Primorski dnevnik TOREK, 26. JANUARJA 2016 št. 20 (21.560) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Športna priloga OD 9. DO 20. STRANI pokojnine - Na 3. strani V Trstu največ upokojencev Število pa je se v 4 letih zmanjšalo trst - Na 5. strani Baklada kot uvod v dan spomina Svečanosti, predstave, filmi, predavanja gorica - Na 22. strani Svetlobni odsevniki za varovanje divjadi Namestili so jih ob pokrajinskih cestah film - Irene Jacob »Delam to, kar ljubim in cenim« schengen - Notranji ministri predlagali Komisiji pripravo na 2-letni nadzor na mejah Evropa se počasi zapira vrtojba - Čistilna naprava deluje Novogoriške črne vode ne odtekajo več v Koren 1 i e ■v ¿ ■il ^ [il- I .f síf" SfcfTi L.1 ¡L F- "J m. 7 4 ^ J, \ i- £ It: L* AMSTERDAM - Notranji ministri EU so včeraj v Amsterdamu Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za sprožitev 26. člena schen-genskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu. V Amsterdamu se je Grčija znova znašla pod pritiskom članic unije, naj bolje varuje zunanjo mejo. Avstrija ji preti z začasno izključitvijo iz schengna, medtem ko Evropska komisija trdi, da o čem takem ni govora in da schengen ni na kocki. Grčiji v bran je stopil italijanski notranji minister Angelino Alfano, saj ima Italija zelo podobne probleme na svojem delu zunanje meje unije. »Ne more biti koščkov Evrope znotraj in koščkov zunaj, ker to bi bil začetek razpada,« je opozoril. Pot do sprožitve člena 26 je sicer dolga. Da bi omogočili podaljšanje začasnega nadzora v maju, bi morali ves proces sprožiti vsaj tri mesece prej, torej že februarja. Na 2. strani Beguncev Evropa noče več ansaansa trst - Razpis za strateški načrt Skupina Ernst&Young za »novo« staro pristanišče TRST - Za ljubitelje sedme umetnosti je Irene Jacob sinonim za filma Rdeče in Dvojno Veronikino življenje. Oba filma je v prvi polovici devetdesetih let posnel poljski režiser Krzyszytof Kieslowski, mlada Irene je v njih odigrala nosilni vlogi. Od takrat je minilo preko dvajset let, očarljiva in prijazna Francozinja je oblikovala nešteto gledaliških in filmskih vlog, se preizkusila v petju ... Na Tržaškem filmske festivalu je spregovorila predvsem o odnosu s poljskim mojstrom in ljubezni do italijanske kulture. Na 21. strani Rumeni audi še vozi, lov se nadaljuje Na 4. strani Licej Franceta Prešerna predstavil svoje smeri Na 6. strani Na Opčinah pevski poklon Merkuju Na 7. strani Tržaški Hlapci gredo na tekmovanje v Kranj Na 21. strani V Morellijevi ulici se je majave hiše lotil bager Na 23. strani trst - Povezava z ledeno celino v okviru projekta Ausda Glasovi z mrzle Antarktike na liceju Franceta Prešerna TRST - Dijaki drugega in tretjega letnika Znanstvenega liceja Franceta Prešerna so se včeraj v živo povezali z najbolj divjo, skrivnostno in mrzlo celino na svetu - Antarktiko. O tej deželi so jim s terena v neposredni video povezavi predavali člani italijanske odprave Mario Zucchelli, raziskovalci, ki so na Antarktiko prispeli konec lanskega oktobra. Res nenavadno didaktično izkušnjo je dijakom omogočil projekt Ausda, ki ga pripravlja ustanova Enea v sodelovanju z 32 šolami v Italiji. Licej s slovenskim učnim jezikom je edina sodelujoča šola iz Trsta. Na 6. strani POČITNICE ZA VSO DRUŽINO V TERMAH DOBRNA ZIMSKE POCITNICE 12. 02. - 28. 02. 2016 1 x polpenzion + kopanje že od 38,90 € oseba / noč min. 2 noči ✓ aktivno družinsko preživljanje prostega časa, izlet do farme jelenov, obisk čebelarstva / 1 otrok do 12. in drugi otrok do 4. leta starosti - GRATIS TERME DOBRNA HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE SINGE 1403 LEPO JE BITI UPOKOJENEC do 30. 12. 2016 5 x polpenzion + kopanje že od 198,00 € oseba / 5 noči ✓ brez doplačila za enoposteljno sobo ✓ 1 vnuček do 12. leta starosti -GRATIS BIVANJE (12. 02. - 28.02.2016) +386 3 78 08110 info@terme-dobrna.si I www.terme-d< dobrna.si dobrna.si 9771124666007 2 Torek, 26. januarja 2016 AKTUALNO / amsterdam - Notranji ministri držav članic Poziv komisiji EU za 2-letno uvedbo nadzora na mejah Nemčija in zaveznice pritiskajo na Grčijo, Italija zagovarja ohranitev schengna AMSTERDAM - Notranji ministri EU so včeraj v Amsterdamu Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi pravno in praktično podlago za možnost uporabe skrajne možnosti nadzora na notranjih mejah v schengenskem območju. Gre za možnost sprožitve 26. člena schengenskega zakonika, ki omogoča do dveletno uvedbo nadzora v schengnu. Lani je vstopilo v EU več kot milijon beguncev in migrantov, letos jih je v treh tednih prišlo že 30.000. Ker so sedanji ukrepi nadzora na notranjih mejah časovno omejeni, so ministri pozvali k pripravi podlage za uporabo 26. člena schengenskega zakonika. Sredi maja se namreč izteče najdaljše obdobje, ko lahko Nemčija in Avstrija izvajata začasni nadzor v skladu z že uporabljenimi členi 23, 24 in 25, po katerih je mogoče začasni nadzor uveljaviti za največ osem mesecev. Nemčija in Avstrija sta bili prvi, ki sta uvedli začasni nadzor na notranji meji. Sledila je Slovenija, ki je začela na zunanji schengenski meji s Hrvaško postavljati žično ograjo. Trenutno začasni nadzor v skladu s členi 23, 24 ali 25 izvaja sedem schengenskih držav: poleg Avstrije in Nemčije zaradi migrantov še Švedska, Danska, Norveška in Malta, zaradi terorističnih napadov v Parizu pa tudi Francija. Maja torej preostane le še nikoli uporabljeni člen 26. Ta v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji, dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji. Člen 26 dviga prah, saj ga je mogoče tolmačiti kot začasno izločitev Grčije iz schengna, če bi ga uporabili v primeru te države, ali kot vzpostavitev mini schen-gna, če bi ga uporabili na delu notranjih meja v jedrnih članicah unije. Omenja se celo, da bi lahko komisija predlagala suspenz celotnega schengenskega območja, torej začasno uvedbo nadzora v vseh članicah. V Bruslju to možnost zanikajo, češ da »suspenza schengenskega območja ni na mizi«. V Amsterdamu se je Grčija znova znašla pod pritiskom članic unije, naj bolje varuje zunanjo mejo. Avstrija ji preti z začasno izključitvijo iz schengna, medtem ko Evropska komisija trdi, da o čem takem ni govora in da schengen ni na kocki. Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je poudaril, da bodo pritisnili na Grčijo, naj napravi svojo domačo nalogo. Grčija pa je odločno zavrnila "laži", da so že utrujeni od poslušanja teh očitkov, je dejal grški minister za migracije Janis Mu-zalas. Ob tem je nekatere članice obtožil, da ne pomagajo Grčiji, obenem pa so pripravljene posredovati na meji z nečlanico, kakršna je Makedonija. Muzalas je članice pozval, naj storijo več za sprejem beguncev iz Grčije in Italije ter iz tretjih držav. Grčiji v bran je stopil tudi italijanski notranji minister Angelino Alfano, saj ima Italija zelo podobne probleme na svojem delu zunanje meje unije. »Ne more biti koščkov Evrope znotraj in koščkov zunaj, ker to bi bil začetek razpada,« je opozoril. Pot do sprožitve člena 26 je sicer dolga, začrtana je v členu 19. Najprej komisija oceni članico s problematično zunanjo mejo in ji po potrebi priporoči ukrepanje. Članica ima tri mesece časa, da ustrezno ukrepa, sicer lahko komisija sproži člen 26. Da bi omogočili podaljšanje začasnega nadzora v maju, bi tako morali ves proces sprožiti vsaj tri mesece prej, torej že februarja. Notranji ministri so komisiji tudi dali jasno znamenje, naj preuči možnosti za podporo evropske agencije za zunanje meje Frontex na meji med Makedonijo in Grčijo, za kar se je med prvimi zavzel slovenski premier Miro Cerar. (sta/mm) grčija Medtem ko se Evropa otepa beguncev Na grško-makedonski meji na mrazu čaka 2000 migrantov Skupina premraženih migrantov na zasneženem polju v Makedoniji ansa ATENE - Okoli 2000 migrantov in beguncev na poti v Srednjo Evropo v ledenem mrazu vztraja blizu grško-makedonske meje, je včeraj poročal grški radio. Med njimi so po poročanju grškega časnika Kathimerini izbruhnili spopadi, v katerih je en človek umrl, dva sta bila ranjena. Zakaj je prišlo do spopada med čakajočimi migran-ti ni jasno, grški časnik povzema makedonska tiskovna agencija MIA. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug pa so se blizu nikogaršnjega ozemlja med Grčijo in Makedonijo, kjer se vsak dan zbere več sto migrantov različnih narodnosti, domnevno spopadli Afganistanci. Makedonija na svoje ozemlje spušča le begunce, ki se izjasnijo, da bodo za azil zaprosili v Avstriji ali Nemčiji, vse ostale pa zavrača na meji. Da nad tem lahko izvaja nadzor, pa naprej spušča le manjše skupine ljudi. Poleg tega lahko pot v Makedonijo nadaljujejo le prosilci azila iz Iraka, Sirije in Afganistana. Državljane drugih držav ma- kedonske oblasti štejejo za ekonomske migrante in jih vrnejo v Grčijo. V zadnjih 24 urah naj bi sicer v Makedonijo vstopilo 2000 ljudi. Medtem so čakajoči migranti, tudi teh je okoli 2000, včerajšnjo noč preživeli v avtobusih in na bencinski črpalki kakih 20 kilometrov južno od mejnega prehoda Idomeni. Očividci so južno od tega prehoda dopoldne našteli 39 čakajočih avtobusov. V začasnem zatočišču na meji pa je po navedbah grške policije trenutno okoli 500 ljudi. Nekateri ljudje naj bi skušali prek nenadzorovanih točk nadaljevati pot po balkanski poti, so za grški radio povedali predstavniki človekoljubnih organizacij, ki se prav tako sprašujejo, zakaj ni več beguncev nameščenih v zatočišču in morajo čakati na bencinski črpalki. Na območju so včeraj vladale temperature okoli ledišča, premraženi begunci v neprimernih oblačilih pa so si za silo pomagali z odejami, ki so jih dale na voljo humanitarne organizacije. terorizem - Europol Nevarnost novih napadov IS v Evropi AMSTERDAM - Evropski policijski urad Europol je včeraj v Amsterdamu opozoril pred novimi terorističnimi napadi v Evropi. Skrajna skupina Islamska država je razvila nove bojne zmogljivosti za izvedbo velikega terorističnega napada s posebnim poudarkom na Evropi, je povedal direktor urada Rob Wainwright ob zagonu novega protitero-rističnega središča. Napad lani novembra v Parizu priča o resnosti teroristične grožnje v Evropi, ki jo potrjuje tudi včeraj objavljeno poročilo Europola, je dejal Wainwright ob zagonu novega evropskega protiterorističnega središča s sedežem v Haagu. IS po oceni Europola cilja zlasti na Francijo. Novo Europolovo poročilo kaže na spremembo v delovanju IS, ki je odslej zmožna kadar koli izvesti niz kompleksnih in usklajenih napadov kjer koli po svetu, osredotočala pa naj bi se zlasti na lahke cilje, na civilno družbo. Vzpostavitev novega središča za učinkovitejše sodelovanje med članicami unije v boju proti terorizmu z od 40 do 50 strokovnjaki je del evropske varnostne strategije, sprejete po lanskem januarskem terorističnem napadu na francoski satirični tednik Charlie Hebdo. Europolov direktor je izpostavil, da bo novo središče izboljšalo izmenjavo informacij o tujih terorističnih borcih ter pomagalo pri zagotavljanju posebnih zmogljivosti za sledenje financiranju terorizma, nezakonitemu orožju, spletni propagandi in uporabi ponarejenih dokumentov. Zapestnice za begunce kot zvezde za Jude LONDON - Na Otoku je za novo razburjenje v zvezi z begunci poskrbelo razkritje, da morajo ti v nekem centru v Walesu nositi zapestnice različnih barv, če želijo dobiti hrano. Mnogi so potegnili vzporednice med zapestnicami, ki jih morajo prosilci za azil nositi tudi zunaj doma, in rumenimi zvezdami, ki so jih morali pod nacisti nositi Judi. »Gre za vračanje na stara pota nacističnega režima, ko so morali nekateri ljudje nositi Davidovo zvezdo, da so se ločili od ostalih (... ) Odvratno je, z ljudmi se ravna kot manj vrednimi bitji, kot z živalmi, ki morajo v vrsti stati za hrano,« je opozorila predstavnica Valežanskega sveta za begunce WRC Hannah Wharf. Eden od nekdanjih prebivalcev centra v Cardiffu, 36-letni Eric Ngalle je za časnik Guardian pojasnil, da so morali zapestnice nositi, tudi ko niso bili v centru, saj teh, potem ko jih enkrat snameš, ni mogoče več zapreti. Lokalni prebivalci so lahko tako takoj prepoznali prosilce azila, zaradi česar so bili ti pogosto tarča nadlegovanja. Podjetje, ki je uvedlo zapestnice, se je zagovarjalo, da gre le za praktičen ukrep, ki jim pomaga pravično porazdeljevati obroke med veliko množico ljudi. A pod pritiskom javnosti je podjetje včeraj le popustilo in bodo sporne zapestnice opustili. Za podobno razburjenje je na Otoku poskrbelo tudi razkritje, kako je nek zasebni pogodbenik na severu Anglije vrata stanovanj, v katerih so živeli prosilci za azil, prebarval rdeče, zaradi česar so se nad njimi pogosto znašali lokalni prebivalci. sirija - V Ženevi na pobudo ZN Začetek mirovnih pogajanj v petek ŽENEVA - Mirovne pogovore med predstavniki sirske vlade in opozicije, ki bi se morali začeti že včeraj, bodo v Ženevi po možnosti začeli v petek in bodo trajali šest mesecev, je povedal odposlanec Združenih narodov za Sirijo Steffan de Mistura. De Mistura je v Ženevi novinarjem dejal, da so začetek pogovorov preložili zaradi "zastoja" glede sestave delegacij. Dodal je, da bodo predvidoma danes poslali vabila delegatom. Odposlanec ZN je izrazil upanje, da bodo povabljeni prišli v Ženevo. Za mirovne pogovore bodo predvidoma namenili šest mesecev. Prvi krog naj bi trajal okoli dva ali tri tedne. Med prioritetami bosta sklenitev prekinitve ognja in dostava humanitarne pomoči trpečim Sircem. De Mistura ob tem ni konkretno navedel, katere opozicijske skupine bodo povabljene v Ženevo. Včeraj bi se morali pod okriljem ZN sestati predstavniki sirske vlade in opozicije, a je bilo zaradi spora o tem, ali smejo za mizo sesti tudi predstavniki oboroženih uporniških skupin, srečanje odpovedano. Zapletlo se je, ker sprte strani ne morejo doseči dogovora o tem, v kakšnem formatu točno naj bi ti pogovori potekali in kaj bi se moralo zgoditi še pred njihovim začetkom. Režim v Damasku pravi, da je na pogajanjih pripravljen sodelovati, a opozicijski Visoki pogajalski odbor, ki združuje tako politično kot oboroženo sirsko opozicijo, zahteva, da mora režim še pred začetkom pogajanj ustaviti obstreljevanja, odpraviti blokade in izpustiti zapornike - izpolniti pogoje, ki jih navaja tudi decembrska resolucija Varnostnega sveta ZN. libija - Hladna prha Parlament v Tripoliju zavrnil novo vlado TRIPOLI - Mednarodno priznani parlament v Libiji je včeraj zavrnil novo vlado narodne enotnosti, o kateri sta se sprti strani dogovorili na pogajanjih pod okriljem Združenih narodov decembra v Maroku. Gre za hud udarec mednarodnim prizadevanjem za končanje političnega razkola in nasilja v Libiji. Da so na včerajšnjem glasovanju zavrnili predlagano vlado narodne enotnosti in sedaj pričakujejo predstavitev novega vladnega kabineta, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal poslanec Ali al Gajdi. Od 104 prisotnih poslancev jih je proti glasovala velika večina, kar 89, je še razkril. Vlada narodne enotnosti s poslovnežem Fajezom al Saradžem na čelu je bila oblikovana minuli torek, in sicer v skladu z dogovorom, doseženim decembra na pogajanjih pod okriljem Združenih narodov. Nova vlada šteje kar 32 ministrov in prav to naj bi med drugim zmotilo poslance, saj menijo, da je prevelika. Parlament v Tobruku bi jo moral potrditi v roku desetih dni. Libija ima že od avgusta 2014, ko je prestolnico Tripoli zavzelo zavezništvo milic, v katerem so bili tudi islamisti, dva rivalska parlamenta in vladi. Mednarodno priznana parlament in vlada sta pobegnila na vzhod države v Tobruk, v Tripoliju pa so svoja organa oblikovali islamisti. rim - Alarm Prijeli moškega s puško-igračo na postaji Termini RIM - Glavno železniško postajo Termini v Rimu so sinoči preventivno izpraznili, potem ko je policija dobila opozorilo nekaterih potnikov, da so na enem od peronov tamkajšnje postaje rimske podzemne železnice opazili oboroženega moškega. Moškega s puško v roki v svetlomodri jopi in z belo kapo na glavi so posnele tudi varnostne video-kamere. Takoj se je sprožil protiterori-stični alarm, policija je prečesala celotno območje železniške postaje, kjer pa moškega niso izsledili. Kasneje so ga pre-stregli na predmestni postaji podzemne železnice Anagni. Ugotovili so, da je Italijan, star okrog 40 let, puška, ki jo je imel v roki, pa je bila igrača. Po prvih informacijah ni jasno, ali gre za neuravnove-šenca oziroma zakaj si je v času poostrenega protiterorističnega nadzora privoščil nevaren sprehod z »orožjem«, ki je povzročil tolikšen preplah. Rimska postaja Termini je največja železniška postaja v Italiji, ki jo vsak dan prečka več tisoč potnikov, med njimi tudi številni turisti. / AKTUALNO Nedelja, 24. januarja 2016 3 statistika - V FJK po podatkih milanskega dnevnika Il sole 24 ore Precej starostnih, manj pa invalidskih pokojnin V letih 2011-2015 se je število upokojencev v Italiji znižalo za 1,5 odstotka TRST - Gospodarski dnevnik Il sole 24 ore je včeraj objavil zanimiv statistični pregled o številu upokojencev v Italiji in po posameznih pokrajinah, odstotku upokojencev glede na skupno število prebivalcev, odstotku posameznih vrst pokojnin in podobno. Iz pregleda ter primerjave podatkov v obdobju 2011-2015 prihajajo do izraza nekatere spremembe, ki jih na tem področju doživljamo v Italiji z ozirom tudi na zakonodajo, ki je v zadnjih letih občutno zaostrila pogoje za upokojitev in vpliva tudi na zneske pokojnin. V vsedržavnem merilu se je tako v upoštevanem štiriletju odstotek vseh upokojencev zmanjšal za 1,5 in je lansko leto znašal 29,7 odstotkov vsega prebivalstva. Povprečni znesek pokojnin je dokaj skromen, saj ostaja občutno pod tisoč evri, točneje na 825 evrov mesečno. Dnevnik objavlja tudi razčlenjene podatke za posamezne vrste pokojnin: to so starostne (ob dopolnitvi 66 let in 7 mesecev starosti za moške in za vse zaposlene, tudi ženske, v javnem sektorju oz. 65 let in 7 mesecev za ženske v zasebnem sektorju), po delovni dobi, invalidske pokojnine (z določenimi rekviziti glede zbranih prispevkov) in socialne invalidske pokojnine (brez prispevkov). Starostne pokojnine prejema 8,3 odstotka prebivalcev, kar pomeni 4,2 odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2011, povprečni mesečni znesek pa znaša 676 evrov; pokojnine po delovni dobi so v porastu (+5,9 odstotka v štirih letih), prejema jih 6,7 odstotka prebivalcev, povprečno pa znašajo 1.593 evrov mesečno; invalidskih pokojnin je občutno manj (kar -24,2 odstotka v štirih letih), prejema jih 1,9 odstotka prebivalcev, povprečno pa znašajo 650 evrov mesečno; v porastu (+3,7 odstotka v obdobju 2011-2015) pa so socialne invalidske pokojnine, ki jih prejema 4,8 odstotka prebivalcev, mesečni zneski pa so dokaj skromni in znašajo povprečno 420 evrov. Iz podatkov, ki jih objavlja milanski dnevnik, je mogoče izluščiti nekaj zanimivih podatkov tudi glede upokojencev v Furlaniji Julijski krajini. Kot je pričakovati glede na starostno strukturo prebivalstva, so mesta v FJK - še posebno Trst in Gorica - v vrhnjem delu Demografski prerez tržaškega prebivalstva prihaja do izraza tudi v večjem številu upokojencev in še posebej starostnih pokojnin arhiv lestvice po skupnem številu upokojencev, Trst pa izstopa tudi na lestvici starostnih pokojnin. Povsem obratna pa je slika glede invalidskih pokojnin, kjer so pokrajine v FJK v spodnjem ali kvečjemu v srednjem delu vsedržavne razpredelnice. Po skupnem številu pokojnin je Trst na 10. mestu v državi, prejema jih 37,1 odstotka prebivalcev, povprečni mesečni znesek pa je 897 evrov. Gorica je na 20. mestu (35,3 odstotka, 850 evrov), Videm na 24. mestu (35 odstotkov, 797 evrov), Pordenon na 57. mestu (31 odstotkov, 848 evrov). Če upoštevamo samo starostne pokojnine je Trst na 3. mestu v državi (11,6 odstotka prebivalcev, povprečni znesek 658 evrov mesečno), Gorica na 31. mestu (9,7 odstotka, 635 evrov), Videm na 21. mestu (9,7 odstotka, 591 evrov), Pordenon na 62. mestu (8,6 odstotka, 591 evrov). Razmerje se obrne pri pokojninah na osnovi delovne dobe, pri katerih Trst zdrkne na 50. mesto v državi (7,7 odstotka prebivalcev, povprečni znesek 1811 evrov mesečno). Gorica je na 38. mestu (8,6 odstotka, 1602 evra), Videm in Por-denon pa si delita 21. mesto (obe z 9,4 odstotka prebivalcev, medtem ko je povprečni znesek 1495 evrov v Pordenonu in 1445 evrov v Vidmu). Za invalidske pokojnine je Trst na 81. mestu, prejema jih 1,3 odstotka prebivalcev s povprečnim mesečnim zneskom 661 evrov. Gorica je na 61. mestu (1,7 odstotka, 654 evrov), Videm na 66. mestu (1,6 odstotka, 631 evrov), Pordenon na 72. mestu (1,5 odstotka, 643 evrov). Tudi glede socialnih invalidskih pokojnin je Trst na spodnjem delu lestvice, na 84. mestu (3,6 odstotkov prebivalcev, povprečni znesek 444 evrov mesečno), Gorica na 61. mestu (4,5 odstotka, 422 evrov), Videm na 58. mestu (4,6 odstotka, 409 evrov), Pordenon na 87. mestu (3,5 odstotka, 413 evrov). Poleg navedenih štirih kategorij so v skupnem številu upokojencev upoštevane tudi pokojnine, ki jih prejemajo preživeli po preminulem zakoncu, za katere pa podrobnejši statistični pregled ni objavljen. (mm) rim - En teden po odpravi sankcij Iranski predsednik na obisku v Italiji za več sodelovanja RIM - Iranski predsednik Hasan Ro-hani je včeraj v Rimu začel turnejo po Evropi, v okviru katere bo obiskal še Vatikan in Pariz. Rohani je prišel le dober teden po tem, ko je v veljavo stopil zgodovinski dogovor o rešitvi jedrskega spora med Iranom in svetovnimi velesilami. ZDA in EU sta tako odpravili dolgoletne gospodarske sankcije, ki so ohromile iransko gospodarstvo, Iran pa je v veliki meri omejil svoje jedrske aktivnosti. Rohanija na turneji, ki bo trajala do jutri, spremlja velika delegacija, v kateri je kakih sto visokih predstavnikov iranske politike in gospodarstva, med njimi ministri za nafto, promet, industrijo in zdravje. Rohani je že pred dnevi povedal, da potrebuje Iran tuje naložbe v vrednosti od 30 do 50 milijard ameriških dolarjev, če želi po odpravi zahodnih sankcij doseči cilj osemodstotne gospodarske rasti. Na letališču v Teheranu je tik pred odhodom proti Evropi predsednik med drugim izpostavil, da mora Iran modernizirati svoje letalstvo in kupiti nove lokomotive, medtem ko je iranski minister za promet Abas Ahundi že v nedeljo napovedal nakup 114 airbusov. V Rimu se je Rohani sinoči sestal s predsednikom Ser-giom Mattarello in premierjem Matteom Renzijem, v Parizu pa se bo jutri s francoskim Francoisom Hollandom. Med svojim prvim obiskom v Vatikanu naj bi se Rohani danes srečal tudi s papežem Frančiškom in naj bi ga povabil na obisk v Iran. Edini papež, ki je doslej obiskal Iran, je bil Pavel VI. leta 1970. rim - Podpisali pomembne sporazume Rohanijev obisk priložnost za Trst in FJK RIM - Obisk iranskega predsednika Hasana Rohanija pomeni tudi možnost razvoja za deželo FJK in tržaško pristanišče, saj so med njegovim obiskom podpisali pomembne sporazume. Med temi je bila tudi skupina Danieli iz Buttria, ki je sklenila pomemben dogovor v višini 5,7 milijarde evrov. Računajo, da bodo posli, ki jih bodo sklenili v Italiji med Rohanijevim obiskom, v višini 17 milijard evrov. Rohanijevega obiska sta se prvi dan udeležila tudi predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani in izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki sta podpisala važne sporazume, ki so jih sicer že sklenili med nedavnim Serracchia-nijinim obiskom v Teheranu. Tri dogovori so zadevali tržaško luko: prvi sporazum je zadeval pobratenje med Trstom in iranskim pristaniščem Bandar Abbas, drugi podpis je formalno zapečatil sporazum o sodelovanju z iransko vlado oziroma s skupino Iranian Shipping Lines (IRISL), tretji pa zadeva sodelovanje z iranskimi pristanišči glede protipožarnih in drugih varnostnih ukrepov. Dodaten sporazum so sklenili na kulturnem področju. Iranski državni muzej bo prvič posredoval Evropi nekatere arheološke najdbe, ki jih bodo postavili na ogled v Ogleju. Dodati velja, da je bila FJK edina italijanska dežela, ki je sklenila sporazume z iransko vlado. S-prehodi o slovenskih šolah v Italiji KOPER - Vrata slovenskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol v Italiji so te dni na široko odprta, saj morajo starši in bodoči učenci odločitev o vzgojno izobraževalni poti sprejeti do 22. februarja. Zanimanje zanje vse bolj narašča tudi med italijansko govorečimi družinami, ki vidijo v učenju dodatnega jezika številne prednosti za svoje otroke. Kaj pravzaprav pomeni odraščanje v dvojezičnem okolju, kako zahtevno je učenje dveh ali več jezikov za otroka in s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo starši ter učitelji se bomo pogovarjali s strokovnjakinjo tega področja Susanno Pertot in ravnateljico Dvojezične šole v Špetru Sonjo Klanjš-ček. Vabljeni k ogledu oddaje S-prehodi danes ob 18. uri na TV Koper. Milančan obsojen na 2 leti zapora zaradi hašiša KOPER - Na koprskem okrožnem sodišču so 41-letnega italijanskega državljana z območja Milana pred kratkim pravnomočno obsodili na dveletno zaporno kazen, potem ko so ga slovenski policisti novembra lani ob nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči zasačili s skoraj petimi kilogrami hašiša v avtomobilu. Primorske novice poročajo, da se je Andrea C. vozil z avtomobilom znamke Kia, ki ni bil njegov, namenjen pa naj bi bil na Madžarsko. Italijanskega voznika sta policista takrat ustavila zaradi več prometnih prekrškov, nakar sta se odločila za pregled vozila in prtljage. Pod sovoznikovim sedežem sta odkrila tri pakete s PVC folijo. Po zasegu se je izkazalo, da je v paketih skupnih 4,76 kilograma hašiša. Moški naj bi med postopkom priznal krivdo, po poročanju Primorskih novic pa je sodišče izdalo sklep o zasegu vozila, ker se lastnik kie doslej še ni oglasil. Policija v Kopru obravnava poskus uboja KOPER - Policija je v nedeljo zvečer v Kopru obravnavala kaznivo dejanje poskusa uboja. Kriminalisti intenzivno zbirajo obvestila o dogajanju in opravljajo vsa druga preiskovalna dejanja, več informacij pa zaenkrat ne morejo posredovati, so sporočili s koprske policijske uprave. avstrija - Slovenska prisotnost Na Dunaju ustanovili Slovenski inštitut DUNAJ - V avstrijski prestolnici je začel delovati slovenski inštitut. Inštitut bo skrbel za srečevanja Slovencev in somišljenikov, si prizadeval za medkulturni dialog ter spodbujal strokovno in znanstveno razpravo v stičnem slovensko-nemškem prostoru. Slovenski kulturni praznik bodo obeležili s prireditvijo 2. februarja. Slovenski inštitut na Dunaju izhaja iz tradicije slovenističnega delovanja v avstrijski prestolnici. Predvsem si prizadeva nadaljevati delo bivšega Slovenskega znanstvenega inštituta, Platforme za prisotnost Slovencev na Dunaju in Dunajskega krožka. Ko je bil leta 2014 ukinjen Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, se je formiralo široko gibanje z namenom, da se tovrstna srečanja nadaljujejo in da se čim prej ustanovi formalno društvo, je pojasnil predsednik društva Slovenski inštitut na Dunaju Herbert Seher. V letu 2014 je Platforma za prisotnost Slovencev na Dunaju, ki ima podporo tako dunajskih Slovencev kot somišljenikov iz nemškega govornega okolja, organizirala različne prireditve - strokovna predava- nja, predstavitev avtorjev, ogled razstav in drugo. Lani novembra je javno dovoljenje za delovanje dobilo društvo Slovenski inštitut na Dunaju. Ustanovni občni zbor društva je bil 12. januarja. Slovenski inštitut na Dunaju kot mlada ustanova po Seherjevih besedah še ne razpolaga z rednimi finančnim sredstvi. Trenutno pripravljajo spored za poletni semester do sredine leta 2016. Zaenkrat imajo osrednjo vlogo člani in somišljeniki društva, v prihodnje pa se nadejajo podpore s strani javnih ustanov tako v Avstriji kot Sloveniji. Kot je še povedal Seher, bo skušal Slovenski inštitut na Dunaju svojo ponudbo oblikovati glede na potrebe in želje občinstva. Posebno se čutijo zavezane posredovanju znanstvenih tem, ki se nanašajo na skupno zgodovino ter družbeni in kulturni razvoj Avstrije in Slovenije. Poleg tega želijo na Dunaju predstaviti slovensko ustvarjalnosti in nekatere dosežke sosednjih narodov in kultur. Letošnje leto bo v znamenju 25-letnice samostojne Slovenije, leto 2017 v znamenju Martina Luthra. Dan spomina? Seveda -vseh spominov! PALMANOVA -Jutri, na dan spomina, bodo v Palmanovi predstavili knjigo Za domačim dvoriščem - Dietro il cortile di casa in odprli razstavo Ko je umrl moj oče - Quando mori mio padre. Knjigo in razstavo je Študijski center Gasparini iz Gradišča že večkrat predstavil na našem bližnjem ozemlju in tudi drugod. Tokrat bodo prireditelji in avtorja Metka ter Boris Gombač šli v Palmanovo, da prikažejo tamkajšnjemu občinstvu besedila, risbe, podnapise in pričevanja o koncentracijskih taboriščih na vzhodu Italije, kamor so bili prisilno internirani Slovenci in Hrvati vseh generacij v letih 1942 in 1943. Gonars, Visco, Rab in Monigo so samo štiri od dveh desetin glavnih taborišč, kamor je italijanska Kraljeva vojska prepeljala simpatizerje in sorodnike odporniškega gibanja, pa tudi druge slovenske civiliste brez razlikovanja. Zborovanje se bo začelo ob 18. uri pri spomeniku padlim pred Ložo na glavnem trgu in se nadaljevalo s predstavitvijo knjige ter vodenim ogledom razstave. (ar) 4 Torek, 26. januarja 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - V prihodnjih mesecih smernice za izdelavo strateškega načrta Staro pristanišče: za obnovo izbrali skupino Ernst&Young Strateški načrt za ovrednotenje in obnovo starega pristanišča bo pripravil kolos Ernst&Young v sodelovanju s tržaško občinsko upravo in Pristaniško oblastjo. Strokovnjaki skupine Ernst&Young iz Milana bodo v prihodnjih nekaj mesecih izdelali smernice za izdelavo načrta, ki ga bodo nato predstavili javnosti. Projekt in vsi ukrepi za obnovo stare luke bodo namreč v znamenju tran-sparentnosti in participacije. Med glavnimi vodili je vsekakor usklajevane javnega interesa z interesi zasebnih vlagateljev. To je bil izid razpisa za svetovalsko službo za obnovo starega pristanišča, ki ga je objavila pred nedavnim občinska uprava in na katerega se je prijavilo 12 pomembnih družb oz. skupin podjetij. O najboljši ponudbi je odločala tehnična komisija, ki je poleg ekonomske plati vzela v pretres zlasti tehnične in kakovostne značilnosti posameznih predlogov. Izid razpisa je predstavil včeraj tržaški župan Roberto Cosolini ob udeležbi članov tehnične komisije, ki so jo sestavljali predsednik Walter Toniati (vodja občinskega urada za strateške projekte), generalni tajnik Pristaniške oblasti Mario Sommariva in docent na tržaški univerzi Vittorio Torbianelli. Razpis je sredstvo, ki bo omogočilo analizo in izbiro postavk za izdelavo strateškega načrta za preporod starega pristanišča, je razložil Cosolini. Med mnogimi kandidati, ki so vsekakor posredovali dobre predloge, je nazadnje prevladal Ernst&Young. To je ena izmed najbolj cenjenih družb na svetovni ravni, kar zadeva svetovanje in načrtovanje območij, kot je staro pristanišče, je ocenil župan. Cilj občinske uprave je bilo postaviti staro luko na trg z namenom, da se jo ovrednoti in ustvari bogastvo oz. ravnovesje med javnim interesom in dobičkom za vlagatelje. Skratka, strateške izbire in načrtovanje bodo morali zagotoviti, da bo staro pristanišče privlačno za zasebne investicije ob upoštevanju, da gre za območje ob pristanišču, ki postaja vedno pomembnejše na mednarodni ravni. Med glavnimi izzivi, ki čakajo Ernst&Young, je ne nazadnje velikost območja. Družba je v preteklosti že načrtovala obnovo starih pristanišč, kot se je to zgodilo v francoskem Mar-seillesu. Toda navadno se dogaja, da je stara luka majhna v primerjavi z mestom. V Trstu je narobe, zato bo izbira glavnih smernic izredno pomembna. Delo družbe Ernst&Young bo trajalo vsaj 6 mesecev (zanj bo prejela 170 tisoč evrov) in bo razdeljeno na tri faze po 60 dni. Prva predvideva podrobnejše raziskave, druga pa delitev starega pristanišča na več območij z različnimi namembnostmi (za turistične, kulturne, pristaniške, stanovanjske, hotelirske ali druge dejavnosti) in ugotovitev ustreznih javnih in zasebnih del oz. investicij. Tretja faza bo namenjena za predstavitev projekta javnosti in za njegovo dokončno odobritev. Aljoša Gašperlin V Miljah srečanje o prostocarinskih conah V baru Verdi v Miljah bo danes ob 18. uri javno srečanje z generalnim tajnikom Pristaniške oblasti Mariom Sommarivo o premestitvi prostocarinskih con iz starega pristanišča v dolino Oreha in o gradnji terminala za ro-ro dejavnosti na območju bivše rafinerije Aquila. Srečanje prireja milj-ski krožek Demokratske stranke. Z leve Sommariva, Torbianelli, Cosolini in Toniati fotodamj@n trst - Deželna tajnica Demokratske stranke Grim: Projekt dragocen za Trst in za deželo FJK »Končno smo dokazali, da je obnova starega pristanišča mogoča in da je načrt za njegovo ovrednotenje mogoč in izvedljiv.« To je poudarila deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim, ki je izrazila zadoščenje po izbiri kandidata, ki bo v oporo tržaški občinski upravi in Pristaniški oblasti pri sestavi strateškega načrta za obnovo stare luke. Desna sredina je mnogo let vodila tržaško občino, a storila ni nič, da bi se rešil nesprejemljiv položaj starega pristanišča, ki je bilo zapuščeno in prepuščeno samo sebi, je ocenila Grimova. Pravili so, da je to nemogoče, je dejala. »Zdaj pa smo premestili pro-stocarinske cone na koristnejša območja in izbrali partnerja, ki uživa ugled na svetovni ravni,« je dodala in poudarila skupinsko delo in sodelovanje vseh institucij. Brez truda in politične volje, ki sta jo DS in leva sredina dokazali tako v FJK kot v Rimu, se ta pot ne bi sploh začela. Staro pristanišče je poglaviten sestavni del Trsta in dežele FJK, zato pomeni njegova bodočnost tudi bodočnost vsega ozemlja, je še povedala Antonella Grim. opčine - Danes Srečanje o prometnih omejitvah Tržaški župan Roberto Cosoli-ni in občinska odbornica za promet Elena Marchigiani se bosta drevi ob 19. uri udeležila javnega srečanja o novih prometnih omejitvah na Opčinah. V dvorani Zadružne kraške banke bo govor o načrtu za vzpostavitev hitrostne omejitve 30 kilometrov na uro na območju med Narodno, Proseško ulico, nekdanjo Trbiško cesto ter ulicama Papaveri in Fiordalisi. Načrt financira Dežela FJK. Sinoči se je spet prikazal v bližini Trevisa Spet rumeni audi Trojica na sliki, kije obkrožila splet in medije, nima opravka z vozilom - Policijski sindikat: »Kriminalce lovimo s fiatom stilo« Sinoči se je v Venetu po dveh dneh premora spet pojavil rumeni audi, s katerim neznani kriminalci od prejšnjega tedna bežijo pred policijo in ostalimi organi pregona. V četrtek se je voznik avtomobila spretno izognil policijski zasedi sredi Proseka, kjer je prišlo tudi do streljanja. Odtlej so vozilo v Venetu iskali tako na cestah kot z neba (s štirimi helikopterji), zaenkrat pa zlikovcem niso prišli do živega. Kaže pa, da vozila kljub vsemu niso zamenjali. V soboto dopoldne je policija potrdila, da je rumeni audi zapeljal skozi vas Vol-pago di Montello pri Trevisu, nakar je sledil dvodnevni molk. Sinoči so ga po poročanju dnevnika La Nuova Venezia spet zagledali v pokrajini Treviso, na cesti za Casale sul Sile. Avto je zdrvel mimo ostalih vozil, ko je bila na semaforju prižgana rdeča luč, nato je spet izginil. Medtem se je eden od treh moških s slike, ki je obkrožila socialna omrežja in nato tudi medije, prostovoljno predstavil na kvestu-ri v Turinu. Izjavil je, da nima nič skupnega s Rumeni audi švicarske registracije na arhivskem posnetku kriminalci, sliko so krivično povezali s temi dogodki. 32-letni albanski državljan je obenem dejal, da pozna ostala dva moška na sliki, da sta njegova rojaka in nimata kaj opraviti z rumenim audijem. Na kvesturi pa so ugotovili, da 32-letni Albanec nima dovoljenja za prebivanje v Italiji ter da so mu 13. januarja letos ukazali, naj zapusti državo. Ker tega ni storil, so ga zadržali v turinskem centru za identifikacijo in izgon, čaka ga nalog o izgonu. Sindikat Ugl Polizia se pritožuje, da imajo policisti slabe avtomobile, s katerimi ne morejo loviti takih vozil. V četrtek zvečer, ko so se kriminalci vrnili s Proseka v Veneto, so jih policisti iz Jesola zasledovali s skromnim fia-tom stilo. »Zaradi starih vozil ter nejasnih pravil o uporabi strelnega orožja smo včasih nemočni,« je izjavil državni podtajnik sindikata Mauro Armelao. Prometna policija pa je na cesto medtem poslala dva lamborghinija. V Rojanu na potezi policija Občina Trst še ni začela z deli za preureditev območja nekdanjega sedeža prometne policije v Rojanu, ker še čaka na predajo območja. Tako je tržaški občinski odbornik za javna dela Andrea Da-pretto odgovoril na tozadevno vprašanje v občinskem svetu. Še pred prenosom lastništva bodo na vrsti čiščenje območja ter odstranitev podzemnih cistern in bencinskih črpalk. Za to je pristojna policija. Ko bodo ta dela opravljena, bo agencija za upravljanje državnega premoženja predala območje občinski upravi, slednja pa bo lahko uresničila načrt, s katerim bo obsežno območje spet na voljo Rojančanom, je še poudaril Da-pretto. Novi obroki in prve skrbi »Bistveno je, da se delo nadaljuje z visokimi kakovostnimi standardi ter v prijetnem ozračju: to bo v prid otrok, družin in zaposlenih.« Tako sta dejala tržaški župan Roberto Cosolini in občinska odbornica za šolstvo dejavnosti Antonella Grim na včerajšnjem srečanju z vodstvom podjetja Dussmann, ki si je z razpisom priborilo koncesijo za pripravljanje obrokov v občinskih jaslih ter vrtcih, pa tudi v nekaterih državnih vrtcih. Župan je izrazil zaskrbljenost zaradi namigov, da bodo posamezni zaposleni delali manj ur, kar bi jim povzročalo težave. Grimova je pohvalila tržaški sistem, ki zagotavlja visoko kakovost storitev. Družbena omrežja Kaj pomenijo sodobna družbena omrežja, zakaj so postala nepogrešljiv del našega vsakdana in druga aktualna vprašanja bodo predmet jutrišnjega seminarja na sedežu Poslovne šole MIB School of Management. Med 9. in 14. uro bodo predavali štirje poznavalci družbenih omrežij: Francesco Venier, Rosy Russo, Giovanni Grandi in Giovanni Boccia Ar-tieri. Predavatelji se bodo osredotočili predvsem na družbena omrežja kot pripomoček pri univerzitetnem in podiplomskem izobraževanju. Obnovitev kolegija revizorjev Občina Trst obvešča, da bo v četrtek, 4. februarja, zapadel rok za vpisovanje kandidatov, ki želijo sodelovati pri obnovitvi kolegija revizorjev za triletno obdobje 2016-2018. Vpisno polo lahko zainteresirani dobijo na spletni strani Občine Trst, prošnjo pa je treba podpisati in dopolniti s fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta in izčrpnim curriculu-mom vitae. Dokumentacijo bo od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, ob ponedeljkih in petkih pa tudi med 14.00 in 16.30, sprejemal občinski urad v Ul. Punta del Forno št. 2, in sicer v sobi št. 2 v pritličju stavbe. Prošnjo je moč poslati tudi po certificirani elektronski pošti - PEC (comune.trieste@certgov.fvg.it. Kontrola gostinskih lokalov Lokalna policija je v preteklem tednu opravila serijo kontrol, s katero je preverjala, koliko gostinci upoštevajo pravico do nočnega počitka tistih občanov, ki živijo v neposredni bližini t.i. nočnega življenja. Med 18. in 24. januarjem je lokalna policija izvedla 60 kontrol v štirih mestnih četrtih. Zabeležila je le eno kršitev. Kršil odlok o izgonu Mejna policija je v soboto aretirala 41-letnega albanskega državljana zaradi neupoštevanja odloka o sedemletnem izgonu iz Italije, ki ga je leta 2013 izdala prefektura iz Cremone. Izkazalo se je, da je leta 2014 podoben odlok izdal tudi sodnik iz Trenta, tokrat za dobo 10 let. Moškega so pripeljali v koronejski zapor. / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 5 tržaška - Dolg seznam dogodkov ob jutrišnjem dnevu spomina Priložnost za razmislek o preteklosti in sedanjosti Svečanosti, gledališke predstave, filmi, knjige in predavanja - Predlog o večjezični plošči na Velikem trgu Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta se bo v Trstu in okolici tudi letos zvrstilo več dogodkov, s katerimi se bodo javne uprave in občani spomnili najtemnejših plati zgodovine dvajsetega stoletja. Osrednja tržaška svečanost bo jutri ob 11. uri v Rižarni, kjer bodo v nedeljo, 31. januarja, predali namenu nov oddelek tamkajšnjega muzeja. Danes pa bo TPPZ Pinko Tomažič priredil baklado za spomin, mir in sožitje. Gre za krajši sprevod in koncert, ki ju tržaški pevke in pevci poklanjajo umrlim v Ri-žarni. Zbiranje bo ob 17.30 pred stadionom Grezar, tihi sprevod z baklami bo ob 18. uri krenil proti Rižarni, kjer bo nastopil zbor. Pobude za šole Občina Trst in vodstvo Rižarne prirejata niz dogodkov za šole, začenši z današnjo gledališko predstavo I bambini della Risiera (Otroci Rižarne) v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK. Ob 11.30 bo na odru gledališča Rossetti zaživelo delo Noemi Calzolari, nastopajo Sara Alzetta, Tony Kozina in mladi iz kulturnega društva StarTs Lab. Jutri ob 10. uri bodo v dvorani Cinema dei Fabbri predvajali film Maura Caputa L'orologio di Monaco. Ob 10.15 bo v gledališču Miela najprej srečanje o judovskih beguncih v 19. in 20. stoletju (govorili bosta zgodovinarki Tullia Catalan in Cinzia Villani), zatem pa bodo predvajali dokumentarec Yaela Katzirja Shores of Light. Salento 1945-47: rinasce-re in Puglia. V petek, 5. februarja, bo šolam posvečen še film Dove portano gli occ-hi (ob 10. uri v muzeju Revoltella). Jutrišnje svečanosti Jutri ob 9. uri bodo na pobudo tržaške kvesture položili venec k plošči v spomin na Giovannija Palatuccija pred tržaškim zaporom. Ob 9.30 bo na pobudo tržaške sekcije združenja nekdanjih deportirancev ANED krenil tihi pohod od zapora do železniške postaje, ob 10. uri pa bodo na postaji položili venec Občine Trst v spomin na deportacije med letoma 1943 in 1945. Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca prireja ob 10.30 svečanost pri spomeniku padlim v Istrski ulici pri Sv. Ani. Osrednja svečanost pa bo ob 11. uri v Rižarni. Kulturni dogodki Muzej Revoltella bo jutri popoldne prizorišče številnih kulturnih dogodkov, ki si bodo sledili od 15. do približno 20. ure. Najprej bo na sporedu predstavitev publikacije La poesia e ... un tratto d'inc-hiostro z učenci osnovne šole U. Saba. Ob 16. uri bosta Franco Cecotti in Tristano Matta predstavila knjigo Roberta Steegmanna o taborišču Struthof; ob 17. uri bo na vrsti film Dove portano gli occhi, ob 18. uri predstavitev Knjige Rosanne Turci-novich Giuricin Maddalena ha gli occhi viola, ob 19. uri pa gledališki performans Teatra InteressHante. Prav tako jutri bo v gledališču Miela na sporedu dokumentarec Shores of Light (ob 16.30), ob 21. uri pa koncert Davideja Casalija in Elise Frausin s skladbami judovskih glasbenikov, ki so bežali pred nacizmom. V dvorani Cinema dei Fabbri bodo jutri ob 16.30 in 21. uri predvajali dokumentarni film Gerharda Schicka Der Klang Worte - Zvok besed (na pobudo tržaškega Goethe Instituta). Vsi dogodki so brezplačni, potrebna je predhodna prijava. Občina Devin-Nabrežina prireja v petek ob 18.30 v Kamnarski hiši v Nabre-žini srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom, ki bo govoril o taborišču Visco ter o pojmih evropskega bratstva in nacionalnega Zadnji metri pred Auschwitzem (arhiv Ansa). 17. in 18. januarja 1945 so nemški vojaki začeli izpraznjevati taborišče, večino taboriščnikov so poslali na »marš smrti« proti Nemčiji. Med napornim pohodom je več tisoč izčrpanih umrlo. V samem taborišču so Nemci začeli pobijati najšibkejše jetnike, a jim je zmanjkalo časa: 27. januarja so osupli sovjetski vojaki vkorakali v Auschwitz in rešili zadnje preživele kulta. Sodelovala bo občinska odbornica za kulturo Marija Brecelj. Poklon Morpurgu Pokrajina Trst bo v četrtek v okviru izrednega pokrajinskega sveta, ki bo ob 16. uri izjemoma zasedal v muzeju Carla in Vere Wagner (Ul. del Monte 5), tržaški judovski skupnosti izročila srebrni pečat v spomin na Carla Morpurga. Morpurgo je bil generalni tajnik te skupnosti v njenih najhujših letih, in sicer od leta 1938 do svoje smrti leta 1944. V tem času je požrtvovalno reševal dragoceno gradivo o zgodovini tržaških judov - od zvitkov tore do najstarejših dokumentov iz obdobja Marije Terezije. Vse je spravil v skrivališče znotraj sinagoge. Po aretaciji so ga zaprli v koronejski zapor, nato pa deportirali v Auschwitz, kjer je umrl. Ostali dogodki Tržaški fotografski krožek vabi danes ob 18.45 na sedež v Ul. Zovenzoni 4, kjer bo na sporedu gledališko-fotografska predstava Fotografia e Shoah. Odbor za mir Danilo Dolci vabi jutri ob 17.30 na Veliki trg, kjer bo na vrsti minuta molka pred ploščo v spomin na holo-kavst. Pobudniki bodo zbirali podpise za namestitev nove, večjezične plošče v spomin na žrtve različnih narodnosti. Multicultu-ra center v Ul. Valdirivo 30 vabi na ogled filmov Življenje je lepo Roberta Benignija (jutri ob 20.30) in The Search Freda Zinnemanna (v četrtek ob 20.30). terezijanska četrt - Odbor Danilo Dolci »Center v Ulici Valdirivo pred prisilno izselitvijo« Ena tolikih predstavitev v centru v Ul. Valdirivo iz prejšnjih let arhiv V Multicultura centru v Ulici Valdirivo 30 ima svoj sedež Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika, dejavni pa so tudi Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, pokrajinsko omizje za mir in demokracijo ter druga združenja, ki so v 50 letih priredila veliko število tečajev slovenščine in raznih dejavnosti za šole in odrasle, pogosto v povezavi z dnevom spomina na holokavst. »Nepremičninska družba, ki je izraz neke etnične skupnosti, je na tem, da prisilno izseli omenjena združenja,« piše v tiskovnem sporočilu odbora Dolci. V odboru menijo, da so razlogi za tak ukrep težko razumljivi, saj naj bi bilo ekonomsko vprašanje zanemarljivo in skoraj rešeno. Z deložacijo pa bo vseh dejavnosti konec, piše v sporočilu predsednik Luciano Ferluga. ul. s. nicolo - Obisk tajnika Severne lige Salvini vabi v bar Na javnem srečanju o priseljencih in o volilnih zavezništvih na tržaških občinskih volitvah Tajnik Severne lige Matteo Salvini se bo danes mudil v Trstu. Sestall se bo s krajevnimi predstavniki stranke, ob 15. uri pa se bo v baru Ferrari v Ul. S. Nicolo udeležil javnega srečanja, na katerem bo - tako so sporočili s pokrajinskega vodstva li-gašev - spregovoril predvsem o priseljencih in zahteval strožje ukrepe proti priseljevanju ter takojšnjo izselitev beguncev. Salvinijev obisk pa bo tudi krajevno-politično obarvan. Pred dnevi se je tajnik Severne lige zavzel za skupnega kandidata desne sredine na bližnjih tržaških občinskih volitvah, a je opozoril, da to ne more biti nekdanji župan Roberto Di-piazza, če bo slednji zaveznik notranjega ministra Alfana. Roberti udriha po prefektinji Županski kandidat in pokrajinski tajnik Severne lige Pierpaolo Roberti je izredno nezadovoljen s poslovilnimi besedami prefektinje v odhodu Fran-cesce Adelaide Garufi. Županskega kandidata so zmotile izjave v zvezi s pre-bežniki in starim pristaniščem. Po njegovem je čisto nepotreben prenos pro-stocarinskega režima iz starega pristanišča. Roberti se sprašuje, kdo bi ob spremembi namembnosti pristanišča sploh šel tja živet. Po njegovem obstaja resna nevarnost, da večji del območja zasedejo prebežniki. Ta hipoteza se mu zdi še bolj zaskrbljujoča, če upoštevamo, da je bodoča prefektinja Anna Paola Porzio, tako Roberti, soproga tistega Morconeja, ki je z ministrom »za invazijo« Alfanom, spremenil Italijo državo v barakarsko naselje. Resnica po Robertijevi oceni tiči v tem, da levica, ki je popolnoma brez idej, tako pomembno in potencialno koristno dediščino mesta namesto za ekonomski preporod žrtvuje za nepremičninske špekulacije. trg oberdan Vili Prinčič jutri na Kavi s knjigo Jutri ob 10.uri bo na Kavi s knjigo v Tržaškem knjižnem središču gost Vili Prinčič, avtor knjige V Brucku taborišču. Knjiga je posvečena beguncem, ki so na pot stopili leta 1915, ker sta pred vrati njihovih domov dve tedanji evropski velesili prekrižali orožje, ne ozirajoč se na usodo malega človeka, ter razkriva podrobnosti begunskega življenja v taboriščih, ki jih doslej javnost, ne strokovna ne ljubiteljska, ni poznala. Knjiga, ki je ravnokar izšla v ponatisu, govori o ljudeh iz naših krajev - v Brucku na Litvi so živeli begunci z Goriškega in s Posočja - in marsikdo hrani še spomin iz pripovedi babic in dedkov. Na srečanju z urednico Založništva tržaškega tiska Martino Kafol bo Vili Prinčič izpostavil ključne trenutke svojega dela in razmišljal o številnih odprtih vprašanjih, ki so zelo aktualna tudi za današnjo begunsko krizo. trst - Prefektinja Garufijevi srebrna kolajna Pokrajine Trst Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat je odhajajoči prefektinji Francesci Adelaide Garufi podelila srebrno medaljo pokrajinske uprave v znak spoštovanja do opravljenega dela. Poropatova je ocenila, da si je prefektinja vselej prizadevala za našo široko skupnost različnih identitet in potreb. Z značilnim, ženskim pristopom je sodelovala kot slušateljica in posrednica na zasedanjih o krizi gospodarskega in zaposlitvenega področja, o zaščiti okolja ali o industrijski preobrazbi območja današnje škedenjske železarne. Predsednica tržaške pokrajine seveda ni pozabila na ključno vlogo, ki jo je prefektinja Garufijeva imela pri zagotavljanju javne varnosti, zlasti v današnjem ne-lahkem obdobju prihoda migrantov, in njenih številnih posegih pri italijanski vladi, da je prisluhnila zahtevam krajevnih oblasti. Na koncu ni mogla mimo njenih prizadevanj za premestitev prostocarinske cone iz starega pristanišča na druga območja tržaške pokrajine. trst - Srečanje Izraelski branitelj Palestincev Jeff Halper je antropolog, Žid, izraelski državljan. Že vrsto se zavzema za obrambo pravič Palestincev. Leta 1997 je ustanovil Izraelski odbor proti rušenju palestinskih hiš, ki je obsodil nezakonita nasilna dejanja izraelske vojske. Pred trinajstimi leti je v gledališču Miela prvič obsodil izraelsko vlado, da krši človekove pravice Palestincev, kar je takrat izzvalo celo vrsto komentarjev. Halper se bo danes vrnil v Trst. Na pobudo tržaškega odbora organizacije Salaam otroci oljke, bo na Pomorski postaji (v dvorani Vittoria) predstavil svoje zadnje delo: Vojna proti ljudstvu - Izrael, Palestinci in globalna pomiritev. Začetek ob 17.30. 6 Torek, 26. januarja 2016 TRŽAŠKA / sv. ivan - V nedeljo dan odprtih vrat Prešeren: predstavili vse štiri učne smeri V nedeljo je na Liceju F. Prešerna potekal drugi dan odprtih vrat, na katerem so se predstavile vse štiri smeri: klasični li-cej, znanstveni licej, jezikovni licej in licej uporabnih znanosti. Srečanje je uvedla ravnateljica prof. Loredana Guštin, ki je razložila, da je šolanje na liceju dolgoročna investicija v znanje, ki daje široko splošno izobrazbo, razvija prožnost in prilagodljivost ter spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju. Opisala je delovanje na šoli (uvajanje didaktike po kompetencah, opremljenost učilnic, elektronski dnevnik) in prisotnim posredovala informacije za vpisovanje v prve letnike, ki letos poteka izključno po digitalni poti (med drugim je potrebno navesti mehanografsko kodo li-ceja TSPS010006). Nato je podravnateljica, prof. Barbara Lapornik, izpostavila velike spremembe, ki jih doživlja šola, in razložila, kako na liceju sprejemajo izzive današnje družbe, ki do mladih zahteva predvsem neformalne kompetence (na primer sposobnost učenja učenja, ustvarjalnost, kritično mišljenje, kulturno ozaveščenost, dinamičnost). Nanizala je vrsto pobud, ki jih profesorji pripravljajo za vse dijake zavoda in ki nadgrajujejo kurikularne dejavnosti. Res bogata ponudba gre od kulturnih pobud (obiskovanje slovenskega, italijanskega in angleškega gledališča, literarne in umetnostne delavnice, predavanja na temo sodobne družbene problematike) do izletov, stažev, sodelovanja na tekmovanjih (tako literarnih kot znanstvenih), sodelovanja na zunanjih preverjanjih iz tujih jezikov, usmerjanja (tako prvošolcev kot maturantov), izmenjav (npr. že ustaljena izmenjava s Švedsko šolo, projekt AIESEC, ki so ga v Italiji pred petimi leti prvi začeli in ki predvideva sodelovanje s tujimi, angleško govorečimi univerzitetnimi študenti, in projekt e-twin-ning, to je sodelovanje z evropskimi kolegi preko spleta). Posebno ponosni pa so na sodelovanje pri projektu Erasmus Plus, saj je bil Licej Prešeren med številnimi šolami izbran, da s kolegi z Islandije, iz Finske, Grčije, Slovenije in Španije udejani izobraževalne cilje Evropske unije. Sledil je prikaz posameznih smeri. Prof. Barbara Zlobec je o klasični smeri povedala, da dijake zelo dobro pripravi za nadaljnji študij in jim daje delovne navade, ki so temelj za uspešno univerzitetno in delovno pot; med pobudami, ki so specifične za smer, je omenila FAI (ovrednotenje kulturne dediščine s predavanji, ki di- Ravnateljica Loredana Guštin:»Šolanje na liceju Prešeren je dolgoročna investicija v znanje« jake izobrazijo v cicerone) in projekt Spoznavajmo evropske prestolnice, ki je letos potekal v Ljubljani. Prof. Lara Posega je razložila, da se dijaki jezikovne smeri vseh pet let šolanja učijo tri tuje jezike: angleščino, nemščino in ruščino, te jezike pa tudi naknadno poglabljajo na jezikovnih tednih v tujini. Kaj je licej in katere so njegove korenine, je bila uvodna tema prof. Wal-terja Auberja, ki je predstavil znanstveni licej in nato naštel nekaj značilnih pobud: Znanstvene diplome, predavanja o biotehnologijah, Life Learning Center, predavanja iz fizike in ved o zemlji. Prof. Va-letina Korošec je povedala, da je na smeri uporabnih znanosti poudarek na znanstvenih predmetih: matematiki, fiziki, naravoslovju in informatiki, ki je tudi samostojen predmet. Na tej smeri se dijaki že več let udeležujejo stažev v Naravoslovnem muzeju, Oddelku za kemijo Tržaške univerze, Morskem oddelku instituta OGS, Muzeju Antarktike, letos pa sodelujejo tudi pri projektu Ausda (Adotta una scuola per lAntartide). O učenju slovenščine je nato govorila prof. Neva Zaghet, o jutranjih in popoldanskih umetniških delavnicah pa prof. Boris Grgič, ki je predstavil pouk risanja in zgodovine umetnosti, ki zaobjema tudi fotografijo, video, grafiko, urba-nistiko in multimedijske predstavitve. Prof. Valentina Korošec, ki je odgovorna za promocijo, je nižješolce povabila, naj se prijavijo na obisk pouka na liceju, ki bo možen v petek 29. in soboto 30. januarja, ter se tako v prvi osebi vživijo v novo šolsko stvarnost. Nazadnje so se s poslušalci pogovorili še dijaki in bivši dijaki liceja. Razvil se je pogovor, iz katerega je prišlo do odraza zanimanje gledalcev za vse smeri, ki jih zavod ponuja. Nedeljski dan odprtih vrat na liceju Prešeren fotodamj@n opčine Čudežno darilo Finžgarjevega doma šoli Bevk Pretekli petek je Društvo Fin-žgarjev dom pripravilo za učence osnovne šole Franceta Bevka z Opčin lepo presenečenje. Nudilo jim je odrsko predstavo, s katero so se na kar najlepši način poslovili od božičnega časa. Dogajanje v igrici Čudežno darilo se namreč začenja na Miklavžev večer, končuje pa se na silve-strovo. Otroci so se takoj vživeli v žalost fantka Mikija, ki svetega Miklavža ne sme prositi za igračo-ro-bota, ker ima že preveč igrač; potem pa so se z njim veselili, ko je dobil z angelčkovo pomočjo obisk pravega vesoljčka s planeta Minipini, ki mu je nazadnje za spomin daroval še svojo čudežno uro, ki lahko premakne čas naprej ali nazaj, kot si kdo poželi. S to uro je Miki končno lahko (tudi s pomočjo gledalcev) rešil pred slepoto sestrično Janico, ki se je preveč približala raketi, ki jo je lahkomiselno prižgal na silvestrski večer. Predstavo so izvajali člani Radijskega odra, v vlogi otrok in robota pa so zelo prepričljivo nastopili trije mladi gojenci Radijskega odra, vrstniki svojih gledalcev. sv. ivan - Znanstveni licej France Prešeren sodeluje pri projektu Ausda V živo z brezmejne Antarktike Znanstveniki odprave Mario Zucchelli so dijakom opisali življenje na tej ledeni celini in napor, ki je potreben za njihovo delo Antarktika, ledena celina na južnem polu modrega planeta, je bila predmet včerajšnjega predavanja na Znanstvenem liceju F. Prešeren. Dijaki drugega in tretjega letnika so se v živo povezali z italijansko odpravo Mario Zucchelli, ki je na to otoško celino prispela 28. oktobra lani in bo tu raziskovala do 12. februarja letos. To didaktično izkušnjo je našim dijakom omogočil projekt Ausda, ki ga pripravlja ustanova Enea v sodelovanju z nacionalnim programom Pnra, pri projektu pa sicer sodeluje 32 italijanskih šol, iz Trsta le licej F. Prešeren. Mentorici tržaških dijakov sta Irene Pecc-hiar in Zorka Danieli, ki sta dijakom med lanskimi in letošnjimi učnimi urami na splošno predstavili celino, ki je več kot enkrat večja od Evrope in dvakrat večja od Avstralije. Včeraj dopoldne, kar je bilo prvič in tudi zadnjič, so se neposredno povezali z italijansko odpravo. Kaj dejansko raziskovalci počnejo na znanstvenih odpravah, je v video povezavi predstavila profesorica ene od italijanskih šol Marianna Daniele iz Li-vorna, ki so jo letos izbrali med različnimi italijanskimi kandidati in jo za mesec in pol poslali na Antarktiko. Dijake so pozdravili še drugi člani odprave, ki jo sicer vodi Gianluca Bianc-hi Fasani, ki so potrdili, da je življenje na Antarktiki ekstremna izkušnja, tako psihološka kot fizična. Ker je na južnem tečaju trenutno poletje, ko se dežela ledu zdi manj zapuščena in sovražna, je tudi čas števila ur dnevne svetlobe največji. Prof. Danielejevo je ob prihodu najbolj motil prav 20 ur dolg dan, a se, kot je povedala, tudi na to privadiš. Dijaki, ki so bili sicer zelo zadržani pri postavljanju vprašanj, so izvedeli, da dotična italijanska odprava šteje 80 ljudi, med katerimi je 15 znanstvenikov, kuharji, zdravnik, pripadniki italijanske vojske in gasilec, ki prihaja iz Trsta. Izvedeli smo, da je to-pljenje ledu na Antarktiki veliko bolj počasen proces kot na Arktiki. Globoko pod ledom se nahajajo koralne zavese, prebivalci Antarktike pa so tudi cesarski pingvini, ki živijo tako na ledu kot v oceanih, ki obkrožajo Antarktiko. V video povezavi z Antarktiko so govorili znanstveniki italijanske odprave Mario Zucchelli fotodamj@n Predavatelji so razložili, kaj na tem kontinentu preučujejo znanstveniki. Antarktika je namreč zanimiva za biologe, geologe, oceanografe, fizike, astronome in meteorologe. »Je prava delavnica pod milim nebom, ki je primerna tudi za astrofizike,« so pojasnili znanstveniki in dodali, da imajo slednji odlične možnosti za preučevanje nebesnega svoda in mikrovalovnega sevanja kozmičnega ozadja. Dijakom se je zdel zanimiv tudi podatek, da je za znanstvene odprave bolj primeren poletni kot zimski čas, ker je pozimi nemogoče biti na prostem več kot pol ure. Predavatelji z Antarktike so opozorili, da so tu izmerili do zdaj najnižjo temperaturo na Zemlji - kar 89,2 stopinje Celzija pod ničlo. Čeprav se dijaki liceja F. Prešern ne bodo več mogli v živo povezati z italijansko odpravo na Antarktiki, je bila ta izkušnja edinstveno dožive-tje.Bodo pa to otoško celino še naprej preučevali. Za tržaške dijake je odličen didaktični pripomoček, kot je zagotovila prof. Pecchiar, tudi Muzej Antarktike, s katerim redno sodelujejo. Sanela Čoralič sv. ivan - Prihodnji mesec Licej A. M. Slomšek: dva torka »odprtih razredov« Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška v Trstu bo priredil dan odprtih razredov v dveh izmenah. Prvi dan bo s prisotnostjo dijakov tretjih razredov nižjih srednjih šol zaživel prihodnji teden, in sicer v torek, 2. februarja, drugi dan pa natanko dva tedna pozneje, v torek, 16. februarja. Oba dneva bodo razredi humanističnega in družbenoekonomskega liceja odprti od 8.30 do 13.30. Licej Slomšek odpira pred vpisovanji vrata svojih razredov nižješolcem, »ki bi hoteli za en dan doživeti izkušnjo na naši šoli,« kot piše v sporočilu šole za javnost. Mali maturantje bodo kKot pravi dijaki liceja prisostvovali pouku in se udeležili vseh predvidenih šolskih dejavnosti. »Na tak način hočemo bodočim višješolcem omogočiti konkretno višješolsko izkušnjo, ki naj bi jim pomagala pri preudarnejši izbiri nadaljnjega šolanja,« je zapisano v sporočilu šole. »Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do sobote, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja. Omenjeni dijaki se bodo zbrali v šolskem pritličju ob 7.50. Tam jih bodo čakali razredni profesorji, ki jih bodo nato pospremili v izbrani razred, v katerem bodo doživeli prvo višješolsko "pustolovščino', je pojasnjeno v tiskovnem sporočilu liceja Antona Martina Slomška. / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 7 opčine - V nedeljo v cerkvi sv. Jerneja Pevski poklon ZCPZ Pavletu Merkùju Nastop mešanega pevskega zbora Zveze cerkvenih pevskih društev Tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov je teden po odmevnem glasbenem dogodku v stolnici svetega Justa ponovno zadela v črno s poklonom Pavletu Merkuju, ki je v nedeljo napolnil cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Tako priložnost kot izvedba sta bili vredni številčnega obiska, saj so organizatorji priredili izvrstno počastitev, ki je v čisti obliki dala besedo le skladatelju in kulturniku. Njegova je bila glasba, ki jo je izvedel priložnostni mešani zbor ZCPZ pod vodstvom Mirka Ferlana, njegove so bile besede, ki jih je iz knjige Poslušam podal Nejc Kravos. Program je bil primeren okviru in poslanstvu organizatorjev z izborom nabožnih skladb z značilno, dvojno Merkujevo oznako skladatelja in raziskovalca (in prirejevalca) ljudskega izročila. Kot je Marijan Škerlavaj prebral pred začetkom koncerta, je sakralni opus Merkuja »v naših krajih bolj redko izvajan, če izvzamemo priredbe benečanskih in rezijanskih ljudskih pesmi in znameniti Pater noster«. Ob slednji skladbi in nekaterih priredbah so organizatorji vključili v spored njegov Rekvijem in še darovanjsko pesem iz Maše o božjem usmiljenju, ki je ob tej priložnosti doživela krstno izvedbo. Vsak skladatelj o sebi veliko pove samo z glasbo, v tem primeru pa so osebnost osvetlile tudi besede iz Merkujevih spisov, ki so posredovale zelo jasen vtis o njegovi osebnosti in mišljenju v odnosu do politike, umetnosti, avantgarde, glasbene industrije, ljudske glasbe in vrednosti tišine. Ko se Zveza odloči za poseben projekt, uspe vedno privabiti k sodelovanju izkušene amaterske pevce, s katerimi si izbrani zborovodja lahko privošči oblikovanje zanimivih interpretacij, hkrati ima srečno roko pri izbiri zborovodij, ki imajo ob talentu in znanju tudi določeno srčno kulturo, kar je v nepoklicnem okolju bistveni adut za uspešno delovanje. Znotraj tega pozitivnega spleta elementov se je izoblikoval lep glasbeni dogodek z iskreno sporočilnostjo. Zbor je že od prvih not znane skladbe Pater Noster objel občinstvo z tankočutnim fraziranjem in je s podobno toplino kljuboval kratkim, vsebinsko pa zgoščenim delom Re-kvijema, v katerem so posamezni glasovi večkrat izpostavljeni, na primer z rizičnimi prehodi v sopranih. Sledila je intenzivna meditacija da-rovanjske pesmi v izvedbi komorne skupine, nakar je celotna zasedba podala štiri priredbe velikonočnih, božičnih in trikraljevskih pesmi iz Štoblanka, Podutane in Solbice. Ob lepem in uravnovešenem zvoku skupine, je upoštevanje besedila in nei-zumetničene spevnosti brez folklor-izmov dalo izvedbam poseben čar. Priložnostna amaterska skupina, ki sodeluje za omejen čas in za specifičen projekt ne cilja na popolnost (in tega publika niti ne zahte- fotodamj@n va), a se je v tem primeru pohvalno odlikovala z zanesljivimi in muzika-ličnimi pevci, ki so vzpostavili vzajemno, doživeto komunikacijo z zborovodjo in so oblikovali poklon, ki je bil vreden tega imena. Vokalno in emocijsko zrela skupina se je idealno odzvala mehkemu, čustvenemu vodenju Mirka Ferlana, ki je s pevci našel primerno sozvočje. V zboru je pel tudi predsednik ZCPZ Marko Tavčar, ki se je na koncu zahvalil vsem sodelujočim, v spremni besedi pa je poudaril prijateljske vezi in sodelovanje Pavleta Merkuja z Zvezo, ki je že leta 1967 izdala dve njegovi priredbi ljudskih pesmi. Rossana Paliaga trst - Od jutri v gledališču Rossetti Dramska predstava o pesnici Aldi Merlini Anna Foglietta v vlogi pesnice Alde Merlini Pesnica Alda Merini je protagonistka predstave La Pazza della porta ac-canto (Norica iz soseske), ki jo je po besedilu Claudia Fava režijsko postavil Alesandro Gassmann in ki bo na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča v okviru osrednjega dramskega abonmajskega niza od jutri do nedelje, 31. januarja. Alda Merini je bila ena najpomembnejših pesniških ustvarjalk dvajsetega stoletja, bila je tudi med kandidati za Nobelovo nagrado. Prvo pesniško zbirko je objavila v petdesetih letih, v zgodnjih šestdesetih letih je bila zaradi bipolarne motnje razpoloženja večkrat hospitalizirana v psihiatričnih bolnišnicah in klinikah in ni objavljala. Sredi osemdesetih let se je spet uveljavila na literarni sceni z vrsto pomembnih zbirk, za katero je dosegla veliko nagrad in priznanj. La pazza della porta accanto je novejše besedilo sicilskega politika in pisca, ki leta 2009 umrlo pesnico prikazuje v obdobju, ki ga je preživela v psihiatrični bolnišnici. V vlogi pesnice nastopa Anna Foglietta. (bov) Včeraj danes Danes, TOREK, 26. januarja 2016 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.01 - Dolžina dneva 9.28 - Luna vzide ob 19.48 in zatone ob 9.05. Jutri, SREDA, 27. januarja 2016 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,5 stopinje C, zračni tlak 1030,2 mb narašča, vlaga 77-odstotna, veter 3 km na uro sever, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. [I] Lekarne Do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Pia-ve 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Trg S. Giovanni 5 - 040 631304. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 20.00 »Il Decálogo 9-10«; 17.30, 21.45 »Corpi«. FELLINI - 16.30, 20.10 »Ti guardo - Desde Allá«; 18.10, 22.00 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«; 16.00, 20.00 »Il labirinto del silenzio«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.00, 22.10 »Carol«; 18.15 »Assolo«. KOPER - PLANET TUS - 16.30, 21.15 »Creed: Rojstvo legende«; 15.55 »Dansko dekle«; 18.15, 20.40 »Joy«; 15.30, 16.20 »Medo s severa«; 18.00, 19.00 »Peklenski val«; 17.20, 20.30 »Podlih osem«; 18.10, 20.00 »Svaka pod krinko«; 15.30, 17.25, 20.10 »Velika poteza«; 20.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »The Eichmann show«; 17.40, 20.15 »Revenant - Redivivo«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quo vado?«; 18.10, 20.10, 22.15 »Steve Jobs«; 16.40, 18.30 »Piccoli brividi«; 16.40 »Il piccolo principe«; 16.00, 22.40 »Se mi lasci non vale«; 20.30, 22.10 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«; 21.20 »Il ponte delle spie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 21.00 »Creed«; 20.15 »I 2 piccioni«; 18.15 »The Eichmann show«; 16.15 »Belle & Seba-stien«; 19.15 »Franny«; 16.30 »Il piccolo principe«; 16.30, 19.00, 21.30 »Steve Jobs«; 16.35, 21.25 »La corrispondenza«; 16.30, 18.45, 20.00, 22.00 »Quo vado?«; 16.30, 18.25, 21.30 »Revenant - Redivivo«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Se mi lasci non vale«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavo-rare«; Dvorana 2: 17.00 »The Eichmann show«; 20.15, 22.10 »Quo va-do?«; 18.45 »The Pills - Sempre me-glio che lavorare«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.15 »Steve Jobs«; Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30, 20.15, 22.15 »Se mi lasci non vale«; Dvorana 5: 17.45 »La corrispondenza«; 19.00 »The Eichmann show«; 22.10 »Creed«. Prispevki V spomin na Elkota Tula darujeta Nives in Gianni 20,00 evrov za sekcijo VZPI - ANPI Dolina Mačkolje Pre-beneg. Ob 71. obletnici smrti Stojana Plahu-te, padlega partizana na Pedrovem 26.1.1945, darujeta sestri Janka in Tatjana 100,00 evrov za Športno združenje Bor in 100,00 evrov za SKD Slavko Škamperle. V spomin na Nerino Kralj daruje Olga Komar Kralj z družino 20,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma -Trebče. V spomin na Darja Škabarja daruje brat Paolo 50,00 evrov za sekcijo VZPI -ANPI Repentabor. t Za vedno je zatisnila svoje mile oči naša draga Vera Košuta vd. Sedmak Za njo žalujejo hči Jadranka z Edijem, njena ljublena Andrej in Jasmina z Alešem, svakinja Ljuba ter ostalo sorodstvo Pokojnica bo ležala v kriški kapelici v četrtek, 28. januarja, od 13.30. Sledila bo maša ob 14.30 ter pokop. Križ, 26. januarja 2016 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa Nona zlata, hvala za vse lepe trenutke, ki sva jih preživela s tabo. Andrej in Jasmina 8 Torek, 26. januarja 2016 TRŽAŠKA / Danes praznuje svojih prvih deset let naša Zaviha Da bi še naprej rasla v zrelo dekle, polno vsestranskega zanimanja za vse, kar je lepega, ji želijo nona Bruna, nono Stojan, teta Alenka, stric Daniel in bratranec Maks ¿i Čestitke JOSETTE! Verjemi vase, zaupaj si, prehodi poraze, bodi uspešna in pogumna, midva bova s tabo! Vse najboljše za tvoj rojstni dan! Mama in tata. JOSETTE! Izberi svoje barve in pobarvaj svoje življenje mavrično! Poljubčke! Tvoja sestrica Marisol. JOSETTE! Si kot kresnička prelepa in svetla, s tvojim igrivim nasmehom si najina princeska! Imava te rada! Kimy in Rassel.Naši zlati JOSETTE želimo čarobno škatlo polno lepih presenečenj in prijaznih dejanj. Zraven še ljubezni, sreče in nasmeha ter vse najlepše za rojstni dan! Vsi no-noti, pranona in prapranona, teta, stric in vsi, ki jo imamo radi. Turistične kmetije GOSTILNA BITALJUDSKI DOM KRIŽ bo od 29. t.m. ponovno odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Zbiramo rezervacije za pustno soboto. Tel.št.: 040-2209058; 3407908707. Hfl Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. S Poslovni oglasi RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 H Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800 ali 0038631349125. PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. SOCIALNA DELAVKA z večletno iz- kušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, danes, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Kekec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčiča, Ri-cmanje 144,27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. DAnnunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ J. Jurčiča v De-vinu danes, 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju danes, 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokorav-ca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoni-ku 27. januarja, ob 15.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. OV Čok - Opčine: danes, 26. januarja, ob 16.00; OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta - Križ: 5. februarja, ob 15.45. Osnovne šole: OŠ Bevk - Opčine: danes, 26. januarja, ob 8.15; OŠ Gradnik - Col: danes, 26. januarja, ob 14.30 in COŠ Tomažič - Trebče: danes, 26. januarja, ob 15.30. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Prosek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča -K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: danes, 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Ukmarja, Staroistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bar-tol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinskega na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bar-tol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. HUMANISTČNI IN DRUŽBENO-EKO-NOMSKI LICEJ Antona Martina Slomška v Trstu, vabi dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol na dan odprtih razredov, ki bo potekal v torek, 2., in v torek, 16. februarja, od 8. do 13.30. Zainteresirani dijaki naj svojo prisotnost javijo tajništvu liceja Slomšek najkasneje do sobote, 30. januarja, oz. do sobote, 13. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I.Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za sred- njo šolo I. Grudna bodo letos prvič online. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. S Izleti SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni). Ü3 Obvestila RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 26. januarja, na sedežu v Doberdobski ulici 20/3 ob 20. uri. SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Drugo srečanje bo v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu »Hrana za zdravo in mlado srce«. Naslednji srečanji: 3. in 17. februarja. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico v sredo, 27. januarja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 27. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi v sredo, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). SLOVENSKA PROSVETA vabi na redni občni zbor v četrtek, 28. januarja, ob 20.00 v prvem, ter ob 20.30 v drugem sklicanju v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3. OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Fer-rucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo v soboto, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.0020.00 in v soboto 11.00-13.00; dolga-krona@gmail.com; tel. 338-5722967. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obveš- ča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempolaj-skim vozom, da se prijavijo na tajni-stvo@skdvigred.org, tel. 380-3584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 3383476253. KD RDEČA ZVEZDA - HATHA YOGA - V sodelovanju z vaditeljem Janom, društvo organizira tečaj Hatha Yoge. Lekcije se bodo odvijale ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih v Sale-žu. Urnik lekcij: od 18.00 do 19.30. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 1. februarja, in se bo zaključil v ponedeljek, 30. maja. Vabljeni na fizično, psihološko in duševno sprostitev! Info: 3406887720 (Jan). SKD TABOR - HATHA YOGA - Društvo organizira tečaja yoge v Prosvetnem Domu na Opčinah. Lekcije se bodo začele v ponedeljek, 1. februarja. Tečaja se bosta odvijala v večernih in jutranjih urah, in sicer ob ponedeljkih ob 20.00, ob torkih in petkih ob 9.00. Vabljeni na spoznavanje in vadbo starodavne indijske modrosti, ki omogoča razvoj vašega telesnega in umskega potenciala ter duševno sprostitev. Info: 3406887720 (Jan). SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mailu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Lo-čičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenska-prosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. 0 Prireditve TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi danes, 26. januarja, na tradicionalno baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Rižarni s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po francoski Polineziji«, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.00 v baru pri gledališču Verdi v Miljah. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva PrimorskiD * facebook @primorskiD tuuitker spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sin-hroniziran v italijanščino). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in TS360, vabijo na Kavo s knjigo, v sredo, 27. januarja, ob 10.00. Knjigo »V Brucku taborišču...« bo predstavil avtor Vili Prinčič, v pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja srečanje »Zdrava družina«. O zdravju, odnosih in problemih odvisnosti bo spregovoril Stojan Corbatti, predstavnik združenja A.C.A.T. Vljudno vabljeni v četrtek, 28. januarja, ob 20.30, v prostore Stare šole v Mačkoljah. DAN SPOMINA - Občina Devin Na-brežina vabi na srečanje s prof. Fer-rucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu«, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18.30 bo v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 -Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak -harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SLORI IN SLOVIK v sodelovanju z NŠK, vabita na predstavitev znanstvene monografije »Jezik: sistem, sredstvo in simbol. Identiteta in ideologija med Slovenci v Italiji« dr. Matejke Grgič, ki bo v petek, 29. januarja, ob 18. uri v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. O delu se bo z avtorico pogovarjala psihologinja in raziskovalka dr. Suzana Pertot. SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper. Primorski dnevnik Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da od 1. FEBRUARJA SPREJEMA ČESTITKE, OSMRTNICE, SOŽALJA IN MALE OGLASE (proti plačilu) oglasni oddelek Primorskega dnevnika TRST - Ul. Montecchi, 6 - I. nad. OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO faks: 040 7786339 e-mail: placljivioglasi@primorski.eu Naročila poslana po faksu ali po e.mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun SAMO ZA NAROČNIKE!! Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo kot doslej v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300, faks 040 7786339, e- mail oglasni@primorski.eu) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 26. januarja 2016 Kras Repen je premagal vodilnega na lestvici rir^K "FT-vi - ■■■ __ V Kombank Areni na vaterpolskem EP Na 11. strani Kaj je sanjal nekdanji jadranovec Peter Franco? Na 12. strani Pokal Nova (PSP) v Forniju di Sopra Na 17. strani Molitev na derbiju v Sovodnjah Na 19. strani / 18 Olympia je bila boljša od Soče /^13 Jadran je zadihal N m. ■ j <>»•- ■ t ■IV ^ j. \ 1 ' kvSï m j J i i 12 POGLED Z VEJE TA JE PA DOBRA ,/10 Z(GOL)J /^10 POD SV. JUSTOM /11 L > KRIŽANKA >/20 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^20 1 0 Torek, 26. januarja 2016 ŠPORT / z(gol)j jan.grgic@primorski.eu V Repnu in na San Siru V zadnjem krogu A-lige so se po družabnih spletnih straneh razpisali predvsem ljubitelji kulinarike: Mancini ni pogoltnil Lasagne, Big Mac (Maccarone) je ostal na želodcu Mihajlovicu. Pred tem pa Sarri označil (vedno) Mancinija za »koromača« (fi-nocchio), čeprav ni mislil na zdravilno in okusno rastlino, ki tudi pri nas raste ob robu cest. Zgodba Lasagne, kije v nedeljo šokiral Interjeve navijače z izenačujočim golom Carpija na San Siru v 93. minuti, je še posebej zanimiva. V leta 2012 je Kevin igral za klub Governolese v promocijski ligi v Lom-bardiji. Nato se je dve sezoni preizkusil v D-ligi. Pa kakšno naključje: 23-letni napadalec iz San Benedetta al Po je mrežo zatresel tudi v Repnu. 16. januarja 2013, ko je Kras igral v D-ligi, je Cerea gostovala pri Krasu. Lasagna je že v 9. minuti zatresel rdeče-belo mrežo. V 85. minuti je moštvo kluba predsednika Gorana Kocmana izenačilo s Colavetto. Končni izid je bil 1:1. Lasagna je igral tudi za Este. Leta 2014 ga je angažiral Carpi v B-ligi. Letos pa je doživel »exploit« in v nedeljo je prvič zatresel mrežo v A-ligi. Nič manj kot v nogometni »Scali«, slovitem San Siru. VD-ligi je Lasagna na 67 tekmah zadel 28 golov. Inter torej popušča: v zadnjih petih krogih so črno-plavi zbrali le pet točk. Slika na vrhu A-lige postaja vse bolj jasna. Juventus (enajsta, ki je v nedeljo zvečer premagal Romo (1:0, gol Dybale), in Napoli bežita. Roma zaostaja od prvega mesta že 12 točk. Korak bi lahko držala le Fiorentina in Inter (-6). V spodnjem delu se že zaostruje položaj Udineseja, ki ne igra prav nič učinkovito. Furlanski belo-črni se morajo zbrati, saj jim resno grozi izpad v B-ligo. Za našo deželno nogometno stvarnost je letos zanimiv položaj Pordenona v C-ligi (Lega Pro). Pordenončani, ki so v lanski sezoni izpadli v D-ligo, poleti pa jih je zveza znova vključila v tretjeligaško prvenstvo, v katerem letos naskakujejo celo končnico za napredovanje. Če ostanemo pri palčkih in velikanih, ljubitelji presenečenj bodo drevi navijali za Alessandrio, ki bo v pokalnem polfinalu gostovala pri Milanu na San Siru. Kot kaže je milansko igrišče kot nalašč namenjeno presenečenjem. Tretje mesto je uspeh ZAKOPANE - Peter Prevc, vodilni po prvi seriji, je bil v nedeljo tretji na tekmi smučarjev skakalcev za svetovni pokal v poljskih Zakopanah in je še povečal vodstvo v skupnem seštevku pokala, saj Nemca Severina Freunda po poškodbi hrbta na SP v poletih na Kulmu ni bilo na Poljsko. Prevc ima zdaj v svetovnem pokalu 1084 točk, 305 točk zaostaja Severin Freund (779). Avstrijci so slavili dvojno zmago, prvouvrščenemu Štefanu Kraftu se je na drugem mestu pridružil Michael Haybock. Razmere so bile za Prervce težke, zato je 3. mesto uspeh. Matjaž Kek »forever« REKA - Matjaž Kek, nekdanji slovenski nogometni selektor, zdaj pa uspešen trener hrvaškega prvoligaša Rijeke, namerava na Jadranu ostati vsaj desetletje. Iz Dubaja, kjer se Rečani pripravljajo na nadaljevanje prvenstva, je namreč prišla novica, da se je Mariborčan dogovoril z vodstvom o podaljšanju pogodbe. Kek je na Kantrido prišel februarja leta 2013, pred začetkom naslednje sezone pa je podpisal novo štiriletno pogodbo. Vodstvo kluba je tako zadovoljno z njim, da mu je predčasno ponudilo pogodbo do leta 2023, se pravi, da naj bi jo podaljšal še za pet let. alpsko smučanje - V bolnišnici so se znašli štirje smučarji, konec sezone tudi za Razzolija Nesrečni Kitzbuhel Akslu Lundu Svindalu so v soboto pomagali iz mreže, Giuliana Razzolija pa so v nedeljo s prizorišča slaloma odpeljali kar s helikopterjem ansa (0 (0 0 .G »Rekel mi je, da sem 'peder' in 'buzarant'. Dobro, sem rade volje to, če on to ni.« (Interjev trener Roberto Mancini o žaljivkah Napolijevega trenerja Sarrija, Rai Sport, 19. 1.) »Da bi ga užalil, sem izstrelil prvo, kar mi je prišlo na misel, lahko bi mu na primer rekel, da je demokristjan.« (Zagovor Maurizia Sarrija na novinarski konferenci, 19. 1.) »To, da je važno sodelovati, je lep rek, a nas zanima zmaga.« (Premier Matteo Renzi o kandidaturi Rima za OI2024, 21. 1.) »Morda je tako kot v športu, če te nekdo podcenjuje, je to lahko tvoja prednost.« (Jasmina Jamnik o tem, ali se gostje v TV oddajah manj bojijo novinark kot pa Slavka Bobovnika, Vikend, 22. 1.) »Nekaj časopisov, tistih najbolj branih in uglednih, ni imelo prijateljske roke, ampak bat.« (Oproščeni dopinški osumljenec Giuseppe Saronni o šestletni medijski izpostavljenosti, Il Gior-nale, 22. 1.) Olika, aroganca in slog Za nami je razburljiv športni teden. Bolj kot posamezni dosežki pa so strani in mikrofone sredstev množičnega obveščanja v Italiji zaposlovale besedne iskre. Večinoma so bile na robu sprejemljivega okusa, nekatere pa so šle čez tisto nevidno črto, ki ji pravimo olika v ožjem, človečnost, uglajenost in slogovna plemenitost pa v širšem pogledu. Tega pač (olike, človečnosti in uglajenosti) vsi ne premorejo, ni v njihovih možganskih in srčnih notah (kaj šele, da bi razbirali le pojavnosti!), ker je njihova kultura mizerna, se spravljajo na nekatere telesne in osebne značilnosti. S svojimi lažmi pa še zdaleč ne zadanejo tarče, streljajo mimo. Tako je vik in krik vzbudil izpad trenerja Napolija Sarrija med izgubljeno pokalno tekmo z Interjem. Toskanec je kolego na milanski klopi ozmerjal s »frociom«, kar Man-cini ni, je pa s to homofobno zmerljivko prizadel mnoge, tako da so se dvignili glasni protesti, ki so začuda utišali celo opravičevanje takega izražanja, češ da ni šlo za hud in žaljiv izpad. Zakaj začuda? V Italiji se je ustalila, a tudi pri nas, praksa, da se negativnih in škodljivih pojavnosti ne sme širiti v javnost. Morali bi molčati. A stvari se vendarle premikajo in spreminjajo, čedalje pogosteje celo v pravo smer. Tako je po nedeljski tekmi v Turinu med Juventusom in Romo v hipu prišla v javnost zmerljivka De Rossija. Kapetan moštva iz italijanske prestolnice je Mandžukica nagovoril: molči, cigan iz dr... , kar ni doktorski naziv, še manj parafraziranje Shakespearove metafore "iz take smo snovi kot sanje". Kaže, da bodo De Rossija, ki se je s podobnimi cvetkami v preteklosti že izkazal (Abidala, ki je igral pri Lionu, je prijateljsko pozdravil "črnuh iz dr...", in tudi to ni akademska titula), primerno kaznovali. Izpada, a lahko bi jih naštel za poln cekar, sta naletela na odpor in obsodbo. A kaj bi navajal le take primere! Tudi v strpni in "multikulturni družbi"FJK je polno tega in ne mine sezona, da ne bi bila kaka naša ekipa ali posameznik deležna prijateljskega ščavo. Veliko lepše je bilo slišati besede nekdanjega svetovnega prvaka v smučarskih skokih Francija Petka po tekmi v Zakopa- nah, kjer je bilfavorit Peter Prevc. Pero mišica, kot mu pravijo, je bil v nedeljo tretji in Petek je ugotovil: Prevc je le človek, a tak, ki si ga želimo imeti ob sebi. To je velik kompliment, če pomislimo, da mnogih ne bi hoteli sploh srečati, kaj šele imeti ob sebi. Na primer Lleytona Hewitta, avstralskega teniškega igralca, najmlajšega v zgodovini na vrhu lestvice ATP, ki je v nedeljo na grand slamu v Melbournu sklenil svojo kariero. Ne občinstvo in ne kolegi ga niso marali, ker je bil aroganten in neolikan. Tudi na dan slovesa se je izkazal. Ko ga je sodnik opomnil, ker je med izgubljenim dvobojem preveč preklinjal, mu je v obraz izpljuval: idiot! Res je, vsak ima svoj slog, ki je zrcalna podoba njegovega srca in možganov. Predzadnji januarski konec tedna pa nam je prinesel tudi lepe in spodbudne trenutke. Poudarka je vreden dosežek odboj-karjev Sloge Tabora, ki so s težko prigarano zmago na vrhu B 2 lige. Žal so njihovi kolegi goriške Olimpyje na dnu lestvice, a se lahko potolažijo s »svojim« Jernejem Ter-pinom, ki je bil med glavnimi tvorci (če ne glavni) prve ACHjeve zmage v letošnji ligi prvakov. Močno odmeva tudi njegova izja- POGLED Z VEJE >u va, da želi igrati za reprezentanco Slovenije, kar je Slovencem v Sloveniji nerazumljivo, kako?, Italijan, ki hoče igrati za Slovenijo... ? Tu se odpira še zmeraj odprto vprašanje prepletanja, vedenja, informiranosti in še marsičesa znotraj korenin istega naroda. V pričakovanju, da bo ta vozel razvozlan (pridi, Aleksander Veliki!), se pripravljamo na skorajšnji derbi med Vesno in Krasom v Križu. Tekma nas navdaja s ponosom, da dva slovenska kluba krojita vrh elitne lige. Ponosni pa smo lahko tudi na rekord Brega, ki je v košarkarskem prvenstvu nanizal kar trinajsto zaporedno zmago. INNSBRUCK - Norveški smučarski as Aksel Lund Svindal je v bolnišnici v Inns-brucku uspešno prestal operacijo po težki poškodbi desnega kolena in dobre volje čaka na povratek v domovino, kjer bo nadaljeval z rehabilitacijo. Le dva dneva po operativnem posegu v kolenskih vezeh ter meniskusu je že stopil pred novinarje, v svojih izjavah pa pokazal veliko humor-ja.«Smuk v Kitzbuhlu je spominjal na vojni film. S proge so nas odnašali kot z bojišča, enega za drugim. Bolniške sobe so se dobro napolnile, z Georgom Streitbergerjem, ki si je prav tako poškodoval koleno, sva se morala celo žrebati, kdo bo šel prvi pod nož,» je v smehu dejal Norvežan, ki je zaradi poškodbe že končal sezono, s tem pa je izgubil možnosti, da zadrži vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. «Kar je, je, ničesar ne morem popraviti. Ne bi se rad vračal na dogodke s proge, padel sem in to je preprosto to. Lahko rečem, da sem drvel z veliko hitrostjo, a podlage pred sabo niti videl nisem. Bilo je, kot da bi smučal slepec, po padcu pa sem se poskušal čim bolj zbiti v bunko in se s tem zavarovati. Vse bi se lahko končalo tudi s hujšimi posledi-cami,» je iz invalidskega vozička razlagal 33-letni smučar, ki je v svoji karieri že imel veliko poškodb, tako da se ne more odločiti, katera je bila težja in najbolj boleča. Prav nobena pa ga doslej ni spravila s tira, prav nobena mu ni preprečila, da se ne bi vrnil na vrh, zato je prepričan, da ga ne bo niti ta. «Zdaj si bom vzel nekaj počitka, že čez nekaj tednov pa začel priprave na vrnitev na sneg. Potreboval bom nekaj časa, da se vrnem na visoko raven, da pa bi zaključil kariero, o tem pa ne razmišljam. Naslednje leto je svetovno prvenstvo v 2017 v St. Moritzu, to bo moj cilj v naslednji sezoni,» je zatrdil Norvežan, ki je dobro voljo širil že pred operacijo po padcu v Kitzbuhlu in dvigal moralo v sobi, v kateri sta ležala še poškodovana avstrijska kolega Streitberger in Florian Scheiber. V drugi sobi, a nekaj stotin kilometrov bolj jugozahodno, namreč v bolnišnici La Madonnina v Milanu, pa se je s poškodbo mučil italijanski slalomist Giuliano Razzoli, ki je na nedeljskem slalomu »dopolnil« seznam žrtev Kitzbuhla, saj si je pretrgal kolenske križne vezi na levi nogi. Tudi on je včeraj že prestal operacijo in tudi zanj se je seveda letošnja sezona že končala, kljub 31-le-tom starosti pa tudi Razzoli ne razmišlja o koncu kariere, temveč samo o rehabilitaciji. Danes nočni slalom Znamenita strmina Planai v Schlad-mingu bo danes prizorišče tradicionalnega nočnega slaloma. Na smučarskem stadionu, ki obkroža cilj, se običajno zbere do 50 gledalcev na tekmi, ki je ena najbolj prestižnih. Kjjub temu, da vremenske napovedi niso najboljše (včeraj je tudi deževalo), pričakujejo, da bo obisk izjemen. Norvežan Henrik Kristoffersen v tej zvrsti že nekaj časa premaguje Avstrijca Marcel Hirscherja, ki pa je zaradi Svindalove poškodbe zdaj prvi favorit za zmago v skupni razvrstitvi, a v slalomu ga zdaj redno premaguje (tako je bilo tudi v nedeljo), tako da se drevi obeta vsestransko zanimiv dvoboj. Prva vožnja bo ob 17.45, druga pa ob 20.45. Vrstni red v svetovnem pokalu: 1 Svindal (Nor) 916; 2. Hirscher (Avt) 889; 3. Kristoffersen (Nor) 771; 4. Jansrud (Nor) 621; 5. Muffat-Jeandet (Fra) 440; 6. Neu-reuther (Nem) 431; 7. Fill (Ita) 430; 8. Theaux (Fra) 403; 9. Pinturault (Fra) 397; 10. Reichelt (Avt) 353. ŠPORT Torek, 26. januarja 2016 1 1 Vonnova vs Stenmark CORTINA D'AMPEZZO - Ameriški alpski smučarki Lindsey Vonn po dvojni zmagi konec tedna v Cortina d'Ampezzo manjka le 11 zmag v svetovnem pokalu, da bo dosegla rekord Šveda Ingemar Stenmark, ki je na Elanovih smučeh v osemdesetih letih prejšnjega stoletja slavil na 86 tekmah; enaintridesetletna Američanka je pri številki 75. Med najboljšimi je poleg Vonnove aktiven le še Avstrijec Marcel Hirscher, ki je s 36 zmagami 12. Že upokojeni smučarji: Annemarie Moser-Proll (Avt) 62; Vreni Schneider (Švi) 55; Hermann Maier (Avt) 54; Alberto Tomba (Ita) 50. Gerrans četrtič ADELAIDE - Avstralec Simon Gerrans, kolesar moštva Ori-ca-GreenEdge, je še četrtič osvojil dirko po Avstraliji Tour Down Under. Avstralci so povsem dominirali na domačem Touru, edini dirki na najmanjši celini, ki sodi v sklop svetovne serije, saj so ob skupnem zmagovalcu dobili tudi vseh šest etap. 35-letni Gerrans, na domačem Touru je slavil še v letih 2006, 2012 in 2014, bo s skupno zmago prevzel tudi vodstvo na svetovni jakostni lestvici WorldToura. vaterpolo - Srbi gostitelji in zmagovalci evropskega prvenstva Po željah prirediteljev BEOGRAD - Kombank Arena v Beogradu je štirinajst dni gostila še eno veliko tekmovanje - 32. evropsko prvenstvo v vaterpolu in pred več kot 18 tisoč gledalci, kar je po podatkih Evropske plavalne zveze (LEN) nov svetovni rekord v vodnih športih sodobne dobe, se je vse razpletlo tako, kot so si želeli srbski prireditelji. Srbski vaterpolisti so namreč po zmagi v finalu proti Črni gori z 10:8 še tretjič zapored osvojili evropski naslov in šestič na zadnjih osmih EP. To je bila tudi njihova šesta zaporedna zmaga na velikih tekmovanjih: leta 2014 so namreč zmagali v svetovni ligi, na EP in v svetovnem pokalu, leta 2015 znova v svetovni ligi in na svetovnem prvenstvu in zdaj na EP. Bronasto kolajno, skupno že rekordno 24. na prvenstvih Stare celine, so osvojili Madžari v boju z Grki (13:10). Šele v finalu so Srbi naleteli na enakovrednega tekmeca. Črnogorci se niso ustrašili slovesa tekmecev in so bili v vodstvu vse do 2. minute zadnje četrtine. Sodnika - Slovenec Boris Margeta in Grk Georgios Stavridis sta imela šibke trenutke - takrat nista priznala gola Črnogorca Aleksandra Radovica, v nasprotnem napadu pa so Srbi prvič prešli v vodstvo s 7:6 z golom Miloša Čuka. To je vidno dotolklo Črnogorce, za katerimi sta bila že težka dvoboja z Italijani in Madžari. Srbi so prišli do vodstva z 9:6 in končne zmage z 10:8. Srbski trener Dejan Savic je ostal zvest svojim izjavam, ko pove le eno besedo v jeziku prirediteljev tekmovanja. Tudi po novi zlati kolajni je dejal le: »Kraj.« (Konec.) Le kaj bo povedal po olimpijskih igrah? Pred EP se je govorilo o sedmih kandidatih za kolajne in tekmovanje se je tudi razpletlo tako. Eni so bolj zadovoljni, drugi manj. Ob pogledu na končni vrstni red (1. Srbija, 2. Črna gora, 3. Madžarska, 4. Grčija, 5. Španija, 6. Italija, 7. Hrvaška, 8. Rusija...) je jasno, da so med manj zadovoljnimi Italijani in Hrvati. Medtem ko so Italijani slabšo uvrstitev sprejeli razumno in se z mislim usmerili v nove akcije, je med Hrvati več nezadovoljstva. Igrali so brez poškodovanih Petra Muslima, Paula Obradovica, Frana Paškvalina in Ivana Krapica, Nik-ša Dobud je suspendiran, trener Ivica Tu-cak pa na seznam ni uvrstil svetovnega prvaka Pava Markovica in olimpijskega zmagovalca Ivana Buljubašica. Tudi na klopi ni imel svojega pomočnika Ivana Asica, medtem ko so imeli črnogorski, madžarski in italijanski selektorji večjo strokovno podporo. Hrvati pravijo, da je zaradi vsega tega Hrvaška pristala na repu favoritov in da slabša sploh ni mogla biti. Najboljši strelec prvenstva je bil Steven Camilleri z Malte z 21 goli, najkoristnejši igralec (MVP) Srb Andrija Prlai-novic in najboljši vratar Madžar Viktor Nagy. Madžarke najboljše Po 15 letih so Madžarke znova osvojile zlato kolajno v tesnem dvoboju z Nizozemkami (9:7), ki so v zadnjih treh letih izgubile že tretji finale na velikih tekmovanjih. Zanimivo je, kakšno razliko lahko prinese 13 dni; iste tekmice so se namreč pomerile že v prvem kolu prvenstva, v katerem so Nizozemke zlahka odpravile Madžarke s 14:10, sredi tretje četrtine je bilo kar 11:3. Italijanke so osvojile bronasto kolajno po zmagi proti Špankam z 10:9 in se zdaj lahko pohvalijo s 5 zlatimi, 2 srebrnima in 2 bronastima kolajnama. Najboljša strelka je bila madžarska kapetanka Rita Keszthelyi s 23 goli, najkoristnejša igralka (MVP) nizozemska kapetanka Yasemin Smit in najboljša vratarka Madžarka Edina Gangl. Olimpijske kvalifikacije v Trstu in Goudi Prvenstvo je bilo pomembno tudi kot olimpijske kvalifikacije za Rio de Janeiro. Hrvaška, Srbija in Grčija so se na OI uvrstile že na SP v Kazanu, v Beogradu je to uspelo Črnogorcem, medtem ko se bodo za preostale štiri vozovnice na svetovnih kvalifikacijah od 3. do 10. aprila 2016 v Trstu borile Madžarska, Kanada, Rusija, Francija, Romunija in Slovaška v skupini A ter Italija, Kazahstan, Južna Afrika, Španija, Nemčija in Nizozemska v skupini B. Pri ženskah so se na OI uvrstile evropske prvakinje Madžar-ke, za olimpijske vozovnice pa se bodo od 21. do 28. marca 2016 v Goudi na Nizozemskem potegovale ZDA, Grčija, Španija, Kanada, Japonska in Južna Afri- Finalno tekmo med Srbijo in Črno goro si je po podatkih Evropske plavalne zveze (LEN) ogledalo več kot 18 tisoč gledalcev giorgio scala / deepbluemedia ka v skupini A ter Nizozemska, Italija, Rusija, Nova Zelandija, Francija in Kuba v skupini B. Na svetovno prvenstvo od 15. do 30. julija 2017 v Budimpešti so se poleg avtomatično uvrščene gostiteljice Madžarske uvrstile Srbija, Črna gora in Grčija pri moških ter Nizozemska, Italija in Španija pri ženskah. Nova formula? Prvenstvo z rekordnim številom reprezentanc - število ekip pri moških so z 12 povečali na 16 in pri ženskah z 8 na 12 - naj bi pomenilo začetek novega sistema tekmovanja z več spektakularno-sti. Tako so dobili rekordnih 100 tekem in rekordno število gledalcev. Igrale so tudi reprezentance, ki na prvi pogled morda niti ne spadajo na to elitno tekmovanje. Maltežani so izgubljali z velikimi razlikami, prav tako Turkinje in Hrvatice. Glede tega so mnenja različna. Strokovnjaki menijo, da je ta način v redu. Za ekipe, ki so zdaj v glavnem izgubljale, bo to spodbuda, da delajo naprej in da na naslednjih prvenstvih lahko dosežejo več. »Tako je tudi v rokometu in košarki, pa kaj potem,« je dejal hrvaški strokovnjak Ratko Rudic, ki zdaj vodi brazilsko reprezentanco, vendar je pozorno spremljal tudi EP. Nekaterim se zdita dva tedna predolga, pravi razplet tekmovanja se je namreč začel po polovici turnirja. Preveč je bilo slabih tekem z neizenačenimi tekmeci. Strokovnjaki pravijo, da je ena slaba tekma še v redu, če pa so tri v nizu, se moti ritem ekip. Ze leta 2010 so na EP v Zagrebu razmišljali o tem, da bi bazen postavili v veliko dvorano, vendar se zaradi pomislekov, da vlaga lahko škoduje dvorani, niso odločili za to. V Beogradu so to izvedli, morda se bo pozneje pokazala kakšna škoda na stavbi, za zdaj tega ne vemo. Finančno breme je bilo večinoma na plečih države, promocija v Evropi je bila velika, vprašanje je le, kako bo to prvenstvo pomagalo navadnim državljanom. Dobro obiskane so bile le tekme srbskih reprezentanc, na preostalih tekmah pa so tribune močno samevale. Bilo je nekaj črnogorskih navijačev na njihovih tekmah, nekaj Madžarov, Rusov in Nizozemcev. Pri LEN so se odločili za povečanje prvenstva, zato ne bodo naredili koraka nazaj. Na prihodnjem EP v Barceloni 2018 bo enak sistem tekmovanja, ki ga bodo najbrž organizirali na odprtem bazenu, ker bo prvenstvo poleti. Pri LEN razmišljajo o tem, da bi po letu 2018 evropsko prvenstvo pripravili v štirih državah, po možnosti sosednjih, da ne bi veliko potovali. Madžarska bi lahko bila gostiteljica svoje skupine v Budimpešti, Srbija svoje skupine v Beogradu ali Novem Sadu, Hrvaška v Zagrebu. Potem bi bile vse tekme dobro obiskane. Katere štiri države bodo premierno pripravile EP po novi formuli, se še ne ve. Jasna Milinkovič tenis Raonic izločil Wawrinko MELBOURNE - Drugi ponedeljek na odprtem prvenstvu Avstralije je postregel s porazom četrtega nosilca in zmagovalca Melbourna 2014 Švicarja Stana Wawrinke. V petih nizih ga je porazil Kanadčan Miloš Raonic. Pravzaprav ne gre za veliko presenečenje, saj je Raonic med najbolj vročimi igralci na 'touru'. V 2016 še ni izgubil; osvojil je turnir v Brisbanu, kjer je v finalu premagal Rogerja Federerja. Pot do zmage si je 195 centimetrov visoki Raonic tlakoval z začetnimi udarci. Njegovi prvi v povprečju dosegajo 230 km/h; proti Wawrinki je zabil 24 asov in dobil 32 točk z začetnim udarcem. «Moja taktika je narekovati ritem igre. To počnem z začetnimi udarci in tako se mislim lotiti tudi naslednjega tekmeca,» je dejal 25-letnik s črnogorskimi koreninami. Najbolj presenetljiv četrtfinalni par pri ženskah bo gotovo obračun Konta - Zhang. Prva je Britaniji zagotovila prvi ženski četrtfinalni nastop na grand slam turnirjih po 32 letih, Zhan-gova pa je doslej izgubila vseh 14 dvobojev največjih turnirjev, tokrat pa se uvrstila kar med osem najboljših igralk. NFL - Na Super Bowlu, velikem finalu ameriškega nogometa, bosta igrali moštvi Caroline Panthers in Denver Broncos. Slednji so v polfinalu premagali branilce naslova New England Patriots z 20:18, vodilna ekipa rednega dela pa je bila boljša od Arizone Cardinals z 49:15. V finalu 7. februarja v Santa Clari v Kaliforniji se bo Carolina potegovala za prvi naslov v zgodovini - 2004 so izgubili Super Bowl proti New En-glandu, Denver pa bo osmič igral v finalu in naskakoval tretji naslov po 1997 in 1998. ROKOMET - EP na Poljskem, skupina I, sinoči: Makedonija - Norveška 31:31 (17:13), Poljska - Belorusija 32:27 (19:13). Vrstni red: Norveška 7, Francija in Poljska 6, Hrvaška 4, Makedonija 1, Belorusija 0. ODBOJKA - Belgijec Vital Heynen ne bo več vodil nemške izbrane vrste. Znan je bil tudi po nekoliko nenavadnih metodah.Pred lanskim EP je svojim igralcem prepovedal uporabo sodobnih tehnoloških pripomočkov in svetovnega spleta, pa tudi sladkarije. Predpisal pa jim je zgodnje vstajanje, meditacijo in branje knjig. Taktika se nazadnje ni najbolje obnesla, saj je Nemčija ostala ne le brez medalje na EP, pač pa tudi brez neposredne uvrstitve na naslednje takšno tekmovanje. POD SVETIM JUSTOM Pirandellov roman se glasi Eden, nobeden in sto tisoči, pri Triestini pa lahko govorimo o Eni, nobeni ali dveh. Za tržaško društvo gre za odločilni teden. Do 29. januarja bo moral začasni predsednik Silvano Favarato sodišču predstaviti kredibilen ekonomski načrt, ki bo Triestini zagotovil konkordat in torej obstoj, drugače bo izbira tržaškega sodišča neizbežna: stečajni postopek. Bo torej Triestina ostala pri življenju? Interesent Favara-to mora predstaviti sodišču zagotovilo, da je zmožen odplačati dolgove v vrednosti vsaj 500.000 €, in tudi načrt, kako in kdaj naj bi do tega izplačila prišlo. V ozadju sicer še vedno stoji Pon-trelli, saj, vse dokler se ne podpiše dokončne pogodbe o prodaji delnic, je uradno gospodar Triestine še rimski „podjetnik". Ki bi na svoji koži tudi občutil pravne posledice stečaja kluba. Ena ali nobena Triestina torej? Zakaj pa dve? Ker so v polnem teku pogovori o možni ustanovitvi alternativnega društva. Sicer snovanje nove Triestine ne poteka brez zastojev in težav. Glavna dva referenta tega načrta, jadralec Vasco Vascotto (ki naj bi imel za sabo bivšega nogometaša tudi Rome, Tržačana Maxa Tonetta) in nekdanji igralec med drugim Triestine in Interja Mauro Milanese (kapital naj bi prispeval njegov ameriški sorodnik), naj bi že prišla navzkriž. V okviru tega načrta, ki je sicer še dokaj nejasen, naj bi Triestina prevzela pravice društva Trieste Calcio, a tako Milanese kot Vascotto računata na dobrosrčnost nogometne zveze, ki bi Triestini dobila mesto tudi v višji ligi, najmanj Elitni. Ta načrt ni nujno vezan na stečaj sedanje Triestine. Znašli bi se lahko torej s Favaratovo Unione Triestino 2012 in Vascottovo/Mila- nesejevo US Triestino, ki bi imela podporo navijačev in zgodovinski simbol kluba. Medtem je Trie-stina znova igrala in znova tudi izgubila. V nedeljo so bili sicer na Roccu Tržačani pred zelo zahtevno preizkušnjo, saj je prihajal zdaj vodilni Campodarsego, ki se bo najbrž do zadnjega kroga z Ve-nezio boril za neposredno napredovanje v višjo ligo. Tržačani so se hrabro borili in bili večji del srečanja tekmecu enakovredni, a nazadnje je prevladala večja kakovost gostov, ki so slavili z golom bivšega igralca Triestine Kabineja proti koncu prvega dela srečanja. Kabine, tudi zaradi težke društvene situacije, je imel v Trstu težave se uveljaviti, vendar je bilo vsem jasno, da gre za kakovostnega napadalca, ki bi se lahko izkazal v bolj umirjenem okolju, kar je s Campodarsegom tudi dokazal. Triestina je znova nastopila v okrnjeni postavi, saj trener Doardo ni imel še na razpolago vseh novih nakupov. Položaj na lestvici je zdaj za Triestino vse bolj težaven. Predzadnji UFM iz Tržiča po nedeljski zmagi zaostaja le pičli dve točki, medtem ko je Fonta-nafredda Triestino celo ujela. Neposreden obstanek je tako že štiri točke oddaljen. Trener Doardo upa, da bo lahko v prihodnje, morda že v nedeljo, računal na kakovosntejšo ekipo. A vmes je tisti morda odločilni 29. januar. (if) 12 Torek, 26. januarja 2016 KOŠARKA / Deseti poraz Alme Trieste IMOLA - Košarkarji tržaške Alme oz. Pallacanestra Trieste so v Imoli doživeli deseti poraz v letošnjem prvenstvu. Domača ekipa je vodila od prve do zadnje minute srečanja, nato pa slavila s končnim 81:77. Gostje, med katerimi je svoj krstni nastop opravil Američan Roberto Nelson (9 točk, 5 odbitih žog in 3 podaje), sploh niso odigrali slabega srečanja, v odločilnih trenutkih pa jim ni nikoli uspelo prehiteti nasprotnikov. Najboljša strelca Alme sta bila Parks (23 točk) in Baldasso (13 točk). (av) 18 točk Darme Milič Tržaški košarkarski derbi v ženski B-ligi (skupina B) med Omo in miljskim Interclubom se je končal z zmago prvih. Končni izid je bil 50:44. Najboljša strelka na tekmi je bila slovenska košarkarica Ome Darma Milič (na fotografiji), ki je dosegla 18 točk. Interclub je s 26 točkami četrti na lestvici. Od prvega mesta, ki ga zaseda videmski Delser, ga loči šest točk. Oma pa z 12 točkami zaseda spodnji del razpredelnice. Tržaški Sgt, ki je v nedeljo premagal Mestrino, pa zaseda v skupini B peto mesto. c-gold - Košarkarji Jadrana prekinili rezultatsko sušo Končno zadihali Jadran - Bassano 84:66 (25:20, 42:32, 60:50) Jadran: M. Batich 9 (-, 0:1, 3:7), Ban 28 (8:8, 7:12, 2:5), Cettolo (-, 0:1, 0:1), De Petris 25 (3:6, 11:18, -), Daneu (-, 0:2, 0:1), Kojanec (-, -, 0:1), Ridolfi 7 (1:5, 3:7, 0:2), Rajčič 4 (-, 2:3, 0:1), Peric (-, -, 0:1), Veliko-nja Grbac 11 (2:2, 3:4, 1:3). Trener: Mura. Izgubljene žoge: 9; pridobljene: 11; asistence: 12; skoki: 38 (23 + 15). SON: 17. Batich podaja žogo Banu, od Bana do Cettola, Cettolo podaja Daneuu, žoga ponovno Banu in zopet podaja Ba-tichu. Organizator igre opazi Bana samega pod košem, Borut pa spet podaja izven rakete za De Petrisa, ki brez težav zadeva dve točki. V nedeljo je Jadran v Tržiču poskrbel za odlično predstavo in prekinil niz štirih zaporednih porazov. Murovi varovanci so med drugim uprizorili nekaj akcij - kakor je bila tista, ki smo jo opisali -, ki nekoliko spominjajo na igro moštva San Antonio Spurs v ligi NBA. Seveda bodo morali Ban in soigralci še veliko delati, da se bodo uigrali kot Duncan, Ginobili, Parker in ostali, tekma proti Bassanu pa je bila zagotovo spodbudna zaradi številnih razlogov. Prvi izmed teh je številna publika, ki je napolnila tržiške tribune. Treba se je vprašati, ali je bilo to zgolj slučaj, ali pa, če je športna palača v Tržiču bolj privlačna od telovadnice na Opčinah. Ne glede na to se je za podvig združene ekipe zbralo res lepo število gledalcev, ki so lahko v določenih trenutkih uživali zaradi dopadljive igre. Drugi razlog je nedvomno Taras Velikonja Grbac. Nova okrepitev se je sprva predstavila na nekoliko sramežljiv način, saj je naivno zgrešila lahek koš po odbiti žogi v napadu, prvi dve točki v Ja-dranovem dresu pa sta bili nato res kakovostni, saj je Velikonja Grbac ukradel žogo na sredini igrišča in prodrl do nasprotnikovega koša. Na koncu je igralec združene ekipe prebil na igrišču 22 minut in zbral 11 točk, med katerimi izstopa pomembna trojka ob izteku napada v poslednji četrtini. Tretji spodbudni razlog je ned- vomno odlična forma Boruta Bana, ki ima na zadnjih treh tekmah zavidljivo povprečje točk: kar 27,6 točke na dvoboj. V nedeljo je za vrhunsko predstavo poskrbel tudi Carlo De Petris, ki je bil v zadnjem obdobju podpovprečen. Razveseljiv je bil tudi povratek na igrišče Martina Ridolfija. Eksplozivno moč Jadrano-vega beka so na lastni koži preizkusili igralci Bassana, saj so z velikimi težavami zaustavljali njegove prodore. Ko bi trener Mura lahko vedno razpolagal s tolikimi igralci, bi zagotovo Jadran sodil v sam vrh lestvice C-Iige gold. »V taki postavi lahko nasprotnike pokrivamo po celem igrišču, kar smo tudi načrtovali pred začetkom sezone. Sedaj je rotacija večja, danes (v nedeljo op.av.), pa smo dokazali, kaj nam lahko doprinese prisotnost treh dodatnih igralcev, saj je tudi Cettolo končno resneje zaigral po daljšem obdobju mirovanja. Pohvalil pa bi Aleksandra Daneua, ki sicer ni zadel nobene točke, bil pa je taktično brezhiben, saj je bila njegova obramba fantastična. Zadovoljen sem tudi z nastopom Grbaca. Bal sem se, da bo preveč agresiven, bil pa je celo preveč zadržan v napadu. Zagotovo nam bo v prvenstvu zelo pomagal,« pravi Andrea Mura. Albert Voncina NAVERJETEN KOŠ ZA ZMAGO Gabrijel Zavadlav kot Blaž Mahkovič Albert Voncina V obdobju, ko so amaterski posnetki vse bolj priljubljeni, svetovni splet in socialna omrežja pa jim omogočajo, da postanejo viralni, lahko pri goriškem Domu obžalujejo dejstvo, da petkove tekme niso snemali z videokamero. Točneje, zadostovalo bi, da bi kak gledalec s pametnim telefonom posnel potezo Gabrijela Zavadlava, ki je odločil tekmo med Domom in Pierisom z neverjetnim košem. Rdeči so zaostajali za eno točko, Domov igralec pa se je tri sekunde pred koncem srečanja znašel v brezupnem položaju. Pokrivala sta ga kar dva nasprotnikova branilca, sam pa se je nahajal za košem. Tedaj se sploh ni zme- nil za soigralca, ki je sameval pod košem, saj se je odločil za met. Žoga se je povzpela in narisala brezhibno parabolo, tako da je nato našla koš, ne da bi se pri tem dotaknila mrežice, kaj šele obroča. Če si kdo želi ogledati podoben koš, saj si bodo Zavadlavov met žal lahko zapomnili le očividci, naj na spletnem portalu Youtube vtipka ime Blaža Mahko-viča, ki je 19.10.2014 na tekmi ABA Lige med Unionom Olimpijo in Partizanom poskrbel za podobno potezo. Amaterska košarkarska društva pa naj poskrbijo za snemanje tekem, saj so lahko tovrstni »triki« odlična priložnost za brezplačno promocijo. Košarkar Jadrana Matija Batich (desno) in trener Andrea Mura (levo) fotodamj@n peter franco Sanjal sem, da sem moral zopet na tekmo Nedeljsko tekmo med Jadranom in Bassanom si je ogledal tudi Peter Franco, ki je bil do pred kratkim eden izmed stebrov združene ekipe. Peter Franco, kako bi ocenili današnjo (nedeljsko op.av.) predstavo ekipe in krstni nastop Veli-konje Grbaca? Srečanje je bilo zelo dopadlji-vo, Jadran pa je zagotovo prikazal boljšo fizično pripravo od Bassana. Ko bi zadel nekaj lahkih košev v uvodnih minutah, bi lahko že pred polčasom zapečatil srečanje. Nastop Velikonje Grbaca je bil zelo pozitiven, mora pa se še uigrati in se vključiti v sistem igre. Nov igralec je vsekakor kakovosten. Tokrat pa so se prav vsi izkazali; De Petris je odigral odlično, Ban je še enkrat dokazal, da sodi v višje kategorije, mladi igralci pa so zelo požrtvovalni. Če bodo tako nadaljevali, se bodo lahko dokopali do pomembnih rezultatov. Ali ste že kdaj pomislili, da bi se vrnili na igrišče? Priznam, da sem včasih na to pomislil, v glavnem pa vztrajam pri svoji odločitvi. Sicer sem danes (v nedeljo op.av.) sanjal, da me je Andrea Mura poklical in mi ukazal, naj pridem na tekmo (smeh). S čim pa se ukvarjate sedaj, ko zvečer nimate več treningov? Zdi se mi neverjetno, a sem zdaj mnogo bolj obremenjen s službenimi obveznostmi. Ko na delu zaključim ob dostojnih urah, pretečem nato nekaj kilometrov, saj drugače tvegam, da se preveč zredim (smeh). (av) c-silver Breg 13-krat zaporedoma V pričakovanju sobotnega derbija Breg - Fogliano 68:67 (18:11, 39:28, 48:52) Breg: Carra 13 (4:7, 3:7, 1:2), Mattias-sich nv, Zobec 7 (-, 2:3, 1:4), Pigato 7 (1:2, 3:7, 0:1), Slavec 2 (-, 1:1, -), Vecchiet 13 (4:6, 3:7, 1:2), Semec (-, 0:2, 0:1), Cigliani 17 (2:2, 3:8, 3:5), Crismani (-, 0:1, 0:1), Gelleni 9 (1:2, 4:6, 0:1). Trener: Krašovec. Preden spregovorimo o že trinajsti zaporedni zmagi Brega, moramo najprej izpostaviti člane neprofitnega združenja Un canestro per te - ONLUS, ki so svojo hvalevredno dejavnost promovirali med prireditvijo »Basket Day«. Če se pa povrnemo na igrišče, so se morali igralci Brega pošteno namučiti, da so v kraju San Giorgio di Nogaro strli odpor trdoživega Fogliana. Vodilna ekipa na lestvici je tokrat nastopila v okrnjeni postavi (odsotna sta bila Strle in Spigaglia, ki bo zaradi poškodbe mišice miroval približno dva meseca), v prvem polčasu pa je brez večjih težav upravljala rezultat. V tretji četrtini so nasprotniki odreagirali in tudi povedli, tako da so bile poslednje minute napete in izenačene. Tedaj pa je stopil v ospredje Lenard Zobec, ki je v zadnji četrtini dosegel vseh svojih sedem točk, predvsem pa zelo pomembno trojko v nelahkem trenutku Brega. Fogliano je sicer imel na voljo zadnji napad, ko je manjkalo 8 sekund do konca srečanja, poslednji poskus za zmago pa se je izjalovil, tako da so se Carra in soigralci veselili novega uspeha, že štirinajstega na petnajstih srečanjih. Edini, ki so v letošnji sezoni premagali Krašovčevo armado, so igralci Bora, ki bodo v naslednjem kolu poskušali ponoviti podvig iz prvega dela prvenstva. V soboto, 30. januarja, ob 18.30 je na Stadionu 1. maja na sporedu derbi med Borom in Bregom. Naj spomnimo, da so v prvem delu varovanci trenerja Oberdana zmagali v Dolini s končnim 65:80 in tako zadali edini poraz Bregu, ki je nato odreagiral z neprekinjenim nizom zmag. Sam Marco Carra je za naš dnevnik dejal, da je v taboru Brega še nekaj tednov vladalo razočaranje zaradi poraza na derbiju. Na eni strani bo torej želja po »športnem maščevanju« Brega, na drugi pa izziv za Bor, ki še enkrat želi presenetiti favorizirano in vodilno ekipo. Zabava naj bi bila zagotovljena. (av C-liga gold Arzignano - Oderzo 95:91, Conegliano - Caorle 80:70, Tarcento - Padova 76:64, Ardita -Montebelluna 78:79, Calligaris - Mestre 76:64, Jadran - Bassano 84:6 6, Spilimbergo - Falconstar 59:80 Tarcento 16 12 4 1158:1094 24 Sanve 15 10 5 1128:970 20 Ardita 16 10 6 1272:1243 20 Caorle 16 9 7 1152:1125 18 Calligaris 16 9 7 1084:1076 18 Montebelluna 15 8 7 1073:1092 16 Mestre 16 7 9 1090:1127 14 Oderzo 16 7 9 1122:1142 14 Padova 16 7 9 1144:1147 14 Jadran 16 7 9 1095:1106 14 Arzignano 16 7 9 1169:1201 14 Falconstar 16 7 9 1143:1108 14 Bassano 16 6 10 1175:1259 12 Spilimbergo 16 6 10 1162:1227 12 Conegliano 15 5 10 942:1023 10 PRIHODNJI KROG (31.1 .) Mestre - Caorle, Spilimbergo - Conegliano, Falconstar - Arzignano, Montebelluna - Calligaris, Sanve -Ardita, Oderzo - Tarcento, Padova - Jadran C-liga silver Servolana - San Daniele 76:83, Breg - Fogliano 68:67, Geatti - Don Bosco 65:67, Codroipo - Bor Radenska 67:54, Ubc - Fagagna 60:57, Dgm -Latisana 73:75, Romans - Grado 82:71 Breg San Daniele Codroipese Latte Carso UBC Don Bosco Latisana DGM Bor Radenska Romans Fagagna Geatti Servolana Fogliano Grado Pordenone 15 14 15 12 15 11 15 11 15 11 15 9 15 15 15 15 15 15 15 15 14 1 1133:1002 28 3 1181:1071 24 4 1106:975 22 4 1020:980 22 4 1178:1019 22 6 1092:1004 18 7 8 1120:1168 14 7 8 970:1034 14 7 8 1070:1088 14 5 10 1063:1057 10 5 10 997:1028 10 932:1004 10 993:1076 8 928:1095 4 844:990 4 5 10 4 11 2 13 2 12 PRIHODNJI KROG (30.1.):Bor Radenska -Breg, Grado - Fogliano, Don Bosco - Servolana, Fagagna - Geatti, Latisana - Pordenone, San Daniele - Latte Carso UBC, DGM - Romans D-liga Sokol - Kontovel 55:51, Dinamo - Cutazzo 73:59, Cus - Goriziana 52:71, Monfalcone -Perteole 79:60, Santos - Alba 69:66 Sokol 14 10 4 951:888 20 Monfalcone 14 9 5 971:914 18 Goriziana 14 8 6 1065:993 16 Santos 14 8 6 951:917 16 Cutazzo 14 7 7 890:987 14 Alba 14 7 7 995:976 14 Perteole 14 6 8 938:1032 12 Kontovel 14 5 9 975:982 10 Cus 14 5 9 920:983 10 Dinamo GO 14 5 9 874:958 10 PRIHODNJI KROG (30.1.) Cutazzo -Monfalcone, Alba - Sokol (petek), Santos -Dinamo, Kontovel - Goriziana, Perteole - Cus Promocijska liga Olimpia - Ronchi 63:45, Dom Isontina 57:56, Bisiaca - Gradisca 47:70, Villesse - Athletismo 66:55 Villesse 10 8 2 686:560 16 Gradisca 10 8 2 654:582 16 Athletismo 10 6 4 680:656 12 Pall. Bisiaca 10 5 5 542:604 10 Isontina 10 4 6 583:600 8 Dom 10 4 6 584:583 8 Ronchi 10 3 7 581:658 6 Olimpia 10 3 7 587:596 6 PRIHODNJI KROG (29.1.) Athletismo - Dom, Isontina - Ronchi, Bisiaca - Olimpia, Gradisca - Villesse Top & Flop Top scorer: Ban (J) 28. Top predstave v sezoni: Ban (J) 33, Ban (J) 31, Ban (J) 28, Lisjak (K) in Gallocchio (S) 26, Škerl (K), De Petris (J) in Gallocchio (S) 25, Basile (B), Gallocchio (S) in Ban (J) 24, Carra (Br), Basile (B), Škerl (K), Gantar (K) in Babich (S) 23, Gallocchio (S), Škerl (K), Ban (J), Scocchi (B) in Lisjak (K) 22. Državna C-liga Gold: Ban 290, De Petris 199, M. Batich 135, Malalan 116, Rajčič 110, Ridolfi 75, D. Batich 48, Daneu 47, Cettolo 37, Kojanec 26, Velikonja Grbac 11, Kocijančič 6, Skoko 1. Deželna C-liga silver: Carra (Br) 223, Cigliani (Br) 201, Basile (B) 187, Scocchi (B) 186, Marusic (B) 174, Vecchiet (Br) 172, Strle (Br) 127, Pigato (Br) 108, Marchesan (B) 89. Deželna D-liga: Gallocchio (S) 261, Škerl (K) 228, Lisjak (K) 183, Starc (K) 168, Babich (S) 131, Gantar (K) 127, Pizziga (S) 112, Hmeljak (S) 105, Seno (S) 101, Doljak (S) 85, Sossi (K) in Ušaj (S) 83. TOP Prosti meti: Ban (J) 8:8; 2 točki: Basile (B) 8:13 (62%), De Petris (J) 11:18 (61 %); 3 točke: Cigliani (Br) 3:5 (60%); FLOP Prosti meti: Ridolfi (J) 1:5 (20%); 2 točki: Scocchi (B) 0:4, Lisjak (K) 1:6 (17%), Seno (S) 2:10 (20%); 3 točke: Bor 2:19 (11 %), Marusic (B) 0:5, Gallocchio (S) 2:12 (17%). (av) ODBOJKA Torek, 26. januarja 2016 13 ACH Volley v Modeni MODENA - Danes ob 20.30 se bodo ljubljanski odbojkarji ACH Volleya v zadnjem krogu skupinskega dela Lige prvakov pomerili z italijanskimi podprvaki iz Modene. Na prvem srečanju so v Ljubljani gladko slavili odbojkarji italijanskega kluba. Veliko pričakovanje vlada tudi za nastop goriškega odbojkarja Jerneja Terpina, ki bi po dobrih prvenstvenih nastopih in kakovostni igri proti Vojvodini v zadnjem krogu Lige prvakov prav gotovo deležen novega zaupanja trenerja Zorana Kedačiča. Pred 50 leti Uču Jurkiču ... Srebrna mreža Januarja pred 50 leti (1966) je naš odbojkarski navdušenec Učo Jurkič (letnik 1936) dobil eno izmed najvišjih priznanj italijanske odbojkarske zveze FIPAV, to je »Srebrno mrežo«. V vsej Italiji je tedaj to nagrado prejelo le 19 odbojkarskih delavcev. Priznanje si je prislužil za neprecenljivo delo na odbojkarskem področju kot trener (vzgojil je tudi nekaj državnih repre-zentantov), organizator in zgleden športnik. (lako) moška b2-liga - Sloga Tabor Televita po končanem prvem delu sama na vrhu lestvice Biribanti »show« Sloga Tabor Televita - Volley Trevi-so 3:2 (22:25, 25:13, 25:23, 21:25, 16:14) Sloga Tabor Televita: Biribanti 36, Bo-lognesi 9, Cettolo 10, Ivanovič 14, Pe-terlin 6, Rigonat 4, Privileggi (L), lac-carino 3, Jerič, Kante, Vattovaz. Trener: Gregor Jerončič. Sloga Tabor Televita je v nedeljo po izredno razburljivi tekmi in po petih setih premagala trdoživi Volley iz Trevisa in je tako po koncu prvega dela prvenstva sama na prvem mestu na lestvici. Takoj moramo poudariti, da je ekipa iz Trevisa veliko boljša od tega, kar daje slutiti lestvica. Res je tudi, da so letos včasih šli na gostovanje okrnjeni, tokrat pa so se predstavili v svoji najboljši luči. Volley je, kot je za to društvo običajno, izredno mlada ekipa: najstarejši igralec ima 19 let, a so vsi tehnično dobro podkovani, visoki, zelo dobri v obrambi, tokrat pa so se izkazali predvsem z izrednim servisom, ki je velikokrat dobesedno spravil na kolena sprejem slogašev, ki so oba seta izgubili prav zaradi izrednih »bomb«, ki so jih nasprotniki pošiljali na drugo stran mreže. Tudi tokrat (kar je za letošnjo Slogo Tabor Televita že nekaj vsakdanjega), je trener Jerončič poslal na igrišče drugačno postavo: kapetan Kante ni mogel igrati, ker se je poškodoval med delom doma in je lahko soigralce bodril s klopi, na srečo pa je Biribanti končno saniral poškodbo in je bil stoodstotno na razpolago. Proti svojemu bivšemu klubu (ko je bil Sisley evropska velesila) si je resnično dal duška, bil odličen predvsem na mreži in bil daleč najučinkovitejši napadalec v vrstah Sloge Tabor Televi-ta. Da bo tekma izenačena, je bilo primorski_sport facebook ^ Francesco Biribanti je v petih setih nanizal 36 točk in bil daleč najboljši napadalec Sloge Tabor fotodamj@n jasno že v prvem setu. Treviso je rahlo vodil praktično ves set in ga tudi osvojil. V drugem je Sloga Tabor Tele-vita povsem nadigrala nasprotnika in z dobro igro nadaljevala v tretjem, in povedla s 7:3, ko je Treviso po seriji izrednih servisov povedel z 10:7. Nato se je spet vnel boj za vsako točko, v končnici so bili spet boljši naši igralci. V četrtem je Treviso spet dal vse od sebe, uspelo mu je stanje izenačiti, v »tie breaku« pa so slogaši vodili s 7:1 in nato že 12:6. Ko je že vse kazalo, da je tekme konec, je Volley Tre-viso spet nanizal serijo zaporednih točk, povedel s 13:12 in nato še 14:13, ko je Sloga Tabor Televita spet strnila svoje vrste in zelo hladnokrvno nanizala tri zaporedne točke, da jim je resnično odleglo, kot je bilo razvidno po res velikem veselju, ki so ga pokazali ob zadnjem sodnikovem žvižgu. PO PRVEM DELU V MOŠKI B2-LIGI Vice in pekel, nebes letos ni Andrej Marušič Sedem zmag in štirje porazi začasno uvrščajo Slogo Tabor Te-levita na samotno prvo mesto na lestvici, čeprav z zmago manj od Bassana na drugem. Po pričakovanjih je bila tudi domača zmaga proti »mlademu« Trevisu zahtevna naloga. Gostje so dejansko vezani na maratonska srečanja (peti zaporedni in sedmi v sezoni), trčili pa so v moštvo, ki je kljub kratki klopi našlo okrepitev v obrambi (Privileggi) in prave mehanizme tudi ob priložnostni odsotnosti adutov kot sta Vasilij Kante in Francesco Biribanti. Sled- nji je tokrat izstopal. Če bo reden tudi v povratnem delu, bi lahko Sloga Tabor v popolni postavi še dolgo vztrajala pri vrhu, ki zagotavlja neke vrste pol nagrado in mesto v novi enotni B-ligi. Če je vrh lestvice podoben vi-cam, je dno pravi pekel le za osamljeno goriško združeno ekipo, ki po prvi prvenstveni zmagi je ponovno zašla iz prave poti. Položaj (še) ni brezupen, ampak so se neposredni tekmeci Treviso, Massanzago in Casalserugo že povlekli iz zubljev in se bodo v drugem delu polnopravno potegovali za deveto mesto. zanimivost Ambrož Peterlin prvič premagal Volley Treviso Ob splošnem veselju v vrstah Sloge Tabor Televita, je bil prav gotovo najbolj srečen Ambrož Peterlin, ki je proti Sisleyu igral še neštetokrat, že od prvenstva Under 14 dalje in bil vedno poražen. Kakšni so občutki, po zmagi? Sloga Tabor je sicer proti Volleyu Treviso zmagala že enkrat in to pred dvema letoma, a sem bil takrat poškodovan in nisem mogel igrati, zato je ta zmaga zame res prva. Občutek je krasen in takoj po tekmi sem njihovemu trenerju, ki ga poznam že vrsto let, povedal, da je bila to morda zadnja možnost, da po približno sedemnajstih letih končno lahko rečem, da sem premagal Volley Treviso. Kaj se ti zdi letošnje prvenstvo B2-lige, ki ni bilo še nikoli tako izenačeno? Česa takega res ne doživiš vedno: če zmagaš dve zaporedni tekmi, si pri vrhu, vsak spodrsljaj pa te porine v spodnjo polovico. Zdaj, po prvem delu, se je sicer lestvica skoraj že 'razbila' na dva dela: štiri ekipe so v boju za obstanek, ostale za vrh. V novo enotno B-ligo jih napreduje devet, vendar ni vseeno, če boš na koncu pri vrhu ali na primer deveti. Sloga Tabor Televita je zimski prvak v skupini C. To se nam je zgodilo letos prvič in občutek je seveda enkraten. Lepo bi bilo, če bi na tem mestu vztrajali čim dlje. Recept je zelo enostaven: na vsaki tekmi bo treba nujno osvajati točke (to Slogi Tabor Televita letos odlično uspeva, saj je doslej le enkrat izgubila brez osvojene točke), proti ekipam iz spodnjega dela pa seveda kar vse tri. Če nam bo to uspelo, bomo prav gotovo pri vrhu. moška d-liga Olympia »prebrodila« Sočo Olympia - Soča 3:1 (12:25, 25:12, 25:14, 25:22) Olympia: Russian 2, Pahor 18, Pellis 8, S. Komjanc 16, Franzot 6, Waschl 13, A. Čavdek (L), Cotič 0, Margarito, Princi in Bensa n.v. Trener: Battisti. Soča: Cetto 1, Cobello 16, A. Černic 8, M. Černic 9, Klanjšček 5, Rutar 12, J. Hlede n.v., D. Hlede 0, Pelizzari 0, Polesel (L). Trener: Kustrin. Prvouvrščena Olympia se je morala pošteno potruditi, saj je Soča nudila precejšen odpor. Prvi set so gladko osvojili varovanci trenerja Maura Kustrina, ki so nato v drugem in tretjem setu popustili. Četrti set je bil veliko bolj izenačen. V končnici so bili bolj zbrani varovanci Lucia Battistija, ki ostajajo tako še s polnim izkupičkom. »Pohvaliti moram svojefante. Močni Olympii smo nudili soliden odpor. Žal smo v drugem in tretjem setu popustili. Zelo slabo smo servirali,« je dejal trener Soče Mauro Kustrin. Njegov kolega na klopi Olympie Luciano Bat-tisti je bil s svojimi fanti nezadovoljen le v prvem setu: »Nato smo se le zbrali in uspešno izpeljali tekmo do konca v našo korist.« (jng) 27 točk je na krilnem položaju tokrat dosegla od-bojkarica Zaleta Sloge Tania Babudri na domačem porazu po tie-breaku proti Volleybasu. Podvig kroga je dosegla potem, ko je prvič letos zaigrala v vlogi sprejemalke-na-padalke. Mesto korektorice je trener Jasmin Čuturič zaupal Sharon Costantini, ki je bila prav tako uspešna. Ženska D-liga: kako v 2. fazi? V ženski odbojkarski D-ligi se bo konec februarja zaključila prva faza prvenstva. Z razliko prejšnjih sezon bodo po prvi fazi osnovane tri različne skupine sestavljene iz šestih ekip. Med sabo se bodo pomerile dvakrat. Ekipe bodo po posebnem zaporedju razvrščene glede na uvrstitev v prvem delu, ki zagotavlja kakovostno raznolikost skupin. Prvou-vrščena ekipa bo neposredno napredovala v C-ligo, zadnja pa izpadla v 1. divizijo. Predzadnje uvrščene ekipe bodo lovile obstanek v troboju, po katerem bosta dve najslabši izpadli. Moška B2-liga Olympia - Porto Viro 0:3, Massanzago - Trebaseleghe 3:0, Sloga Tabor - Treviso 3:2, Casalserugo - Bibione 3:1 , Cordenons - Monselice 3:1, Bassano - Isola VR 3:1 Sloga Tabor Televita11 7 4 28:19 22 Bassano 11 S 3 2S:19 21 Isola VR 11 S 3 2S:20 20 Cordenons 11 6 S 27:21 20 Trebaseleghe 11 7 4 26:23 19 Bibione 11 6 S 23:19 19 Porto Viro 11 7 4 24:20 1S Massanzago 11 6 S 23:19 1S Monselice 11 4 7 20:24 13 Volley Treviso 11 3 S 20:29 12 Casalserugo 11 3 S 19:2S 12 Olympia 11 1 1G 1G:32 4 PRIHODNJI KROG (7.2.) Sloga Tabor - Olympia, Isola VR - Trebaseleghe, Massanzago - Treviso, Cordenons - Bibione Bassano - Monselice, Casalserugo Porto Viro V Ženska C-liga Trivignano - Fontanafredda 3:1, Porcia Il Pozzo 3:2, Dlf - Pordenone 3:0, S. Andrea - Rojalkennedy 3:0, Virtus TS - Staranzano 0:3, Coselli - Sangiorgina 2:3, Zalet Sloga - Volleybas 2:3, Estvolley - Rizzi 3:0 Estvolley 1S 1S 0 4S:S 44 Staranzano 1S 11 4 37:19 33 Sangiorgina 1S 11 4 37:22 33 Fontanafredda 1S 10 S 34:23 29 Dlf Udine 1S 9 6 3S:22 29 Pordenone 1S 9 6 32:24 2S Virtus TS 1S S 7 29:29 2S Volleybas 1S 9 6 30:2S 24 Rizzi Volley 1S 9 6 31:26 24 Trivignano 1S 7 S 31:2S 24 S. Andrea 1S 7 S 23:31 1S Rojalkennedy 1S 6 9 2S:34 1S Zalet Sloga 15 5 1G 25:37 15 Coselli 1S 2 13 14:39 S Porcia 1S 2 13 11:42 6 Il Pozzo 1S 0 1S 9:4S 2 PRIHODNJI KROG (6.2.) Estvolley - Trivignano, Pordenone - Rizzi, Staranzano - Dlf, Sangiorgina - S. Andrea, Volleybas - Rojalkennedy, Zalet Sloga - Porcia, Il Pozzo - Coselli, Fontanafredda - Virtus Moška C-liga Triestina - Pasian di Prato 3:1, Prata - Ausa Pav 3:0, Volley ball UD - Mortegliano 3:0, Fincantieri - Buia 1;3, Il Pozzo - Volley Club 2:3, Favria - Sloga Tabor 3:0 Volley Ball UD 11 11 0 33:7 31 Mortegliano 11 S 3 27:1S 23 Volley Club TS 11 S 3 27:14 22 Prata 11 7 4 24:16 20 Il Pozzo 11 6 S 24:19 20 Triestina Volley 11 6 S 24:20 20 Buia 11 6 S 24:2S 1S Ausa Pav 11 4 7 21:23 1S Favria 11 S 6 20:23 14 Pasian di Prato 11 3 S 13:26 10 Sloga Tabor 11 2 9 1G:28 8 Fincantieri 11 0 11 2:33 0 PRIHODNJI KROG (6.2.) Triestina - Il Pozzo, Favria - Volleyball, Buia - Sloga Tabor, Fincantieri - Pasian di Prato, Mortegliano - Ausa Pav, Prata - Volley Club Ženska D-liga Roveredo - Volley Team 3:0, Pav Udine - Torriana 3:2, Tarcento - Mossa 1:3, Ronchi - Oma 3:1, Blu Team - Chions 2:3, Sanvitese - Codroipo 3:0, Millenium - Ottogalli 1:3, Majanese -Rojalkennedy 1:3, Buia - Zalet Kontovel 3:0 Buia 13 12 1 36:S 3S Chions 13 11 2 36:1S 31 Mossa 13 10 3 33:17 29 Sanvitese 13 10 3 33:16 2S Ronchi 13 9 4 31:19 2S Ottogalli 13 7 6 31:23 23 Blu Team 13 7 6 26:22 22 Codroipo 13 7 6 29:2S 22 Oma 13 7 6 2S:24 20 Tarcento 13 7 6 26:24 19 Majanese 13 S S 26:27 19 Pav Udine 13 6 7 26:27 1S Roveredo 13 6 7 23:27 17 Rojalkennedy 13 S S 20:27 1S Zalet Kontovel 13 5 8 18:28 15 Torriana 13 3 10 16:33 9 Millenium GO 13 0 13 S:39 1 Volley Team 13 0 13 3:39 0 PRIHODNJI KROG (6.2.) Zalet Kontovel -Ronchi (4.2.), Chions - Roveredo, Torriana -Tarcento, Codroipo - Majanese, Mossa - Blu Team, Volley Team - Millenium, Ottogalli - Buia, Oma - Sanvitese, Rojalkennedy - Pav Moška D-liga o^ - Soča 3:1, Blu Team - Coselli 0:3, Altura - Vivil 0:3, Val - Cus 3:1 Fiume Veneto - Rojalese 3:1, Volley Club - Aurora 1:3 Olympia 11 11 G 33:4 32 Val 11 1G 1 31:1G 29 Vivil 11 9 229:12 27 Coselli 11 7 4 24:16 21 Blu Team 11 6 S 20:22 17 Cus TS 11 S 6 22:23 1S Rojalese 11 S 6 20:22 14 Fiume Veneto 11 4 7 1S:23 13 Soča 11 3 8 14:25 9 Aurora 11 2 9 14:29 9 Altura 11 2 9 10:29 7 Volley Club 11 2 9 9:29 S PRIHODNJI KROG (6.2.) Olympia - Fiume Veneto (7.2.), Volley Club - Altura, Cus - Aurora, Val - Soča (2.2.), Vivil - Coselli, Blu Team -Rojalese 1 503 Torek, 26. januarja 2016 ŠPORT / 1. ženska divizija in mladinska odbojka Medsebojni obračuni 1. ženska divizija Na Goriškem se bo ta teden začel povratni del prvenstva. Po pričakovani zmagi v derbiju proti »sestram« Mavrice Val čaka v petek igralke Mavrice Arcobaleno pomembna tekma, ki bo odločala o prvem mestu na lestvici. Njihov nasprotnik je Intrepida Mariano, ki je trenutno prvi brez poraza. Mavrica Arcobaleno mu sledi takoj za petami z enim samim porazom po »tie breaku«, ki ga je doživela v prvem krogu prvenstva prav proti Ma-rianu. V petek se torej v občinski telovadnici v Marianu ob 20.30 obeta zanimiva tekma. Zalet Sokol bo v soboto, po izgubljenem derbiju iz prejšnjega tedna proti Zaletu Breg, odigral še drugi derbi proti Zaletu Sloga. Tekma bo v občinski telovadnici v Nabrežini ob 19.30. Točk željne igralke Zaleta Sloga se verjetno ne bodo kar tako predale starejšim »Nabrežinkam«, saj točke krvavo potrebujejo, da bi se lahko odlepile od repa lestvice - trenutno so na predzadnjem mestu, ki vodi v dodatne tekme play-outa. Zalet Sokol pa bo na domačih tleh skušal ohraniti svoj varni položaj v sredini lestvice, ki so mu ga prinesle dosedanje štiri zmage. (stc) Na Goriškem Vrstni red: Mariano 25, Mavrica Arcobaleno in Pieris 24, Turriaco 18, Fin-cantieri 12, Mossa 10, Mavrica Val 9, Grado 7, Moraro 6, Villesse 0. Prihodnji krog: Mariano - Mavrica Arcobaleno (29.1.), Mavrica Val - Turriaco (30.1.) Na Tržaškem Vrstni red: Eurovolleyschool in Zalet Breg 24, Volley Club 20, Cus 18, Trie-stina Volley 16, Virtus&Olympia 15, Zalet Sokol 11, Altura 10, CGS in Co-selli 9, Zalet Sloga 6, S. Andrea 0. Prihodnji krog: Zalet Sokol - Zalet Sloga (30.1.), Coselli - Zalet Breg (28.2.) Moški Vrstni red: Naš Prapor 10, S. Andrea 5, CGS in Prevenire 3, Volley Club 0. Prihodnji krog: Naš Prapor prost. 2. ženska divizija Skupina B Zalet Kontovel - Zalet Breg 2:3 (22:25, 25:20, 25:13, 21:25, 8:15) Zalet Kontovel: Antoni, Čufar, De Luisa, Kocman, K. Krevatin, Miniussi, Štoka, Ukmar, Venudo, Zatti (L), Zi-darič; trenerka: Zuzič. Zalet Breg: Braico 13, Biekar, de Rota 21, Dudine 13, Giorgi, Giusto, Klun 6, Meneghetti 6, Piras 1, Stagni, Vesco-vo; trenerka: Zeriali. Tekma je bila izenačena, kot se za derbi spodobi. V tretjem setu je Zalet Breg popolnoma popustil in prednost v nizih je osvojil Zalet Kon-tovel, ki je v četrtem tudi vodil z 21:15. Takrat pa se je pri domačinkah zataknilo, vrstile so se napake tako v napadu kot v polju. Zalet Breg je poostril servis, tako onesposobil sprejem gostiteljic in izboljšal obrambo. Z učinkovito igro v vseh elementih igre so gostje nato nadaljevale v odločilnem setu ter zasluženo zmagale, Zalet Kontovel pa se je pred koncem sprijaznil s porazom. (stc) Vrstni red: Oma 15, Zalet Breg 11, Zalet Kontovel 10, Le Volpi 5, Virtus&Olympia B 4, Altura 0. Under 19 moški Sloga Tabor - Mortegliano 3:0 (25:11, 25:12, 25:17) Sloga Tabor: De Luisa (L), Jerič 4, Katalan 16, Laudani 7, Pagliaro 0, Prete 6, Trento 4, Umek 16, Vattovaz 6; trener: I. Peterlin. Mladinci Sloge Tabor so se tokrat spoprijeli s šibkejšim nasprotnikom. Tekma je bila za domačine lahka, saj so goste spravili v težave že s samim servisom in jih tako prisilili, da so veliko grešili. Na igrišče so stopili vsi igralci Sloge Tabor, ne da bi se pri tem spremenil potek tekme. (stc) Vrstni red: Olympia 24, Ausa Pav 20, Sloga Tabor 19, Prata 13, Futura 11, Aurora Volley 9, Mortegliano 6, Est Volley in Volley Club 0. Under 18 ženske Na Tržaškem Tudi na Tržaškem se je začel drugi del prvenstva mladink. V tem delu so ekipe razdeljene po pokrajinski pripadnosti in iz prvega dela podedujejo točke, ki so si jih priigrale proti ekipam iz svoje pokrajine. Zalet Sloga ima tako iz prvega dela 6 točk, ki jih je osvojil proti Omi. (stc) Zalet Dvigala Barich - CGS 3:1 (25:14, 25:22, 16:25, 25:17) Zalet Dvigala Barich: Feri 20, Kovačič 5, Legiša 4, Maver 14, Olenik 2, Vitez 11, Zaccaria (L1); Antoni 0, Bezin (L2), Breganti, Camassa 0, Ferfoglia 7, Skerk; trenerka: Gantar. Igralke Zaleta Sloga so prva dva seta začele zelo zagrizeno in nasprotnicam niso dovolile, da bi se razigrale. Posebno učinkovite so bile na servisu, s katerim se je predvsem izkazala Jasna Vitez. V tretjem nizu pa je prišlo do klasičnega podcenjevanja nasprotnika, gostje so takoj nemoteno povedle ter prednost ohranile do konca. V nadaljevanju so se doma- igralce Oylmpie, kar pa se pri končnem rezultatu ni poznalo. Gostje so zelo malo grešili in so nasprotnike spravili v težave že s servisom. Pri tem so se odlikovali v napadu, tako da so bili čez celo tekmo v prednosti. (stc) Vrstni red: Olympia 33, Futura 30, Coselli 27, Stella Volley 25, Prata 23, Gemona in Villains 18, Win Volley 15, Travesio 11, Martignacco in Ro-jalese 6, Volley Club 4, Fincantieri 0. Under 16 ženske Na Tržaškem - Skupina 2 Poggivolley - Zalet Sokol 0:3 (17:25, 20:25, 20:25) Zalet Sokol: Bertolini, Bordon, Brecelj, Calabrese, Fabi Pahor, Grilanc, Gruden, Lonzar, Lopreiato, Moro, Salotto, Terpin; trenerka: Žerjal. Zmagi navkljub so igralke Zaleta Sokol igrale zelo prestrašeno. Sprejem jim je šel slabše od rok in posledično tudi grajenje igre. Proti šibkemu nasprotniku pa vse to ni imelo vpliva, saj so gostje osvojile vse tri točke. Zalet Sokol - Zalet Dvigala Barich 3:1 (25:11, 25:16, 24:26, 25:19) Zalet Sokol: Bertolini (L), Bordon, Brecelj, Calabrese, Grilanc, Gruden, Jerman, Lonzar, Lopreiato, Moro, Salotto, Terpin; trenerka: Žerjal. Zalet Dvigala Barich: Fonda, De Luisa, Gruden, Hrovatin, lurkič, Jerič, Kresevič (L1), Marion, Mockor (L2), Protti, Skerk, Udovič, Usai; trener: A. Peterlin. Posnetek z derbija na Proseku v 2. ženski diviziji med Zaletom Kontovelom in Zaletom Bregom fotodamj@n Na Goriškem Mavrica Arcobaleno - Torriana Gial-lo 0:3 (12:25, 12:25, 12:25) Mavrica Arcobaleno: Balta, Birri, Ce-resatto, Cotič, Feri, Leopuscech, Paulin, Petruz, Tomsič, Kovic (L); trener: Magajne. Proti starejšim in fizično močnejšim nasprotnicam so igralke Mavrice začele zelo borbeno igro, v nadaljevanju pa so takoj popustile. Največ težav so imele predvsem v obrambi. Minerva Millenium - ZB Doberdob Sovodnje 0:3 (19:25, 18:25, 29:31) ZB Doberdob Sovodnje: Braini, Colja (L2), Del Pino 6, Doria 0, Ferfolja 3, Odbojkarji Sloge Tabor v kategoriji under 19 činke zbrale in zaigrale učinkovito kot na začetku tekme. Vrstni red: Eurovolleyschool in Zalet Dvigala Barich 9, Oma, Virtus&Olympia in CGS 3, Azzurra 0. Under 17 moški Win Volley PN - Olympia 0:3 (9:25, 8:25, 13:25) Olympia: Bensa, Caval-laro, Cotič, Devetak, Hlede, Korbi, Pahor, Pellis, Princi; trener: Battisti. Zgodnji nedeljski termin tekme je sicer nekoliko vplival na V derbiju, ki je odločal o začasnem prvem mestu, je bil boljši Zalet Sokol. Zalet Sloga je prva dva seta odigral zelo slabo, predvsem na sprejemu, tudi po zaslugi učinkovitih servisov domačink. V tretjem pa so se gostje prebudile, Zalet Sokol je zaigral v polju slabše in set je bil zelo izenačen. Tudi v četrtem setu sta si bili ekipi stalno za petami, v končnici pa je bil Zalet Sokol učinkovitejši. (stc) Vrstni red: Zalet Sokol 9, Zalet Dvigala Barich 6, Altura 5, Le Volpi in Poggi-volley 3, CGS 1. fotodamj@n Frandolič (L1), Gerin 22, Juren 1, Ko-sič 7, Pacori 1, Terpin 11; trener: La-vrenčič. Igralke Soče-Olympie so v prvih dveh setih igrale zelo dobro v sprejemu in napadu. Tudi vse rezervne igralke, ki so stopile na igrišče, so zelo dobro opravile svojo nalogo. Začetek tretjega niza je bil kopija prvih dveh (vodstvo 1:9), v nadaljevanju pa so učinkovito igro pogojevale napake in set se je po maratonskem boju zaključil na razliko. Vrstni red: Torriana Giallo 36, Fincantieri 34, Cormons in Pieris 33, Ronchi 31, Mossa 27, Staranzano 16, Villesse in Soča Olympia 15, Minerva Millenium 9, Farravolo 8, Torriana Blu 6, Mavrica Arcobaleno 4. Under 15 moški Polisigma - Val 0:3 (8:25, 16:25, 18:25) Val: Antonutti, Bensa, Cotič, Devetak, Gomišček, Jarc, Kobal, Persoglia, B. in T. Terpin, Valentinsig, Venuti, Žbogar; trener: Markič. Ekipa s spodnje polovice lestvice je bila Valu nedorasla. Trener Markič je izkoristil priložnost in nekaterim igralcem zamenjal vloge. To jim ni povzročilo večjih težav, saj dobro obvladujejo tehniko in se lahko preizkusijo v različnih igralskih pozicijah. (stc) Vrstni red: Val 26, Gemona 24, Futura 19, Torriana Villains 17, Coselli 15, Prata 14, Polisigma 10, Fincantieri in Pa-sian di Prato 7, Sun Volley 3, Virtus 2. Under 14 ženske Na Tržaškem - Skupina 1 Azzurra - Breg 3:1 (25:17, 25:17, 18:25, 25:14) Breg: Biagi, Cova, K. in N. Lovriha, Maurel, Meton, L. in T. Olenik, Rapotec, Salvi; trener: Drassich. Brežanke so zaigrale boječe in preveč statično na igrišču. Sprejem je bil netočen, kar je vplivalo na neučinkovit napad. V tretjem, zmaga-nem, setu so zaigrale tako, kot znajo, v nadaljevanju pa so spet popustile. Vrstni red: Coselli 12, Oma in Azzurra 10, Breg 7, Sloga Dvigala Barich 2, Oma Junior 1. Skupina 2 Poggivolley - Kontovel 3:0 (25:5, 25:15, 25:20) Kontovel: Blason, De-grassi, Emili, Hussu, Martini, Reggio, Skabar, Starc; trener: Berlot. Čeprav okrnjene, so gostje proti boljšim nasprotnicam zaigrale precej solidno. Akcije so bile dolge in žoga ni kar tako padla na tla. Ekipi sta se borili, zmagala pa je boljša. Eurovolleyschool - Sokol 0:3 (8:25, 14:25, 16:25) Sokol: Braico, Fabi Pahor, Fermo, Kra-vanja, Radina, Vidoni, Zidarich, Žbogar; trenerka: Zavadlav. Z zelo dobrimi servisi (21 asov in 10 zgrešenih servisov) so gostje povsem nadigrale šibkejši Eurovol-leyschool, ki ni imel pravega protio-rožja. Izkazala se je predvsem Martina Zidarich, ki je pri 28 servisih dosegla 10 asov, zgrešila pa niti enega. (stc) Vrstni red: Poggivolley 14, Sokol 12, Altura 8, Kontovel 6, Eurovolleyschool 4, Virtus&Olympia 1. ŠPORT Torek, 26. januarja 2016 1 504 alpsko smučanje - Primorski smučarski pokal Umetno, a brezhibno V Forniju di Sopra za Pokal Nova (organizator SK Brdina) - Na društveni lestvici prvo ŠD Mladina A» Lestvice na spletni strani SK Brdina Člani SK Mladina so v nedeljo osvojili prvo mesto na društveni lestvici Katrin Don brez uvrstitve Na nedeljskem veleslalomu National Junior Race za FIS točke na Zoncolanu je bila smučarka openske Brdine Katrin Don diskvalificirana, saj ni dokončala prve vožnje. Na prvi dve mesti sta se uvrstili Finki Nella Kor-pio in Inka Antikainen (obe letnik 1999). Tržačanka Elisa Andreassich, ki je prav tako članica deželne ekipe (kot Katrin Don), se je uvrstila na 12. mesto. Tekma Fisi: na Trbižu tudi eno prvo mesto V nedeljo je bila na Trbižu druga deželna tekma Fisi v starostnih kategorijah baby in miški. Mladi smučarji združene ekipe ZSŠDI, v kateri nastopajo tekmovalci Brdine, Devina in Mladine, so dosegli nekaj odličnih rezultatov. V kategoriji miškov se je na prvo mesto uvrstil Maks Škerk (Devin) (na fotografiji na zmagovalnem odru, desno). Luka Žetko (Mladina) je bil 8. V kategoriji baby je Julian Su-dano (Brdina) zasedel 6. mesto, Francesco Slavich (Devin) se je moral za- dovoljiti z 9. mestom. V kategoriji miške je Gaia Del Latte (Mladina) zasedla 8. mesto, Anja Glavina (Devin) je bila 15., Tea Strani (Devin) pa 22. Konec tedna bo v Forniju di Sopra na sporedu 32. Trofeja Biberon. Viki Grošelj jutri ob 19.00 v Novi Gorici V založbi Delo je pravkar izšla knjiga Vikija Grošlja ob 40-letnici prvega slovenskega vzpona na osem-tisočak. V njej so objavljeni avtorjevi zapisi z lanske jesenske odprave na Himalajo in zbrani avtorjevi članki, objavljeni zadnjih dvajset let v Sobotni prilogi Dela. Viki Grošelj bo jutri ob 19. uri gost Kulturnega doma v Novi Gorici. Dogodek bo namenjen tudi zbiranju sredstev za prizadete ob potresu v Nepalu. Na progi Cimacuta v karnijskem smučarskem središču Forni di Sopra je smučarski klub Brdina v nedeljo uspešno izvedel prvo tekmo, pokal Nova, letošnjega Primorskega smučarskega pokala. V veleslalomskem spustu so v osemnajstih kategorijah največ točk dosegli smučarji ŠD Mladina, ki so bili šestkrat prvi in zbrali še obilno število uvrstitev na zmagovalnem odru. Tudi najhitrejši je bil iz vrst kriških smučarjev, saj je Ivan Kerpan med mladinci edini pri-smučal v cilj pod časom 40 sekund. V ženski konkurenci je bila absolutno in v kategoriji deklic (letniki 2002-2003) najboljša članica SK Devin in združene ekipe Caterina Sinigoi. V cilj je na odlično pripravljeni progi prispelo 176 tekmovalcev, vpisanih je bilo približno 200. Organizatorjem so se med nočjo na nedeljo nasmehnile nizke temperature, ki so ohranile kakovostno umetno snežno odejo skozi ves tekmovalni dan. Za ŠD Mladina se je v skupni društveni lestvici uvrstil SK Devin, na 3. me- kosarka Mitja Čuk tokrat praznih rok VZS Sklad Mitja Čuk - G. Schultz 8:32 (6:12) VZS: Jelenič 2, Canato 2, Fragiacomo 4, Sfreddo, Milič, Schergna, Spazza-li, pomagač in trener Stefančič. Košarkarji VZS Sklada M. Čuk so se v 4. krogu prvenstva »Bomba« pomerili s še neprema-gano ekipo G. Schultza in po pričakovanju izgubili, ohranili pa so drugo mesto na lestvici. Moštvo G. Schultza je v tem prvenstvu zares razred zase, saj lahko računa na tehnično dobre igralce in predvsem na visokega centra srbskega porekla Paunovica, ki je bil pod košema tudi na tej tekmi nerešljiva uganka za naše košarkarje. Varovanci trenerja Sandija Stefančiča so v prvem polčasu nudili soliden odpor svojim nasprotnikom, v drugem delu tekme pa so bili brez moči. »Kljub porazu moram pohvalili vse naše fante, ki so dali vse od sebe in se požrtvovalno borili. Nasprotniki pa so bili boljši od nas in so zasluženo zmagali,« je športno priznal Stefančič. V prihodnjem krogu bo VZS M. Čuk igral v Červinjanu v četrtek proti ekipi Colibrilli. (lako) Vrstni red: Schultz 8 točk; VZS Mitja Čuk 6; Zunami 4; Cest in Colibrilli 2; Il Mosaico in Le Primizie 0. sto SK Idrija. V mladinski društveni razvrstitvi sta prvi dve mesti ostali nespremenjeni, na tretjem mestu so se uvrstili mladinci SK Javornik. Poleg že omenjenih društev so na prvi tekmi Primorskega pokala sodelovali še SK Brdina, SK Pivka, SK Gorica, SD Kras, SK Matajur, SK Kalič, SK Markin in SK Snežnik. Pokalna tekmovanja se bodo nadaljevala že prihodnji konec tedna v Cerknem v sklopu Miškotovega memoriala. (mar) karate - Shinkai Karate Club Mija Ukmar izbrana v deželno reprezentanco V Pagnaccu pri Vidmu se je odvijal CSAK, skupni deželni treningi tradicionalnega karateja zveze FIKTA, ki se vršijo vsako športno sezono, kot priprava tekmovalcev za deželno reprezentanco.Treningov se je udeležilo pet športnikov karatejskega društva Shinkai club iz Zgonika. Na selekciji tekmovalne ekipe FJK je bila izbrana Mija Ukmar, letnik 2001, ki bo tekmovala, kot črn pas v kategoriji kadetinj. Deželno ekipo čaka tekma na državni ravni, Trofeja dežel, ki bo v kraju Formiggine pri Modeni 28. februarja. Tekme se udeležijo tekmovalci vseh italijanskih dežel do 18. leta starosti. Vsako reprezentanco sestavljajo: ženska in moška kata - ekipa (individualni liki), ženska in moška ekipa v kumiteju (borbi) ter tekmovalci, ki tekmujejo posamezno v svoji kategoriji. Mija Ukmar bo tekmovala posamezno v kategoriji kadetinje, črni pasovi. Solski šahovski turnir V nedeljo je bil na sedežu SST v Trstu drugi turnir šolske mreže, ki jo vodi zavod Žige Zoisa. Nastopilo je kar 28 učencev in dijakov. Osnovnošolci so tekmovali ločeno, srednje in višješolci pa skupaj. Prav ta turnir, kjer je nastopilo 16 šahistov, je bil izredno izenačen in napet. Vse se je odločilo šele v zadnjem, šestem kolu, po katerem so se na vrhu znašli z istim številom točk (4,5) kar trije mladi šahisti. Zoiso-vec Elia Riccobon je nazadnje prevladal pred predstavnikoma Stefana Lejlo Juretič in Matejem Grudnom za- radi boljšega Bucholz količnika. Prav zanimivo pa je, da so tudi prvi trije srednješolci, ki so se zvrstili od 4. do 6. mesta, imeli isto število točk (4). Tu je zaradi boljšega Bucholz količnika prevladal predstavnik Danteja Giovanni Marchesich pred Martino Gruden (Opčine) in Ja-rom Brecljem (Doberdob). V osnovnošolski konkurenci je zmagal Filippo Manca (Campi Elisi, 5,5/6) pred sošolcem Colauttijem (5/6) in našim Matijo Briščikom (4,5/6). Na skupni lestvici vodijo Matej Gruden, Giovanni Marchesich in Filippo Manca. Marko Oblak mladinska košarka - Na Tržaškem in Goriškem Najboljša predstava Bora Brega, Breg Jadran solidno NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Under20 Libertas Gonars - Dom 73:71 (18:15, 32:36, 48:54, 64:54) Dom: Cianetti, Franzoni 25, Coz 9, Cibin 1, Furlan 2, Peteani 10, Costi 2, Vi-sintin 2, M. Antonello 20. Trener: Delli-santi. Igralci Doma so morali priznati premoč Gonarsa šele po podaljšku, kar je lep korak naprej v primerjavi s prvim delom prvenstva, ko so v Kulturnem domu v Gorici izgubili s končnim 52:79. Furlan in soigralci pa bi lahko nedeljsko srečanje osvojili, saj so tri sekunde in pol pred koncem četrte četrtine imeli žogo v svojih rokah in vodili z dvema točkama prednosti. Žogo pa so nerodno izgubili ter zagrešili osebno napako. Igralec Gonarsa je tedaj uspešno izvedel prosta meta in izenačil ter tako priboril svoji ekipi podaljšek. »Overtime« je bil nato zelo izenačen, na koncu pa so prevladali domači, ki so tako vknjižili novi dve točki. (av) Under16 Amici Pall. Udinese - Dom 96:36 (30:9, 48:17, 74:21) Dom: Komic, Čavdek 6, Jakin 2, Ce-cere 12, Terčič, Frandolič 3, Zavadlav 2, Mucci 2, Devetak 4, Peric nv, Chimenti 5. Trener: Zavrtanik. Dom je proti vrstnikom iz Vidma doživel nov visok poraz. Varovanci trenerja Zavrtanika so tekmo začeli zelo slabo v obrambi, saj so nasprotnikom dovolili 30 točk v prvih desetih minutah. Srečanja je bilo tako predčasno ko- nec, do prave reakcije gostov pa je prišlo šele v zadnji četrtini, ko se je razigral Cecere, ki je v izdihljajih tekme dosegel 6 od svojih 12 točk in bil tako najboljši strelec svoje ekipe. (av) Under16 Starenergy - Breg Jadran 47:57 (12:14, 30:33, 43:43) Breg Jadran Mediachem: Kalc 3, Zgur 11, Cappellini 13, Emili 9, P. Zettin 15, D. Zettin 6, Maver, Paulina. Trener: Krečič. Združena ekipa Breg/Jadran je tokrat igrala v gosteh proti tržaškemu Sta-renergy, nastopala pa je v izredno okrnjeni postavi. Zaradi kratke klopi se je trener Krečič odločil za consko obrambo od samega začetka tekme, kar je predvsem v uvodnih minutah zmedlo nasprotnike. Gostje so takoj povedli z delnim izidom 8:0, številne izgubljene žoge pa so omogočile domačinom, da se vrnejo v igro. V nadaljevanju je bilo srečanje izjemno izenačeno, odločilno prednost pa si je Breg priigral v zaključnih minutah in se tako zasluženo veselil nove zmage. (ep) Under 15 elite Bor Breg - Centrosedia 60:49 Bor Breg: Bonini 9, Negovetti 10, Cin-gerla 14, Pregarc 2, A. Žerjul 1, M. Žer-jul 10, Paiano 14, Tretjak. Trener: Popo-vič. 3T: Cingerla in Paiano 2. Igralci Borove ekipe v elitnem prvenstvu U15 so verjetno odigrali najboljšo tekmo v sezoni in zasluženo premagali ekipo Centrosedia. Tekma je bi- la v prvem polčasu izenačena in izjemno zanimiva. Obe ekipi sta prikazali dobro tehnično in taktično znanje. V drugem polčasu so nato domačini pritisnili na plin in izjemno dobro zaigrali zlasti v obrambi. Priigrali so si prednost tudi 15 točk in brez večjih težav obdržali varnostno razdaljo do izteka srečanja. Kljub dobri predstavi v napadu dvojca Cingerla-Paiano, si celotna ekipa zasluži pohvalo za zagrizenost na igrišču. (ep) Under15 Azzurra - Jadran Carpenteria Breg 51:43 (13:18, 24:27, 40:36) Jadran: Zidarič 6, Švab 22, Sedmak 2, Berdon, Bitežnik, Persi, Vecchiet 13, Pečar, Race, Grgič, Emili. Trener: Jako-min. Mestni derbi je tokrat odločal o drugem mestu na lestvici deželnega prvenstva U15. Jadran je gostil pri Az-zurri in napovedalo se je izredno zanimivo srečanje. Jakominovi fantje so začeli izjemno odločno. Igrali so kot dogovorjeno, saj so si s čvrsto obrambo priigrali veliko protinapadov. V drugi četrtini so nekoliko popustili ritem, vendar so še vedno ostali v vodstvu. Tekmo je nato odločala tretja četrtina, ki so jo gostje začeli s slabim pristopom. V napadu so igrali preveč posamično, kar so domačini izkoristili in vodstva niso več izpustili do konca tekme. (ep) Under 14 Elite Ardita - Bor 58:42 18 Torek, 26. januarja 2016 NOGOMET / V soboto Vesna - Kras Pričakovani slovenski derbi elitne lige med Krasom in Vesno bo v soboto na nogometnem pravokotniku v Križu. Tekma se bo začela ob 14.30, medtem ko bodo od nedelje, 31. januarja, vse nogometne tekme na sporedu od 15. ure. Derbi prvega dela sezone v Repnu (na fotografiji FOTO-DAMJ@N) se je končal s klavrnim 0:0. Takrat je na repen-skih tribunah bilo okrog 700 gledalcev. Koliko jih bo v soboto v Križu? Sobotna tekma bi lahko bila pravi mejnik za obe enajsterici naših društev. 1 Dve prosti nedelji V drugem delu sezone se bodo nogometaši v deželnih prvenstvih »ustavili« dvakrat. Prvič že v nedeljo, 21. februarja. Deželna nogometna zveza je namreč tisti datum »rezervirala« za morebitne zaostale tekme oziroma zaostali krog, v primeru slabega vremena. Drugič pa bodo prosto nedeljo nogometaši imeli za veliko noč, ki letos pade 27. marca. Nato bo na sporedu še zadnjih pet krogov. Redni del se bo namreč letos končal v nedeljo, 1. maja. elitna liga - Rdeče-beli premagali vodilni Lumignacco Super Kras Vzponi in padci. Tako sezono so napovedali v taboru Krasa in zadeli v polno. Varovanci trenerja Tončija Žlogarja so doslej izgubili marsikatero tekmo proti slabšim nasprotnikom. V nedeljo pa so poskrbeli za edinstven podvig: pred domačim občinstvom so premagali vodilni Lumignacco, ki ne preživlja najlepših trenutkov. Ker je Cordenons zmagal, je na vrhu lestvice dohitel moštvo, ki je vodilo od samega začetka sezone. Tretjeuvršče-na Torviscosa pa ima le točki manj. Prvenstvo je skratka še zelo odprto. ELITNA LIGA Kras Repen - Lumignacco 3:1 (1:0) Strelci: Stančič 12.; Del Riccio 46., Smrtnik 57. in Spetič v 75. (11-m) Kras: D'Agnolo, Košuta (Simeoni), Salkič, Tomizza, Pahor, Spetič, Facchin, Grujic (Carlevaris), Smrtnik (Kocman), Maio, Stančič. Trener: Žlogar. Lumignacco: Peressin, Cantarutti, Guobadia (Hotti), Vukelič, Borsatti, Klun, Del Riccio, Garzitto (Tomadini), Lionetti (Božič), Nardella, Sain. Trener: Cortiuola. Rdeč karton: Borsatti v 75. Chions - Vesna 2:2 (1:2) Strelec za Vesno: Božičič v 5. in 33. Vesna: Carli, G. Kerpan, Mucio Crasso (od 78. Venturini), Potenza, Disnan, Vatovec, Kosmač, Toffoli, Colja, Božičič, Menichini (od 61. Stanich). Trener: Sandrin. 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Mladost 1:0 (1:0) Strelec: 39. Černe (11-m) Sovodnje:Dovier, Stergulz, Clancis, S. Tomsič, Galliussi, Bernardis, Bytyci, C. Visintin, J. Visintin (Markovič), Černe (Čavdek), Hriberšek. Trener: Sambo. Mladost: Devetak, D. Peric, Silvestri, Ferletič (Furlan), Candusso, E. Cadez, Vizintin, Marušič, Ferlez (Zollia), M. Peric, Milič (Simeone). Trener: Gon. Breg - Turriaco 1:2 (1:2) Strelec: 30. Leiter Breg: Daris, Piccolo (Simic), Rocca (Cerebuch), Bolcich, Leiter, Degrassi, Nardini (Pigato), Pohlen, Martini, Vianello, Nigris. Trener: De Fabris. Zarja - Terzo 1:1 (1:1) Strelec: 38. Tarable Zarja: Catellarin, Jevnikar, Grizonič, Varglien, Barut, Šestiš, Zucchini, Roviglio, F. Bernobi (Puzzer), Tarable (Aiello), Marzini. Trener: Vitulič. 2. AMATERSKA LIGA Villesse - Primorje 1:2 (0:0) Strelca: 60. Metullio 11-m, 75. Danieli Primorje: Carmeli, Marchetti, Cerar, Santoro (Kovacic), Furlan, Benvenuto, Metullio, G. Semani (romano), Danieli, Chierini, Nigris (Rooney). Trener: Ravalico. Audax - Gaja preložena zaradi poškodbe sodnika Rdeče-beli so povedli v uvodnem delu srečanja z Dinom Stančičem, ki je bil na koncu junak srečanja, saj je v drugem polčasu tudi izsilil najstrožjo kazen. Enajstmetrovko je uspešno izvedel kape-tan Luka Spetič, ki je tako zapečatil usodo gostov. Lumignacco, pri katerem igrajo tudi trije slovenski nogometaši z Obale (Koprčana Vukelič in Božič ter Anka-rančan Klun), je sicer v prvi minuti drugega polčasa izenačil z Del Ricciom. Ampak to je bilo tudi vse, saj je kmalu zatem drugi gol za Kras dosegel Žiga Smrtnik. Resnici na ljubo so imeli gostje po Smrtnikovem golu še eno lepo priložnost za izenačenje, ki pa so jo zapravili. Kras je tokrat igral zelo solidno. V obrambni vrsti so bili Žlogarjevi fantje zelo zbrani. Pozna pa se tudi, da prihajata v pravo formo tudi Tomizza in Grujic, ki sta v prvem delu sezone bolj malo igrala. Če pa bosta še naprej zadevala v polno Smrtnik in Stančič, potem se Žlogarju ni treba bati. Rdeče-beli bi se lahko s takim pristopom in podobnimi predstavami še Naš fotograf Damjan Balbi je v svoj objektiv ujel prvi gol Dina Stančiča v prvem polčasu (levo) in (upravičeno) veselje sežanskega napadalca s soigralci fotodamj@n bolj približali vrhu lestvice. V Krasovem taboru sicer opozarjajo, da se želijo či-moprej le oddaljiti od spodnjega dela oziroma play-outa. Razveseljivo je tudi dejstvo, da se pri Krasu vse bolj uveljavljajo mladi. Prav slednji so prihodnost kluba. Po tekmi so se Krasovi nogometaši v novih slačilnicah veselili pomembne zmage. Posladkali so se s torto, ki jo je prinesel slavljenec, športni vodja Radenko Kneževič (praznoval je 37. rojstni dan). Pravzaprav torto je spekla Kneževičeva mama. Nekaj kilogramov težko sladico so rdeče-beli »požrli« v nekaj minutah. (jng) 1 enajstmetrovko je imel doslej Kras na razpolago v letošnji sezoni v svojo korist. Uspešno jo je v nedeljo izvedel Spetič. Izboril pa si jo je Dino Stančič. Nedeljski je bil že 18. krog. PO 18. KROGU Pričakovanje in pogrešamo ga Jan Grgič Konec tedna, ki je pred nami, bo minil v znamenju slovenskega derbi-ja v elitni ligi med Vesno in Krasom (v soboto ob 14.30 v Križu). V zamejski športni javnosti je morda bolj pričakovan in občuten kot lanski tržaški derbi v D-ligi med Krasom in Triesti-no. Hočeš nočeš, v dobrem (in predvsem) v slabem smo Slovenci v Italiji še vedno veliki vrtičkarji. Upam si napovedati, da bi se lahko v soboto v Križu zbralo tudi do tisoč ljubiteljev nogometa. Pustimo se presenetiti. Samo, da ne bo polemik, vroče krvi in nepotrebnih napetosti. Ne smemo pozabiti, da je derbi le... nogometna tekma. Če kdo ne razmišlja tako, naj raje ostane doma. Nogometni konec tedna se je za ljubitelje derbijev končal na najboljši način. Kras je zmagal in Vesna je igra- la neodločeno: v pričakovanju sobotnega medsebojnega obračuna znaša razlika med obema ekipama le tri točke (Vesna 30, Kras 27). Pri Vesni so lahko zadovoljni, da imajo takega kalibra, kot je Saša Božičič. V Chionsu jih je z dvema »bombama« rešil pred porazom. Pri Krasu pa navijači lahko pogrešajo Radenka Kneževiča, ki je po lanski sezoni obesil copate na klin, in se posvetil drugim vlogam (športni vodja). Nekateri so ga lani izza mreže kritizirali, češ, da ni več »pravi«. Ampak... četudi se je Ridži dotaknil le ene same žoge, smo ga lahko občudovali z njegovimi prefinjenimi, popolnimi nogometnimi gibi. V kratkem prostoru je bil brezhiben. Ni bil maratonski tekač. Bil pa je ciničen. Pred vrati hladnokrven. Pravi napadalec. Igral bi lahko tudi v višjih ligah. vesna - V Chionsu v • v* v Bozicicu odgovoril Corvaglia Dve mojstrovini Saše Boži-čiča iz razdalje sta v prvem polčasu ponesli Vesno v vodstvo, vendar v vrstah Chionsa je bil tokrat prav tako navdihnjen nekdanji napadalec Krasa Alessio Cor-vaglia, ki je prav tako dvakrat zatresel kriško mrežo. Dejstvo, da Vesna je že drugič zapored zatajila v napadu, ne predstavlja pravega alarmnega zvonca, vendar trener Sandrin je v zadnjih dveh krogih ponudil priložnost kar štirim napadalcem, celo Stanichu, ki je običajno nastopal v bolj odmaknjenih linijah. Colja je v Chionsu zgrešil čisto priložnost že v prvem delu, ko bi lahko Križani postavili na varno izid. Corvaglia jim sicer minuto za tem ni opravičil napake in po lepi ukrotitvi žoge v kazenskem prostoru premagal Carlija, ki ni uspel ponoviti čudeža iz 18.minute, ko je z nogami prestregel strel napadalca rumeno-modrih. Menichini je v 33. minuti je obrambi Chionsa izsilil prekršek na robu kazenskega prostora in že drugič pogrnil mizo nepogrešljivemu Božičiču za delni 1:2. Rahlo vodstvo pa Vesni ni bilo dovolj, da bi domov odnesla vse tri točke. Corvaglia je v 53. minuti ponovno premagala Carlija. Do reakcije je tudi prišlo, a priložnosti Colje v 60. minuti in neposredni poskus Božičiča iz kota nista bili nagrajeni z novim golom. V iztekih srečanja sta se obe moštvi zadovolji s točko. Ta je koristila predvsem domačinom, ki zasledujejo obstanek in so ravno doživeli menjavo na klopi. V taboru Vesne so točko komentirali kot pravično, popolni izkupiček bi jo na račun drugih izidov lahko ponesel bližje vrhu. (mar) Elitna liga Chions - Vesna 2:2, sm - Cordenons 1:B, Kras Repen - Lumignacco B:1 Rivignano - Cjarlins 0:2, Sanvitese - Flaibano 2:0, Tolmezzo - Tricesimo 0:1 Torviscosa - Manzanese 1:0, Corno - Gemonese 0:1 Cordenons 18 11 4 B 29:14 B7 Lumignacco 18 11 4 B 26:16 B7 Torviscosa 18 10 S B 18:12 BS Gemonese 18 9 4 S 19:14 B1 Vesna 1S S e 4 S4:19 S0 Kras 1S 7 e S 27:22 27 Cjarlins Muzane 18 7 S 6 26:26 26 Tricesimo 18 7 4 7 BB:B4 2S Sanvitese 18 7 2 9 2B:24 2B Tolmezzo 18 S 6 7 26:2B 21 Flaibano 18 S 6 7 20:26 21 Virtus Corno 18 6 B 9 18:24 21 Chions 18 4 6 8 19:27 17 Rivignano 18 4 S 9 1S:B1 17 Gradisca 18 1 9 8 1S:2S 12 Manzanese 18 B B 12 19:B0 12 PRIHODNJI KROG (31.1.) Cjarlins - Virtus, Cordenons - Chions, Flaibano - Rivignano, Gemonese - Tolmezzo, Lumignacco - Sanvitese, Manzanese - Ism, Tricesimo - Torviscosa, Vesna - Kras Repen (v soboto) Promocijska liga Juventina - Gonars 2:2, OlB - S. Giovanni 2:1, Primorec - Sistiana 2:2, Cervig nano - S. Andrea B:1, Ronchi - Sangiorgina B:1, San Luigi - Trieste Calcio 2:1, Sevegl ano - Costalunga 1:B, Zaule - Valnatisone 3:3 San Luigi 8 14 2 2 47:19 44 Costalunga 8 11 4 B 27:1S B7 Juventina S 10 S S 2S:12 SS Trieste Calcio 8 9 B 6 B9:19 B0 Sistiana 1 8 7 6 S 22:24 27 Valnatisone 8 7 6 S 2B:19 27 Pro Cervignano 8 7 S 6 21:20 26 Sangiorgina 1 8 6 6 6 19:2B 24 Primorec S 7 S S 21:27 24 S. Giovanni 8 7 2 9 2B:2B 2B Gonars 8 6 4 8 26:27 22 Ol3 8 S 7 6 19:2B 22 Ronchi 8 S S 8 22:28 20 Zaule 8 S 4 9 2B:B2 19 S. Andrea 8 B B 12 21:B9 12 Sevegliano 1 8 2 1 1S 1B:41 7 PRIHODNJI KROG 01.1.): San Giovanni - Juventina, Valnatisone - Oß , Sangiorgina - Primorec, Gonars - Pro Cervignano, S. Andrea - Ronchi, Sistiana San Luigi, Trieste Calcio - Sevegliano, Costalunga - Zaule 1. amaterska liga Breg - Turriaco 1:2, Cormonese - Isonzo 2:1, Gradese - Romans 2:0, Mariano - Domio 1:2, Porpetto - Isontina 1:0, Pro Gorizia - Aquileia 2:0, Sovodnje - Mladost 1:0, Zarja - Terzo 1:1 Pro Gorizia 18 11 6 1 28:8 B9 Domio 18 11 B 4 B1:16 B6 Gradese 18 10 2 6 27:17 B2 Zarja 1S S 7 S 26:1 S S1 Isontina 18 8 S S 2B:16 29 Terzo 18 7 4 7 19:19 2S Isonzo 18 7 4 7 21:2B 2S Cormonese 18 6 4 8 2B:20 22 Romans Medea 18 6 4 8 27:B0 22 Breg 1S e 4 S 17:20 22 Mariano 18 S 7 6 16:20 22 Sovodnje 1S S e 7 1S:2S 21 Aquileia 18 S S 8 19:B1 20 Mladost 1S S 4 9 1S:22 19 Turriaco 18 S 2 11 1S:2S 17 Porpetto 18 B S 10 12:B2 14 PRIHODNJI KROG 01.1 ): Aquileia - Breg, Domio - Zarja (v soboto), Turriaco - Cormonese, Isontina - Mariano, Isonzo - Gradese, Mladost - Porpetto, Romans - Sovodnje, Terzo - Pro Gorizia 2. amaterska liga Alabarda - Moraro 0:2, Audax - Gaja prel., Campanelle - Montebello 0:0, Chiarbola - Sagrado 7:1, Muglia - Azzurra B:0, Roianese - Ruda 1:2, Romana - San Canzian 1:1, Villesse - Primorje 1:2 Primorje 1S 1S 21 4e:7 47 Chiarbola 18 14 22 41:1 B 44 Ruda 18 10 44 4B:2B B4 Villesse 18 10 44 41:2B B4 Audax 17 10 4 B B0:14 B4 Moraro 18 10 26 B6:20 B2 Muglia 18 9 4S B2:19 B1 San Canzian 18 8 46 BB:2B 28 Romana 18 7 47 29:24 2S Montebello 18 6 S7 29:2S 2B Roianese 18 6 48 B7:BS 22 Azzurra 18 S 2 11 B4:B7 17 Campanelle 18 4 4 10 24:BS 16 Gaja 17 S 1 1S 1S:S2 10 Sagrado 18 2 0 16 11:100 6 Alabarda 18 0 2 16 8:42 2 PRIHODNJI KROG (31.1 ) Azzurra - Alabarda, Gaja - Muglia Montebello - Chiarbola, Moraro - Campanelle, Primorje - Roianese, Ruda - Audax, Sagrado - Romana, San Canzian - Villesse prej do novice www.primorski.eu1 / NOGOMET Torek, 26. januarja 2016 19 prva amaterska liga - Pred polno sovodenjsko tribuno Odločilna je bila ... roka Slovenski goriški derbi, ki je ponujal tri izjemno pomembne točke v boju za obstanek, so osvojile Sovodnje Sovodnje je tudi drugič premagalo Mladost in osvojilo zelo pomembne tri točke v boju za obstanek. Do-berdobci so pokazali premalo, da bi si zaslužili nekaj več. Tekma je bila odigrana na nizki ravni, kot sta tudi priznala Daniel Skarabot, ki je trenutno poškodovan, in Rok Čer-ne. Prvi je povedal: »Srečanje je bilo skromno. Sovodnje je le enkrat streljalo v vrata in zadelo. Mi pa smo nekajkrat poizkusili, a žoga ni nikoli prečkala okvir vrat.« Njegov kolega v sovodenjskem dresu pa je menil: »Tekma je bila porazna, a pomembne so bile samo tri točke. Ekipa je dobra in se lahko reši. Lepo bi bilo, če bi se rešila tudi Mladost.« Mnogokrat je v takih tekmah odločilna ena sama epizoda in tudi v tej je bilo tako, ko se je v 40. minuti Erik Cadez dotaknil žoge z roko v kazenskem prostoru in sodnik se je odločil za enajstmetrovko, ki jo je Rok Černe hladnokrvno izvedel. Navsezadnje je zmaga domačinov zaslužena, saj so pokazali, da imajo dobre posameznike, ki lahko izstopajo. V nedeljo je bil eden od teh nedvomno Simon Čavdek, ki je večkrat spravil v težave gostujočo obrambo. Pri Mladosti, vsaj v nedeljo, takih igralcev ni bilo opaziti in zaradi tega je morda Sovodnje v rahli prednosti, da prej doseže obstanek kot ekipa iz Doberdoba. (mf) Tudi molitev obrnjeni proti Meki Čeprav nedeljski derbi med Sovodnjami in Mladostjo ni poskrbel za najboljši spektakel na igrišču, saj je bilo kakovostnih potez bolj malo, je bila tekma pravi dogodek. Težko pričakovano srečanje je namreč v .Sovodnje privabilo številne gledalce, ki so napolnili tribune do zadnjega kotička. Kot se spodobi za najpomembnejša srečanja v A-ligi, je tudi derbi 1. AL zahteval sicer minimalno podražitev cene vstopnic, kar je spravilo v nejevoljo nekatere navijače. Med temi je bila tudi skupina Afganistancev in Pakistanec oz. prosilcev za azil, ki so jih nastanili v nekdanji karabinjerski vojašnici v Gabrjah. Sami so poskrbeli za presenečenje, saj so po koncu prvega polčasa skupno zmolili kar na tribunah. Težko je verjeti, da bi tovrstnim molitvam bili priča gledalci v Doberdobu leta 1974, ko je bil 19. januarja na sporedu prvi zgodovinski derbi med ekipama. Za lepo pričevanje s tistega obdobja je poskrbel eden izmed najbolj zvestih navijačev Sovodenj oz. profesor Rado Pelicon, ki je pripravil dokumentarni posnetek z omenjenega srečanja. Tega so zavrteli v nedeljo po končani tekmi v društvenem baru. V Doberdobu se je tedaj ob igrišču zbralo okrog200gledalcev, zmagala pa je Mladost z 2:1. Veliko navijačev in simpatizerjev pa je bilo tudi na letošnjem derbiju v Sovodnjah, saj so bili društveni odborniki in odbornice neprestano na delu, da bi s kuhanim vinom segreli premražene gledalce, s pivom in »pa-štašuto« pa so nato potolažili oz. še dodatno razveselili igralce in navijače obeh ekip. Če se za trenutek povrnemo k dogajanju na travnati zelenici, je bilo atraktivnega nogometa bolj malo. Mraz in težko igrišče sploh nista olajšala dela igralcev, ki so se izkazali tudi z nekaterimi ponesrečenimi streli oz. pravimi »raketami«. Ena žoga je tako poletela do sosednjega gozda, ena je za kak meter zgrešila sosednjo avtocesto, do cilja pa je prišlo usnje, kije silovito zadelo Galliussia v prsni koš. Na srečo ni bilo hujših posledic, branilec Sovodenj pa se je nato po sicer grdem prekršku nad Miličem kar dvakrat želel rokovati z nasprotnikom, napadalec Mladosti pa ga je obakrat zavrnil. Škoda, saj je drugače derbi potekal v znamenju pravega fair-playa in športnega duha, kar na nogometnih igriščih ni čisto samo po sebi umevno. (av) 3 ekipe naših društev se bodo v drugem delu borile za obstanek v 1. AL: poleg Sovodenj in Mladosti še dolinski Breg. Derbi med Sovodnjami in Mladostjo ni bil na visoki tehnični ravni bumbaca v bazovici Jutri (14.00) Zarja proti Crveni zvezdi Jutri bo v Bazovici prestižna nogometna prijateljska tekma. Ba-zovska Zarja bo gostila člansko ekipo beograjske Crvene zvezde, ki se te dni mudi na pripravah na slovenski Obali. Nekdanji evropski prvak zanesljivo vodi v prvi srbski ligi. Rdeče-beli so v nedeljo na zaprtimi vrati koprske Bonifike premagali domače kanarčke s 4:3. Jutrišnja tekma se bo začela ob 14.00. 1. amaterska liga Zarji le točka, Breg nezasluženo izgubil Primorje ne popušča - Gaja ni igrala Po nesrečnemu nastopu proti Isontini (1:3) je bazovska Zarja polovično izdelala izpit proti Terzu, ki je v prvem polčasu izkazal boljšo igro in tudi prvi povedel s Hoxho v 22. minuti. Po zadetku so se Vi-tuličevi varovanci le nekoliko streznili. V napadu je Šestič izsilil enajstmetrovko, ki jo je Bernobiju sprva ubranil domači vratar, na odbito žogo je najhitreje planil Tarable, ki jo je porinil v mrežo za delni 1:1. Izid se vse do zaključka srečanja ne bo spremenil. V drugem delu je Zarja zapravila kar lepo število priložnosti za vodstvo, še najboljšo je imel Puzzer, ki je streljal mimo vrat. Vse bolj se oddaljuje tudi vrh lestvice, ki ga je bazovsko moštvo skoraj okusilo po prvem delu prvenstva. Poraza z Ison-tino in Mladostjo ter zadnji neodločeni izid so jo stale že 8 točk. Pri sosednjem Bregu se s podobnim problemom srečujejo že dalj časa, položaj je še dodatno zaostril domači poraz proti nižje uvrščenemu Tur-riacu. Poraz je bil vse manj kot zaslužen, saj je Breg imel pobudo igre skozi celotno srečanje in tudi prvi povedel z Leiterjem v 32. minuti. Turriaco je sedem minut kasneje najprej izenačil po enajstmetrovki in nato povedel po lepi prodorni podaji, ki jo je De Angelini spremenil v gol. V drugem polčasu obkolje-vanje nasprotnikovih vrat Bregu ni obrodilo sadov. Večkrat je bil površen Jar Martini, ki je usnje poslal mimo vrat. V Gorici je bilo srečanje med Audaxom in Gajo prekinjeno po dveh minutah igre, ker si je sodnik poškodoval gleženj. Želja odbornikov Gaje je, da bi zaostalo srečanje igrali v nedeljo, 21. februarja. Zadnjo besedo pa ima vodstvo pokrajinske nogometne zveze. Na vrhu lestvice vztraja proseško Primorje, ki je v Vilešu slavilo zmago z 1:2. Metulio je v 32. minuti z bele točke nadoknadil hladno prho iz druge minute, ko so domači povedli, preobrat Primorja je sklenil Danieli v drugem polčasu, ki se je po mnenju in posledičnem ogorčenju domačinov razvil iz prepovedanega položaja. (mar) mladinski nogomet - V deželnih in pokrajinskih prvenstvih Tokrat brez poraza Deželni naraščajniki Kras Repen - Cometazzurra 1:1 (0:0) Strelec: A. Malalan (11-m) Kras: Stranieri, Nabergoi, Carli, Curri, Caldarola, Benetton, Rabusin, Dekovič, A. Malalan, E. Bre-zich, Devide; Perossa, Plemeniti, Kavčič, P. Bre-zich, Cenci. Trener: Cotterle. Za Krasove deželne naraščajnike se je začel težko pričakovan drugi del prvenstva. Na trebenski zelenici je gostila solidna ekipa Co-metazzurra, ekipi pa je pričakalo zmrznjena igralna površina. Domačini so se dobro upirali tehnično dobro podkovanim nasprotnikom. Po prvem polčasu brez zadetkov so v drugem delu tekme najprej povedli gostje. Domačini pa se niso predali in zasluženo izenačili z enajstmetrovko, ki jo je že sodnikovem podaljšku uspešno izvedel Aleksander Malalan. Trener Cotterle je bil ob koncu srečanja zadovoljen s pristopom svojih varovancev in tudi z dejstvom, da je ekipa v primerjavi s prvim delom sezone veliko napredovala. (ep) Pokrajinski naraščajniki Juventina - Pro Romans Medea 5:1 (3:0) Strelci: Kerpan 2, Vidoz, Copetti, Impastato Juventina: Barone (Medeot), Tonani (Tomšič), Pavletič, Impastato (Viler), Malič, O'Loughlin (Os-so), Deganutti (Petejan), Vidoz (Piva), Mantovani, Copetti (Soban), Kerpan. Trener: Sarcina. Kljub sončnemu vremenu je bilo štan-dreško igrišče povsem poledenelo, sodnik pa je naposled le sprejel odločitev, da se srečanje med domačo Juventino in Pro Romansom lahko odigra. Gostje so na začetku tekme nekoliko presenetili domače nogometaše z napadalno igro, igralci trenerja Sarcine pa so takoj odreagirali in kmalu povedli. Po prvih 30 minutah so tako domačini dosegli že tri zadetke. V drugem polčasu so nato gostje po nepravično dosojeni enajstmetrovki izenačili (strel je najprej odbil vratar Barone), domačini pa se niso pustili pre- senetiti in še z dvema zadetkoma dokončno zapečatili zmago z izidom 5:1. Z dvema zadetkoma je tokrat izstopal napadalec Kerpan, vsi pa so dali svoj doprinos k zmagi. (ep) Deželni najmlajši ISM Gradisca - Kras Repen 1:3 (0:1) Strelec: Breganti 3 Kras: Umek, Škabar, Stocca Kralj, Matuchina, Ber-trandi, Žvab, Pipan, Gargiuolo, Breganti, Carle-varis, Vidali; Balzano, Carli, Birsa, Lucchetti. Trener: Božič. Z derbijem dveh trenerjev in bivših soigralcev pri Krasu Arčabi in Božiču se je tudi za deželne najmlajše Krasa začel drugi del prvenstva. Ekipa iz Gradišča je prvi del prvenstva zaključila pred Krasom in je tako veljala za favorita. Igralci trenerja Božiča pa so nastopili izjemno odločno. Srečanje je bilo izjemno borbeno, z minimalnim vodstvom pa je Kras zaključil prvi polčas. V drugem delu pa se je povratnik Breganti (po birokratskih težavah pri prestopu v drugi klub se je vrnil v matično društvo Kras) razigral in še z dvema goloma zapečatil lepo zmago Krasa. Deželni najmlajši 2002 (poskusno prvenstvo) Union 91 - Kras Repen 0:0 Kras: Zago, Stojanovič, Pertot, Gio. Marinoni, Pa-risi, Vescovo, Giovannini, Tomasettig, Raseni, Starc, Okretič; Rizzi, Stocca, Giu. Marinoni, Stoppani, Di Lullo. Trener: Prodanovič. Krasova ekipa v poskusnem prvenstvu najmlajših je gostila pri Unionu 91. Krasovi nogometaši so začeli s pravim pristopom in bili vseskozi boljši nasprotnik. Žal se je repenskim napadalcem večkrat zataknilo pred samim golom, tako da zasluženega vodstva niso uspeli doseči. Domačini so igrali pretežno iz protinapadov, kar pa ni presenetilo Krasove obrambe. Na koncu sta ostala oba gola nedotaknje- na in Kras se je kljub solidni predstavi moral zadovoljiti le s točko. (ep) Pokrajinski najmlajši Na Tržaškem Opicina - Zarja 1:4 (1:3) Strelci: Tomsich 2, Čermelj, Sancin Zarja: M. Savi, Di Donato, Čermelj, Tomsich, Ben-čina, Matassi, Ražem, Gustini, Canciani, Sancin, Ferluga; Gruden, Košir, A. Savi. Trener: Mevlja. Zarja je v pokrajinskem prvenstvu najmlajših začela tam, kjer je zaključila prvi del. Z visoko zmago v gosteh na Opčinah so zarjani potrdili, da ekipa pod vodstvom trenerja Me-vlje lepo napreduje. Že po prvem polčasu so gostje trikrat zatresli mrežo domačinov. Na igrišču so bili mladi nogometaši Zarje povsem dominantni in bi lahko dosegli tudi še večje število zadetkov. Z dobro igro so dokazali, da se bodo tudi v nadaljevanju sezone borili za sam vrh lestvice. (ep) Pokrajinski najmlajši Na Goriškem Audax Sanrocchese - Juventina 0:5 (0:2) Strelci: Graziano 2, Boschin, Santoriello, L. Zog-gia. Juventina: Braida, Famos (Visintin), Lenardi (Komjanc), Bellan, Rochira, L. Zoggia, Graziano, Santoriello, Toso (Capri), A. Zoggia, Boschin (Co-tič). Trener: Surace. Po negativni seriji in manjši krizi (na težkih zimskih igriščih so proti leto starejšim nasprotnikom igrali večkrat v podrejenem stanju) so nogometaši Juventine ponovno okusili visoko zmago. Tekma je bila brez večjih težav za Suracejeve fante, ki so že po prvem delu vodili z izidom 0:2. V nadaljevanju so se tudi menjave dobro obrestovale, saj je igra Juventine ostala na visokem nivoju. Trikrat so gostje še zatresli mrežo domačinov v drugem polčasu in se tako veselili visoke zmage. (ep) 2Q Torek, 26. januarja 2016 ŠPORT / 1. Se ukvarjam z jadranjem, ker ... Me je očka pri šestih letih peljal na tečaj jadranja in me je od takrat ta šport popolnoma prevzel. bo. Pilot vojaških letal. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Bolezni. 5. V kaj verjamete? V dobre ideje, ker pozitivno vplivajo na druž- 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Prvo mesto na evropskem prvenstvu ORC v Valencii. 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? GQ OSEBNA IZKAZNICA: Kraj in datum rojstva: Trst, 26. junija 1988 Kraj bivanja: Briščiki Študij, služba: ukvarjam se samo z jadranjem Stan: zaseden Športna panoga: jadranje Matično društvo: JK Čupa Sedanje društvo: TPK Sirena 6. Kaj najbolje skuhate? Jedi iz divjačine. 7. Katero pijačo največkrat naročite? Posebno pivo. 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? AC/DC. 9. Kateri avtomobil vozite? Volkswagen Golf. 10. Kateri mobilni telefon imate? Iphone. 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Novembra 2015 sem s punco obiskal Irsko in Portugalsko. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? Običajno sam, ko pa grem s punco, upam da se to čim hitreje konča. 13. Domača žival. Ninja maček Harken in simpatično hud psiček Aki. 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Se uležem na kavč, odprem steklenico dobrega piva in pogledam lep film. 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Clive Cussler - Vortice. 16. Katere jezike govorite? Slovenščina, italijanščina in angleščina. 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Predstavitev drugega športnega avtobusa ZSŠDI v Tržaškem knjižnem središ- 18. Facebook, twitter, google+, instagram. Facebook in Instagram. Povsod je lepo, a doma je najlepše. 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. Za en mesec bi odpotoval na Tajsko, teden bi preživel na Škotskem, dan pa bi užival v slovenskih gorah. 21. Kaj bi radi znali, pa ne znate? Leteti z jadralnim letalom. 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni. Slovenski team Ceeref Igorja Laha, ki tekmuje v razredu RC44, ker je v ekipi tudi zamejski jadralec Jaro Furlani. 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih spremljate v tej sezoni. Po pravici povedano spremljam samo aktivnosti AŠD Cheerdance Millenium, ker je moja punca odbornica in trenerka v tem društvu. bi 19. Država, v kateri bi radi živeli. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, Bi kupil stroje za delavnico (CNC naprave ipd.) 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Res ne bi vedel. 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Da bi jaz vedel, ne. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat. Trenerja Matija Spinazzola in Maurizio Ben-čič, ker sta me vedno spodbujala in prenašala. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Mehansko tehniški sodelavec Alessandro Pao-li iz DPZIO Jožef Štefan, ker me je naučil uporabljati CNC naprave. 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? Nobena, saj so vse zelo pomembne za slovensko manjšino. 30. Kateri italijanski politik ti je najbližji? Nihče. 31. Najljubši šolski predmet/izpit. Mehanska tehnologija in laboratorij. 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Igrače, ki sem jih po svoji domišljiji sestavljal iz Lego kock. 33. Imate kakšno razvado? Zelo rad spim. £ SESTAVIL LAKO RAZSEŽNOST PREDMETA OSKAR DANON NEKDANJI MILANOV NOGOMETAŠ (DANIELE) PREKINITEV NOSEČNOSTI EUGENE O'NEILL DOBERGRE V DEVETO VAS KRUH IZ POSEBNE MOKE ROK, DOLOČEN ČAS STARORIMSKI POZDRAV SLOVENSKA PEVKA SEPE ALESSAN-DRO NESTA MAJHEN SVALJEK IZ KROMPIRJEVEGA TESTA KOZAŠKI POVELJNIKI NOMEN NESCIO NIKI LAUDA AMERIŠKA ATLETINJA (MARION) NAŠ ODBOJ. DELAVEC VOGRIČ PRIKAZ ČESA SUBJEKT NEKDANJE GIBANJE MED HRVATI POLETOVA KOŠARKAR. TRENERKA BROLLO BERI ŠPORTNO PRILOGO PD MAJHNE IN PREPROSTE HIŠE, KOLIBE NEKDANJI ARGENTINSKI NOGOMETNI AS NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR NESTEROVIČ NEKDANJI ŠPANSKI TENISAČ (MANUEL) RICHARD OWEN PRIPADNIK JUŽNOAM. INDIJANSKEGA PLEMENA SL. SMUČARKA MAZE PIJAČA ZA APERITIV SONJA MILIČ OSTER, SIKAJOČ GLAS OLIVER MLAKAR ČILSKI NOGOMETNI REPREZENT. (ARTURO) NAJMANJŠE ŠTEVILO RUS. VRATAR DASAJEV KITICA IZ DVEH VRST VERZOV ŽENSKO IME PRIKRIT POSMEH IT. TENISA-ČICA (SARA) NEKDANJI JADRANOV KOŠARKAR IT. JEZERO JUDOVSKI KRALJ LAVOISIERO-VO IME ZA DUŠIK NAKOPIČE-NJESNEGA TANJA ZAJC LEVI PRITOK TIBERE OPERA PIETRAMA-SCAGNIJA OTREBUEN SVET V GOZDU TEGA LETA KAREL ERBEN ZAČETEK, ROJSTVO PERGAMON-SKI KRAU PRED PRIIMKOM KRAJ NA OBALI BENEŠKEGA ZALIVA VERIGA NASLOV ETIOPSKEGA KNEZA BERI PRIMORSKI DNEVNIK POMNILNIK RAČUNALNIKA SL. fILMSKA IGRALKA, ... RINA ZANOS PLOŠČATE RDEČKASTE MORSKE ŽIVALI VISOKA ŠOLA V STARI GRČIJI NAŠE BALINARSKO DRUŠTVO NA GORIŠKEM CHARLES AZNAVOUR Kdo je na sliki? Na sliki je naša vsestranska goriška športna delavka (letnik 1989). Že kot zelo mlada se je ukvarjala z več športi: s telovadbo, smučanjem in plavanjem, nakar tudi z odbojko, potapljanjem, kotalkanjem in jahanjem. Opredelila se je nato na smučanje in odbojko. Začela je z minivolleyem pri Valu in nato igrala pri vseh slovenskih društvih. Sedaj nastopa za Mavrico. Pri vseh društvih je opravljala razne funkcije in je po potrebi vedno priskočila na pomoč. Nikdar ni bila trenerka odbojke, je pa učiteljica smučanja. SLOVARČEK - ASA=judovski kralj • ATAL = pergamonski kralj • BOROR = pripadnik južnoameriškega indijanskega plemena v Mato Grassu • DIKOLON = pesem ali kitica iz dveh vrst verzov • NERA = reka v Italiji, levi pritok Tibere / KULTURA Torek, 26. januarja 2016 21 film - Na tržaškem festivalu tudi igralka Iréne Jacob Iréne a predvsem Valentine in Véronique TRST - Za ljubitelje sedme umetnosti je Iréne Jacob sinonim za dva filma: Trois Couleurs: Rouge (Tri barve: Rdeče) in La double vie de Véronique (Dvojno Veronikino življenje). Oba filma je v prvi polovici devetdesetih let posnel poljski režiser Krzyszytof KieSlowski, mlada Iréne je v njih odigrala nosilni vlogi. Od takrat je minilo preko dvajset let, očarljiva in prijazna Francozinja je oblikovala nešteto gledaliških in filmskih vlog, se z bratom Francisom preizkusila tudi v petju (februarja naj bi izšla njuna nova plošča) ... V kolektivnem spominu pa je ostala zapisana predvsem kot muza Krzyszytofa Kieslowskega. Tudi na Tržaški filmski festival so jo povabili v sklopu retrospektive, ki jo letos posvečajo poljski filmografiji in v prvi vrsti varšavskemu režiserju, ki je preminil pred natanko dvajsetimi leti (film Rdeče je bil na sporedu v nedeljo, Dvojno Veronikino življenje pa bodo zavrteli v soboto ob 14. uri v dvorani Trip-covich). Kot je povedala na včerajšnjem srečanju z novinarji, ji ta dediščina ni v breme. »Ko sem začela kariero gledališke igralke, si nisem mogla predstavljati, da bom spoznala Kieslowskega, odličnega režiserja, ki te povabi v svoj svet, v katerem postavlja v dvom vse, kar je banalno. To je bila zame odlična priložnost, ki mi je odprla pot v filmski svet in mi na primer omogočila, da me je Michelangelo Antonioni povabil k snemanju filma Al di là delle nuvole (Onstran oblakov). Danes pa mi omogoča, da dobivam delovne ponudbe iz Mehike, Japonske, da začnem jutri snemanje nadaljevanke za angleško televizijo BBC... da imam možnost izbire in delam to, kar ljubim in cenim. Vedno znova pa me preseneča, kako se Rdeče in Dvojno Veroni-kino življenje vračata v moje življenje. Je pa resnici na ljubo tudi zelo pomirjujoče vedeti, da si ljudje ne želijo samo sodobnih filmov, ampak da obstaja ob dobri literaturi tudi dobra in vedno aktualna kinematografija. Filmski festivali so pravzaprav kot knjižnice, v katerih najdeš tudi starejše filme.« Kakšno je bilo prvo srečanje s poljskim mojstrom? Je pred tem poznala njegovo fil-mografijo, je zanimalo novinarje, ki sledijo 27. tržaškemu filmskemu festivalu. »Splet mi danes omogoča, da v nekaj sekundah izvem vse o režiserju, ki mi ponuja de- lo, na internetu najdem fotografije in celo njegovefilme. Na začetku devetdesetih let pa je bilo povsem drugače, o Kieslowskem sem vedela zelo malo: k sreči sem bila v kinu videla njegov Kratki film o ljubezni, drugače ne bi vedela nič ... Ko sem dobila Antonionijevo ponudbo, pa je bil že čas videokaset, tako da sem si lahko nabavila vse njegove filme in spoznala njegovo filmsko govorico. Prvo srečanje s Krzysytofom Kieslowskim je potekalo v snemalnem studiu v pariškem predmestju. Tako kot drugim igralkam je tudi meni poslal scenarij Dvojnega Veronikinega življenja; malo sem igrala malo improvizirala. Vzel si je čas za vsako kandidatko in ji posvetil cel popoldan. Spominjam se, kako sem se sama pri sebi spraševala, ali bo izbral ravno mene...« Danes je zelo modno ponovno snemati uspešne filme. Kakšen bi bil tako imenovani remake filma Rdeče? »Zdi se mi, da je ta film še vedno zelo aktualen. V njem ima središčno vlogo srečanje, srečanje med mlado manekenko in upokojenim sodnikom, neke vrste bratstvo (tretji del barvne trilogije je naslov Rdeče dobil po rdeči barvi, ki v francoski zastavi simbolizira bratstvo - fraternité; op- nov.). Tega ne bi mogli obiti, tudi če bi film snemali danes in dogajanje postavili na primer na Japonsko. Glavna junakinja Valentine se upira nečemu, kar se ji zdi nepravično, danes bi to lahko bila brezbrižnost, sodnik pa je v duši ranjeni cinik, ki ne verjame, da je življenje lahko tudi drugačno. Oba lika sta najbrž Kieslowski sam.« Iréne Jacob ima posebno afiniteto z italijanskim svetom. Rada ima njegovo kulturo, kinematografijo, jezik. Od kod ta navezanost na italijanski svet? »Najljubši profesor v mojem življenju je bil profesor italijanskega jezika na višji šoli v Ženevi. Vzljubila sem italijanski jezik, filme in književnost. Italijanski filmi imajo sploh pomembno mesto vfrancoski kulturi, mnogi francoski igralci so delali s Pasolinijem, Antonio-nijem, Fellinijem, v pariških dvoranah redno distribuirajo Nannija Morettija, Saveria Co-stanza in druge italijanske režiserje. Zelo jih cenim, ob njih pa na primer tudi Alice Rohrwacher in Pippa Del Bona, ki je res presenet- trst - Jutri večkrat nagrajena predstava 1981 »Vuš švam!« Tudi v SSG bo zapihala ajdovska burja TRST - V okviru Rdečega programa, ki ga pripravlja Slovensko stalno gledališče, bo jutri (ob 20.30) v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma mogoče videti predstavo 1981 sodobne slovenske avtorice mlajše generacije Simone Semenič. Uprizoritev je večkrat nagrajeno delo študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. »Vuš švam. Vuš švam,« piha burja v Ajdovščini. To je veter, ki pulzira med življenji lokalcev primorskega mesteca. Močna burja z množico drugih glasov iz dela 1981 prihaja sedaj tudi na odrske deske Slovenskega stalnega gledališča. Med diplomskimi predstavami študentov AGRFT je ta uprizoritev besedila Simone Semenič v zadnjem času požela največ pozornosti. Lani je na Tednu slovenske drame prejela Šeligovo nagrado, režiserka Nina Rajic Kranjac in igralci pa so prejeli fakultetne Prešernove nagrade za režijo in skupinsko igro. Slednja ima v predstavi že kar mogočne razsežnosti in je njen trden temelj, po drugi strani pa dovoli, da mladi igralci Lovro Finžgar, Nik Škrlec, Nejc Cijan Garlatti, Lena Hribar, Patrizia Jurinčič, Nataša Keser, Anja Novak, Urška Taufer prepričljivo oblikujejo množico različnih osebnosti. Mnoge od mladih diplomantov, ki nastopajo v koprodukciji Akademije in Gledališča Glej, lahko v tem času že vidimo tudi na odrih drugih slovenskih gledališč. Kljub temu, da je predstava nastala z znatno podporo izkušenih mentorjev z AGRFT, gledališki profesionalci najmlajše generacije zelo izstopajo. »Vuš švam. Vuš švam,« so zvoki, ki prelamljajo besedilo Simone Semenič 1981, ki je za uprizoritev izjemno zahtevno. Za dramaturgijo je poskrbel eden od mentorjev študentom, dr. Blaž Lukan. V 1981 je zelo pomembna avtorska avtoriteta dramatičarke. To pomeni, da avtorica stalno reflektira lastno zgodbo, svoje postopke pisanja in ustvarjanja. Tako predstava med drugim govori tudi o različnih načinih reprezentacije dogodkov, o tem, kako opazovalec vpliva na opazovano in kako je družba pravzaprav masa množic barvitih pripovedi brez konca. Semeniče-va se v predstavi oglaša v posnetkih, v katerih komentira dogajanje na odru. Gledalec se zaradi brehtovskih potujitvenih postopkov zaveda, da je vse skupaj le gledališka iluzija, vendar se ji prav zato z užitkom in zavestno prepusti. Besedilo pre-predajo množice glasov, likov, zvokov okolice in preskoki v času. Kompleksni tekst zato zahteva zelo premišljeno režijo. Poleg tega besedilo prestopa konvencije dramatike oziroma njena ustaljena pravila, zato predstava hkrati terja trden most režijskih postopkov, hkrati pa veliko fleksibilnost in neobremenjenost s pravili. V predstavi, v kateri gledalci in igralci do konca ne vemo, kdo je pravzaprav glavni lik, utripa življenje v Ajdovščini v osemdesetih. Lokalni kolorit predstavi dajejo občasna raba ajdovskega narečja (mentorici za govor sta bili dr. Katarina Podbevšek in Irène Jacob fotodamjgin Ijiv filmski in gledališki umetnik, neverjeten raziskovalec človeške notranjosti. Danes skušajo nekateri snemati filme, s katerimi bi zadovoljili vse gledalce, a taki filmi največkrat ne zadovoljijo nikogar. Kieslowski je trdil, da moraš biti v svojem delu zelo oseben, samo tako se lahko dotakneš tudi gledalca na Kitajskem. Umetnost mora prestopati meje, jezikovne in kulturne.« Poljanka Dolhar Nekaj današnjih dogodkov - Ob 11. uri srečanje z režiserji in igralci v kavarni San Marco. - Ob 18. uri v dvorani Tripcovich film Bolesno hrvaškega režiserja Hrvoja Mabica, dokumentarec o šestnajstletnici, ki jo starši zaprejo v umobolnico, da bi jo »ozdravili« homoseksualnosti. - Ob 20. uri v dvorani Tripcovich dolgometražni film Babai, zgodba o očetu in sinu na predvojnem Kosovu pri-štinskega režiserja Visarja Morine. - Ob 22. uri v gledališču Miela projekcija filma Mediterranea finalista za nagrado Lux Jonasa Carpingnana: zgodba o temnopoltih migrantih, ki v južni Italiji zaman iščejo boljše življenjske pogoje. ssg - V tekmovalnem sporedu Hlapci na 46. tednu slovenske drame KRANJ - Festival slovenskih dramskih besedil, ki se bo v Kranju začel 27. marca, bo v tekmovalnem delu predstavil osem uprizoritev. Med temi bo tudi predstava Hlapci, s katero je Slovensko stalno gledališče zaključilo lansko sezono; znano dramo Ivana Cankarja je režiral Sebastijan Horvat. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal selektor Gregor Butala, je velika večina predstav nastala po sodobnih besedilih in v okviru javnih gledaliških zavodov. Z estetskega in vsebinskega vidika gre za precej raznovrstne uprizoritve. V večini primerov prevladuje refleksija aktualnega časa, bodisi v družbenih ali intimnih poudarkih. Tudi v primerih, ko gre za uprizarjanje historičnih besedil, kot so Cankar, Zupan, Grum, je po njegovih besedah opazna težnja, da se jih »bere skozi današnjo optiko«. Na 46. tednu slovenske drame, ki ga organizira Prešernovo gledališče Kranj, bodo tekmovale predstave Zastave - Mož - Slepota Vitomila Zupana v režiji Mareta Bulca (SNG Drama Ljubljana), Hlapci Ivana Cankarja v režiji Sebasti-jana Horvata (SSG Trst), Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovica v režiji Ivice Buljana (SNG Drama Ljubljana), medtem ko skoraj rečem še Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta (SNG Drama Ljubljana in Zavod Imaginarni), Katarina po naročilu Katarine Stegnar in Jureta Novaka v Novakovi režiji (Gledališče Glej in Zavod Poza), avtorski projekt Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija (Slovensko ljudsko gledališče Celje in Mestno gledališče Ptuj), Evropa Vinka Moderndorferja v režiji Renate Vidic (SNG Drama Ljubljana) ter Samorastniki Simone Hamer po motivih Preži-hovega Voranca v režiji Eve Nine Lampič (Mestno gledališče ljubljansko). Še tri predstave, žanrsko nekoliko atipične, bodo v spremljevalnem delu: Shakespearov Beneški trgovec v priredbi Andreja Rozmana Roze in režiji Jana Za-konjška (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tolkalo Saške Ra-kef v režiji Alena Jelena (Radio Slovenija in Gledališče Glej) ter Ebola avtorjev in režiserjev Luke Cimpriča in Andreja Zupanca (Gledališče Glej). V mednarodnem delu festivala bo pet predstav iz ZDA, Rusije, Nemčije in Izraela, ki po besedah dramaturginje Marinka Poštrak pričajo, da se slovenska dramatika širi zunaj slovenskih meja. Njihova velika želja, da bi jih uvrščali tudi v tekmovalni program, pa se, kot je povedala, zaradi pomanjkanja sredstev še ni uresničila. Kot je poudarila direktorica gledališča Mirjam Drnovšček, je ministrstvo za kulturo festival podprlo z enakimi sredstvi kot lani, nekoliko več je prispevala občina. Gledališče je v festival že dve leti zapored vložilo tudi lastna sredstva, glede na to, da se znižujejo sredstva za program, pa se ta praksa ne bo več mogla nadaljevati, je še povedala direktorica. (sta) mag. Nina Žavbi Milojevic), zelo domiselna scenografija, ki se učinkovito spaja z režijo (pod scenografijo se je podpisal Luka Kreže pod mentorstvom mag. Jasne Vastl), in kostumografija Andreja Vrhovnika pod mentorstvom Janje Korun in mag. Tine Kolenik Jezik. Ti elementi v predstavo vnašajo slikovite in duhovite detajle. Srečamo vsakdanje zgodbe iz osemdesetih: fant, ki bo postal pionir in je iz trgovine vzel ba-nankota. Zabavna in barvita gneča v gostilni. Vojak, ki se je vrnil s služenja. Mlada ženska, ki je zanosila. Reševalec, trgovka, delavec v tovarni, pubertetnik, deklica, truplo na trgu. Truplo na trgu, o katerem se govori z različnih strani in o katerem še vedno ne vemo ničesar. Liki se vrstijo in ustvarjajo kolektivno dramo, ki je postavljena z izjemno skupinsko igro. Vendar bi bila predstava, če bi zgolj razprostrla množico zgodb pred gledalca, površ(i)n(sk)a. To pa se v 1981 ne zgodi. Mladi igralci z občutljivostjo, ki se brani patetike, uprizorijo tudi preskoke glavnih likov v času. Ti se naenkrat znajdejo v drugi fazi svojega življenja, naenkrat so starejši, naenkrat kupujejo tablete proti izpadanju las, naenkrat je tovarna Lipa zaprta, naenkrat je namesto doma kulture nova blagovnica, naenkrat jim otroci težijo, da bi radi plačljive aplikacije na pametnem telefonu in naenkrat ni več njihovih nekdanjih prijateljev. S tem posegom predstava ni več le duhovit in natančen, a še vedno reportažni pogled v nekdanje življenje, ki ga krojijo vrednote in težave nekega drugega časa. Predstava tako spregovori tudi o sočasnosti, sodobnih ljudeh, pravzaprav o vezeh med časi in ljudmi. Te vezi učinkovito spenja nostal-gična glasba, ki jo je v predstavo vpela Lea Čehovin. Uprizoritev raziskuje družbo kot pojav in odnose med koščki družbe, ki smo še vedno - kljub vdoru velikih kor-poracij v naša življenja in sodobni družbi potrošništva - ljudje. 1981 pokaže ljudi v luči nekdanjih časov, ko je vladala ideologija, ki je ustvarjala večjo enotnost, a se je združevala z nasiljem. Sodobnost pa se v predstavi izkristalizira kot čas, ko je človek izgubil dostojanstvo in je le še lutka ogromnih korporacij. Poleg teh osnovnih sporočilnih črt je predstava pomensko zelo bogata, vendar neobtežena, kar je značilno za zadnje drame Simone Semenič. Humor dramatičarke razkriva afiniteto do vsega vsakdanjega, človeškega in Nina Rajic Kranjac ga je znala izvrstno izpostaviti, kar je še eden izmed razlogov, zakaj si ime te mlade režiserke splača zapomniti. Ivana Zajc 22 Četrtek, 28. januarja 2016 O w APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Pokrajina bo na svoje ceste namestila 1080 odsevnikov Srnjad letno vpletena v 60 prometnih nesreč Na podlagi podatkov, ki jih je zbrala goriška pokrajina, je od leta 2010 do današnjih dni v prometnih nesrečah z divjadjo nastalo 280.000 evrov gmotne škode. »Že nekaj let si prizadevamo, da bi znižali število nesreč, v katere so vpletene divje živali. To nam kar dobro uspeva na pokrajinskih cestah, ob katerih smo leta 2010 namestili svetlobne odsevnike. Opazili smo, da uspešno služijo svojemu namenu, zaradi tega smo se odločili za namestitev novih oz. za nadomestitev poškodovanih in starih z novimi,« pojasnjuje odbornica Mara Černic in poudarja, da je strošek na namestitev svetlobnih odsevnikov razmeroma nizek (znaša 9.223 evrov), učinek pa zelo velik. Skupno bodo namestili 1080 odsevnikov. Dobile jih bodo 5,5 kilometra dolgi pokrajinski cesti št. 6 in 16 med Krminom in Verso, kjer je že nameščenih 350 odsevni- Na divjad je treba biti posebno pozorni med vožnjo po Doberdobu, med Mošem in Šlovrencem ter med Tržičem in Gradežem kov, 9,5 kilometra dolgi pokrajinski cesti št. 14 in 21 med Bračanom in Mernikom (460 odsevnikov), 3 kilometre dolga pokrajinska cesta št. 17 med Števerjanom in Gorico (60 odsevnikov in 16 zvočnih naprav), 6 kilometrov dolga pokrajinska cesta št. 15 med Devetaki in Selcami (310 odsevnikov in 23 zvočnih naprav), 16,5 kilometrov dolga pokrajinska cesta št. 19 med Tržičem in Gra-dežem (500 odsevnikov), 4 kilometre dolga pokrajinska cesta št. 4 med Gradiščem in Morarom (140 odsevnikov), 5,5 kilometra dolga pokrajinska cesta št. 8 med Za-grajem in Sovodnjami (65 odsevnikov) in 1,8 kilometra dolga pokrajinska cesta št. 13 pri Gabrjah (55 odsevnikov). Na pokrajini so leta 2011 našteli 100 srn in srnjakov, ki so jim bile prometne nesreče usodne. V naslednjih letih se je število znižalo za trideset odstotkov - letno naštejejo okrog 60 povoženih srn in srnjakov. Število povoženih divjih prašičev je nižje; leta 2012 so jih našteli sedemnajst, le- ta 2013 trinajst in leta 2014 enajst. Da odsevniki uspešno služijo svojemu namenu, potrjujejo tudi lovci. Srnjad predstavlja veliko večjo nevarnost za promet kot divji prašiči, ki so pametne živali. V prejšnjih letih je bilo v nesreče vpletenih več divjih prašičev, potem se je njihovo število znižalo, saj so se očitno privadili na avtomobile in se naučili, da predstavljajo nevarnost. Lovci so prepričani, da bi morala pokrajina namestiti odsevnike na vse ceste, ne le na pokrajinske. Pokrajina je namreč odgovorna za nadzor nad divjadjo, za kar prejema tudi deželne finančne prispevke. Černičeva poudarja, da so odsevnike doslej nameščali le na pokrajinske ceste, ker so pač na pokrajini pristojni le za njihovo upravljanje. Za ostale ceste bi zato morali poskrbeti drugi upravitelji - v prvi vrsti občine in dežela. Kakorkoli že, napovedane so spremembe. S 1. junijem bo dežela FJK v okviru postopka za ukinitev pokrajine prevzela pristojnost nad pokrajinsko službo za lov in ribolov, zaradi česar bo lahko poskrbela za namestitev od-sevnikov tudi na deželnih cestah. Za zaključek opozorilo: največ nesreč z divjadjo se zgodi spomladi, ko mladi srnjaki iščejo nov teritorij. Posebno pozorni je treba biti med vožnjo po cestah doberdob-ske občine, med Tržičem in Gradežem ter na državni cesti št. 56 - še zlasti med Mo-šem in Šlovrencem. (dr) Novi odsevniki (levo); povožena srna na goriškem Krasu (zgoraj) gorica - Karabinjerji poostrili nadzor Največ vlomov pozno popoldne Po seriji tatvin po stanovanjih in neuspelih poskusov vlomov v severnem delu Gorice in v Ločniku sile javnega reda poostreno nadzorujejo mestne ulice. »Posebno pozorni je treba biti na zaklepanje vrat in zapiranje oken. Če je naša hiša opremljena z alarmno napravo, jo moramo priklo-piti vsakič, ko gremo zdoma. Največ vlomov se zgodi v poznih popoldanskih in večernih urah, zato moramo biti takrat še toliko bolj previdni,« opozarja poveljnik goriških karabinjerjev Lorenzo Pella in pojasnjuje, da so se v zadnjih tednih dnevi že nekoliko podaljšali, zaradi česar se nevarnost za tatinske obiske poveča po 17.30. Ko se zmrači, so tatovi najbolj dejavni, vendar se včasih odpravijo na svoje pohode tudi pred mrakom. To dobro ve predsednik goriškega občinskega sveta Rinaldo Roldo. Tatovi so v prejšnjih dneh v njegovo hišo v Ločniku vlomili v popoldanskih urah. Roldove žene ni bilo doma med 14.30 in 17.30, njeno odsotnost so seveda zlikovci pridno izkoristili. V hišo so vlomili po zadnji strani, vendar zatem niso kaj dosti pobrali, saj so tatovi v preteklosti že dvakrat obiskali predsednika občinskega sveta in mu Poveljnik karabinjerjev Lorenzo Pella ukradli domala vse družinsko zlato. Tatovi so bili v prejšnjih dneh na delu tudi v severnem delu Gorice. Vlomilca in hkrati goljufa sta obiskala hišo v Ulici Campi, medtem ko so možje postave serijo neuspelih vlomov obravnavali v Ulici Pellico in še v nekaterih sosednjih ulicah. »Na vratih in oknih nekaterih hiš smo opazili sledi vlomilskega orodja, vendar so vlomi vsakič spodleteli. Včasih se zgodi, da se stanovalci vrnejo domov, včasih tatove opazi kak sosed. Seveda je dobrodošlo tudi vsako opozorilo na interventno številko 112,« poudarja poveljnik karabinjerjev. V goriški pokrajini je bilo lani skupno prijavljenih 253 vlomov; v Gorici jih je bilo obravnavanih 72. (dr) Sredi ulice v Ronkah gorel zabojnik za zelenje Požar so pogasili gasilci bumbaca Sprehajal se je po Ulici Martiri delle foibe v Ronkah, ko je naenkrat zavohal dim. Takoj zatem je opazil, da uhaja iz zabojnika za zelenje in vejevje, ki je nameščen ob robu cestišča. Moški se je nemudoma odpravil do bližnje karabinjerske vojašnice, kjer je ka-rabinjerje opozoril, da se je v zabojniku za zelenje vnel požar. Karabinjerji so nemudoma klicali na pomoč gasilce in tudi sami so stekli do zabojnika. Le nekaj minut zatem so na prizorišče dogodka pridrveli gasilci, ki so uspeli pogasiti požar, preden bi se razširil na travo in grmovje okrog zabojnika. Gasilci še ugotavljajo, kaj je sprožilo požar; mogoče je kdo na kup suhe trave in listja odvrgel cigaretni ogorek, morda je kdo namerno zanetil ogenj. Domačini opozarjajo, da številni ljudje uporabljajo zabojnik tudi za druge odpadke, pogosto se ob njem najde celo gradbeni material. Zabojnik se nahaja na območju, kjer ni varnostnih kamer, kar ljudje še toliko bolj izkoriščajo, da vanj odmetavajo najrazličnejše smeti. Da se nekateri še vedno ne držijo pravil za sortiranje odpadkov, je sicer problem po celi pokrajini, čeprav jih je k sreči vse manj. Podjetje za javne storitve povsem brezplačno odpelje tudi kosovne odpadke, sanacija divjih odlagališč pa predstavlja strošek, k poravnavi katerega prispevajo prav vsi davkoplačevalci. stoletnica vojne Tudi letos spomin na ključne dogodke Pred sto leti so na soški fronti potekali hudi boji. Letos bo tako priložnost za spomin na nekatere ključne dogodke iz prve svetovne vojne, med drugim na italijansko zavzetje Gorice med šesto soško ofenzivo avgusta 1916, ki je pomenila prvi večji uspeh italijanske vojske na soški fronti. Na dogajanje pred sto leti bodo preko celega leta opozarjali na Sabotinu, kjer vabi na ogled Park miru. Obiskovalce skušajo spodbuditi k razmisleku o nesmiselnosti vojn in pomenu sožitja med narodi. Celoten hrib je prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko obiskovalci sprehodijo z ene strani hriba na drugo. Septembra pa bodo v okviru krajevnega praznika v Solkanu odkrili kip generalu Svetozarju Borojeviču, ki je bil poveljnik avstro-ogrske vojske na soški fronti. Sto let bo letos poteklo tudi od tedaj, ko so pod Vršičem zgradili Rusko kapelico v spomin na velik snežni plaz, ki je leta 2015 zasul ruske vojne ujetnike med gradnjo ceste preko prelaza Vršič. Kapelica je postavljena na mestu, kjer so vojaki pokopani. Natančno število umrlih vojakov ni znano, domnevajo pa, da je med gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 ruskih in od deset do 80 avstrijskih vojakov. Na Tolminskem pa se bodo letos spomnili hudih bojev na gori Mengore in obletnice postavitve cerkvice na Ja-vorci. S svojimi rokami in prostovoljnimi prispevki so jo od 1. marca do 1. novembra 1916 gradili vojaki tretje gorske avstro-ogr-ske brigade, da bi ohranili spomin na umrle tovariše. Postavili so jo tako, da je bila kljub bližini fronte za sovražnika neopazna, je povedala Maša Klavora iz Fundacije Poti miru. Fundacija v letošnjem letu skupaj z ljubljansko Filozofsko fakulteto in ZRC SAZU pripravlja tudi tretji del razstave Ženske in prva svetovna vojna, ki bo letos predstavila vojaško kuhinjo. Posočje in poti prve svetovne vojne bodo tudi letos obiskali predstavniki številnih narodov, ki so se borili na soški fronti: samo v bitki na Sabotinu so jih našteli kar 22. Tako kot lani bodo zato v velikem številu z vlakom prišli na obisk potomci madžarskih vojakov, ki so se tu borili. V spomin na veliko vojno morijo pa v Posočju snujejo tudi nove čezmejne projekte. Razširili so Pot miru na območje Vipavske doline in Idrijsko-Cerkljansko, kjer je v zaledju delovalo precej služb v podporo vojskujočim. Projekt Poti miru od Alp do Jadrana - dediščina prve svetovne vojne naj bi letos vpisali na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. S tem je na četrtkovi seji soglašala tudi slovenska vlada. Kot so sporočili po seji vlade, je soško bojišče prve svetovne vojne za seboj pustilo veliko ostalin: vojaška pokopališča, kaverne, strelske jarke, kostnice, kapele, spomenike, muzeje na prostem in druga obeležja, ki predstavljajo pomembno snovno in nesnovno dediščino evropske in svetovne zgodovine ter opozarjajo na potrebo po miru in sodelovanju med narodi. Postopke v zvezi s pripravami in predajo dokumentacije izvaja in usklajuje ministrstvo za kulturo. Rosana Rijavec /Sta Park miru Sabotin / GORIŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 23 nova gorica - Čistilna naprava deluje V Kornu ni več odplak Na dnu struge novogoriškega potoka Koren ni več opaziti sivkastega mulja, voda je videti bistra. »Odplak ni več v Kornu. Vse odplake iz Nove Gorice prečrpamo na čistilno napravo, vodo potem prečiščeno spuščamo v Vrtojbico,« je včeraj potrdil Mitja Gorjan iz podjetja Vodovodi in kanalizacija. Ob otvoritvi lanskega decembra na novo centralno čistilno napravo v Vrtojbi še ni bilo v celoti priključeno mesto Nova Gorica, to so opravili okrog božiča. V okviru 41 milijonov evrov vredne investicije je bilo na določenih delih zgrajeno ali obnovljeno tudi kanalizacijsko omrežje v občinah Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Mi-ren-Kostanjevica. »Čistilna naprava sedaj deluje s predvideno zmogljivostjo, z izjemo Mirna, ki še ni v celoti priključen. Tam smo še v postopku vključevanja gospodinjstev, saj imajo na tistem območju popolnoma novo kanalizacijo in si morajo posamezniki na lastnih dvoriščih še urediti priključke. V roku šestih mesecev bo priklop dokončan, saj so se znotraj tega roka občani dolžni priključiti na novo čistilno napravo, to velja tako za tiste, ki imajo greznice kot tudi male čistilne naprave,« pojasnjuje Gorjan. Nova Gorica in Šempeter sta bila že pred izgradnjo čistilne naprave v veliki meri priključena na kanalizacijsko omrežje, posledično je bil tudi iztok odplak v Koren obilen. »Vse te odplake se sedaj iztekajo na čistilno napravo, kjer jih prečistimo. Minuli petek smo začeli tudi s polnjenjem zadrževalnega bazena med objekti čistilne naprave, od tam gre voda v Vrtojbico. Voda je brezhibno čista, kot smo predvideli in tudi bolj čista kot v primeru klasičnih čistilnih naprav, zahvaljujoč dodatnemu postopku ultra filtracije. Glede tega smo res zadovoljni,« pravi Gorjan in dodaja: »V okviru tega projekta smo zaključili še kanalizacijo med Sveto goro in Grgarjem.« tržič - Občina Ob športnih objektih nova svetila Ulica Atleti Azzurri d'Italia v Tržiču je dobila nova svetila. »Poskrbeli smo za varnost obiskovalcev športnih objektov v Ulici Valentinis; celotno območje je v večernih urah zdaj veliko bolj prijazno,« poudarja tržiški občinski odbornik Fabio Gon in pojasnjuje, da so v okviru posega odstranili svetila, ki jih je pred dvajsetimi leti postavil upravitelj nekdanje diskoteke Hippodrome in že nekaj časa niso več odgovarjala zakonskim predpisom. Celotno območje je tako v večernih urah spet osvetljeno. Čistilna naprava je sicer še v fazi poskusnega obratovanja, v tem času je na preizkusu in testiranjih celotno delovanje oziroma celoten postopek. Vse aktivnosti se izvajajo pod vodstvom glavnega izvajalca OTV Francija, podjetje Vodovodi in kanalizacija bo čistilno napravo dokončno prevzelo čez eno leto, kolikor traja postopek poskusnega obratovanja. »V tem času imamo še obdobje kontrole vseh stroškov, ker se je glavni izvajalec zavezal, da ne bo prekoračil določenih stroškov obratovanja, porabe elektrike in plina. Iz tega naslova bomo te stroške začeli nadzorovati v tem tednu. Dokončno bomo torej čistilno napravo prevzeli čez eno leto, konec januarja 2017,« dodaja sogovornik. Novost se bo poznala tudi na položnicah občanov, a ne tako kmalu. »Stroškov, povezanih s čiščenjem, na položnicah še ni, zaenkrat v Novi Gorici in Šempetru plačujejo le stroške, povezane s kanalizacijo in vo-darino, se pravi z odvajanjem in oskrbo z vodo,« pojasnjuje Gorjan. Stroške, povezane s čiščenjem, bo podjetje Vodovodi in kanalizacija lahko zaračunavalo šele v letu 2017, to pa prav na račun enoletne preizkusne dobe. Naprava dobi namreč uporabno dovoljenje šele po poskusnem obratovanju. »Takrat imamo šele pravico do tega, da začnemo z obračunavanjem. Upravni enoti moramo v tem letu namreč dokazati, da čistilna naprava dela v skladu z zastavljenimi parametri.« »V skladu z metodologijo se bo določila cena storitev čiščenja odpadnih voda. V tem trenutku ne morem špekulirati z oceno, kolikšen bo ta strošek, bo pa,« napoveduje Gorjan. Na položnicah bo še eno leto tako ostal znesek plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja, ki znaša 0,53 evra na kubični meter vode. Po enem letu bodo ljudje plačevali le še 10 odstotkov tega zneska, dodatno pa še prej omenjeno čiščenje. Katja Munih Čistilna naprava pri Vrtojbi (levo) in čisti Koren (zgoraj) foto km. V Gorici in Gradišču spomin na holokavst V Gorici se bodo jutri spomnili na holokavst. Ob 9.30 bodo položili venec pred spomenik pred železniško postajo. Ob 10. uri bo v dvorani Europa zavoda Galilei-Fermi-Pacassi srečanje za študente, ki ga prireja sindikat UIL Scuola. Ob 11.30 bo ogled sinagoge, ki ga bodo vodili dijaki zavoda Max Fabiani. Ob 19. uri bo na sedežu zadruge Arcobaleno recital »Me-morie di sogni e di liberta«, nastopil bo Bruno Tofful. Ob 21. uri bo v gledališču Bergamas v Gradišču predstava o de-portaciji Judov iz Gorice in FJK; pesmi bosta prebirali Maja Monzani in Mario Milosa, nastopili bodo tudi violinistka Mariko Masuda, pianistka Cristina Cri-stancig in Goriški komorni zbor. Predstavo bodo ponovili v četrtek ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Šlovrencu. gorica - Začelo se je rušenje stavbe v Morellijevi ulici Kmalu je ne bo več Do konca tedna bodo odpeljali ves material - Zemljišče naprodaj v okviru stečajnega postopka videoposnetek na WWW.primorski.eu Rušenje hiše v Morellijevi ulici thomas acconca, bumbaca Do konca tedna bodo odpeljali ves gradbeni material in ponovno odprli Morellijevo ulico, ki je bila več mesecev zaprta prometu, kar je oškodovalo gostince in trgovce. Rušenje majave stavbe v goriškem mestnem središču se je pričelo v nedeljo zjutraj, ko so se delavci lotili odstranjevanja strešnikov in oken. Včeraj popoldne je bil na potezi bager; poslopje, zgrajeno v začetku prejšnjega stoletja, je začel rušiti pri vrhu in zatem previdno nadaljeval proti tlom. Iz ruševin se je dvigal prah, skozi špranje je bilo mogoče opazovati notranjost poslopja, kamnite zidove in lesene tramove, na katerih so slonela posamezna nadstropja. »Zadovoljni smo, da je dolge zgodbe končno konec. Morellijeva ulica bo zdaj lahko spet zaživela, potem ko je bila več mesecev zaprta prometu,« poudarja župan Ettore Romoli, ki je že sredi leta 2014 zahteval dovoljenje za rušenje propadajočega poslopja, vendar njegovi takratni prošnji na spomeniškem varstvu niso ugodili. Trdili so, da je treba poslopje zavarovati, kar naj bi omogočilo njegovo nadaljnjo obnovo. Župan je takrat vztrajal pri svoji zahtevi, naposled so mu na spomeniškem varstvu ugodili in prižgali zeleno luč za rušenje poslopja, v pritličju katerega je bila nekoč zlatarna. Stavba je bila v lasti propadlega goriškega podjetja Swe- et, ki je v stečaju. Kaj bo zraslo na zemljišču med Morellijevo in Oberdanovo ulico, je zato odvisno od nadaljevanja stečajnega postopka; sodišče bo zemljišče prodalo, na njem bo mogoče zgraditi novo hišo. Rušenje majave stavbe stane 19.000 evrov; za kritje stroškov bo zaenkrat poskrbela goriška občina, ki se bo nato tudi sama vključila v stečajni postopek, da bi ji vrnili vnaprej plačano vsoto. Poleg župana so si včerajšnji začetek rušenja ogledali tudi trgovci in gostinci iz Morellijeve ulice; ponovno odprtje prometu bodo predvidoma praznovali v soboto, 30. januarja; razmišljajo o bogati za-kuski sredi ulice. (dr) lokve - Vlečnico zagnali prvič v letošnji zimski sezoni Zvabili smučarje in sankače V dveh dneh prodali 120 kart - Če bo vreme dovoljevalo, bodo vlečnico zagnali vsak konec tedna, v primeru večjih napovedanih skupin pa tudi med tednom Zaradi vlečnice je smučišče v nedeljo oživelo foto km. Čeprav vreme ni bilo tako prijetno kot prejšnji konec tedna, so pri no-vogoriškem Zavodu za šport dokaj zadovoljni s prvim zagonom vlečnice na Lokvah v letošnji zimski sezoni. Kljub bolj meglenemu in ostrejšemu vremenu so v soboto in nedeljo skupaj prodali okrog 120 kart za vlečnico, precej več ljudi se je nabralo na delu, kjer je moč sankati. Če bo vreme dovoljevalo, bodo vlečnico v bodoče zagnali vsak konec tedna, v primeru večjih napovedanih skupin pa tudi med tednom. »Seveda računamo tudi na to, da bomo med zimskimi počitnicami stalno obratovali, če le ne bo kakšne pretirane otoplitve,« na- poveduje Uroš Jug, direktor omenjenega zavoda. Šolarji z novogoriškega območja bodo zimske šolske počitnice imeli med 15. in 19. januarjem. Da so smučišče, ki je od dela za sankanje ločeno z oznakami, ustrezno pripravili, so morali v preteklih dneh uporabiti snežni top. Na takšen način so pridobili približno 30 centimetrov snega. Koliko časa bo tako pridobljena snežna odeja še zdržala, pa je predvsem odvisno od vremena, še dodaja Jug. Za vse, ki se bodo v prihodnjih dneh odpravili na Lokve, ne bo odveč vnovično opozorilo o zapori ceste in obvozu, ki je možen bodisi preko Kromberka mimo gradu bodisi preko Zagorja. (km) 24 Torek, 26. januarja 2016 GORIŠKA / goriška - Oživljanje vozlišča med resničnostjo in fantastiko Z avtobusom petnajst minut, z vlakom enajst Povojne generacije goriških in tudi novogoriških ter solkanskih in šempetrsko vrtojbenskih občanov nimajo v zavesti goriškega železniškega vozlišča. Meja, ki je bila začrtana leta 1947, je prekinila povezave po železniških tirih med Bohinjsko progo Trst-Opčine-Štanjel-Prvačina-Šempeter-Solkan-Baška grapa-Jesenice in južnejšo železnico Trst-Tržič-Gorica-Krmin-Videm-Tablja-Trbiž. Iz Gorice je pred drugo svetovno vojno vlak peljal tudi proti Ajdovščini. V duhu oživljanja goriškega vozlišča, ki naj bi spet postalo zanimivo in koristno tako za potniški kot blagovni promet, je v petek potekalo informativno srečanje v dvorani Muzeja sv. Klare, ki v tem Celoten komplet prog bi postal turistično zanimiv tudi za širši prostor, ki sega do Ljubljane, Celovca, Gradca, Benetk in Istre času gostuje razstavo o dogajanjih, ko sta Gorica in celotna grofija bili del habsburškega cesarstva. Štirje predavatelji so iz deloma različnih zornih kotov osvetlili preteklost, sedanji trenutek in predvidevanja povezana z železniškim prometom v pet zgoraj omenjene smeri. Osrednji predavatelj je bil inženir Mario Goliani, ravnatelj tržaške sekcije italijanske zbornice železniških inženirjev (CIFI), sodelovali so še Giuseppe Ieusig, Alessandro Puhali in Paolo Sluga. Med poslušalci so sedeli goriški in šem-petrsko vrtojbenski župan ter ravnatelj no-vogoriške Razvojne regijske agencije. Razmišljanja o ponovni povezavi železniškega vozlišča je podprla celotna pokrajinska stvarnost, radovednost pa bo potrebno vzbuditi pri osrednjih slovenskih in italijanskih oblasteh. Vozlišče zaobjema nekaj kilometrov tirov v več smeri in obstoječih povezovalnih krakov poleg tistih, ki bi jih bilo treba zgraditi: gre le za dvakrat po nekaj sto metrov tirov; nekaj je postaj, ki jih bo potrebno posodobiti in usposobiti s tehnično ustreznimi napravami. Če potrebuje sedaj mestni čezmejni avtobus petnajst minut, da prevozi progo od južne (goriške) do severne (novogoriške) postaje, bi jo redno usposobljen vlak zmogel v enajstih. Sicer pa bi z gradnjo dveh kilometrov proge od Trsta ob morju do Kopra pridobili na času, saj bi potrebovali le uro vožnje do istrske obale. Ta napoved je zelo tvegana, ker jo pogojujejo politične silnice, ki se upirajo rešitvi. Potem ko je okrog sto udeležencev poslušalo opise o nastajanju vseh navedenih prog, je glavni predavatelj izpostavil prednosti, ki bi izvirale iz ponovne ureditve vozlišča. Z elektrifikacijo odseka Nova Gorica-Sežana, bi se oblikoval celovit obroč do Trsta in tudi do Divače. Podobno velja za odsek do Jesenic. Celoten komplet prog v vseh smereh bi postal turistično zanimiv tudi za širši prostor do Ljubljane, Celovca, Gradca, Benetk in Istre. Za blagovni promet je na vozlišču potreben urejen in učinkovit terminal, ki bi odpravil nerodno manevriranje vlakovnih kompozicij. Bližina avtoceste bi ga zelo ovrednotila. Morda bi se goriški terminal lahko razvil v zaledno platformo tržiškega pristanišča. Posodobitev in usposobitev tira do Ajdovščine s predvidevanjem nadaljevanja do Ljubljane je zaželena perspektiva. V prvem delu je zadeva uresničljiva in jo podpira tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), drugi del sodi verjetno med fantastiko glede na potek in dogajanja okrog drugega tira od Divače do Kopra. Avtocesto na odseku Vipavska dolina-Razdrto so načrtovali in gradili dve desetletji: koliko časa bi potrebovali za železniške tire, posebno če bi obveljala varianta v predoru? (ar) Železniška postaja v Gorici (levo) in Novi Gorici (zgoraj) foto k.m., bumbaca Vojaki Rdeče armade Goriški muzej tokratni torkov večer na gradu Kromberk posveča predstavitvi knjige Marine Rossi o vojakih Rdeče armade na »italijanski vzhodni meji« med letoma 1941-1945. Knjiga obravnava zgodovino sovjetskih partizanov v italijanskem osvobodilnem boju, odnos nacistov do in-ternirancev v avstrijskih in nemških taboriščih, slovensko in italijansko odporniško gibanje, vlogo zavezniških misij na italijanski vzhodni meji, zaključne bitke druge svetovne vojne ter začetek hladne vojne na obravnavanem teritoriju. »Posebej zanimiva za slovenskega bralca sta drugi in tretji del knjige, ki sta posvečena dnevniku Gregorija Žiljajeva, ter zgodba drugega ruskega bataljona, ki se je bojeval znotraj Bazoviške brigade,« izpostavljajo organizatorji. Z avtorico se bo nocoj ob 20. uri pogovarjal zgodovinar Jože Pirjevec. (km) Tassin v furlanskem jeziku V občinski sejni dvorani v Marianu bo nocoj ob 20.30 predstavitev knjige v furlanskem jeziku »Robononis numar tri«, ki jo je Ferruccio Tassin posvetil življenju na vasi in krajevnim osebnostnim. Izšla je pri založbi Brai-tan iz Bračana. Z avtorjem se bo pogovarjal založnik Hans Kitzmuller, za glasbeno popestritev bo poskrbel harmonikar Guerrino Mazzon. gorica - Najnovejše Izvestje predstavili v Katoliški knjigarni Neznani Furlani Ko je otrok izustil besedo »kaj«, sta mu babica ali mati včasih odvrnili: »Kaj je puš pu laški!« Tako se je glasil rek, ki se je ponekod na Goriškem ohranil še danes. Beseda »kaj« namreč v furlanščini pomeni polž. Takih in drugačnih izposojenk se je v naših krajih nabralo kar nekaj, saj živimo na stičišču narodov. O stikih, vplivih in jezikovnih prepletanjih je bil govor na četrtkovem knjižnem srečanju ob kavi v Katoliški knjigarni na Travniku, kjer so predstavili zadnjo številko Izvestja (12-2015). Izšla je pri ZRC SAZU Nova Gorica in prinaša izsledke raznih raziskav, namenjenih furlanskemu svetu. Po uvodnem pozdravu Damjana Paulina v imenu gostiteljev so o publikaciji O publikaciji so spregovorili Branko Marušič, Neva Makuc in Petra Kolenc bumbaca spregovorili zgodovinar Branko Marušič ter sodelavki novogoriške izpostave ZRC SA-ZU Neva Makuc in Petra Kolenc. Dolgoletna praksa je, da ob koncih leta izdajo zbornik člankov, predavanj in drugih zapisov, ki so se nabrali med letom, dogaja pa se, da od časa do časa posvetijo Izvestje posebni temi, ki jo temeljito obdelajo. Tako je zdravščine - Po povodnji iz leta 2009 Dežela bo sanirala spodkopani soški breg Sara Vito med ogledom Deželna odbornica za okolje Sara Vito si je včeraj ogledala strugo reke Soče med Zdravščinami in Gradiščem, kjer je povodenj iz leta 2009 spodkopala bregove. Med ogledom so odbornico spremljali zagrajski podžupan Marco Vittori, občinska odborni-ca Franca Zotti in županja iz Gradišča Linda Tomasinsig. Deželna vlada Furlanije Julijske krajine je sicer že vložila na okoljsko ministrstvo prošnjo za izkop gramoza iz struge reke Soče in očiščenje rečnih bregov, ki jih zarašča rastlinje. »Ogled na terenu nam bo koristil pri evidentiranju območij, kjer je poseg najbolj potreben,« poudarja de- Jez pri Zdravščinah želna odbornica Sara Vito. Med poplavnim valom leta 2009 je Soča nevarno grozila naselju Salet pri Gradišču, visoka podtalnica je povzročila kar nekaj težav tudi v nižjem predelu Zdravščin. Deroča voda je takrat spodkopala breg, na drugem koncu pa je naplavila kar nekaj gramoza, ki zdaj ovira odtekanje vode. »Poplavna varnost ob reki Soči je že dalj časa med našimi prioritetami; že pred časom smo namenili nekaj sredstev za razne sanacijske posege,« še razlaga Sara Vito. decembra lani izšla publikacija o Furlanih, o katerih je tudi slovenski človek bolj malo seznanjen. Najnovejše Izvestje prinaša zanimive in poglobljene zapise raznih avtorjev o odnosih ter jezikovnih in drugih vplivih med Furlani in Slovenci. Bralec bo na straneh zbornika našel tudi prispevke o pre-hranskih navadah, zlasti o polenti in hišnem ognjišču, ki je bilo nameščeno v poseben prizidek-spahnjenico - v furlanskem jeziku »žbatifur«. Poudarek zaslužijo še zapisi o furlanskih deklah in aleksandrinkah, o vdiranju furlanščine v slovensko tersko narečje pa še razmišljanje o odnosu med furlansko in italijansko identiteto. S tem v zvezi je zanimivo vprašanje, ki se pojavlja med furlanskim prebivalstvom: »Furlan sem in zato Italijan ali sem Italijan, a vendar Furlan?« Med navzočimi v knjigarni se je razvila debata, ki je obelodanila nekatere manj znane plati odnosov na narodnostno mešanem območju. Ta različnost po eni strani ločuje ljudi, na drugi strani pa predstavlja veliko kulturno bogastvo. V razpravo se je vključil tudi Feliciano Medeot iz Furlanskega filološkega združenja, ki se je zahvalil SAZU-ju za pozornost, izpostavil pa je tudi nekaj ključnih vprašanj o narodni zavesti Furlanov. Med drugim je prisotne seznanil z nič kaj spodbudno ugotovitvijo: »Furlani so zaljubljeni v dežurnega gospodarja, zato je njihova narodna identiteta manj poudarjena.« (vip) / GORIŠKA Četrtek, 28. januarja 2016 25 Pohod na Škabrijel ob polni luni Pri dnevni svetlobi so Alpe s Škabrijela »na dosegu roke« foto j.k. Društvo Škabrijel 1917 je v soboto organiziralo prvi nočni pohod na Škabrijel ob polni luni. Organizatorji so z veseljem našteli skoraj sto udeležencev iz Nove Gorice, Gorice in drugih okoliških krajev. Pohodniki so se najprej zbrali na parkirnem prostoru pred novogoriškim gasilskim domom, v bližini je omenjeno društvo tudi označilo izhodišče za vzpon na Škabrijel in Sveto goro, nato pa so se opremljeni s svetilkami in pohodnimi palicami odpravili na pohod, ki po udeležbi sodeč, zagotovo ne bo zadnji. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 30. januarja, bo ob 20. uri premiera komedije »Pokojna gospeji-na mama«, nastopa dramski odsek PD Štandrež v režiji Jožeta Hrovata (ponovitev 31. januarja ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo ali po tel. 0481-20678, 3286669048 od 12. do 14. ure. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA« - NAGRADA MACEDO-NIO: v Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 29. januarja, ob 20.30 predstava v furlanščini »Divine Comme-die«, nastopa skupina I Trigeminus; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). oglasni oddelek Primorskega dnevnika GORICA - Ul. Garibaldi, 9 - I. nad. OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO faks 040 7786339 e-mail: placljivioglasi@primorski.eu Naročila poslana po faksu ali po e.mailu morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun SAMO ZA NAROČNIKE!! Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo samo za naročnike, sprejemamo kot doslej v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300, faks 040 7786339, e- mail oglasni@primorski.eu) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v soboto, 30. januarja, ob 20.45 gledališka predstava »Sogni e bisogni«, režija: Vincenzo Salemme; več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 26. januarja »Thanks for vaselina Dedicato a tutti i familiari delle vittime e a tutte le vittime dei fami-liari«, nastopajo Gabriele Di Luca, Massimiliano Setti, Beatrice Schiros, Ciro Masella, Francesca Turrini. 28. januarja koncert Ensembla Scherzi mu-sicali in baritona Nicolasa Achtena. 10. in 11. februarja »La scuola«; informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici bo v sredo, 27. januarja, ob 20. uri gledališka predstava »Hura, Nosferatu!«. V četrtek, 28. januarja, ob 18. uri »Mineštralala«; informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici so v teku gledališke predstave za otroke od 6. leta dalje: v soboto, 30. januarja, ob 16.30 »Storie del Buon Dio«, v izvedbi gledališke skupine Teatro Causa; informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). U Kino fl Razstave zi in izrazi«. Za obogatitev razstave organizatorji naprošajo zasebnike, ki imajo v lasti kakšen ženski portret, da posodijo delo za obdobje razstave; informacije po tel. 0481-531445. Likovna dela bodo zbirali do 12. februarja. V GORICI: v galeriji Kulturnega doma v Ul. Brass 20 je na ogled razstava slikarke Stanke Golob; do 8. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.0018.00 ter med prireditvami. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki (Carduccijevi) ulici 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati - Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja. Do 31. januarja je na ogled tudi razstava »Il Cioccolato nella Grande Guerra - Da peccato di gola a genere di conforto«. Odprti sta od torka do petka 9.3012.30, ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo ob 17. uri vodeni ogledi. V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5-7 v Gorici je na ogled slikarska razstava umetnika in akademskega restavratorja Marina Beroviča iz Ljubljane; do 30. januarja ob odprtju trgovine. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Kornu v Gorici je na ogled razstava »Franco Dugo. Dipingere il silenzio. Opere 1997-2015«; do 31. januarja od srede do nedelje 10.00-17.00, ob četrtkih 10.00-19.00, vstop prost. ČLAN FOTOKLUBA SKUPINA75 MARKO VOGRIČ razstavlja ciklus črno-be-lih fotografij »1915-2015« v prostorih Taverne Al Museo v goriškem grajskem naselju, pod palačo Pokrajinskih muzejev; ob urnikih lokala (9.30-21.00, ponedeljek zaprto) do 29. februarja. V GRADU KROMBERK je na ogled razstava grafik z naslovom »Avgust Černigoj 1898-1985«; do 29. februarja od ponedeljka do petka 9.00-17.00, ob sobotah samo za najavljene skupine (tel. 003865-3359811), ob nedeljah 13.00-17.00. ~M Koncerti DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.50 »Quo va-do?«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.30 »The Eichmann Show - Il processo del se-colo«; 22.10 »La corrispondenza«. Dvorana 3: 17.00 - 22.00 »Quo vado?«; 18.40 - 20.15 »Ti guardo«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 21.15 »Revenant - Redivivo«; 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«. Dvorana 2: 17.00 »The Eichmann Show - Il processo del secolo«; 20.15 - 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Steve Jobs«. Dvorana 4: 16.45 »Piccoli brividi«; 18.30 - 20.15 - 22.15 »Se mi lasci non vale«. Dvorana 5: 17.45 »La corrispondenza«; 19.50 »The Eichmann Show - Il pro-cesso del secolo«; 22.10 »Creed - Nato per combattere«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Oblaki nad Sils Mario« (Filmsko gledališče). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ pripravlja, ob svetovnem dnevu žena, skupinsko likovno razstavo ženskih portretov pod naslovom »Ženski obra- od 17. februarja do 11. maja v Dijaškem domu v Gorici. Cena za celoten tečaj je 45 evrov. Informacije in vpisovanje do zasedbe mest po tel. 0481533495 v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo informativni sestanek za vpis v nižjo srednjo šolo v Doberdobu za družine iz Romjana v sredo, 27. januarja, ob 18.00 in za družine iz Doberdoba v petek, 29. januarja, ob 17.30. PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v vrtcih: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, od 10.30 do 11.30; Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 28. januarja, od 10.30 do 11.30. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krmi-nu bo 30. januarja od 15.30 dalje dan odprtih vrat v šoli in vrtcu; informacije po tel. 0481-67496 ali educare-waldorf.fvg@gmail.com. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo dan odprtih vrat v otroškem vrtcu Čriček v Doberdobu v torek, 2. februarja, od 10.30 do 11.30. Informacije po tel. 0481-78009. M Izleti V TRŽIČU: v lokalu II Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 prireja združenje Nuovo Corso iz Tržiča koncert v sklopu niza »Jazz in Progress«: 27. januarja ob 21. uri bo koncert dua Enrico Sartori in Giovanni Maier; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK: v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri bo koncert pianistke Mete Fajdiga; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagajna@kulturni-dom-ng.si. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 5. februarja ob 20.45 Flamencason; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. H Šolske vesti PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v šolah: Zupančič, Ul. Brolo v Gorici danes, 26. januarja, in v sredo, 27. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja). DNEVI ODPRTIH VRAT - OTROŠKI VRTCI - Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi na dneve odprtih vrat starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici danes, 26. januarja, ob 17. uri; Pikapolonica v Pevmi v sredo, 27. januarja, ob 17. uri. TEČAJ ANGLEŠČINE ZA UČENCE 1. IN 2. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE bo potekal ob sredah, od 17. do 18. ure, DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 13. februarja, krajšo ekskurzijo za obisk in ogled spomenika na Cerju nad Mirnom. Odhod z lastnimi sredstvi ob 14. uri s parkirišča tržnice v Mirnu. Obvezna prijava do konca januarja. Po obisku bo valentinovo večerno srečanje udeležencev. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 29. avgusta na Nizozemsko in Flandrijo; informacije in vpisovanje do konca februarja po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 5. marca, ob praznovanju dneva žena v Istro, Grožnjan, Moto-vun, Livado in Vodnjan, kjer bo kosilo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (gostilna Peric), 048178398 (trgovina Mila) in 380-4203829 (Miloš) do 20. februarja oz. do zasedbe mest. SPDG prireja v nedeljo, 31. januarja, izlet na Kojco (1303 m). Informativni sestanek bo v četrtek, 28. januarja, ob 19. uri na društvenem sedežu; informacije in prijave: andrej@spdg.eu in tel. 320-1423712 (Andrej). □ Obvestila SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore sklicuje izredni občni zbor danes, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na društvenem sedežu v Ul. 4 Novembre 39 v Podgori. Na dnevnem redu bodo imenovanje predsednika izrednega občnega zbora, poročilo o društvenem delovanju v letih 2014-2015, stanje društvenega sedeža, volitve novega odbora oz. sklep o prenehanju delovanja društva. MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo k sodelovanju na pustnem vozu; informacije in naročilo pustnih oblek po tel. 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). SEKCIJA VZPI-ANPI VRH vabi člane na občni zbor v četrtek, 28. januarja, v centru Danica na Vrhu s pričetkom ob 20.30. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici potekajo brezplačna srečanja za dobro počutje: vsak torek od 20.30 bo na vrsti meditacija »Cuo-ri Gemelli«, ostale dneve bodo srečanja, ki jih bodo profesionalni izvedenci namenjali tehnikam yoge, schiatsu, qi gong, reiki, orthobionomy, quanti-ka, thetahealing; več na www.ahaue-venti.com. SPDG obvešča, da bo sedež na Korzu Verdi 51 int. v Gorici v četrtek, 28. januarja, od 19. do 20. ure posebej odprt za poravnavo članarine. H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v sredo, 27. januarja, ob 18. uri bosta Graziella Coni in Marzia Fabro predstavili knjigo »La danza di cielo e terra«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 27. januarja ob 19. uri pogovor z Vi-kijem Grošljem, predavanje s projekcijo in predstavitev knjige »Viki Grošelj: 40 let mojih soočanj s Himalajo«. Za koncert skupine Siddharta 30. januarja so vstopnice razprodane; informacije pri blagajni vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, tel. 003865-3354016; blagaj-na@kulturnidom-ng.si. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo na Dan spomina v sredo, 27. januarja, ob 9.45 predavanje na temo »La donna nel-la Shoa (Ženska v šoi)«. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v sklopu »Srečanj pod lipami« v KC Lojze Bratuž v Gorici: v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri bo srečanje na temo »Slovenski jezik v šoli«. O aktualni temi, ki je povezana z bližajočim dnevom slovenske kulture, bodo spregovorili prof. Maja Melinc, prof. Marija Kostnapfel in prof. Adrijan Pahor. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. V GORICI v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, bo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri Srečanje z avtorji na temo »...Se je 3. svetovna vojna že pričela?«. Gosta večera bosta zgodovinar Jože Pirjevec in Miro Simčič, avtor knjige »Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni (1914-1918)«; informacije po tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. »REVIJA PEVSKIH ZBOROV GORIŠKE 2016« v Kulturnem domu Deskle, bo od petka, 29. januarja, ob 20. uri ter v soboto, 30. in nedeljo, 31. januarja, s pri-četkom ob 18. uri. Pobuda v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave Nova Gorica. SREČANJA Z AVTORJI V SOVODENJ-SKI KNJIŽNICI: v torek, 2. februarja, ob 18. uri bo Ferruccio Tassin orisal zgodovino taborišča v Viscu. V torek, 1. marca, pa bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih«, ki je izšla pred nedavnim pri ZTT, predstavila svoje izkušnje s tapkanjem. Mali oglasi PRODAM dve diatonični harmoniki H, E, A in B, ES, AS vsako po 1000 evrov; tel. 335-5387249. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Teresa Piaz-zolla vd. Fania iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upe-pelitev. DANES V ŠTARANCANU: 11.30, Roberto Braida (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v kraju Dobbia, sledila bo upe-pelitev. DANES V KRMINU: 14.30, Lidia Faccio (sestra Giulitta) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču. ^ Zapustila nas je Ludmilla Lakovič (Milica) Žalostno vest sporočajo sinovi David, Dimitri, Danjel z družinami Pokojnica bo ležala v sredo do 12.30 v goriški bolnišnici. Pogreb bo v cerkvi v Doberdobu ob 13.00. 26 Četrtek, 28. januarja 2016 ALPE-JADRAN / slovenija - Za leto 2015 jih je bilo prodanih 6,2 milijona 6,3 % več vinjet LJUBLJANA - Do konca meseca bo v Sloveniji zapadla veljavnost avtocestnih vinjeta za leto 2015. Nove so sicer naprodaj že od 1. decembra. Družba za avtoceste Dars je v lanskem decembru prodala Odstranjevanje vinjete z vetrobrana je včasih težavno, zato so pri Darsu poskrbeli za navodila fotodamj@n skupno 479.762 vinjet z letnico 2016, kar je 11 odstotkov več kot leto prej. Dars je objavil tudi podatke za lansko leto. Od začetka decembra 2014 do konca novembra 2015 je družba prodala Kako odstranimo staro vinjeto Na Avto moto zvezi Slovenije so podali nasvete za zamenjavo vinjete. Ta se lažje odstrani, če je vetrobransko steklo ogreto, nalepko in lepilo najlažje s stekla odstranimo s primernim strgalom, kakršen je npr. pripomoček za čiščenje steklokera-mičnih kuhalnih plošč, in z uporabo vode ali čistila za steklo. Če se vinjeta pri nameščanju poškoduje ali če je voznik na vozilo, za katerega je potrebna vinjeta 2B nehote namestil letno vinjeto 2A (ali obratno), jo je mogoče v roku 30 dni od nakupa reklamirati, vendar le v Cestninsko uporabniškem centru v Ljubljani. Dars voznikom svetuje, naj vinjete ali delov vinjete ne poskušajo odstranjevati z vetrobranskega stekla, ampak naj pokličejo v Cestninski uporabniški center in se dogovorijo glede nadaljnjih postopkov. Če bodo poskušali vinjeto odlepiti ali jo bodo odlepili, se bo na vinjeti pojavil napis »neveljavno«, s čimer se vinjeta razveljavi. Vinjeta, na kateri se je v celoti ali delno pojavil ta varnostni napis, ne more biti predmet reklamacije, pojasnjujejo na Darsu. Vinjete 2015 OSEBNA VOZILA Letne - 748.520 +2,4 Mesečne - 1,22 milijona +7,2 Tedenske - 3,89 milijona +5,9 KOMBIJI Letne - 44.769 +2,1 Mesečne - 53.616 +44,4 Tedenske - 205.218 +18,4 MOTORNA KOLESA Letne - 1667 +01 Polletne - 15.364 +9,6 Tedenske - 43.585 +4,7 skupno 6,2 milijona avtocestnih vinjet z letnico 2015 oz. 6,3 odstotka več kot leto prej. Vrednost prodanih vinjet se je povečala za 3,7 odstotka na 161,3 milijona evrov. Anketa Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) je pokazala, da večina slovenskih voznikov ima na svojem avtomobilu vi-njeto, večinoma letno. Da imajo v avtomobilu, s katerim se največ vozijo, nameščeno vinjeto, je odgovorilo 87 odstotkov vprašanih. Med temi jih ima velika večina, 96 odstotkov, letno vinjeto, trije odstotki voznikov imajo tedensko vinjeto, en odstotek pa mesečno. V gospodinjstvih z več avtomobili 52 odstotkov vprašanih nima vinjete nameščene na vseh vozilih. Največ jih vinjeto kupi januarja (46 odstotkov) in decembra (43 odstotkov), preostali jo kupijo med letom. Kljub temu, da odstranjevanje vinjet povzroča nekaj nevšečnosti pa vprašani večinoma podpirajo njihovo uporabo: 71 odstotkov vprašanih ima raje vinjeto kot sprotno cestninjenje (29 odstotkov). brdo pri kranju - Konferenca Eusalp Iskanje skupnih strategij v alpski makroregiji BRDO PRI KRANJU - Za uresničitev strategije EU za alpsko makro-regijo (EUSALP) bo potrebno sodelovanje in povezovanje deležnikov različnih držav in regij. To bo ključno pri reševanju nadnacionalnih izzivov, kot so trajnostni razvoj in mobilnost ter varstvo vodnih virov in drugih naravnih danosti, so se strinjali udeleženci včerajšnje konference na Brdu pri Kranju. Kot je v uvodu v dvodnevno konferenco ob zagonu strategije povedala evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu, je Alpska regija »zelo posebno območje v Evropi in ima resnično neverjetne resurse pokrajine in ljudi«. To so elementi ene najbolj konkurenčnih regij v svetu, je izpostavila, a opozorila tudi na čez-mejne izzive območja, s katerimi se je potrebno skupaj soočiti. Strategija je bila sprejeta lani. »Čas je, da postane tudi realnost na terenu,« je Cretujeva pozvala okoli 550 udeležencev konference iz sedmih držav. Zagotovila je, da bodo vse politike EU prispevale k uresničevanju strategije, vendar bodo ključno vlogo igrale same regije in lokalni akterji. Cretujeva prepričana, da lahko makroregionalni pristop dodatno prispeva k tesnejšemu povezovanju kot rešitvi za čedalje bolj nad-nacionalne probleme. Strategija EU za alpsko regijo bo spodbudila skupne ukrepe in tesnejše povezovanje v omrežja na področju raziskav in inovacij, razvoja poslovanja, mobilnosti, okolja, energije in širše. Pri tem jo bo potrebno navezati na programe financiranja za obdobje 2014-2020. Prva država, ki predseduje EUSALP, je Slovenija. Sodelovanje Avstrije, Francije, Italije, Liechtensteina, Nemčije, Švice in Slovenije, njihovih regij, lokalnih skupnosti, mednarodnih institucij, civilne družbe in nevladnih organizacij prinaša velik potencial za vsako državo in regijo ter alpski prostor kot celoto, je prepričan slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Sodelovanje namreč omogoča nadaljnji razvoj, inova-tivnost, trajnostno mobilnost, rast in blaginjo. Kot najbolj obetavna gospodarska regija Evrope pa alpska regija nosi tudi odgovornost pri soočanju z aktualnimi izzivi in vprašanji v Evropi in v svetu, je ocenil gostitelj konference na Brdu. »Alpska regija nudi odlične možnosti za gospodarski razvoj kmetijstva in turizma. Čaka pa nas še veliko nalog na področju izgradnje infrastrukture in varovanja okolja,« je izpostavil minister. »Želimo ustvariti regijo, ki bo vzorna po trajnostnem razvoju, zaščiti okolja, energetski učinkovitost in soočanju s podnebnimi spremembami,« je poudaril francoski državni sekretar za evropske zadeve Harlem Desir. Svojevrstne izzive alpski regij sicer predstavlja področje transporta. Kot je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, lahko alpska regija lahko odigrala pionirsko vlogo tudi pri čez-mejnem sodelovanju in postala zgled za najboljše prakse na področju traj-nostnega prometa. Pri uresničitvi zahtevnih projektov pa bodo potrebni ino-vativni finančni instrumenti, ki bodo angažirali tudi zasebni kapital. (sta) PISMA UREDNIŠTVU Zakaj potrebujemo nove spomenike? Odborniki Mladinskega Tre-benskega Krožka smo ŠUM-ov članek doživeli kot direktno kritiko, čeprav šumovci trdijo, da ni. Ob prvem branju smo bili res razočarani in smo večkrat prebrali napisano, da bi res osvojili smisel... Morda smo mi narobe razumeli članek, a nam je v teku prvih jutranjih ur veliko število članov, prijateljev in tudi drugih izrazilo solidarnost in razočaranje nad pisanjem Šuma. Kritiko smo mladi Trebenci doživeli ne le kot odborniki MTK-a, ampak tudi kot vaščani, ki smo aktivni v vaškem življenju in potomci padlih v prvem konfliktu. Se sploh ne strinjamo, da je takih spomenikov preveč, saj je ta spomenik eden redkih, ki je posvečen padlim in pogrešanim v 1. svetovni vojni. Trebče se doslej namreč niso oddolžile svojim padlim v prvi vojni, zaradi tega smo se skupaj z ostalimi vaškimi društvi in organizacijami odločili, da jim postavimo spomenik ob pokopališču, tudi zaradi tega, da bi imelo vsako obeležje svoj prostor, na katerem se lahko vaščani spomnijo in poklonijo svojim padlim. Spomin na te padle je bil najprej prepovedan, nato predolgo pozabljen. Po našem mnenju so žrtve vseh vojn vredne spomina ne glede, če so te padle v 1., 2. ali katerikoli drugi vojni. Prijatelj, ki je v klepetu omenil, da je lažje postaviti nov spomenik, kakor prirediti fešto za mlade nima verjetno najmanjšega pojma ne o eni in niti o drugi stvari. Naj se raje prej pozanima kaj sploh dela naš krožek. Naj vam bo v vednost, da je naš krožek vse od nedavne ustanovitve zelo aktiven na raznih področjih. Na primer prireja zabave za srednješolce (naslednja bo v petek, 29. januarja v Ljudskem domu v Trebčah), dneve smučanja v hribih, izlet v Gardaland, različne tečaje (npr. slovenščine in fotografije), varne prevoze na zabave oddaljene od vzhodnega krasa, kresovanje, gledanje starih risank za osnovnošolce... in še bi lahko naštevali. Vsak mladinski krožek ima lastno smer in program, raznoliko ponudbo dejavnosti. Tragično ni to, da so spomenik postavili mladi, rojeni v devetdesetih letih, ampak to, da si mladi (šumov-ci) lastijo pravico, da prosto in ne da bi se pozanimali kritizirajo in ne podpirajo mladih (MTK-a, ob postavitvi spomenika). Obenem pa ne podpirajo krožkov s članki, ko prirejajo take in druge pobude. Najprej, bi se morali šumovci kot pravi novinarji pozanimati kaj sploh počenjajo mladinski krožki in zakaj spomenik. Smešno se nam zdi, da najprej postavljate pod vprašaj smisel spomenikov in proslav, nato pa sploh ne predlagate kaj konstruktivnega v nadomestilo. Razpršenost po spomenikih? Se gre za ohranjevanje spomina na teritoriju! Spomeniki so temelj zgodovinskega spomina. So baza iz katere bodo zgodovinarji v daljni prihodnosti raziskovali, kdo je v the vaseh živel, kateri je bil njihov pogovorni jezik? Slovenska identiteta našega prostora se ohranja tudi na tak način. Upamo, da vas ne bo kap, a je naše mnenje v nasprotju z napisanim. Več prisotnosti na terenu in poglobljeno razmišljanje pred izidom naslednjih kritik na časopisu... Raje glejmo naprej in gradimo svojo prihodnost v duhu solidarnosti in sožitja, s konkretnimi dejanji, s pomočjo in človečnostjo do bližnjega, saj se zavedamo, da smo vsi mladi prihodnost sveta. Predsednik MTKMatia Premolin in Nicol, Michael, Danjel, Samuel, Carol, Greta, Karin in Evelyn Zakaj potrebujemo nove spomenike? (2) Nerad se zapletam v debate o raznoraznih manjših ali večjih žuljih, ki kronično tarejo in razdvajajo našo skupnost. Ob branju članka v petkovem Š.U.M.u pa sem skoraj poskočil na stolu... Že dolgo nisem prebral tako omalovažujočega in tudi žaljivega članka v našem dnevniku. Ton in vsebina kažeta na najmanj površno znanje zgodovine, če že ne ignoranco pisca (ali piscev). Da imamo pri nas še kar precej spomenikov in obeležij je dejstvo, mislim pa, da so vsi zapovrstjo več kot umestni, ker so pomnik naše tragične polpretekle zgodovine, katere izvirni greh je bila prav 1. svetovna vojna in njen za nas katastrofalni epilog. Verjetno pisec (pisci) bolj malo potujejo po sosednjih deželah, sicer bi opazili, da je v vsakem kraju ob spomeniku žrtvam 2. svetovne vojne tudi spomenik tistim iz prve vojne, in tudi v matični domovini je tako, zelo redko se to dogaja le na Primorskem. To je seveda posledica Rapalske meje, ki je naše kraje pahnila v roke zavojevalcu, prav tistemu, proti kateremu so se hrabro in junaško borili ter umirali naši dedi in pradedi. Vsled prav posebni zgodovini naših krajev so bili pozabljeni, izbrisani, o njih se ni smelo govoriti, in to tako s strani črnih kot rdečih. Da se jih ob stoletnici krvave morije spomnimo je naša dolžnost! Dolžnost, da popravimo velikansko krivico. Ko bi se kolo zgodovine takrat obrnilo drugače, bi ne bilo treba vseh drugih žrtev v naslednjem dobrem četrt stoletju. Ne bi pretrpeli toliko gorja, ne bi se bilo treba boriti celo stoletje za naše pravice, ki so itak danes gotovo na nižjem nivoju kot takrat. Brez dvoma bi imeli zato danes zelo malo spomenikov. Pisec (ali pisci) na kratko pometejo s trpljenjem naših prednikov... Za vas kakršna je bila Trebče je bilo 33 ali morda celo 35 padlih nepopisna katastrofa. Na nekaj več kot 600 prebivalcev je smrtna kosa pobrala najboljše mladeniče in mlade očete, v ta račun pa bi morali še gotovo prišteti marsikaterega vaščana ali vaščanko, ki so umrli zaradi nepopisne bede in bolezni, ki jih je vojna prinesla v naše kraje. V celotni tržaški pokrajini imamo tako, kar je meni znano, le tri spomenike tem našim izbrisanim junakom. Prvega so, vsa čast vaščanom, postavili pri Banih, za drugega sem bil sam leta 2008 pobudnik (in ga tudi lastnoročno izklesal iz kraškega kamna) v Gropadi, tretji je novi spomenik v Trebčah, ki bi si po mojem skromnem mnenju zaslužil vidnejše mesto v vasi. Pred kakim letom se je celo govorilo, da bi eno obeležje postavili v vsaki naši vasi, a je zamisel zgleda zamrla. Spomeniki niso le nek prazen simbol ampak nekaj, kar bi nas moralo vsakič, ko gremo mimo spomniti na grozote, ki jih prinašajo vojne in nasilje. Ker je človek konec koncev neumno bitje, saj se od zgodovine bolj malo nauči, menim, da je spomenikov vedno premalo... Marko Milkovič M Dragi Primorski, večkrat berem poročila o gradnji ali splavitvi ladij v tržiški ladjedelnici Fincantieri in vsakokrat me zbode netočnost pri navajanju velikosti ladje, ko avtor članka poroča, da ladja »tehta xyz ton«. Pri tovornih in potniških ladjah se velikost meri v Registrskih tonah (tonnellate di stazza, register ton), kar ni ustrezna mera, temveč prostorska mera, ki ustreza 100 kubičnim čevljem oz. 2,8316847 m3. S to mersko enoto se meri velikost ladje oz. njeno prostornino. Bruto tonaža (xxx BRT-bruto registrskih ton,) stazza lorda je prostornina vsega ladijskega trupa in nadgradenj, neto tonaža (xxx NRT-neto registrskih ton), stazza netta pa je prostornina, ki je namenjena tovoru oz. potnikom, potem ko smo od nje odšteli prostornino za strojnico, skladišča in podobno. Pri bojnih ladjah (in lahko tudi pri drugih plovilih) pa se običajno meri velikost z izpodrivom (di-sloccamento, displacement), kar odgovarja masi vode, ki jo ladijski trup izpodriva. To ustreza tezi plovila in se izraža z ustreznimi merami, običajno metrskimi tonami (1000 kg) ali pa tudi z angleško tono (1016 kg oziroma 2.240 funtov-long ton) ali ameriško tono (907,2 kg oziroma 2000 funtov-short ton). Karlo Mezgec Obvestilo uredništva Pisma uredništvu morajo biti dolga največ 3.000 znakov. Daljših pisem, razen izjem, in vsekakor po naši presoji, ne bomo več objavljali oz. si pridružujemo pravico, da jih skrajšamo. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. januarja 2016 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cronache animali 11.001 fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.05 Dnevnik 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 21.15 Serija: N.C.I.S. 20.50 Nogomet: Tim Cup, polfinale 23.00 Fatti Unici RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidia-no 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspet-tando Geo 16.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 22.45 Vikings RAI5 RAI MOVIE 14.35 Film: Doppio inganno (triler, '91) 16.25 Film: Goodnight for Justice - Regina di cuori (vestern, '13) 17.55 0.50 Novice 18.00 Film: Cane arrabbiato (akc., It., '84) 19.40 Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It., '82) 21.15 Film: Tutti paz-zi per Rose (kom., Fr., '12) 23.10 Film: Mozzarella Stories (kom., It., '11, i. L. Ranieri) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.25 Serija: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 13.55 Nad.: La la- NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. januarja 2016) Vodoravno: skakalec, SSO, mitomani, tar, urad, tolkalo, kukalo, kiton, Ra, Evratom, P. G., Krka, aloa, limonada, Inn, Majote, omet, A. J., pranečak, Ravel, Soavi, roman, A. P., Narin, Alah, imenik, Sibani, Adonis, Nero, laikat, Kolumb, as, Cristiano Ronaldo, Akra, E. O., Ant, nimb, E. I., Ezio; na slikah: Prince, Joan Baez. dra 14.55 Aktualno: Anica - Appunta-mento al cinema 15.00 Nad.: Cuori ruba-ti 15.55 Serija: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Nad.: Il paradiso delle signore 18.45 Nad.: Pasion prohibida 19.30 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Boss in incognito 23.05 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.55 Film: Il tesoro dei Sequoia (vestern, '52) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Film: Una donna per amica (kom., It., '14, i. F. De Luigi) 12.55 Heroes 14.35 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.45 Novice 17.50 Rookie Blue 19.25 Web Series Collection 19.30 Supernatural 20.20 Ghost Whisperer 21.10 Film: Hansel & Gretel - Cacciatori di streghe (fant.) 13.50 Le Alpi viste dal cielo 14.45 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.50 Un anno nelle terre selvagge 15.45 Opera: Attila 18.25 Novice 18.30 I tesori dell'architettura 19.25 Divini devoti 20.10 Ubiq - Collettivita 20.40 Passepartout 21.15 Film: Lontano dal paradiso (dram., '02, i. J. Moore) 23.15 Lo stato dell'arte 23.30 Film: Il pianista (dram., '02, i. T. Brody) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Serija: E alla fine arriva mamma! 16.55 Serija: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show 23.35 I soliti idioti _IRS_ 13.15 Film: Volevo i pantaloni (dram., It., '90) 15.05 Film: Il papa di Giovanna (dram.) 17.05 Film: Bastardo dentro (kom.) 18.55 Supercinema 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 20.55 Film: Ap-partamento ad Atene (dram., It., '12) 22.50 10 l'ho visto 22.55 Film: Defiance - I gior-ni del coraggio (voj., '08, i. D. Craig) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.50 Serija: In Treatment 13.30 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 Film: Fuga dal Natale (kom.) 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 11 caffe dello sport 15.15 Il caffe dello sportivo 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.05 20.00 Dodici minuti con Cristina 19.20 Apriti cielo 21.00 Qui studio a voi stadio _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 18.55 Il re dello street food 21.05 Nad.: Annika - Crime Reporter 22.50 Film: Che - L'argenti-no (biogr.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Junior MasterChef Spagna _DMAX_ 12.30 Property Wars 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 21.10 Nudi e crudi XL 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 I maghi delle auto 19.30 Te l'avevo detto 22.00 Ed Stafford: sfi-da all'ignoto 22.55 Messi alle corde 23.45 Vide del tubo SLOVENIJA1 6.55 Dobro jutro 11.15 18.20 Kviz: Vem! 11.40 Obzorja duha 12.15 Nad.: Trpljenje mladega Igroja 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.40 NaGlas! 15.10 18.05 Risanke in otroške oddaje 16.25 Profil 17.30 Dok.: Moj pogled na znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Votla krona 20.55 Dok. film: Pianist v belem 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 18.55 Risanke in otroške oddaje 8.05 Zgodbe iz školjke 9.00 Točka 10.15 TV Arhiv 11.05 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.15 Koncert: Mi ga pa žlindramo 16.30 Dober dan 17.40 Alpsko smučanje: SP (m), slalom, I. vožnja 20.00 Šport 20.40 Alpsko smučanje: SP (m), slalom, 2. vožnja 21.45 Odbojka: liga prvakov, Modena - ACH Volley 23.00 Presenečenja _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.50 City Folk 16.20 Športna cona 16.55 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.40 Alpsko smučanje: SP (m) 21.40 Dok.: Šport brez meja 22.20 Istra in... 22.55 Odbojka: liga prvakov, Modena -ACH Volley _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 9.40, II.00, 12.30 Tv prodaja 8.4515.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.10 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška peka-rija 12.45 Dr. Oz 13.45 Nan.: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 22.10 Vreme in novice 17.55 Nad.: Usodno vino 20.00 Preverjeno 21.00 Nan.: Jezero skrite ljubezni 22.45 Serija: Na kraju zločina - New York _KANAL A_ 7.0018.00, 19.50 Svet 7.5512.40 Serija: Odbita rodbina 8.2013.35 Serija: Mrhi za šan-kom 8.45 Risanka 9.20 Top Gear ZDA 10.15 11.30, 13.05 Tv prodaja 10.30 18.55 Serija: Komisar Rex 11.45 17.05 Serija: Ni-kita 14.05 Film: Ni vse zlato, kar se sveti (pust.) 16.10 20.00 Serija: Kar po, pa bo 21.00 Film: Jaz, vohun (akc., '02, i. E. Murphy, O. Wilson) 22.45 Film: V zasedi (akc.) PLANETTV 11.55 Tv prodaja 12.30 23.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 El- H|| Torek, 26. januarja UmJ Rai movie, ob 17.30 Lontano dal paradiso ZDA 2002 Režija: Todd Haynes Igrajo: Julianne Moore, Dennis Quaid, Patricia Clarkson VREDNO OGLEDA L .n 1 ' » • £0 Začetek petdesetih let Cathy in njen mož Frank sta na videz srečen par. Živita v prijetni četrti v Connecticutu, imata lepo hišo ter dva srečna in zdrava otroka. Medtem ko se Frank v službi uspešno vzpenja po hierarhični lestvici, Cathy skrbi za dom in družino. Toda Cathy čuti, da z njenim zakonom nekaj ni v redu. Frank ostaja do poznih večernih ur v službi, preživlja vedno manj časa z otrokoma in popiva. Ko mu nekega večera v službo odnese večerjo, odkrije, da se njen mož poljublja z drugim moškim. Frank gre na zdravljenje h psihiatru. Cathy skuša ohraniti optimizem in dobro voljo, a se zave, da nima nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila. Po spletu naključij se zaplete v pogovor s temnopoltim vrtnarjem Raymondom Deaga-nom. Njegova razgledanost in sočutje jo privlačita. Njuno druženje pa v mestu sproži val govoric. Whitakerjevim grozi, da bodo njihove skrivnosti prišle na dan. len 15.20 Nad.: Kako se izmazati z umorom 16.10 Nad.: Esperanza 17.10 Film: Požrtvovalno srce (dram.) 19.00 21.45 Danes 19.25 23.00 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Točka smrti (akc., '08, i. S. Seagal) 22.05 Serija: N.C.I.S. - Preiskovalci na delu RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 Hevreka - Iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 12. nad., sledi Music Box; 18.00 Ana Praček Krasna -Slovenka v Ameriki, sledi Music Box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Radijski kviz; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoranza; 12.00 Anti-cipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A Oddaja Studio D po 11.00 bo predvsem polna dobre glasbe in zanimivih glasbenih novic. Slišali boste o novi združitvi članic nekdanje skupine Spice Girls, o načrtu, da bi se po Davidu Bowieju v Berlinu poimenovala ulica in o tem, da bodo britanski muzeji kmalu postali plačljivi. Pa tudi o Adelinih uspehih bo govor, o obletnici Wikipedije, izključitvi Poljske iz Evropske radiodifuzne zveze, seveda pa ne bo manjkalo dovolj zelenih novic in drugih okoljskih vsebin v rubriki Zeleni vrtinec. Mladi val od 15.00 dalje bo v rubriki psiho-socio-pedagoških tematik Nemogoče je mogoče s psihoterapevtko z Inštituta za razvoj človeških virov dr. Andrejo Pšeničny posvetil pozornost pojavu »iz-gorelosti«, kasneje pa se bo Matija Vidoni oglasil iz Glasgowa, kjer trenutno študira. Ana Praček Krasna - Slovenka v Ameriki je naslov niza o vipavski rojakinji, ki je v ZDA našla svojo drugo domovino. V današnji peti, predzadnji, oddaji ob 18.00 bo v ospredju njeno prizadevanje za rešitev lista Glas naroda, ki ga je leta 1954 odkupila in ga rešila pred propadom, ta pa se je vseeno zgodil leta 1963 zaradi premajhne naklade. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Četrtek, 28. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Tudi v naslednjih dneh bomo pod vplivom anticiklona afriškega izvora, ki bo zagotavljal stanovitno ozračje in pripomogel k temperaturni inverziji v nižjih plasteh ozračja. Danes dopoldne bo jasno, čez dan pa se bo pooblačilo. Ničla bo na 3000 m nadmorske višine. Možne bodo toplotne inverzije. Ponoči se bo lahko v nižinah pojavljala megla in slana. Danes bo delno jasno z občasno koprenasto oblačnostjo, ki bo bolj gosta v vzhodni polovici države. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, na Primorskem malo nad 0, najvišje dnevne od 8 do 12 stopinj C. JS celovec TRBIŽ O 1/11 '-3/6 KRANJSKA G. O-2/12 O TRŽIČ -5/12 ČEDADo^ VIDEM O -2/10/-vn -3/11 GORICk* N. GORICA GORICA o 3/10 1/11 O " -3/10 KRANJ O S £ S. GRADEC O -1/12 & CELJE -1/13 O LJUBLJANA O-1/11 POSTOJNA "OfJO O-5/12 rj^S 0/12 ^ KOČEVJE ČRNOMELJ z 1954 - Jutro je bilo zlasti v severni in >En o severozahodni Sloveniji zelo mrzlo in tudi čez dan je tempelj ratura ostala globoko pod lediščem. Na Rudnem polju na Poo kljuki se je ohladilo do -31,0 °C, v Stari Fužini v Bohinjski dolini < so namerili -24,5 °C, v Vogljah pri Šenčurju -23,6 °C, v Smartnem pri Slovenj Gradcu -23,3 °C in na Zgornjem Jezerskem -23,1 °C. ZN: Temperature zrasle za eno stopinjo Celzija ŽENEVA - Povprečne globalne temperature so se lani prvič gibale eno stopinjo Celzija nad predindustrijsko ravnijo, je sporočila Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. »Gre za trenutek streznitve v zgodovini našega planeta,« je poudaril generalni sekretar organizacije Petteri Taalas. Ameriška vesoljska agencija Nasa in ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA) sta prejšnji teden razglasili, da so temperature lani porasle za 0,9 stopinje Celzija. Svetovna meteorološka organizacija pa je izračunala, da je porast še za 0,1 stopinje višji. Se pa oboji strinjajo, da je bilo lansko leto najbolj vroče, odkar so na Zahodu v 19. stoletju začeli meriti temperaturo. PORTOROŽ O -1/10 & b^ Danes: ob 4.36 najnižje -21 cm, ob 10.22 najvišje 39 cm, ob 16.57 najnižje -57 o cm, ob 23.27 najvišje 41 cm. 2 Jutri: ob 5.09 najnižje -20 cm, ob 10.45 najvišje 32 cm, ob 17.19 najnižje -51 cm, ob 23.56 najvišje 40 cm. Nebo bo pretežno jasno, v nižinah in ob obali rahlo poo-blačeno. Po kotlinah se bodo pojavljali temperaturni obrati in meglice. Jutri bo precej jasno z nekaj ko-prenaste oblačnosti, popoldne pa se bo na Primorskem oblačnost povečala. Dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Pihati bo začel zahodni do jugozahodni veter. TOLMEČ O 0/7 CELOVEC °0/5 TRBIŽ O 2/12 VIDEMO -2/11 ČEDADo -1/10 KRANJSKA G. O -4/11 O TRŽIČ -3/11 S. GRADEC O -3/11 M CELJE -1/13 O GORICA o 2/9 2/11 O -2/9 KRANJO LJUBLJANA O 0/10 N. GORICA .... " POSTOJNA "0/E1S3T0 KOČEVJE Z PORTOROŽ O "" * > ČRNOMELJ 2/9 A UM POREČ \ UMAG OPATIJA PAZIN O o^REKA /St\ jutri Morje je skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. ■M t" mg Z M Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo . . . . T.".....25 Vogel..................33 Forni di Sopra.........30 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Štiri Britanke priveslale iz ZDA v Avstralijo SYDNEY - Ekipa britanskih veslačic je iz ZDA priveslala v Avstralijo in s tem dosegla kar dva rekorda. Postala je prva povsem ženska in zgolj štiričlanska ekipa, ki ji je uspel tovrsten podvig čez Tihi ocean. Zanj so potrebovale devet mesecev. Ekipa z imenom Coxless Crew je podvig začela pred 257 dnevi v San Franciscu, včeraj pa je pristala v Cairnsu v Avstraliji. Preveslala je 13.592 kilometrov na čolnu Doris, ki je dolg 8,84 metra in širok 2,13 metra, ima pa tudi sprednjo in zadnjo kabino, v katerih so se veslačice umivale in spale. Ekipa je veslala nepretrgoma, v dvournih izmenah. Na kopnem so se ustavile le dvakrat, na Havajih in v Samoi. Na morju so bile 235 dni. zdravstvo - Povzroča deformacije glave pri novorojencih WHO: Virus zika se bo verjetno razširil po celotnih Amerikah ŽENEVA - Virus zika, ki ga prenašajo komarji, kriv pa naj bi bil za hude deformacije glave in možganov pri novorojencih, se bo po pričakovanjih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) razširil po vseh državah na ameriški celini. Komarji, ki ga prenašajo, so že zdaj navzoči v celotni regiji z izjemo Kanade in Čila. Virus zika, ki pri večini obolelih sproži le kratkotrajne gripi podobne simptome, velja za zelo nevarnega za nosečnice oz. plod. Kriv naj bi namreč bil - kar sicer še ni dokazano - za mi-krocefalijo, prirojeno napako pri novorojencih, ko se ti rodijo z nenavadno majhno glavo. To lahko povzroči možganske poškodbe. Za okužbo ni ne zdravila ne cepiva. Ziko prenašajo komarji Aedes ae-gypti (na sliki), ki širijo tudi virusa den-ge in chikungunjya. Zika je bil naravno navzoč v Afriki, dokler se ni maja lani pojavil v Braziliji, piše britanski BBC. Odtlej se je razširil v 21 od 55 držav v Amerikah, je v nedeljo objavila WHO. Hkrati je opozorila, da je komar, ki virus prenaša, že navzoč v vseh državah na celini z izjemo Kanade in Čila. WHO je izpostavila, da ljudje v Amerikah doslej niso bili izpostavljeni ziki, zaradi česar nanj niso odporni, to pa omogoča hitro širjenje virusa. WHO zaradi tega domneva, da se bo virus še naprej širil in verjetno dosegel vse države in ozemlja v regiji, kjer so tudi komarji Aedes aegypti. Direktorica WHO Margaret Chan je včeraj na srečanju izvršnega odbora organizacije posvarila, da »je eksplozivno širjenje virusa zika na nova geografska območja, kjer je populacija le malo odporna, razlog za zaskrbljenost, še posebej zaradi morebitne povezave med okužbo med nosečnostjo in otroci, rojenimi z majhnimi glavami«. Chanova je dejala, da vzročna povezava med okužbo z ziko v nosečnosti in mikrocefalijo ni bila dokazana, a dodala, da nanjo namigujejo posredni dokazi, kar je izjemno zaskrbljujoče. Zaradi porasta otrok z deformacijo glave v Latinski Ameriki, še posebej v Braziliji, so ZDA in druge države nosečnice posvarile pred potovanjem v regijo. To so slabi obeti za Brazilijo, ki se pripravlja na poletne olimpijske igre. V Braziliji so od zaskrbljujočega porasta primerov mikrocefalije na severovzhodu države oktobra lani zabeležili že 3893 primerov te deformacije. Pred tem so na leto v povprečju zabeležili 160 primerov mikrocefalije. Zaradi virusa so Kolumbija, Ekvador, Salvador in Jamajka ženskam sve- tovali, naj odložijo nosečnost. To je svetoval tudi visok brazilski zdravstveni uradnik, čeprav Brasilia uradno ženskam svetuje zgolj, naj se izogibajo komarjem. WHO za zdaj ni izdala svaril pred potovanjem. Poudarila je, da je najučinkovitejši način preprečevanja okužbe odstranjevanje stoječe vode, v kateri se razmnožujejo komarji, in osebna zaščita pred ugrizi teh insektov, kot je uporaba repelentov in mrež proti komarjem. Svetovna zdravstvena organizacija je še poudarila, da je jasno, da ziko prenašajo komarji vrste Aedes aegypti, dokazi za druge vrste prenosa virusa pa so le omejeni. Je pa hkrati poudarila, da bi se virus lahko prenašal s krvjo, izolirali so ga tudi že v spermi. Po podatkih WHO za zdaj obstaja en primer opisa spolnega prenosa okužbe. (sta) hrvaška - Minister izzval ironičen odziv Hrvati se sami vpisujejo v »register izdajalcev« ZAGREB - Potem ko je novi hrvaški minister za veterane Mijo Crnoja napovedal, da bodo objavili register izdajalcev nacionalnih interesov, se je na spletu pojavila stran, na kateri se hrvaški državljani prostovoljno ob ironičnih in satiričnih komentarjih vpisujejo v register izdajalcev. »Objavili bomo vse registre. Če je kdo kršil hrvaške zakone in če je izdal nacionalne interese, ni razloga, da ne bi bil uvrščen v register,« je Crno-ja v soboto izjavil za hrvaško televizijo. Šlo naj bi tudi za registra nepravilnosti med privatizacijo in lu-stracijo. Minister Crnoja je včeraj tudi uradno prevzel posle ministra za veterane. Dogodek so spremljali protestniki iz šotora, ki so ga nekatera veteranska združenja postavila lani pred poslopjem ministrstva zaradi nasprotovanja prejšnjemu ministru Predragu Maticu. Crnoja je včeraj potrdil, da se bodo z registrom izdajalcev nacionalnih interesov ukvarjale pristojne državne službe in ne njegovo ministrstvo. Napovedi Crnoje podpira tudi podpredsednik vlade Tomislav Karamarko, ki je dejal, da je veterane treba razumeti. Zavzel se je za register agresorjev na Hrvaško in dejal, da ne gre »za lov na ljudi, temveč za lov na resnico«. Karamarko si je pred lanskimi parlamentarnimi volitvami prizadeval za lustracijo in je med drugim objavil tudi svoj antiko-munistični manifest. Druga vladna stranka, Most, je medtem napovedala, da bodo nasprotovali tovrstnim registrom. Kot poudarjajo, se je treba posvečati go- spodarskih problemom. Ocenjujejo še, da očitno poteka kampanja za strankarske volitve v HDZ. Napovedi novega ministra ne podpira niti del veteranskih organizacij. Medtem so državljani prehiteli vlado in umetniški kolektiv Skroz je objavil spletno stran www.registar-izdajnika.org, na kateri se je med izdajalce vpisalo več kot 4300 uporabnikov spleta. Poleg imen ali inicialk so vpisali tudi razloge, zaradi katerih so izdajalci. Med njimi so to, da so rodili otroke s pomočjo umetne oploditve, da ne poslušajo Thompsona, da so brali Feral Tribune, da so ateisti, homoseksualci, komunisti ali ženske, da so študirali v tujini, da niso volili HDZ niti Kolinde Grabar-Kitarovic. Nekateri navajajo, da imajo radi Srbe, da so sami Srbi in Romi, da poznajo cirilico, da redno plačujejo davke, da so bili Titovi pionirji, da ne marajo ustašev, da niso bili rojeni leta 1991, da niso prosili za vojaško pokojnino in še marsikaj. Hrvaška javnost je ogorčena tudi zaradi izbire protislovnega zgodovinarja, 43-letnega Zlatka Hasanbe-govica za ministra za kulturo, ki je kot znanstvenik zatrdil, da hrvaška ustava ne navaja antifašizma kot temelja sodobne Hrvaške, čeprav je v uvodnem delu hrvaške ustave zapisano, da suverenost države temelji tudi na odločitvah antifašističnega sveta narodne osvoboditve Hrvaške (Zavnoh) iz leta 1943 in ne na razglasitvi Neodvisne države Hrvaške. Hasan-begovic je bil, preden je postal član HDZ, viden pripadnik nekaterih hrvaških proustaških političnih strank. (sta)