- vanju privabiti še več šolar- jev. Poleg tega želano letos so- delovati tudi na vseh po- membnejših repiublLšfcih tur- nirjih in tak turnir poipra- vitl enkrat jeseni tudd v Žal- cu. Kot zanimi\'Ost naj na koncu povem, da imamo tu- di žensko ekipo in da so prav vse članice dobre in pri2ade\-ne šahis.tke.« VOJKO ZUPANEC: »Obi- skujeim četrti razred osnov- ne šole v Žalcu, šah pa sem začel igrati že v prvem raz- redu. Za šah me je navdušil očka in prav on me je po- peljal v to čudovito igro. Danes mi šah pomeni vse in brez igranja ne bi mogel. RazumJjivo je, da imam med šahisti tudi svoje vzornike. Najbolj spoštujem Karpova in Fisčherja, če pa bi se moiral odločiti še med tema dvema, bi se za Piischerja, kljub njegovim muham.« JANEZ VEDENIK [A ŽIVLJENJE » Berložnik ližbi. Predavanja se bo- začela v marcu. Z ob- konferenco ZK Mo- šje in Delavsko univer- Mozirje bomo organi- politično šolo, v ka- naj bi sodelovalo ^več mladih članov J.« [koliko mladih ste vklju- • lani v zvezo komuni- 9V? ?^*reko naše konference ^ jih v lanskem letu mučili 22.« ^^kSno je sodelovanje ^ih v delegacijah, sa- ^Pravnih interesnih ^Pnostih in zborih ob- skupščine? "Zaenkrat m zadovolji- ' ker imajo mladi pre- j® znanja in izkušenj, ^ jim bomo omogoči- Pi^avanja in enodnev- ^ Seminarje, da bod® la- . zastopali stališča mla- Ali pripravljate kakšno večjo delovno akcijo? »Ko bo izdelana vsa po- trebna dokiamentacija, bo- mo organizirali delovno akcijo za izgradnjo otro- škega igrišča pri osnovni šoli Nazarje. Poleg tega bodo naši mladinci tek- movali po krajevnih skup- nostih pri urejanju njiho- vega življenjskega okolja.« LIZA PODPEČAN Krajevna skupnost Laško Kraigherjeva 15 proda na JAVNI DRAŽBI traktor Ferguson FE 35 s prikolico letnik izdelave 1970. Izklicna cena 30.000,00 dinarjev. Dražba bo dne 4. 2. 1975 ob 10. uri na dvorišču pri Lekarni v Laškem. ŽABE ZA SILVESTROVO ŽALEC GOSTOVALI „GUMBI" Na zaključni prirediitvi ob 10. sindikalnih šport- nih igrah v Celju je v plesnem orkestru žabe — tako kot vedno — igral tudi predsednik Is^vršne- ga sveta občinske skup- ščine Celje Marjan Ašič. PriložJiost da» priliko in povprašali smo ga, kako je z gradnjo družbenega centra pod Golovcem in če je res, da bomo Ce- ljani (ter seveda ostali) že silvestrovali v novi ha- li: »Z gradnjo družbenega centra pod Golovcem smo že začeli, istočasno pa tu- di pripravljamo načrte za ostale faze. če bo denar in če bo šlo vse po .sre- či—o čemer pa ne d^vo- mim! — bo dvorana do napovedanega roka nared. S silvestrovanjem je pa tako: Žabe bo^ priprav- ljene, da zaigrajo, ljudje pa naj pridejo in zapleše- jo.« Minuli teden je v Žalcu gostoval trenutno najpriljublje- nej.ši jugoslovanski ix)p ansambel Bijelo dugme iz Sarajeva. Mladi iz bližnje in daljne okolice so do zadnjega kotička napolnili dvorano in skupina Bijelo dugme pričakovanj mladih ni izneverila. Odlična glasba, dobre priredbe, dobra izvedba, skratka koncert kot jih (žal) ni veliko, vsaj kar zadeva pop in ročk glasbo ne. Vse priznanje tudi prizadev- nim organizatorjem. ANONIMNIH 200 STARIH TISOČAKOV Tudi to je resnični do- godek. Zabeležili so ga predzadnji dan starega leta na celjski davčni upravi. Ta dan Je namreč eden izmed delavcev davčne uprave dobil med novo- letnimi čestitkami tudi pi- smo, ki je bilo za malen- kost debelejše, na zadnji strani pa prelepljeno s selotejponi. Ko ga je od- prl, je našel v njem ano- nimno čestitko za 1975. leto, poleg nje pa štiri bankovce po 500 " novih dinarjev, torej skupaj dva tisoč novih dinarjev. Nič podpisa. Nič, kar bi go- vorilo o dobrotniku. Zato pa nič koliko vprašanj, ki so se pojavila ne samo pri prejemniku nepodpi- sane čestitke in »darila«, nvarveč med delavci dav- čne uprave na sploh. Je en sam pošiljatelj? Morda skupina? Kdo? Zakaj? Za- kaj jc ali so poslali toliko denarja? Dve sto starih jurjev ni malo. To je ve- liko! Ne da bi iskal odgovor na vprašanje. Je ukrepal takoj. Vse skupaj je po- kazal svojemu šefu in od- ločitev je bila sprejeta v tistem trenutku. Denar so nakazali štabu za odprav- ljanje posledic potresa na Kozjanskem, vso zadevo pa predali okrožnemu ja- vnemu tožilstvu. Zakaj? Zato, ker nihče ne more sprejeti takšne- ga darila. Za njim je lah- ko marsikaj. Tudi more- bitna podkupnina, poznej- še izsiljevanje aH namen, da bi čez čas nekdo ali več ljudi hkrati zavpilo — poglejte, takšna je celjska davčna uprava in delavci v njej. Saj spre- jemajo podkupnino in po- dobno. Toda, n!č takšnega se ne bo moglo zgoditi. Računi na tej strani so čisti. MALA ANKETA HUURAA! POCITNICE! Ta teden je v znamenju šolskih počitnic. Šolske torbe z zvezki in kn.iigrtmi počivajo v kotu, medtem ko se njihovi lastniki pode za žogo na bližnjem trav- niku ali pa se kako drugače zabavajo. Sneg našim šo- larjem že nekaj let ni najbolj naklonjen, tako da so nekatere šole že razmišljale, da bi zimske počitnice prestavili. Toda letos ni bilo kaj raAmišljati, saj sne- ga ni in ni. Pa bodo počitnice vseeno prijetne, čeprav nas je zima potegnila za nos, so nam zatrdili otroci iz osnovne šole Šentjur. Bojana lllIDEJ, učenka 8. r., IV. o.snovna šola: »Letošnje počitnice premak- nili na kak drug datum. Tako pa... no, vseeno sem pKičitnic vesel, bral bom, hodil na drsališče in teden bo minil, kot bi trenil. Rajko BRECKO, učenec 3. r., osnovna šola I. celj- ske čete: »Vesel sem po- čitnic, še bolj pa bi mi bilo seveda všeč, če bi zapadel sneg, da bi se lahko mi, otroci, sankali, smučali, kepali in postav- ljali sneženega moža. Taikšna zima bi mi bila najbolj všeč. Kadar je le- po vreme grem skupaj s starimi starši na sprehod. Očka, mamica in bratec živijo v tujini, lanske po- čitnice sem bil pri njih. Letos sem dobil nove dr- salke, ki sem jih bil zelo vesel in v teh dneh se bom lahko vsaj nadrsal.« Počitnice vedno prehitro minejo, i>a naj bodo takš- ne ali drugačne. Res je, sneg bi jih lahko olepšal, saj so ga vsi otroci po vseh šolah tako zvesto čakali. No, problema pa iz tega niso naredili, kajti sani, smuči in drsalke so zamenjali z žogo in se z veselim vriščem zapodili za njo. Veseli, brezskrbni, zadovoljni . . . »... mlad, mlad, to se pravi — v srcu vsega življenja.« MATEJA PODJED 16. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 KMETIJSTVCI MESTINJE FRUPI NA TRŽIŠČU Nobena skrivnost ni, da so tisti, ki radi pijejo sadne so- kove in poznajo takorekoč vse vrste, ki jih ni malo, navdušeni nad Vitalovimi so- kovi iz Mestinja. Potrošniki najbrž tudi sedaj ne bodo razočarani: Vital iz Mestinja je te dni dal na tržišče nov komplet sadnih sokov pod skupnim imenom FRUPI, se- stavljajo pa ga jabolčni sok, borovničev koktajl, borovni- čev sok, grozdni sok in bi- stri ribezov koktajl. Izbira je torej pisana in velika. Kot so nam povedali v Me- sUnju, bodo novemu pro- gramu posvečali vso pozor- nost, saj se ta dejavnost od- vija takorekoč v središču nerazvitega območja, kar je še posebej važno. Novo raz- vita proizvodnja bo gotovo dala polet proizvajalcem os- novnih surovin. SIX)VIN na- merava prav na tem pod- ročju izgrajevati perspektivo. Pretežni del surovin za FRUPI prihaja s Kozjanske- ga, za grozdje pa velja, da je v celoti odkupljeno na Kozjanskem. V letošnjem. letu bodo v Mestinju proizvedli preko 1 milijon litrov sadnih sokov. Proizvodnja je skoraj v ce- loti modernizirana, tu in tam pa bodo še dograjevali in izboljševali. Vzporedno z modernizacijo doma pa se bo nadaljevalo intenziviranje že obstoječih nasadov in seveda sajenje novih. Surovinska baza naj bi se torej močno povečala. V celoti naj bi bilo samo ribeza okoli 150 ha od dana- šnjih sto. V zadnjih letih je bilo sicer precej obnovlje- nega, s kmeti so bile skle- njene dolgoročne kooperacdj- ske pogodbe, močan razvoj se kaže tudi v vinogradništ- vu. Že lani se je Vital pove- zal s TOZD Bizeljsko— Brežice, obratom SLOVIN in že lani so bile odkupljene večje količine grozdja za pre- delavo vina. V SLOVINU razmišljajo, da naj bi to območje dobilo tudi svoj tip vina, ki bi ga dali na trži- šče. še vedno velja trditev, da je obnova nasadov, bodisi vinogradniških, bodisi ribe- zovih in drugih premalo na- črtna. To bo treba izpopol- niti. Strokovna služba je po besedaJi predstavnika TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jel- šah dokaj izpopolnjena. Na koncu povejmo še ne- kaj tehničnih podrobnosti o novem asortimanu FRUPI proizvodov. Jabolčni sok je .kot končni proizvod izklju- čni naravni matični sok. Em- balirajo ga v 1 1 in 0,20 1 steklenicah. Ribez koktajl je mešanica ribezovega in grozdnega so- ka. Popravilo soka opravijo s sladkorjem in citronsko ki- slino. Poleg običajnega ste- kleničenja ga dajejo na trži- šče še v doy pack embalaži. ^Borovničev koktajl je me- š^ica borovničevega in grozdnega soka. Tudi tega popravljajo s sladkorjem in citronsko kislino, embalirajo pa ga tako kot ostale. Poglavitna bioiošKa vred- nost ribezovega soka je visok odstotek vitamina C. Bogat je tudi s sadnun sladkorjem in drugimi snovmi. To velja tudi za borovničev sok. Grozdna sok ima precejš- njo hranilno vrednost. Bogat je z vitaminom C in B. Za zaključek: novi proiz- vodni program pomeni za Kozjansko, Obsotelje in Šmarsko brez dvoma veliko vrednost. Kozjansko z ome- njenimi pokrajinami ima še vedno okoli 70 % kmečkega prebivalstva, torej je razum- ljivo, da obvladuje gospo- darstvo na tem območju predvsem kmetijstvo. Ugodno je zlasti to. da ima Kozjansko izredno zada voljive pogoje za razvoj sad- jarstva, ki je nekoč imeio tod pomembno vlogo in je tudi bilo na visoki stopnji ter vinogradništva. Zadnja leta je močno zastopana ek- stenzivna proizvodnja jabolk. Plasma teh pridelkov pjomeni velike gospodarske koristi, zato bi v prihodnje morali plansko urediti povečanje kmetijske proizvodnje, za realizacijo tega programa pa bi bila potrebna širša druž- bena pomoč. MILENKO STRAŠEK SREČANJA 60 LET S CITRAMI Na izletu po Gornji Savinj- ski dolini sem se ustavil v gostilni »Erna« v Ljubnem. Ob lepo obloženi mizi sem postal pozoren na lepe, od daleč prihajajoče zvoke ci- ter. Pogledal sem proti glas- benemu avtomatu, vendar je bil ta ugasnjen, radia tudi ni bilo nikjer. Tak^ sem se obračal po gostilni, da bi ujel, od kod prijetni zvoki. No, nekaj miz stran sem za- gledal v kotu starejšega mo- ža, vneto nagnjenega nad svoj instrument, ki ga do takrat sploh nisem opazil. Morda je naredil name še večji vtis, ker je igral v kotu sam zase, ljudje za »šan- kom« pa so se gnetli pri svojih dva deci in prepuščali melodije samo meni. Ker sem bil v gostilni med mno- gimi edini poslušalec »mu- zikanta s citrami«, sem se mimogrede spomnil in naro- čil možu dva deoi. Bolj za- radi glasbe in navade, kot zaradi moža samega! Tako je bil vzpostavljen stik z 69 letnim Ernestom Podi)ečanom, ki mi je takoj podaril še nekaj melodij, med katerimi je med nama stekel živahen pogovor. Ko je videl, da mi je njegovo igranje všeč, je pričel vneto pripovedovati, da je gostilna od njegove hčerke in da ve- dno pride sem posedet s ci- trami, kjer mu ljudje radi prisluhnejo. Seveda sem ga tudi vprašal, od kdaj igra in 5e je že kdaj nastopal za javnost. Povedal je, da je za- čel brenkati z 9 leti, ko so mu starši kupili instrument in da so te citre še danes pjegov stalni spremljevalec, saj je z njimi nastopal že večkrat na ljubljanski televi- ziji in radiu. Povabil sem ga, da bi sodeloval na naši javni radijski oddaji v Žalcu, kar je sicer z veseljem sprejel, vendar je pred nastopom zbolel ter smo bili tako pri- krajšani za prijetno glasbe- no točko. Kljub- precej »križev« pa Ernest zelo rad pripoveduje šale. Moram reči, da sem se mu od srca nasmejal. Med drugim mi je pove- dal: »Na televiziji so me vpra- šali, če igram tudi po no tah. Pa sem jim resno od govoril, da dokler sem igral PK) notah, me ljudje niso preveč radi poslušali, ko pa sem začel igrati po oitrah, mi tu pa tam kdo prav rad prisluhne.« Ernest Podpečan W). leto s citrami. ]/SPOMIN PESNIKU - - KMETU Prelistavam knjižico z naslovom PISANO SPO- MINSKO CVETJE in se ustavim ob posvetilu tik nad imenom avtorja knji- žice: Pošiljam v spomin na reportažo v mesecu oktobru 1971. Jože Marin- ko. Pesnik, ki riba zelje, takšen je bil naslov ti- ste reportaže takrat. Ko sem spoznal Jožeta Ma- rinka, kmeta — pesnika iz Mlač pri Lečah, je ri- bal zelje. Velike zeljnate glave so se na kupu va- Ijale po veži in Marinko se je sklanjal nad njimi. Ti- sti Marinko, ki ga je ne- dolgo tega ugrabila smrt. Jože Marinko je bil ro- jen t. 1893 v Komaniji Dobrova pri Ljubljani. Absolviral je kmetijsko šolo, nato pa je odšel do- mov na kmetijo. V letu 1928 se je odselil na kup- ljeno posest v Ločah pri Poljčanah. Od ranih let je pisal pesmi in strokov- ne članke v razne liste. Marinko ni bil poet strogo ubranih pesniških norm, pisal je tako, kot mu je velevalo srce, pri tem pa je mnogokrat za- šel na čudovito pot ljud- skega pesništva. Prav za- radi tega bi Marinkovi poeziji lahko dali vzde- vek dokument časa. saj v njej poje o bitju in ži- tju kmetja\ o njegovih težavah med obema voj- nama in po zadnji, poe- zijo nenehno preveva ljubezen do domačega kraja, do domovine. Mor- da je tu in tam črnogle- da, a ko bralec x)brne zadnji list, spozna, da Marinko lahko misli tudi drugače. Tu in tam Marinko ostro zastavi pero in kri- tizira razmere, v kate- rih je kmetovat., se spo- takne ob nerazumevanje časa do kmeta, toži nad omalovaževanjem prepro- stega kmečkega človeka. Vseskozi pa je elementa- ren, globok, naravnost dišeč po zemlji kljub preprostosti svoje prvin- ske izpovedi. To pa je pravzaprav tisto, kar da- je njegovi poeziji čar in vrednost. Marinka iz Mlač ni več. Z njim je odšel eden redkih ljudskih poetov, ki jih tako trpko duši da- našnji zmodernizirani čas. Odšel je poet, ki je z le- po pisavo beležil utrip časa in zemlje, ki jo je ljubil, poet, ki je menja- val plug, motiko in pero. MILENKO STRAŠEK Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji G ALI P ŠOŠTANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 KEMIJSKA TEHNIKA za delo v laboratoriju -POGOJ: srednja strokovna izobrazba kemij ske smeri s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 60 delovnih dni. 1 ORODJARJA POGOJ: poklicna kovinarska šola s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 45 delovnih dni. 1 ŠOFERJA POGOJ: izpit za šoferja C-kategorije s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 45 delovnih dni. 1 VRATARJA POGOJ: nepriučeni- delavec z dokončana osemletko. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. 5 NK DELAVK POGOJ: nepriučeni delavci z dokončano osemletko. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi OD. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v petnajstih dneh po objavi na komisijo za medse- bojna razmerja pri GALIP Šoštanj. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubega ata, brata, strica Matevža Pražnikarja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in ob bridki izgubi kakorkoli pomagali ter zasuli njegov poslednji dom z venci in cvetjem. Iskrena hvala tov. Ludviku Zupancu za poslovilni govor. Toplo se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede ter Govejškovim Neutolažljivi: žena Marija, sin in hčerke z družinami. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Delavske univerze Laško Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne po goje določene z zakonom, — da ima visoko ali višjo izobrazbo smeri peda gogike, — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj v podobni izobraževalni organizaciji ali kot strokovni delavec na delavski univerzi, — da pozna andragoško teorijo in prakso ter orga nizacijo izobraževanja odraslih, — da ima sposobnost uveljavljanja sodobnih oblik m metod vzgojno izobraževalnega dela in dosežkio\ vzgojno izobraževalne teorije in prakse, — da ima sposobnost povezovanja vseh strokovnil delovnih mest in delavcev pri razreševanju andra goških vprašanj in organizacije vzgojno - izobraže valnega dela, , — da je moralno in politično neoporečen. Osebni dohodki po veljavnem družbenem dogovoru oziroma samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. . Nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogoje\ — spričevala, potrdila — kolkovane z 2,00 dinarje\ na naslov: Skupščina občine Laško — Komisija za volitve in imenovanja. Razpis velja 15 dni od dneva objave. št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 ŠENTJURSKA OBČINA PO POTRESU Malo več kot pol leta je minilo od tedaj, ko se je stresla zemlja in ko so se nevarno zamajali zidovi hiš, ki so do takrat dajali varno zavetje številnim družinam. Proti silam narave je človek nemočen. Toda treba je bilo živeti dalje, treba se je bilo spoprijeti s posledicami potresa. Z lastnimi napori in s pomočjo številnih solidarnostnih akcij različnih oblik se živ- ljenje na potresnem območju, ki je iztirilo tisto sončno junijsko popoldne, vrača na novo in lepšo pot. HOTUNJSKI KLANEC Cesta iz Šentjurja pro- ti Ponikvi je lepo asfal- tirana. Vožnja med trav- niki, prijetnimi domačija- mi in gozdom je, še po- sebno v sončnem dnevu, zai-es lepa. Idiličnost zmo. tijo le kupi opeke in pe- ska, lesa in drugega grad- benega materiala, ki sicer vzorno zloženi stojijo pred vsako hišo, vsako domačijo. Tu in tam sa- meva pod kozolci ali go- stimi vejami dreves še kakšna prikolica, ki zdaj, v zimskem času, ne služi več prvotnemu namenu. Ljudje so se, če so bivali v njej, preselili v poprav- ljene domove, pod doma- čo streho. Skoraj vsaka hiša že na zunaj kaže, da ji por.res ni priizanesel in da so njeni, sicer morda še močni zidovi, podlegli silam narave. Po tej p>oti torej, mi- mo vseh teh domačij in po vijugasti, toda asfal- tirani cesti lahko pride mo v Ponikvo. Le stre- ljaj na levo i>a leži vasica Hotunje, za katero si spo- daj na cesti niti predstav- ljati ne moremo, kako je prijetna. Do nje pridemo Po cesti, ki je le malo boljša od kolovoza in Iri je v gla^em vajena le koles traktorjev, motor- jev in kakšne potrpežlji- vega fička. Domačdni, ko- likor jih pač srečaš, so prijazni, radi priskočijo na pomoč in te kot tuj- ca napotijo na pravi na- slov. Iskala sem Satlerjevega Staneta, za katerega sem še v dolini iizivedela, da mu je pK>tres precej po- škodoval domačijo. So- sedje so mi povedali, da je pravkar odšel na delo v Šentjur, v tovarno Al- pos. No, njegovo doma- čijo, ki zares kaže rebra, čeprav jih je skrben go- spodar v glavnem že pre- kril in zakrpal, sem si to- rej lahko ogledala le z zunanje strani. Po nekaj urah, ko sem se vrnila v dolino, sem v tovarni Al- pos poiskala lastnika hi- še, ki nosi tablico z na- slovom: Hotunje 12, STA- NETA SATLERJA. »Moja domačija je sta- ra že nad 150 let, zato skoraj ni čudno, da je podlegla potresnim sim- kom. Družine nimam, sam živim v njej. Podre- ti jo bo treba, to mojo domačijo, drugače ne gre, pa čeprav sem navezan nanjo. Toda zgradil si bo.a novo, majhno in pri- jetno hišico, kar zraven stare. Sele sedaj mi je uspelo zbrati vso potreb- no dokumentacijo in na- črte za hišo, meditem ko so si jih druga že zgra- dili do prve plošče. Za prvo silo sem si popra- vil in zakrpal staro hišo. Hvaležen sem svojem ko- lektivu, tovarni Alpos, ki je meni, kakor tudi vsem drugim, ki jih je priza- del junijski potres, pri- skočil na pomoč in nam finančno pomagal. Seveda tudi naša občina ni sta- la ob strani. Potresniki, ki ■ moramo zgradita nove hiše, med njiimi sem tu- di jaz, smo dobili kredit: 12 milijonov do prve plo- šče, nato pa še 8 mili- jonov. Razumljivo je, da to Za postavitev nove hi- še ne zadostuje, vse dru- go bomo pač morali pri- spevati sami. Tudi z de- lavci je bolj težko, koli- kor bom mogel, bom se- ,veda delal sam. Veselim se že novega doma in če se bo le dalo, bi ga rad imel vsaj v naslednjem letu. Vem, da bo potreb- no vložiti veliko lastnih naporov in dela, kar bo ob redni službi precej težko. Na delo in z dela se vozim z vlakom, zapo- slen pa sem kot mizar. Zaslužim okrog 260.000 S dinarjev.« Toda še sem na Ho- tunjskem klancu. Na Pajkovi domačiiji, ki jo je tudi precej poško- do\'al potres, pa so de- jali, da o njih ne bi več pisali, ker so že bili v časopisu. Gord, na vrhu hriba, je še veliko hiš in ljudi, ki bodo 'radi kaj povedali. In res je bilo ta.ko. Prijetne hiše, ki so sta- le na vrhu klanca, so se kopale v zimskem soncu, okrog njih pa sta vlada- la mir in tišina. Seveda tudi tu, v Hotunjah sto- jijo pred vsako hišo kupi opeke in gradbenega le- sa. Pred GROSEKOVO domačijo stoji tudi pri- kolica. Sprva se na moje trkanje ni nihče oglasil, potem Pa je izaa vrat po- kukala kuštrova glavica z velikimi črnimi očmi. V temačni kuhinji s popo- kanimi zidovi in razmaja- nim stropom smo klepe- tali... »Osem nas živi pod to- le porušeno streho, med temi popokanimi zidovi. Večkrat nas je strah, da se bo kaj zrušilo na nas. Hiša res ni več primerna za bivanje. Spimo v dveh sobah, kjer se nam zdi, da je še najbolj varno. Poglejte, v temle prosto- ru se je strop popolnoma vdrl, tukaj je tudi vse razmajano, podprli smo z lesom. Pokrpali smo luk- nje, da je za prvo silo. Da se le ne bi kaj poru- šilo in da se ne bi zem- lja še enkrat stresla. Po- tem ne vem, kaj bi bilo z nami! še posebno se bojim za.radi otrok; trije so moji, tale pa je moj bratec, živimo skupaj s starši, mož je odšel na delo v Celje. Dela pri Aurei. Hiša, ki jo je moč- no prizadel potres, niti ni bila tako stara, zgra- jena je bila leta 1908. Saj imamo pred hišo tudi pri- kolico, toda v njej je mrzlo, otroci pa so majh- ni, eden je še dojenček. Zdaj gradimo novo hišo, dobili smo tudi posojilo — 12 milijonov in ko bo zgrajena do druge plošče, bomo dobili še 8 milijo- nov. Počasi gre, počasi, zdaj je šele do prve plo- šče. K sreči je letošnja zima mila in nam potres- nikom še pKDsebej naklo- njena. Veliko denarja in dela vlagamo- v hdišo, da bi se čimprej vselili, saj je pod to streho bivanje nevarno. Občina ima do nas kar dosti razumeva- nja, tudi od Rdečega kri- ža smo dobili nekaj obla- čil, predvsem za očeta in mamo. Vztrajati moramo in se potruditi, kolikor se bo pač dalo s posojili, nekaj pa z lastnimi sred- stvi, da se bomo Lahko kmalu preselili in si ure- dili dom, ki bo varen. Težko je z denarjem, ker je v službi samo mož. Ob koncu hieseca prinese do- mov okrog 200.000 S din. Nas pa je precej in če- prav imamo v hlevu še tri krave in dva telička, je težko živeti iz meseca v mesec in od tega pa še kakšen dinar odškrniti za novo hišo.« Res, izobilja ni pri tej hiši in predno bo zgra- jena nova, bo preteklo še precej mesecev, ko bo družina težko čakala, da se vrne iz doline oče Alojz s plačilno kuverto v žepu. NA OBČINI: »PONOVEN POPIS GRE H KONCU« Martin AUŽNER je taj nik koordinacijskega od- bora za odpravo posledic potresa v šentjurski obči- ni. Na vprašanje, kako potekajo sanacije poruše- nih in prizadetih hiš in kako rešujejo problema- tiko prizadetih objektov, je povedal naslednje: »Ugotovili smo globalni del in obseg potresa na našem območju, tako da že imamo podatke o ka- tegorioah in finančno osnovo, na kateri rešuje- mo zaenkrat naijbolj nuj- ne primere. Najteže smo zbrali podatke za IV. ka- tegorijo hiš, priordtemo Pa smo upoštevali poško- dovane hiše iz III. kate- gorije, ki so se dale naj- prej usposobiti za biva- nje. Novogradnje smo za to zimo lahko rešili le z montažnimi hišicami, dru- ge probleme pa med dru- gim skušamo podpirati tudi z enotami civilne za- ščite. V našem predelu je bilo iz III. kategorije saniranih 52 hiš, do tretje faze pa je na novo zgra- jenih 19 hiš. Na terenu je tudi 23 montažnih hišic, za tiste, čigar hiše se ni- so dale usposobiti za pre- zimitev. Zavedamo se, da še niso rešeni vsi proble- mi. V tako kratkem času to ni bilo v naši moči. Pomagala nam je tudi zi- ma, da ne letijo na nas prehudi očitki. Za sanacijo hiš iz III. kategorije je samouprav- na stanovanjska skupnost dodelila kredit v višini stroškov sanacije vsem ti. stim, ki so imeli za to vso potrebno zahtevano dokumentacijo, prav tako je dodelila kredite za gradnjo novih hiš v vi- šini 20 milijonov tistim, ki so bili dodeljeni v IV. kategorijo, če so predlo- žili vse potrebne doku- mente, kar pa velja samo za prvi popis. Koordina- cijski odbor je imel na začetku veliko dela in ker smo se malo prenaglili, smo nekatere prizadete ob potresu spregledali, kar skušamo zdaj, pri po. novnem popisu, popraviti. Sanacije izvršujejo v glavnem gradbene ekipe, ki so za to delo registri- rane. Nove hiše pa gradi- jo v petih primerih z gradbeno oF>erativo, v šti- rinajstih pa v lastni re- žaji pod strokovnim nad- zorom. Vsi poškodovanci iz I. in II. kategorije so si stanovanja in hiše v glavnem uredili in usipo- sobili za bivanje sami s pomočjo kratkoročnih bančnih iKKSojil. Na prvi seji koordina- cijskega odbora za od- pravo p>osledic potresa, je bil med drugim sklenje- no: Krajevne skupnosti naj dostavijo prioritetno liste, za saniicijo hiš in novo- gradnjo. Koordinacijski odbora mora skleniti po- godbo z gradbeno opera- tivo za nadaljnje delo in zagotoviti ustrezno doku- mentacijo. Poleg tega mo- ra dokončati drugi del popisa in ugotoviti kate- gorije in poškodbe hiš. V šentjurski občini je predvidena gradnja 105 novih hiš, 97 sanacij sta- novanj in postavitev 55 montažnih hiš Marles so- cialno šibkim. Problem podnajemniških družin pa nameravamo rešiti z gradnjio stanovanjskih blo- kov že v letošnjem letu. Za IV. in III. kategorijo bodo upoštevali olajšave pri davkih, kmetje pa bo- do kneli tudi regres za nabavo umetnega gnojila. Naj še p>ovem, da je bilo po junijskem potresu ob pi-vem popisu zajetih 1226 poslopij ali 922 dru- žin, pri novem popdsu, ki gre zdiaj h koncu, pa predvidevamo še 565 po- slopij. Poškodovanih pa je bilo še 80 družbenih objektov, med njimi so bili najbolj poškodovani objekti Kmetijiskega kom- binata. Predvidevamo, da naj bi vse posledice po- tresa na našem območju odpravili do leta 1976. Šentjursko področje je zdaj res eno samo veliko gradbišče in dobiva po- polnoma novo in lepšo podobo.« KLEPET V VRATARNICI Milan OSET je vratar v tovarni Alpos. Povedal je, da tudi njegovi hiši po- tres ni prizanesel, čeprav je bila zgrajena šele pred dvajsetimi leti. Okatego- rizirali so mu jo v IV. stopnjo, pa jo je pripisal v III. in z zetom sta se lotila dela kar sama. Do- bil je pomoč od- svojega kolektiva, od občane pa do sedaj še nič. Vsa dela so opravili sami, tako da bivanje v hiši ni več ne- varno. Milan pravi, da mu je lani precej nagaja- lo vreme, kakor sev«ia vsem, ki so popravljali in gradili, letošnja zima pa je za gradnjo kot na- lašč. In z obrtnika da je hudo, je še dejal. Ne mo- reš jih dobiti, poleg te- ga pa so zelo dragi in nemalokrat budi počasni. Zato sta se z zetom loti- la dela kar sama in raz- poke na stenah in stro- pu počasi izginevajo. Tudi povsod drugod na šentjurskem območju iz- ginjajo sledi za tistim ju- nijskem dnen;, ki je, ne samo preplašil ljudi v teh tihih in miimih krajih, ampak je mars-ilkje na- pravil tudi veliko škodo. Toda k sreči pomoč in solidarnost nista zjatojili. Prizadeti občani niso ostali sami. mTEJA PODJED Po potresu pri Grosekovih 18. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 LETEČE UREDNIŠTVO NOVEGA TEDNIKA V BUČAH v ^^ Buče... Najbrž niso tiste Buče, o katerih v spevoigri »Na Trški gori« prepevajo o bučen- skem vinu. Toda kdor misli, da je obsoteljsko bučensko vino manj dobro od dolenjskega, je v hudi zmoti. Buče so središče krajevne skupnosti, ki zajema poleg Buč še Vrensko gorico, Zeče, Ortnico m Peclj, združuje 607 občanov, med katerimi so tri ženske več kot je moških. Zgodovina vas Buče omenja v 14. stoletju, gotovo pa je naselbina mnogo starejša, saj pri vsakem kopanju, zlasti na takoimenovani »groblji«, naletijo na ostanke posode, celo okostje so našli. Nekoč bodo o Bučah vih- teli peresa arheologi... V tridesetih letih so bile Buče samostojna občina in oče sedanjega predsednika krajevne skup- nosti Jožeta Ivanca je bil 12 let župan. Potem so malo občino priključili Kozjemu, jo ponovno od Kozjega ločili in priključili takratni občini Polje ob Sotli. To se je zgodilo tik pred vojno in je bilo za Bučenarje usodno. Po okupaciji so Buče, spadajoče v okraj Brežice (Kreis Rann), bile zajete v izseljeniški pas. Prve Bučenarje in ljudi iz sosednje vasi so izselili v Srbijo, vse ostale, razen tistih, ki so bili rodom s hrvaške strani, pa v Nemčijo. Zatorej Buče in sosednje vasi niso mogle biti partizanska vas od začetka, so bile pa poslej, saj so mnogi pobegnili iz Nemčije in pregnanstva nazaj, seveda ne na domove, marveč v gozdove. Borili so se za svoja ognjišča, ki so jih zasedli Ko- čevarji, Besarabci in drugi. To pa je že nadaljevanje našega brskanja po Bučah in okolici. Partizanska zaseda? Seve- da ne. To so štirje Bu- čenarji ki so podirali drevje ob cesti iz Buč proti Kozjem, da bi dobili prostor za razširitev ce- stišča. No in ker je bu- kev takole leiM) padla čez cesto, so malce počili, av- tomobili na cesti pred to oviro pa tudi. še bučke- ga vina so nam ponudili, da bi ne bili jezni. ............................................... SKRITE STEZICE ODPORA Buče niso bile niikakrš- no središče odpora, zakaj v letu 1941 so večino pre- bivalstva izselili v Srbijo. Bučenarjd so imeli nesre- čo: spadali so še natan- ko v izseljeniški pas. In vendar so se že v prvih etih vojne pletle tudi na 3učah in v okolici tajne vezi odpora, segajoče tja do Pohorja, kjer je delo- val legendarni Pohorski bataljon. Povezava z njdm jo tekla natanko prek Buč, kjer živi nekdanji kurir in javkar med koz- jansko četo in Pohorskim bataljonom, preužitkar Ivan Belinc-Johan. Ivan je bolan, že ob razpadu jugoslovanske vojske so Ivana ujeli in ga odp>eljali v Magdeburg, kjer je preživel osemnajst dolgih mesecev. Etomov, na Zeče pri Bučah, je prispel točno 12. septem- bra 1942 in že kar nasled. njd dan dobil vezo s i>ar- tizani, z Modrasovo Koz- jansko četo. Tako je Ivan deloval vse do prihoda XIV. udarne divizije na štajersko: ix>šta sem, po- šta tja, prihajali so ku- rirji iz Slovenske Bistri- ce, Ivan je nosil naprej in nikoli vprašal, če je treba ali ne. 6. februarja 1944 je pri- šel k Ivanu Rupniku iz Sedlarjevega in pripeljal s sabo večjo skupino par- tizanov in takrat je Ivan prvič zvedel za XIV. di- vizijo. »Prej sem vedel o malih skupinah partiza- nov, saj sem nosil po- što, ko pa sem videl to- liko množino naše vojske, sem bil čisto prepričan in kar je najvažnejše, po- polnoma gotov v zmago!« Ivan je vodil skupino, ki se je na Bučah, kjer je danes spominsko obe- ležje, prvič na Štajerskem udarila s Kočevarji. Peljal jih je proti Penkovem se- lu nad Pilštanjem, kjer je prevzel vodstvo Jagri- čev oče. S partizani je šel vse do Žusma in Hrastja, tam pa se je zanj pot končala, ne pa tudi partizanstvo. Ostal je aktivist, avgusta 1944 pa je stopil v partizane, v Kozjanski odred. »Mislim, da je bilo huj- še, ko sem nosil na Ve- trnik pošto kot potem, ko sem bil v enoti. In vendar mi tega ne marajo priznati dvojno. Dvojno so mi priznali le, ko sem nosil puško. Je morda ono delo manj vredno?« Tako vprašuje preužit- kar Ivan, ki je bolan in nejevoljen. PAHLJAČA PROBLEMOV Sedeli smo v kuhinji predsednika krajevne or- ganizacije SZDL Buče Štefka Lojena. Spregovo- rili smo o generacijah, ki so tod živele pred vojno, med vojno in dianes, spre- govorili o pomembnosti kraja nekdaj in danas. Zlasti razveseljuje poda- tek, da ostaja danes na kmetijah prva generacija mladih kmetov. Okoli de- set jih je že, ki bodo ali pa so že vzeli vajeti v roke, ker jim današnji čas ponuja več možnosti kot pred dvajsetimi leti. Se vedno pa obstaja na območju- krajevne skup- nosti sedem zapuščenih kmetij, medtem ko je kar 37 hišnih številk od voj- ne do dianes manj. Veli- ko krajanov se je v zad- njih letih zaposlilo v Koz- jem. CESTA IN CESTE Cesta proti Kozjem je v gradnji in do prvega junija naj bi bila gotova do Klijučic, v proračimu letošnjega leta pa je že tudi nadaljnja izgradnja samega Kozyega. Na ob- močju krajevne skupno- sti pa imajo veliko ne- urejenih cest, ki povezu- jejo vasi. Tudi: take so med njimi, kjer niti vpre- ga ne more voziti. Videli in preizkusili smo jih. Da so v krajevni skupnosti ceste prvi problem, se je izkazalo zlasti po zad- njem potresu. Hiš, ki bi jih morali na novo zgra- diti, marsikje še ni, ker jim ni uspelo pravočasno dostaviti materiala. Nuj- no bi momli urediti ce- ste: iz Buč do Ortnice, nemogoča je cesta dio Zeč, Peclja, Polja. Letošnja predvidevanja kažejo, da bodo le lahko uredili ce- sto iz Buč do Ortnice, most pa imajo že narejen. Pomagali so jim pobrati- mi iz Ljubljane. O tem bo še tekla beseda. V lanskem letu so imeli za ureditev cest le dva stara milijona, s kateri- ma resnično niso mogla veliko urediti. K tej vso- ti lahko prištejemo še na- menska sredstva, nekaj čez milijon za ureditev ceste Klake—Zeče in pri kraju smo ... ŠOLA IN KRAJANI Staro šolo, ki čepi na vrhu hriba in se je v njej šolalo bogve koliko generacij, je zadnji potres pošteno zamajl. Zato da- nes pouka v njej ni. Dva razreda najmlajših prebi- valcev bučenske okolice je našlo svoj drugi dom v gasilskem domu, drugii pa se vozijo v Podčetrtek in Kozje. A to ni najhu- je. Najhujša je negoto- vost, ker krajani ne vedo, kako bo s šolanjem na- prej. Radi bi imeli v Bu- čah štiri razrede, zato pa bi stavbo ix>pravili in v njej obnovili pouk. Koli- kor pa bi ostalo še pro- stora, pa bi ga uporabili za pi&arno krajevne skup- nosti in mladinsko sobo. POBRATIM NI PRAZNA BESEDA Pred dobrima dvema letoma je prišlo do p>o- bratimstva med krajevno skupnostjo Buče in Sta- rim Vodmatom iz Ljub- ljane. Sklenjene so trdne vezi, ki so obrodile veliko sadov. Naštejmo jih sa- mo nekaj. Ljubljančani so odkupili 100 ton ja- bolk, pošiljajo pakete Rdiečega križa in poslali So 5000 knjig, ki jih ni- majo trenutno kam dati. Letos bo prišlo v Buče 100 ljubljanskih otrok, ki bodo preživeli teden dni pri kmetih, lani pa je 10 buških otrok bilo na mor- ju. Za nje je plačaila kra- jevna skupnost Stari Vod- mat. In čisto na kraju naj povemo, da imajo v Ljubljani že sestavljen gradbeni odbor za grad- njo buške šole. A zdaj ne vedo, ne end ne drugi, kako in kaj. BRUNARICE ZA SOCIALNE PODPIRANCE Na območju bučenske krajevne skupnosti social- nih problemov ne manj- ka. O njih so izredno za- vzeto spregovorili naši sogovorniki: predsednik KS Jože Ivane, tajnik KS Miloš Gnus in predsednik SZDL Štefko Lojen. Starim stricem in tetam je potres zamajal njihova domovanja in danes je največji problem, kam jih spraviti, da bodo srečno preživeli do konca dini. Dobili bodo deset brunaric in v nje bodo preselili najnujnejše. Ve- liko pa jih je ostalo v starih, s stebri podprtih hišah. Socialno podporo na območju krajevne skupnosti pa dobiva samo šest oseb. in sicer višini od 250 do 400 dinarjev. Nujno pa bi jo potrebo- valo še deset ostarelih ljudi. Nekaj smo jih obi- skali, o njih pa bomo pi- sali dmgič in še veliko- krat. Veliko so žrtvovali in pomoči potrebujejo ta- ki kot je Umakov Janez, Pa Perceva Kristina, pa Lončaričeva Cecilija, pa ... še in še. KMETOVATI, KAJ DRUGEGA? Razen kmetijstva v ksajevni skupnosti v Bu- ^ čah ni ničesar drugega — in trgovine seveda za vse zaselke v okolici. Kmetij- stvo je tudi edino, na kar tudi za bodoče morejo graditi svoje upe. Oni dan 50 na sestanku razprav- ljali o tako imenovanih čistih kmetijah, o zašči- tenih kmečkih gospodar- stvih. Teh na.j bi .'bilo 75. Pravzaprav se račun kar ujema. Ce je v skupnosti nekaj čez šeststo ljudi, če jih delimo s 75, dobimo po štiri občane na eno go- spodinjstvo. Zvečine kmet. je so, sem in tja najde kdo delo v Kozjem ali kje drugje, skratka številka se skladta. Seveda pa je vprašanje, če je 75 kme- tij zares tolikšnih, da bi jih razvijali v blagovno proizvodnjo. Ing. Ludvik Kodrič, vodja Jcozjahske- ga TOZD kmetijske orga- nizacije »Hmezad« ' je po- vedal, da se na območju bučenske krajevne skup- nosti uspešno preusmer- jajo Tiselj, Senica in Bo- žičnik, delno tudi Ivanc,- Reberšak in Trupej. V načrtu za preusmeritev so Kunst, žlendarf Debelak, Brilej, Bizjak, Kospret, Lorger, Belina, Koželj, Smodila, Božiček in Jan- čič. Seveda le-ti niso vsi, ki imajo pogoje, takih je več, pa jim menda manj- ka volje in korajže. Živi- noreja in ribez sta glavni panogi. Da bi bila živino- reja bolj oprta na lastne vire prehrane, snujejo strojno skupnost za stro- je, ki jim bodo služih za siliranje, tako krme kot silažne koruze. In silc»e bo treba tudi postaviti. Vendar pa je glavni pro- blem za kmete na tem področju elektrika. S ti- sto, ki je le za svečavo, 51 ne morejo dosti poma- gati. Kmetijski kombinat je namenili nekaj pomoči, a ker je krajevna skup- nost praznih žepov, bi se moral še kdo pridružiti. Kaj pomaga kmetu, če kupi prevetrovalnik, pu- halnik, molzni stroj, če pa je elektrika slabokrv- na, da je kaj. Tole zaenkrat. Več ni- smo stlačili na tole stran. Je pa ostalo v naših be- ležnicah še veliko zani- mivega in v fotoaparatu tudi. Tega vam bomo na trosili v prihodnjih šte- vilkah. Tudi oglasiti se še moramo večkrat, kajti problemov imajo na pre- tek. V letečem uredništvu bili: ZDENKA STOPAR, MILENKO STRAŠEK, JURE KRAŠOVEC Ivan Belinc-Johan je od ieta 1942 do februarja 1944 videl le majhne sku- pinice partizanov, ko pa je prišla štirinajsta, ki jo .je vodil noč in en dan, je vedel, Ua bo Nemce po- bral vrag . . . Jože Ivane, predsednik KS Buče: »Najteže je re- ševati socialne probleme. Veliko več jih je, kot imajo na občini denar.ja, ki bi ga med nje razde- lili.« KAR JE RES V Bučah, pravijo, sta bili pred vojno dve gostilni. Danes ni no- bene. Pa nismo bili v skrbeh, kam zaviti, ko se ogla.sli želodec in osuši grlo. Pri vsaki hiši, k,jer smo bili, so nas prijazno povabili k mizi. Jutri, ko no te- sta tam čez, bi vendar kdo točil bučensko kapl.fico žejnim ijopot- nikom? št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 iNfZ^ KARNEVAL OKOLI KARNEVALA Letos je res izjemno leto. Sn^a nd in le malo manjka, pa bd se lahko kopali v rekah sredi zi- me. In očitno ta klima ni zdrava za prireditve, kot so na primer pustni kar- nevali. Letos sta pogini- la kar dva. Najprej celj- ski, potem pa še velenj- ski. To, da v Celju za pusta ne bo karnevala, pa ne pomeni, da nismo imeli dosti karnevala okoli kar- nevala. Ta sicer izjemno smešna prireditev, ki ni- kakor ni kulturna (bog naj ga štravfa, kdor tako misli) je razgibala celo naše politično življenje, ki je že sicer zaradi na- rave dela zelo razgibano. Ko so namreč organi- zatorji sporočili, da kar- nevala ne bo, so v Celju naenkrat vsi six>znali, da je v Celju karneval po- treben in da mora biti. Skoraj vsi so to spozna- li, razen tistih, ki hočejo kvaliteten program. Seve- da, kvaliteten program brez svojega dela. Stvar je namreč čisto prepro- sta: stati ob strani, opa- zovati, kritizirati in če kaj zaškripa, ali kdo re- če, zakaj ne priskočiš na pomoč, reči: priskočil bi. vendar le, če je to kvali- tetna prireditev. Res kva- litetno razmišljanje! Tmoveljska Zarja, ki je ozarjala celjsko pustno obzorje več zadnjih let, je potemnela zaradi di- narja. Ja, je že tako, da ima tudi pri pustnem kar- nevalu ddnar svojo po- membno vlogo. In če ga ne vidiš, potem adijo kar- neval, aidijo veselje. Adi- jo otročje norčije. Adijo večji zaslužek v gostin- skih lokalih. In adijo kri- tika, ki jo skozi norčije izkazujemo. Letos smo torej imeh v Celju pustni karneval že v predpustnem času. Ampak večina ljudi v tem nii uživala. Zato bi bilo prihodnje leto že bolje, da je karneval spet na pusta. Kot je običajno. Tak karneval kot je le- tošnji pa bi bilo treba nekako odpraviti. Tak karneval je namreč pre- malo pustni in preveč člo- veški. — Ti, Janez, ali smo se Slovenci že popolnoma iz- selili ali kaj, da nam Gorenje pošilja svoje re- klamne novoletne lističe v srbohrvaškem jeziku? ČASI SE SPREMINJAJO Bili so časi, ko so bili otroci brez kruha. Takrat je bilo res zelo hudo. Da- nes so otroci pozimi brez snega. In zdi se jim to še veliko hujše. F. J. OD KOD ELEKTRIKA Tovarišica vpraša v šo- li Matjaža, če ve, od kod dobivamo elektriko. — Iz svinjaka, ji odgo- vori. — Kako pa ti je tp pri- šlo v glavo? — Cx pa naš ata vedno kadar zmanjka elektrike pravi: Presnete svinje, so nam že spet vzele elektri- ko. S. G. Kako karikaturist vidi natlačene Izletnikove avtobuse VAŠA JE Mnogi izmed bralcev, ki so nam že doslej pomagali pri sestavlja- nju te humoristične strani, bodo danes spet našli precej svojih pri- spevkov. Odločili smo se namreč, da bomo »NT za smeh« še bolj odprli našim bralcem, to pomeni vam. Zato pričakujemo še več prispevkov. Nič zato, če vam pero ne teče najbolj gladko. Bomo že mi popravili, če bo kaj treba. Seveda imamo radi bolj kratke prispevke. Zadnjič nam je neka tovarišica poslala tri gosto tipkane strani dolg prispevek. Veste, to pa je že malo pre- dolgo. Ce je namreč stvar zelo smešna, Je bojazen, da bo kdo za- radi smeha zbolel. Po- tem bi bili pa mi kri- vi. Svoje prispevke še naprej naslavljajte na: Novi tednik, Gregorči- čeva 5, 63000 Celje, na pismo pa še pripišite — NTZS. Pa lep po- zdrav. — Poglej na.šega direktorja. Zaslužil bi Nobelovo nagrado za mir. (M. Alaševič) OD TU IN TAM Celje — V Celju smo imeU ob sobotnem pre- hodu na krajši prodajni čas v trgovinah pravo zmedo. V Merxovih pro- dajalnah so še v petek viseli napisi, da delajo naslednji dan do 15. ure, v soboto pa so prodajali do 17. ure. (3čitno hočejo preiti na proste popoldne- ve postopoma, talco pa ho- čejo na to navajati tudi kupce. štore — Kot kaže, so v Storah največji optimi- sti. Vsepovsod so otroci že ta teden na počitnicah, štorski otroci pa še ved- no čakajo na sneg. Ce ga pa bodo dočakali, je pa drugo vprašanje. Hudinja — Občani Hu- dinje se že nekaj časa sprašujejo, kaj varuje že pred leti postavljena ogra- ja na prostoru za samo- postrežno trgovino. Neka- teri sicer šušljajo, da bi tam moral stati nov hu- dinjski poslovno obrtniš- ki center s knjižnico in drugim, kar sodi zraven, za gotovo pa ne ve nihče, kaj bo izza lesene ograje pogledalo. In predvsem kdaj. Kozjansko — Letoš- nja zima jo je spet za- godla Kozjancem. Ti so bili namreč doslej nava- jeni, da so imeli na svo- jih cestah vsaj nekaj ča. sa v letu asfalt, letos ga pa ni bilo. Kozjanci ima- jo namreč asfalt, če jim zmrznejo ceste. AVTOMOBILI NAŠIH DNI FICKO: žepni avto za povprečnega Jugoslovana. Nekaterim služi vse bolj kot pomožno vozilo za na- kupovanje na tržnici. Za naše ceste kmalu ne bo več primeren, ker ga v jamah ne bomo našli. Po- nekod mu pravijo tudi avto, običajno pa ne. KATRCA: Avto za težke ljudi. Mislim fizično tež- ke. Primeren za ljudi, ki veliko ovinkarijo, a bi ra- di vedno ostali na liniji, ker se dobro drži ovin- kov. Kljub temu, da ima žensko ime. je dokaj po- hlevna in ubogljiva. ŠKODA: ime pove vse. Tako menijo nekateri, drugi pa pravijo, da je škoda, ker ima tako ime. Tisti pa, ki pravijo, da je dobro le tisto, kar pride z zahoda, pravijo, da je škoda, ker delajo ta awto na vzhodu, saj bi bilo to odlično vozilo. VOLJiSWAGEN ~ HROŠČ: Avto, primeren tudi za tiste, ki se sicer na avtomobile ne spozna- jo najbolje, pa ga vseeno radi razkazujejo drugim: opravičljivo je namreč, če zamenjajo sprednji in zad- nji del. ŽABA: Avto, primeren za policijo, ker sveti tu- di za vogal. Ker vozi tudi po treh kolesih, je zelo priporočljiv za naše ceste. Toda samo za ceste. Za žepe ne. ZBOR ŠOFERJEV IN A VTOMEHANIKOV Združenje šoferjev in avto- melianikov v Celju, ki ima preko 1000 članov, je imelo Svojo -redno letno konferen- co. Konferenca je popohioma Uspela. Med številnimi gosti smo srečali predsednika občinskega sindikalnega sveta Ivana Kramerja, dalje člana repuibliškega odbora ZZŠAM Slovenije Štefana Hočevarja, ^ številne delegacije zdru- ^nj iz Zagreta, Bosanskega ^roda, Maribora, Ptuja, ŽaJ- ^ in Velenja. Prelto celotne koinferenoe je Razpravo povezovala ena sam.a ^isel. Kako vzgojiti čim- wlje naše šoferje in kako dovolj močno preven- ^vo "pri njihovih nalogah, ki zahtevne in izredno speci- alizirane. Predsednik združe- '^ja Igor Bele je najprej na- uspehe združenja in so- časno dejal: »Dosegli bi še večje uspehe. ''>da pomanjkanje prostorov nam onemogoča, da bi svoje zamisli še bolj realizirali. Na- ša avto šola je vzgojila v 22 tečajih 460 kandidatov za šoferja A in B katergorije. Za voznike C, E in D katego- rije se je prijavilo 230 kandi- datov in samo 32 iste ni kon- čalo. Tudi letos se moramo v prvi vrsti posvetiti vzgoji po- klicnih voznikov, ki nam jih primanjkuje, ne pozabljamo pa pri tem na rezultate pri rekreaciji in športni dejav- nosti. Tu smo dosegli lepe uspehe po zaslugi marljivih tovarišev, kot so Vlado Pla- ninšek, Franc Kranjc in dru- gi. Ti so osvojili številna pri- znanja v naših raJlyjih in izvedli skupaj z AMD Celje številna tekmovanja. Torej uspeli smo popolnoma in da- nes nam ni težko položiti obračun dela, ki pa obvezuje. Zato bo naše največja skrb v bodoče, da posvetimo vso skrb: ^ — preventivni vzgoji vozni- kov motornih vozil — nudenju pomoči članstvu — izobraževanju voznikov motornih vozil — pridobivanju članstva — športni in rekreacijski dejavnosti.« Kot naj'boljša podružnica v preteklem letu je tila ime- novana sokcija Avto Celje, Id je dosegla izreden uspeh v tekmovanju Kumrovec 1974. Po:eg tega pa so pevci tega podjetja lepo dopolnili pro- gram sikupščine. Najbolj zaslužini člani zdru- ženja pa So sprejeli prizna- nje in pohvale. V novi upravni odbor zdru- ženja pa so soglasno bili iz- voljeni — Igor Bele, Franc Vrbnjak, ing. Ivan Požlep, ing. Alojz Selič, Franc Leg- vart. Vlado Planinšek, Franc Salotlr, Slavko Zagoričnik in Alojz Cobec. J. KUZMA Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje je skupaj z Zlatarno Celje priredilo v letu 1974 izvrstno tekmovanje v nočnem rallyju. Tehnični vodja tekmovanja, Vlado Planinšek, pre- daja nagrade najboljšim tekmovalcem — Grajžlu, Francu Kranjcu in Velikonji. Foto: Sašo Zorko 20. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 MOZIRJE Pogovor s predsednikom občinskega odbora zveze re- zervnih vojaških starešin (ZRVS) Mozirje Francem Omladičem je potrdil, kako pomembna je njihova orga- nizacija za varstvo naše sa- moupravne socialistične druž- be. Sodelovanje z oddelkom za narodno obrambo občine, občinskim strelskim odbo- rom, z republiškim odborom ZRVS Slovenije, z oddelkom za ljudsko in teritorialno ob- rambo, s člani splošnega ljudskega odpora in štabom civilne zaščite, z mladimi po šolah ter z graničarji v mej- nih karavlah je samo del dejavnosti in povezovanja v njihovem pogramu. Kje je naglašeno v letoš- njem pogramu dela? »Živimo v obmejnem ob- močju, zato se v naši orga- nizaciji zavedamo, da je nuj- no sodelovanje z vsemi, ki so kakorkoli odgovorni za obrambo domovine. Pred- vsem se povezujemo -z mladi- mi, ker bomo le tako vedno pripravljeni za učinkovit od- por in obrambo naše domo- vine. Že lani smo ustanovili ko- misijo za vključevanje mla- dih v vojaške šole in poklice ter obrambne priprave mla- dih v organizacijah združene- ga dela, krajevnih skupnostih in šolah. V to komisijo so vključene družbenopolitične organizacije z namenom, da bi čimveč mladih vključili v obrambne priprave in voja ške poklice. V februarju se bodo začela predavanja s skupnim naslovom Družbena samozaščita v krajevnih skupnostih v sodelovanju z Delavsko univerzo Mqzirje. Pri občinskem odboru ZRVS smo formirali poseben aktiv zveze komunistov. Bolj si bomo morali prizadevati za sprejem nekaterih naših čla- nov v ZK. Biti moramo ved- no v primerni fizični kondi- ciji, zato načrtujemo številne športne dejavnosti, veliko skrb pa posvečamo strelskim tekmovanjem. V juniju načr- tujemo orientacijsko-taktični pohod, kjer bodo sodelovali tudi taborniki, strelci in učen- ci osnovnih šol. Naša želja, da bi bil vsak naš član tudi naročnik na Našo obrambo, je utemelje- na, saj je ta revija za pri- dobivanje teoretičnega zna- nja nepogrešljiva.« Kakšno je sodelovanje s prebivalstvom? »Premalo skrbi smo posve- tili informiranju in zato so ljudje o našem delu prema- lo obveščeni. Poleg splošne informiranosti pa bomo prav z različnimi predavanji po krajevnih skupnostih pomen novega dela občanom bolj približali.« LIZA PODPECAN Franc Omladič Lrjenje v strel jan.ju je osnovna vojaška ve.ščina METKA TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE Ipavčeva 22 — Celje objavlja prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb 1. materialnega knjigovodjo 2. saldakontista I. 3. finančnega knjigovodjo POGOJI: Pod 1., 2. in 3.: ekonomska srednja šola, oziroma nep>opolna srednja šola in ustrezna nekajletna prak- sa. Objava velja do zasedbe delovnih mest. OD po pravilniku o delitvi dohodka in osebnih do- hodkov. — Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba »Metke« Celje. DORA ROVERE Vlak se je ustavil na razsvetljeni postaji. Potniki so vstopali in izstopali, se gnetli, prerivali, tu m tam je kdo grdo zaklel. Potem, ko so poiskali vsak svoj prostor, so se počasi umirili. Postaja je Postala na- enkrat samotna, tiha, kot da je od vseh zapuščena lepotica, z vsemi tistimi lučmi. Slišal se ]e še žvižg in vlak se je počasi oapeljal v noč. Kolesa so enako merno ropotala... Jože je sedel tik ob oknu in .si ogledoval ostale jx)tnike v kupeju. Nasproti mu je sedela stara žena, ki se mu je za trenutek zazdela tako poznana, s črno ruto na glavi in veliko košaro v rokah. Ob njej je sedel majhen deček, ki je radoved>no gledal okrog sebe. Tik vrat je sedel mož srednjih let, najbrž dela- vec, ki se vozi z dela. Tako vsakdanji se mu je zde/, da je že v trenutku, ko je pogledal drugam, pozabil, kakšne so črte njegovega obraza. Jože se je zazrl skozi okno. Vozili so se skozi zasneženo pokrajino. Zdelo se mu je, da je prav zaradi snega vse še veliko lepše. Pravzaprav ni vedel zakaj se mu zdi vse tako lepo, SO.J je bila zunaj tema in vsega še videl ni prav, vendar se mu je zdelo lepo. — Najbrž zato, ker grem po tolikem času domov, ga je prešinilo. Kolesa so ropotala in uspavala ljudi. K njemu sta prisedla še dva mladeniča, ki sta že spala. Deček je naslonil glavo na starkino roko in zadremal. Nenadoma je Jože opazil, da ga starka nepremično gleda. Naredil se je, kot da tega ni opazil, pa mu je postalo že ne prijetno in naslonil se je nazaj, kot da spi. Ves čas je imel oči zaprte, pa mu je po glavi rojila misel o tem, da to ženo od nekod pozna. Bilo je čudno in smešno hkrati, vendar so mu bile črte tega obraza nekako domače. Odgnal je to mišel z izgovorom, da je v življenju srečal tako veliko lju- di, da si vsakega posebej res ni mogel zapomniti. Mož srednjih let je jel smrčati v svojem kotu. Starka je previdno vstala, ne da bi izpustila veliko košaro iz rok in ga potresla. Le-oni se je presedel. Potem se je vrnila na svoj prostor. Ko je hotela sesti, ji je Jože vzel košaro iz rok in jo dal na prtljažnik. Starka ga je ostro pogledala in rekla: — No, končno se je nekdo spomnil! Njen glas je bil trd in tih. Jožetu je postalo nepji- jetno. Zazdelo se mu je, da je v mraku celo zardel. Ob njej se je naenkrat počutil kot smrkavec, čeprav je prekoračil že trideseto. Sedela je tam tiha m do- stojanstvena in vrtala vanj s svojimi očmi, kot da je njen dolžnik. Vse bolj mu je postajalo nelagodno, če- prav je vztrajno obračal pogled od nje in naenkrat kar ni vedel, kam bi s svojimi rokami. Ona pa, kot da je vedela kako mu je, je zbodla: — Kaj toliko mencate, saj jih nimate petnajst! Pogledal je skozi okno in skozi zobe iztisnil: — Gospa, midva se ne poznava! — A, da se ne? je zategnila. — Ze mogoče, že mogoče ... — Seveda se ne poznava, je rekel trdo. — Jaz se ras ne spominjam gospa! Iz glasu bi morala prebrati, la mu je tega dovolj. — Jožko. Jožko, me res ne poznaš? je rekla z meh- •im glasom. — Veš, spoznala sem te prvi hip. Hrastarjeva ma- na sem. Se me spominjaš? — Hrastarjeva mama, saj ni mogoče, da vas nisem ix)znal! Skočil je ves zbegan in hkrati vesel na noge, se iklonil k njej. in Jo poljubil na zgubano lice, jo po jladil po ruti in kar ni vedel, kaj bi sam s seboj v 'e; zadregi. Solze so mu orosile oči. Počasi je sedel. Bilo ga Je neskončno sram. da ni mogel prgj spoznan maminih dobrih oči, vseh tistih potez, ki so tvorile njeno sliko, njo, ki ga je tolikokrat bodrila, tolažila, mu pomagala takrat, ko mu ;e bilo najhuje, saj je izgubil vse svoje razen brata, h kateremu je bil na- menjen. Misli so mu zbežale nekam daleč, daleč nazaj Nad njihovo doline so letali bombniki, ki so no- sili SVOJ smrtonosni tovor. Bil je komaj trinajstleten tant. ki je bil največkrat lačen. Tistega dne Je bilc pri njh doma vse kot ponavadi. Mama je delala v ku- hinji. brat je bral v svoji sobi, oče je delal na njivi, drugi brat je pasel kravo, on pa se je potikal okrog, hiše, ker mu ni bilo za nobeno delo. čakal je samo na to, da bo mama poklicala h kosilu. A do tega je bilo še daleč, saj je bilo sonce še nizko nad hribi. Ravno je hotel v hlev, da bi ga očistil, ko je prišla mimo Hrastarjeva mama in zavila, proti hiši. Ni se dosti zmenila zanj, kljub temu, da jo je glasno po zdravil. Stopila je v hišo. Potem je iz kuhinje zašli šal šepet. Ni napenjal ušes, ker se mu ni ljubilo. Od šel je v hlev. Skoraj je že opravil, ko ga je poklicala mati. Stopil je k nji. — Jože, odšel boš s Hrastarjevo mamo, da boš malo pomagal! Bil je nemalo začuden, vendar ni mogel ničesar prebrati iz materinega obraza. Samo to je opazil, da je bila bleda. Mogoče se spet boji zaradi očeta in par- tizanov, je pomislil. V izbo je še stopil po suknjič. Potem sta počasi stopila po poti, ki je vodila proti Hrastarjevi domu čiji, ki je bila v hribu. Hrastarjeva mama je molčala, on pa je požvižgaval. Kmalu je tudi on utihnil. poča.ii in tiho mu je rekla: — Jožko, jutri se vrneš; veš, mojega Tinča je sti- snil voz pa je zelo slab. Bojim se, da ga bo pobralo. Pa je treba poskrbeti za živino, sama sem za to že prestara! Tako se je preselil k nji. Pa ne samo za dan. Skr- bel je za pujse, in dve kravi. A s Hrastarjevim Tin čem je bilo vedno slabše. Hrastarjeva mama se je bala, da bo ob moža in edinega moškega, ki ji je še ostal pri hiši. štirje sinovi in hči so bili nekje v go zdovih. Nič ni vedela o njih. Tudi to jo je žrlo. Naj bolj j~ja se je bala, da ne bi kdo izvedel, kako je i resnici z njenim možem. Ni ga stisnil vOz. Ranjen je bil. Jože je to kmalu opazil, vendar se je delal, kot da tega ne ve. Včasih se mu je stožilo po domu in domačih. Ce je stal pod brajdo pred Hrastarjevo domačijo, je v: del svoj dom Zato je večkrat stal tam in gledal dol k svojim. Nekega dne pa se je od ondod začel valiti gost dim. Stopil je pod brajdo. Videl je, kako je gorelo njihova hiša. Okrog so bili Nemci. Slišal je strele, ven dar ni mogel ničesar razločiti. Stal je tam. Bilo ga je strah. Solze so mu meglile pogled, ko je začuti! na svoji rami toplo roko. Bila je Hrastarjeva mama Tako je stala ob njem tudi na pogrebu, ko so poko pali vse domače, razen brata, ki je ravno takrat pasci kravo na hribu Dostikrat mu je še potem stala ob strani. Veliko težkih trenutkov je še bilo potem. Ji' kal je, ko je odhajal v mesto. Ni mu mogla pisati ker tega ni znala. Vendar je zdaj, ko sta se skupaj vozila domov, vedel, da je veliko mislila nanj, dosti več kot on nanjo. Tudi zaradi tega ga je bilo sram — Tedaj je tiho rekla: — Si se spomnil, mar ne? — Da, je globoko zavzdihnil. Vedel je, da ona ve, kako mu je, njemu, ki je po stal v tem mestu pomembna osebnost. Redko je pn hajal domov Od zadnjega obiska do danes je prete klo že precej zim. Vendar ne dovolj, da bi se ne sru moval svoje pozabljivosti pred njo. Zazrl se je skozi okno. Vlak je drvel mimo razsvetljenih hiš. Pogledat jo je v obraz Gube so se zelo globoko zarezale vanj šele tedaj se je spomnil dečka ob nji. — Kdo je to? je vprašal. — Hčerin najmlajši je, na počitnice gre k nam! Ljubeče ga Je pogledala. Ni čutil njenega pogleda, kei je spal. Jože pa se je spomnil vseh trenutkov, ko jr- tako gledala tudi njega. Potne kaplje so mu stopile na čelo, ko je pomislil na to, koliko dni njenega živ Ijenja je izpolnila misel nanj. On pa s svojo sebič nostjo m bil vreden niti hipa. Ljubila ga je nesebične, kot svoje sinove, se bala zanj. on pa ji tega m znai niti za trenutek vračati. Stara je, lahko bi že zdavnaj umrla, on pa ne bi nikoli izvedel, kakšno bogastvo nosi ta stara, siva preprosta žena v sebi, da bi mu ga po klonila. Hodil je in vse življenje iskal, vendar m na šel ničesar od tega, kar je pustil doma v tem hribu Ljubezen in vdanost. Oči so ga zapekle. Bilo ga it sram, strašno sram. Obrisal je solzo, ki mu je zdrs nila po licu in rekel: — Kako se tu notri kadi! Nihče ni kadil. Vsi so spali. Samo mama ga je gtQ- dala m se smehhala, s svojimi tankimi ustnicami čisto tiho je šepetala ter ga pogladila po roki: — še si naš, Joško, še si naš . . . št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 LIIjANIIA ™ povest IZ domscEh hribov 47 »Za zvierom ne moreva ostati tu gori, hihihi,« se je zahehetala Urška. »Pa veš, kaj? Pojdiva okoli na Trate. Saj ni mnogo dalje, pot pa je lepša in lahko se boš nagledala gor.« »Na Trate?« se je zdrznila Pavla. »Ali niso Trate Rav- njakove?« »Ravnjakove, da. Gori pa ni nikogar ko Joža, ki je pri živini. Rada bi videla živino.« Pavli je bilo prav. Stopili sta še v cerkev, za slovo kratko pomolili in odšli po položini strani dol proti sedlu, šentjuršelce so rdele ob stezi, arnika je dišala, kakor po mehkem baržunu jima je polzel korak. Kake pol ure sta že hodili. Tedaj sta začuli šklepe- tanje zvoncev in koj nato zagledali nekaj rejenih telet, ki so se radovedno približala in z vzdignjenim repom ^opet zbežala. Mimo studenca, ki je izviral pod skalo, in košatega brinja je zdrknila steza na Trate. Urška je prežala na in desno in jela hiteti, da se je Pavla začudila, za- kaj, Nekoliko niže je zavila steza okoli hribčka, tik za 'em pa je bila vzbočena pečina, pod katero so navadno Vedrin pastirji. Tu je na leseni klopici čepel moški v \ovski obleki in s širokim klobukom. Ko sta ženski tako ^nenada treščili pred njega, je skočil pokonci in ostr- '^el, toda Urška je že zagostolela: »Oh, kdo pa je tu? Ravnjak! Ali ste sami v planini? ^ober dan — Bog daj!« »Odkod pa vidve prihajata?« se ni mogel načuditi. »Na Gori sva bili in zdaj greva tod domov, ker je ^^ pot lepša in bolj v senci.« »Rad bi vama postregel, če gresta z menoj v kočo. '^Ožjega mleka ne bosta marali; imam pa tudi kaj dru- 3ega.<( »Ne, Bog plačaj! Jesti imava dovolj s seboj in še celo vina imava. Počili si bova malo, če smeva, in kozarec vina boste z nama izpili; potem greva pa dalje.« Ne da bi bila kaj v zadregi, se je Urška usedla na klop in je tudi Pavlo^raven sebe posadila, Ravnjak pa je pred njima obstal. Pavla je bila vsa rdeča, glavo je pobesila in ni rekla besedice. Tem bolj je Urška su- kala jezik. Razgrnila je svoje jedače, natočila vina in prisilila Ravnjaka in Pavlo, da sta pila... Kar nenado- ma pa je postala nemirna, jela je brskati po obleki in po torbi in je na videz vsa iz sebe zavpila: »Ježeš, uro sem izgubila!« »Za božjo voljo, menda vendar ne!« se je ustrašila Pavla. »Seveda — nikjer je ni. Tam pri cerkvi,.kjer sva se- deli, tam sem jo še imela Najbrž je tam kje ostala.« »Bom jaz šel ponjo,« se je ponudil Ravnjak. »Vidve pa mi glejta na teleta, da si v peči kam ne zajdejo!« »Ne, ne!« je ugovarjala Urška;, »morda sem jo sf/oto- ma izgubila, vi pa ne veste, kod sva šli. Sama jo moram iskati.« »S teboj pojdem,« je rekla Pavla. »Ne bodi otročja, Pavla! Saj se vendar ne bova ena druge držali ko kaki strahopetni Mojcki. Sama bom hi- trejša. Tu me počakaj in počij si!« V tem je že odhitela. 2La ovinkom se je še tolika vr- nila, da je zaklicala: »Ti, na vsak način me moraš počakati! Sama ne smeš naprej, da se ne izgubiv^i!« Potem je izginila. Pavla ni ved^ela, kaj naj počne. Kakor ovčka, tako je vdano obsedela; telo se ji je treslo, obraz je zarde- val in zopet bledel. Napol plaho, napol nežno jo je gledal Ravnjak iri sta- ra ljubezen ga je prevzela bolj ko kdaj koli. Vendar dol- go ni spregovoril in tudi dekle je molčalo. Nazadnje je dejal: »Pavla!« »Saj mi ni Pavla ime,« ga je suho zavrnila. »Vem, Julka si. Toda če te smejo vsi ljudje za Pavlo klicati, te bom vendar smel tudi jaz.« »Kliči me, kakor me hočeš!« Zopet sta umolknila, čez nekaj časa spet »on: »Pavla, kajne, huda si name?« »Huda nisem bila nikoli.« »Pozabiti pač ne moreš, kar je bilo.« »To sem že davno pozabila. Saj si tudi ti na vse pozabil.« »Svoj živ dan ne bom ix>zabil, kako mi je bilo, ko sem se od tebe poslovil.« »Pa si si hitro drugo našel, da te je tolažila.« »Moj Bog, saj sem bil primoran... Ko bi vedela, kako malo mi je bilo za Lenčko! še trohice ljubezni nisem čutil in sem Bogu hvalil, ko se je razdrlo.« Dekle je streslo glavo. »Pavla, ne verjameš mi,« je silil vanjo; »toda prisegam ti, da sem imel vedno le tebe rad in da imam tudi zdaj le tebe rad.« »Pa si obe ti leti hodil mimo mene, čeprav si že ve- del, da nisem ciganka.« »Strašno sram me je bilo.« »Ne videti me nisi hotel in ne čuti o meni.« »Pavla, nikar me ne žali!« »Ali misliš, da ti mene nisi? Mene je tudi bolelo, ko sem videla, kako me preziraš in ti ni prav nič več za- me.« »Pavla, kako se motiš! Glej, pokazal ti bom, da sem bil vsak dan v mislih pri tebi!« Iz žepa je potegnil list- nico in vzel iz nje prstan, ki ga je tedaj kupil Pavli, ko sta si dala besedo. »Vidiš, ne dan ni minil, do bi firo ne bil vzel v roke in da ne bi bil mislil nate, ljuba Pavla!« Nekaj je pretreslo dekle, ni našla več besed. Zopet je dejal on: 22. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 ZADEZEmmME Ko nastopi muhasto deževno uremr, ko je dan ves siv in moker, nas zlepa ne mika ven, v 'dež in najraje bi kar ves dan bile lepo doma na su- hem in toplem. Pa vendar; to ne gre in še tako nerade moramo po opravkih in obveznostih. Lahko pa naredimo nekaj drugega. Uredimo in izpopolnimo si svojo garderobo z oblačili, ki nas itodo dobro obvarovala dežja. Predvsem potrebujemo nepremočljiv dežni plašč, narejen iz impregniranega ali povo- ščenega platna ali balonske svile. V zadnjem času so takšni dežni plašči ukrojeni v zelo prijetnih, udobnih krojih, izrazito športnih in praktičnih; ohlapna linija je v pasu stisnjena, imajo velike ovratnike in všite žepe. Seveda potrebujete za vlažno in mokro vreme tudi primerno pokrivalo, ki naj vam obvaruje pričesko. Za to bodo kot nalašč majhni modni klobučki, prav lahko pa si zavežete tudi ruto ali šal. Pa na škornje ne smemo poza- biti, saj bomo v njih še najbolj pogumno stopale po mokrih cestah. STAŠA GORENŠEK KRVNI PRIT S K Vprašanje: Naša bralka Elizabeta K., stara 48 let, boluje zaradi poveča- nega krvnega pritiska in se zdravi z Aldometom. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Mis- lite na vaš krvni pritisk? Čas neusmiljeno skrajšuje leta brezskrbnosti! Odgovor na to vprašanje utegne biti prav tako potreben tudi vam! Vse preveč ljudi s povečanim krv- nim pritiskom živi v »blaženi« neved- nosti svoje bolezni vse dotlej, dokler ne zbolijo akutno in ne nastopijo tako usodne pozne manifestacije, kot so srčni infarkt, zastojna srčna slabost ali možganska kap. Na zdravljenje moramo misliti, še preden povečani krvni pritisk povzroči nepopravljive organske okvare, in po- tem lahko pričakujemo, da bo ta so- dobni sovražnik človekovega zdravja uspešno obvladan. Normalno je krvni pritisk pri mlajših ljudeh 140/80 mm Hg in narašča s starostjo od 18. do 79. leta. Do 45. leta imajo moški več- je pritiske kot ženske, nad 54. letom pa so pritiski večji pri ženskah Za naše bralce bi radi odgovorili, pri katerem krvnem pritisku sa začne hi- pertenzivna bolezen. Na to vprašanje ni zadovoljivega odgovora. Mnog: ima- jo bodisi povečan maksimalni krvni pritisk nad 140 mm Hg, bodisi povečan minimalni krvni pritisk nad 80mmHg. Po dostopnih podatkih lahko defi- niramo povečan krvni pritisk, ki sča- soma poškoduje organske sisteme, kot trajno povečanje minimalnega krvnega pritiska na višino 90 mm Hg in več. Zdi se, da je rftinimalni pritisk veliko pomembnejši in zanesljivo moramo imeti za bolnika človeka, mlajšega od 40 oziroma 45 let, pri katerem so stal- ne vrednosti krvnega pritiska 140 do 150/90—95 mm Hg. Vsak bolnik z zvišanim krvnim pri- tiskom -potrebuje zdravljenje. Večini, zlasti mlajšim bolnikom z zmerno zvi- šanim krvnim pritiskom, bodo po te- meljitem pregledu zadoščali preprosti ukrepi, kot na primer shujšanje, po- mirjevalne tablete. Zaželena je tudi nadaljnja kontrola, ki naj zadosti zgod- nje odkritje poslabšanja, da s pravo- časnim zdravljenjem preprečimo kom- plikacije. Le nekatere pa bo potrebno zdra- viti z Aldometom in podobnimi zdra- vili, ki učinkovito zmanjšujejo krvni pritisk. Bolniki se navadno počutijo dobro, njihovo stanje se popravlja. Z zdravljenjem pa je treba nadalje- vati — razen v izjemnih primerih — do konca življenja. Nelcaj v meni želi, da se z vami pogovo- rim, da mii pomagate ugotoviti, kaj ml je, kaj je z mano narobe. Sem dijakinja, stana 16 let. Vem, da sem sredi pubeitete. a upam, da se bo nažla re- šitev tudi 2sa moje pu-obleme. V šoU se rada učim, zato mi učenje ne de'.a težav. Popol- dan imam razdeljen tako, da mi ostane ne- kaj časa zase, a ga nič kaj prida ne izko- risliim. Veliko sem delala v raznih organiza- cij^aJi, danes pa sem tudi urednik našega li- terarnega šolskega časopisa. Pisanje je moj hobi, a ga zadnijs čase zanemarjam. Nimam več volije do pisanja, ker se počutim zagre- njeno in Melanholično in nihče ne vzbudli mo- je poaomMti. Smetjim se le redko in se dr- žkr. zelo resno. Večkrat imam solze v očeh kot smeh na ustih. Posta.'a sem tudi nervoz- na in si grizem nohte, če pa se v šoli če- sa ne spomnim, sem 6isto živčna. Starše imam razumevajoče čeprav so starokooitni. Z menoj se ne znajo nič pogovoriti, oči pa je nagle jeze in je ga kar bojim. Ce me kdaj sreča, da se'pogovarjam s farjtom, me potem doma zbada in vali krivdo name. Vse to pritiska name kot ogromna skala in ra- da bi spet postala dobre volje, radovedna in delovna tudi na drugih pcdročiUh kot sem včasih. Pomagajte mi z nasvetom, da se zneDim tega motečega pritifika. In še majhno vp(raša.r.,ie: — imam velik Cipe- tiit, čeprav nisem deibela. Rada bi se ga zne- bila. ker se bojim, da se bcm z-^edila. Zato vas pro=»'m. če mi w>e'ti'rete kakšno stv^ proti a,peMtu. ^ tucija Draga Lucija. prav usotavljaš. da le mučijo pubertetne te- žave. ki so po tvojem ločene od težav, v ka- terih si sc zna.šla in zaradi katerih iščeš pomoči .So pa tesno povez.ane. O vsem, kar tožiš in kar tc muči pa spada v obdobje mladostnega dozorevanja. Zanj je značilna me- njava čustev in razpoloženj, zavzetosti za de- lo, pa spet apatičen odnos do njega, smeh in resnost, skratka, vse tisto zaradi česar se počutiš tudi ti nemirna. To so pubertetna razpoloženja in sredi njih si se znašla tudi ti. Nič hudega ni to, kar doživljaš in obcutis, ker se ti istočasno oblikuje tutli odnos do sveta, družbe, okolice, sotovarišev. Ogromna skala, ki le teži, sc bo odvalila, ko bos pre- stala huda leta dozorevanja. Prav je, da se jih zavedaš, ker boš t.iko lažje reševala stis- ke, v katere boš zašla. Pri tem vpreži vso svojo voljo in -/-aorji v delavnost. I)<'lo osvo- baja človeka in ga istoča^sno tudi krepi. Proti apetitu ti ne bom nič svetovala, ker posledic še ni, pa tudi pravega zdravila zanj še ni. Manj .sladkih stvari Jej, pa se ne boš redila' NATAŠ.\ pttporocamo Tole sestavljanko iz lesenih kock. It jih bo vaš otrok z veseljem sestavil vlak, izdelujejo v Mehanotehniki Izola, prodajajo pa v iVIanufakturi — Trgon ski dom. Cena: 75 din. V praktičnem kompletu Svilanit j 6 brisač velikosti 100x50 cm. V Mani fakturi v Rogaški Slatini stane komplf. 240 din. Kavbojke so v Tonosi v Ljubljaa/ modno ukrojili iz mešanice bombaža sintetike, so neobrobljene, tako da si dolžino prilagodite sami. Prodajajo jit v IVIanufakturl. Cena: 262 din. V prodajalni Steklarne Rogašk; Slatina smo izbrali za vas tale tisoč gramski konjak kozarec, ki ga lahki uporabite kot vazo ali kot dekorativu predmet. Brušen je v bogatem vzorct .\leksander. Cena: 367 din. Znani zagrebški oblikovalec Goldoij' je zasnoval te lepe in uporabne pr^'' mete iz modro-zelene.ga in zlato-ruoi^ nc.ga kristalina, ki jih lahko kupite prodajalni Steklarne Rogaška Slatin^ Cene: 125 (skleda za sadje), 101 (sM kornica) in 95 din (doza za bombon^ št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 ZAKLJUČEK SŠI 74 s prijetno prireditvijo v Na- jodnem domu je bdi sklenjen desetletni krog sindikalnih športnih iger v Celjski ob- čini. To je obdobje, ki je potrdilo, da je takšna oblika jjzredno primerna in da jo ije treba samo še gojiti in dopolnjevati. V delovniii orga- nizacijah so pokazali veliko razumevanje, da omogočijo delavcu po napornem delu nekajurno rekreacijo, ki omo- goča njegovo boljše počutje. Seveda pa je treba za še na- daljnjo razširitev iger dobiti več novih objektov, saj se- danji ne zadostujejo. Tako je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ivan Kra- mer poudaril, da je e>otreb- no sodelovanje vseh pri ure- jevanju rekreacijskih povr- šin, kot so pod Golovcem, ob Smatinskem jezeru, pri Mlinarjevem Janezu. na Celjski koči s Svetino, Na Gričku in drugod. Le s skupnim delom bomo dose- gli tiste možnosti, ki bodo do zagotavljale še večji raz- mah sindikalnih športnih iger. Pri tem pa je treba misliti tudi na ostale rekreacijske oblike, ki bi zajele vse ob- čane različnih starosti. Kdo so bili najboljši v lan- skih 10. SSI? Člani: ITC, AERO in EMO. Članice: Ingrad, AERO in Cinkarna. St. člani: železar- na Štore, AERO in Cinkarna. Skupna uvrstitev: AERO, CINKARNA m ITC. Istočasno je redakcija NT — RC skupaj s samoupravno telesnokultumo skupnostjo Celje razglasila najboljšega športnika oz. športnico celj- ske občine za lansko leto. športniki: Peter Svet, Vlado Bojevič in Branko Leskošek, športnice Nataša Urbančič, Danica Urankar in IMagda Urh. Prijeten program je dopol- nil plesni orkester Žabe s pevko Alenko Pintarič. Naj- bolj je navdušila pesem E. Goršiča in J. Perčiča »Vsi za TRIM«, ki je simbol vseh dogajanj na tem pomemb- nem področju. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Glavni iii odgovorni urednik NT — RC Jože Volfand skupaj Ivan Kramer: »Podpiramo s predsednikom lO TKS Tonetom Erjavcem čestita Vladu takšno obliko rekreacije!« Bo,jeviču za drugo mesto med celjskimi športniki v lan- skem letu. DELOVNA AKCIJA Lam novembra je na Okrešlju zgorel motor to vorne žičnice. Začetek se- zone aprila letos je s tem postal vprašljiv. Nosačev m in tudii cesta do sLa^pa je v aprilu malokdaj pre vozna. Začela se je tek- ma s časom. Z velikimi napKjri je društvo našlo motor, ki ga je kamion pripeljal do Plesnika, na- prej do slaipa traktor z verigami, ker je cesta le- dena, a k sreči še pre- vozna. Do tu je šlo toi-e.i s konjskimi močmi, od ceste do Okrešlja pa je moral 2:i0 kg težki »dizel« na alpinistična ramena Zaledenela pot na Okre i^lj je zmehčala Kolena tudi tistim z najboljšo kondiCLjo, saj so lahke nosi h naenkrat le r.rije menjaje, vendar brez po čitka; motor je bil na Svojem mestu nad Okreš Ijem v eni uri. 18. jan. letos je bila opravljena torej prva »nealpinistič- n.a« naloga odseka, ki društvu vedno {x«naga prav takrat, ko normalna delovna moč in sredstva »^Klpovedo. 1.5. april, ko se odpira Okrešelj, čakamo sedaj z miirmm srcem in tudi oskrbnik Gustl (Lu- lek) je spet dobre volje. X V četrtek, 31. jan., je bil prvi se&tanek tečajni- kov letošnje plezalne šole. Zbralo se je 20 planincev vseh starosti. To je naj- višje število v zadnjih de- setih letih, kar obstajajo plezalne šole. šola bo trajala do oktobra. I V soboto, 25. jan., sta odšli dve navezi (Palir, Mesarec, Seles in Knez) za teden dni pod stene Anic Kuka (Pakienica). Ce bo vreme ugodno, na- meravajo opraviti nekaj prvih zimskih vzponov v izredno težki zahodni ste- ni. X V soboto, 25. jan., so člani odseka ponovno po- magali na Okrešlju pri zamenjavi motorja vlečne žičnice in skupno z me- hanikom prei'zkus:li nov motor. X Brane Gračner in Rafko Vodišek sta v nedeljo, 26. jan., preplezala grapo v zaliodni stem Ojstrice (pet ur — III. — zimska ponovitev). X OPOZORILO: snežne razmere v gorah (27. jan. 1975) v glavnem nespre- menjene: trd sneg, me- stoma nanosi pršiča. Do novega snega ali odjuge ni nevamostd plazov. Pri- poročamo dereze m dobro varovanje. Pot čez Roba nov kot poledenela, do Okrešlja večinoma kopno. VLšina snega: Okrešelj 50 cm, Korošica 120 cm, Vodole 30 cm. V primeru močnejšega deževja v dolini bo nad 1000 m padel nov sneg. V tem primeru postanejo vsa pobočja nad to viši- no izredno nevarna za plaz (zaradi ugodne drs- ne FK>dlage). Zadnja vest (28. jan.): v gorskem sve- tu močno sneži, bo pa tudi po izboljšanju vre- mena nekaj dni velika ne varnost plazov. CIC ROKOMETv^v NA KITAJSKO Vlado Bojevič, ki je za državno rokometno repre- zentanco oddigral že 12 tekem in dal osem goiov, je dobil novo prizmanje zveznega selektorja Ivana Snoja. 8. februarja bo z državno reprezentanco, ki je osvo- jila zlato medaljo na olimpijskih Igrah v Miichnu, odpotoval na turnejo po Kitajski, po vrnitvi pa še na turnir štirih držav na Dansko. To je nova priložnost, da se mladi reprezentant še bolj ustali v državni vrsti, ki resno kandidira za nastop na naslednjih olimpijskih igrah v Montrealu. Ko se tako Vlado pripravlja za dolga in zanimiva potovanja pa njegovi tovariši re.sno trenirajo vsak dan v telovadnici AD Kladivar in nabirajo kondicijo za tež- ka srečanja v spomladanskem delu II. zvezne lige, kjer bodo poskušali obdržati prvo mesto in se tako vrniti med najboljše jugoslovanske ekipe. Dobro so startali na republiškem zimskem prven- stvu v Ljubljani in prvi dve srečanji s Krškim in Sevnico odolčili v svojo korist. S tekmovanjem bodo nadaljevali čez dobrih deset dni in poslušali osvojiti prvo mesto v skupini ter se boriti v finalu za prvo mesto. Februarja bodo nastopili na močnem turnirju v Trbovljah. T. VRABL IZDELASSD LEP NAPREDEK ŠŠD na osnovni šoli V. Slander v Polzeli se vse bolj uveljavlja s svojim delom tako v kraju kot občini. V društvu razvija- jo množične oblike dela ob vadbi, pohodih in iz- letih ter tekmovanjih. Naj- bolj aktivna so košarkar- ji. V medrazrednih ligah je sodelovalo 20 ekip s preko 150 igralci! Redno vadbo in tekmovanja pa imajo tudi v rokometu, gimnastiki, atletiki, nogo- metu, šahu, strelstvu in splošni vadbi. Zadnja le- ta so izredno razgibano delo pokazali tudi planin- ci (kar 91 po številu) in taborniki, število aktivne- ga članstva v ŠŠD se je povzpelo že na blizu 200 učencev ali 40 odstotkov vseh na šoli. Za svoje de- lo imajo tudi prav dobre pogoje, saj jim šola nudi telovadnico in vsa igri- šča z opremo in rekvizi- ti, v samem društvu pa pKDmaga pri praktičnem delu krožkov tudi večje število učiteljstva. Na občnem zbor ŠŠD Mozirje, ki mu je pred dnevi prisostvovalo nad 350 članov, so mladi funk- cionarji podali razveselji- ve statistične podatke o svojem delu. V ŠŠD so vsi učenci — vseh 517 na šoli, aktivnih je že blizu 40 odstotkov. Pix)gram so izvršili 100-odstotno. Naj- večja delovna zmaga je vsekakor izgradnja malega šolskega »stadiona«, kjer so vložili kar 10.000 ur prostovoljnega dela. Mo- zirjani pa se ponašajo še z drugimi delovnimi akci- jami v domačem kraju pri urejanju in čiščenju oko- lja ter vsakoletnih akci- jah na GOLTEH pri či- ščenju smučarskih prog. V ŠŠD imajo 13 aktivnih sekcij, kjer stopajo v ospredje smučanje, pla- ninstvo, spiošna vadba, košarka, šah, atletika, na- mizni tenis, gimnastika in rokomet. Vadba, tek- movanja, izleti, pohodi, nastopi in udarniško de- lo — to so programske točke prizadevnih pionir- jev in pionirk mozirskega ŠŠD. K. JUG OBJAVA KORS KONFEKCIJA OBLAČIL Rogaška Slatina objavlja prosto delovno mesto TAJNICE Za zasedbo tega delovnega mesta morajo kandidati poleg splošnih pogojev izp>olnjevati še nasledneje posebne pogoje: — da imajo končano srednjo šolo upravno-admini- strativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; — da obvladajo strojepisje in stenografijo ter znajo vsaj pasivno nemški jezik. Poskusno delo traja tri mesece. Vloge kandidatov s priloženimi dokazili o šolski izobrazbi in delovnin izkušnjah se sprejemajo 15 dni od objave na naslov: KORS, konfekcija oblačil Rogaška Slatina. spoRmi UTRINKI DVA IZRFDNA DOSEŽKA Celjski kegljači držijo korak z najboljšimi. V šestem kolu republiške lige so dosegli dva najboljša rezultata ekipnega teikmovanja v Jugoslaviji. Celje je podrlo v mednarod- nem slogu 8 X 200 lučajev 8472 kegljev ali povprečno 1059 na tekmovalca. To ni uspelo še nobeni ekipi pri nas! Med posamezniki pa je Viki Va- novšek podrl izrednih 1135 kegljev, kar je tudi najboljša znamka med posamezniki. Nič slabši nj bil Tisovec 9 1101 kegljem. Celiani so če- trti. Ostali celjski tekmovalci so dosegli naslednje rezul- tate: Žavski 10.36, Lapan 1026, Grilanc 1058. Lubej 1038. Go- bec 1062 in šrot 1016. V na- slednjem kolu gostujejo v Mariboru proti Konstruk- torju. ODBOJKARICE DRUGE V tekmovanju za zimski pokal Slovenije so odbojka- rice Gaberja v Ljubljani osvo- jile drago mesto za republi- škimi prvakinjami Fužinar- jem. Premagale so Maribor 2:1 in Jesenice 2: 1 ter v finalu izgubile s Fužinarjem 1 :2.' MLADIMCI OB DRUGO MESTO Mladi hokejisti na ledu Celja so v nedeljo popoldne izgubili drugo mesto na dr- žavnem prvenstvu v hokeju na ledu za mladince. V od- ločilnem srečanju so izgubili z Jesenicami 3:6. že sam rezultat FKDve, da so srečanie in odlično drugo mesto iz.gu- bili v tretji tretjini, kljub vodstvu 2 : 0. Tehnično boljši in hitrejši gostje so s pamet- no igro razorožili domačine, ki so ob koncu tudi popu- stili v obrambi. Ko pa so nekateri Celjani bili ;zkliu- čeni za pet minut, je bilo srečanie odločeno. KAČIČ ODLIČEN v nadaljevanju tekmovanja v slovenski kegljaški ligi je Hmezad premagal Konstruk- tor z 8196 : 8055. Srečanje je bilo zčlo razburljivo. V pr- vem delu so gostje vodili kar s 165 keglji razlike, v dru- gem pa so odlični Brglez, Hubert, Ravtar, Mastnak in Kačič najprej rezultat izena- čili in na koncu srečanja zmagali kar z 141 keglji raz- like Žalčani so metali ta- kole: Cehovin 1021, Fonda 989, Herman Huben 941, šuhel 994. Brglez 1059, Hu- bert Ravtar 1039, Mastnak 1038. Kačič 1114. CELJANI VODIJO Celjski šahisti nadaljujejo z uspehi. V drugem kolu ša- hovske Inter lige so v Leob- nu premagali domače moštvo z rezultatom 6 : 2. Celjani so s tem prevzeli vodstvo pred Mariborom. Zbrali so 13 točk, Maribor pa jih ima 12. V nedeljo bodo Celjani igrali do- ma proti mladinski repre- zentanci Gradca. Proti Leobnu so zmagali Bervar, Pešec Studnička, Ce- gler, Pertinač in Agrež, sre- čanje pa sta izgubila Bogadi in Ojstrež. Celjani so nasto- pili brez Jazbeca, Streiherja in Planinca. 24. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 staro let(? je že daleč za na- mi, vendar Je ostala želja, da z našimi nasveti, kaj J3 novega na Telino-niercatorjevili policah s ploščami, še naprej pomagamo vam, ki zahajate po nakupe plošč in skrbite, da je vaša fonoteka vedno »no\a«. l*oIeg tega bo na koncu objavljena vedno T lestvi ca, se\»!«la če nam boste pridno pisali in sodelovali z nasim ured- nikom mladinske oddaje, saj brez vaših glasov ni mogoče sestaviti lestvice, pa tudi iiagrajenca Je teže izžrebati. Pa preidimo k nasvetom! LRIAH HEEP — VVONDER- W()RLI) To jc nova LP plošča precej znanega ansambla, ki vas verjet- no do sedaj, posebno vas mlade, še ni razočaral, saj Je njihova glasba polna presenečenj, dobre- ga petja in še posebno dobre in efektne instrumentacije. Torej nasvet: Ce še plošče niste slišali ali kupili, čimprej k Tehno-mer- catorju, kjer vam bodo ploščo zavrteli in »zavili«, seveda, če vam bo všeč. PINK FLOVD — THE D.^K SIDK OF THE .MOON O tej novi LP plošči Pink Floy- da ne bi posebno veliko pi.sali, saj Jc nemogoče na celotnem pro- storu, ki nam Je iia razpolago, opisati dobro glasbo, ki Je po- sneta na tej plošči. Edino kar lahko rečemo Je: če poznate Pink Flovda in njegovo glasbo, vas ta plošča ne bo razočarala, temveč navdušila. BAV CITV ROLLER.S C ROLLI.N' To je dokaj novo iuie v ročk giasbt, vendar .si velja plo.ščo ogle- dati in seveda poslušati, saj Je njihova glasba vredna mesta v na.ši (onoti-ki. Na koncu še en nasvet. To so bile le tri LP plošče, ki smo jih izbrali za predstavitev. Ob obi- sku pri Telino-meicatorju in po- gledu na njihove police s plo- ščami pa boste verjetno našli še več. Obogatitev vaše fonoteke bo po obisku pri —T— neiziMžiia. T LESTVICA Tisti, ki ste v p<'tek, 24. Ja- nuarja, poslušali .Mladinsko odda- jo, ste Verjetno opazili, da T lestvice ni bilo, da pa smo vam predvajali glasbo s plošč, ki vam Jih zgoraj predstavljamo in na koncu še pet skladb z malih plošč, ki smo Jih Izbrskali na Tehno-mercatorjevih policah s ploščami. Danes vam posreduje- mo Ic naslove in izvajalce teh skladb, vrstni red, oziroma lestvi- co in izžrebanca pa bomo izbra- li do druge mladinske oddaje, ki bo na sporedu 7. februarja. Pogoj Je le, da nam pridno pišete. SWEET — TLRN IT D<.)\VN ABIJA — SO IX)N(i TOMISLAV IVCIC — JQŠ UVl- JEK SE VRAČAM BARRV BLLE — HOBt) MAN STAITS QUO — NI(;HTRII)E Pa še to! Pišite nam na na- slov: Novi tednik — Radio Ce- lje, (.regorčiceva 5, Celje, k pri- pisom: »/a mladinsko oddajo«. Podjetje za PTT promet Celje razpisuje še za šolsko leto 1&74/75 5 ŠTIPENDIJ za študij na ekonomski srednji šoli Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov. Informacije dobite v splošnem sektorju podjetja. 26. stran — NOVI TEDNIK št. 4 -— 30. januar- 1975 št. 4 — 30. januar 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 LJUBEZEN PO SVETU MRTVI IN ŽIVI Makiritari, indijansko ple- me v pragozdovih Venezuele, so čudni patroni. Rojstvo in smrt je zanje nekaj povsem naravnega in nikomur niti na misel ne pride, da bi za star- cem, ki mu je pošla sapa, jokal in tulil. Stari delajo prostor mladim. Izpraznjeni prostor je treba zapolniti, kajti pleme ne sme propasti, posameznik pri teh Indijan- cih ni važen. Ko mrtvec leži sredi vasi pokrit z belim pregrinjalom, se okoli njega razdivja naj- večje veseljačenje. Zensike vneto pečejo nekakšne dre- vesne črve, starke varijo opojno pijačo iz manioke, otroci nabirajo gozdne sade- že, mladci pa seveda kurijo ognje, kajti mrtvaška veseli- ca se utegne zavleči pozno v noč. Makiritarijska dekleta se ob taki priložnosti še po- sebej drzano vedejo. Oblečeno imajo kar se da malo in mo- ške kar se da oolj silijo, da pijejo omamno pijačo. Okoli mrtveca, za katerega se nih- če ne zmeni, se razvname ples, pri katerem so naši ple- si prava igračka. Tu pa bolj ko se par stiska, bolj ko za- deva v prepovedana mesta, bolj se razvname jo. Ko oma- gajo, ko moški stresajo ' svo- je omamljene butice, se de- kleta poležejo pred svoje ko- če in to kar se da vabljivo. Ogenj pojema, moški priha- jajo in bolj ko je tema, manj ve h kateri je legel. Pa saj ni niti važno. Ni važno, ko- liko jih umre. Važno je, da se jih več rodi. Ni važno, kdo je resnični oče otroku, ki se bo rodil, važno je, da so otro- ci v kolibi, kajti otroci so pri tem plemenu najvažnejši, so namreč dolžni skrbeti za ostarele starše. Na sliki: priprava opojne manioke za p>ogrebno veseli- co. VROČE SALE NA MISEL, NA USTA On je trgovski potnik in potoži svoji ženki, ko je po dolgem času spet doma: — Ne moreš si misliti, kako je to, spati vsak večer v drugi postelji... Ona, ne da bi pomislila: — Meni praviš, da si tega ne znam predstav- ljati? O, pa še kako! PREPOZNO Strogi očka plane sredi noči v sobo k hčerki in jo najde v naročju krepkega fanta. Zatuli kot obseden: — Vas bom že naučil, kaj se to pravi, zape- ljevati mojo hči! — Ni treba, pravi Jant, me je že ona temelji- to poučila. NOVI TEDNIK - Glasilo oDčinskin organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Geije Laško, Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jeliafi in Zaiec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. pošuu predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V kongresa 10 - Giavn; m odgovorni urednik Jože VoUand Tehručm urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič Jure Krašuvec Mateja Podjea Milan SemCar Damjana Siamejčlč Brane Stamejčič Zdenka Stopai Milenko Strašek Tone V rabi - Iznaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« LJubljana - Telel uredništvo 223 69 m Zil-Ob mah oglasi m naročnine 22R-fK) V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (7) HEMA IN ŠALIM Hemi bii mooral dati prediioist. Pa upam, da mi bo s svojim nagajivim nasmehom, ki sta ga pou- darjali dve vrsti bleščečih beldh aob in črne, zapelji- ve oči sedemnaostletnice, to nerodnost odpustila. Kajti v Tad Makalu v Bombayu sem najprej krepko stisnil rokb mla- demu asiistantžu menažerja za sobe (tak je njegov profesionakii naziv) Sali- mu N. Kurwi. Šalim je suhljat, uglajen, edegan- ten fant. Ko sem se mu predstavil kot jugoslovan- ski novinar, mi je vpadel v besedo: Mister Voifaot, vse, kar želite, bomo ure- dili. Tu je moja vizitika. Danes popoldne in jutri imam prosto. A če me boste potrebovali, me po. kličite, kadar hočete, v sobo. Ta najiin mini pogovor sva imela med zajtrkom. Ko sem ga vpraševal za pisatelja Rudyarda Kip- linga in o možnosta, da pridem v džungelski pre- del Indije. Oboje je osta- lo nedoseženo. Pa drugič — ob vnovičnem obisku prijateljske Indije. Za Kiplinga Šalim ni vedel, džungla pa je bila preda- leč. Toda nič zato. Mar- da več človeškega zado- voljstva in prijetnosti no- siva od tistega 12, novem- bra dalje v najinih srcih in glavah, ko sva dvakrat udarila kar dolg dialog, kot pa če bi se odpravil isfcat neznane kraje — v Bombayu ali pa muzege. Dežela, ki se človeku pri- kaže le kot turistična raz. glednica, za vselej ostane le kot trenutek zanimive- ga snidenja. In nič več. Odkrivati njene ljudi in življenje, to je pa že več kot skromna človeška tu- ristična radovednost. V očeh ostane prijateljeva podoba. Podoba človeka, oddaljenega več tisoč ki- lometrov, a pod njo v vseh črtah in barvah člo- vekove skrivnosti košček nečesa trajnega, trdno povezanega v snop obču- tij človeštva naše dobe. Razumevanja? Prijatelj- stva? Življenja? Smrti? Ne morem razmišljati o tem, kaj Šalim dela da- nes. Ali nas je že pozabil aU ne. Morda se bo spo- mnil na obeske za ključe. Morda na obljubo, da pride v Jugoslavijo. Mor da najinega pogovora. Ne vem. Jaz se še danes spom- nim, ne da bi imel v roki beležnico, živobarvnih, razcvetelih vrtnic, ki so nam jih podariLi ob vho- du v luksuzni Taj Maikal. Vrtnica kot ljubezniv po- zdrav prijate^ljem iz Jugo- slavije. In nato najinega klepeta. Šalim, ali vsakega go- sta sprejmete z vrtnica- mi? Vi ste Jugoslovani. Vi imate Tita. Tito in Nehru sta bila prijatelja. Šalim, ka