PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Ju{|oslovanske Zveze in Prosvetne MaJlee »5FFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU âT. — NO." 1840. Katari m IM Mia, DK. a MW. uMfcr Iba Act al CHfrti po«t milk» al Ckfc*««. IIh •t üm ____ » «i M«rcb «. «a CHICAGO, ILL., 16. DECEMBRA (December 16), 1942. PubMshad W.enly at M01 8 Uwnd.le Ave. LETO—VOL. XXXVII. Mnogi, ki »o v nacij*ki propagandi poaabno aktivni, pravijo, da Židom v Ameriki ai troba v armado, ¿ai. da aa vsi oproaconi. Rotaica Jo, da »o prav tako obvoaai vršiti to sluibo kat vsakdo drugi. Ia aa bora tar padajo aa raa-Uaik bojnih. N« goraji aliki ja grob ameriikoga vojaka iidovska voro. ki! jo padel aakja aa juaafm Pacifik«. Skopali »a mu grab, ga vaaj položili ia potakaili gori Davidovo sveado, kar aaj pojaani, da ja bil Žid. Oto, Zog, Darían in drugi taki so ti slabo znamenje AKO SMO ZA DEMOKRACIJO, JI MONARHI NE BODO STEBRI. — KDO JE OTONOV "SPONSER"? — BORBENIM FRANCOZOM SPORAZUM Z DARLANOM NEPOJMUIV n Če kaj moremo storiti za osvoboditev naroda, sedaj je še priložnost Prvi, in morda je bil to tudi obenem zadnji slovenski narodni kongres ni mogel biti drugega kakor mešanica ljudi različnih nazorov in mnenj Bil bi čudež, če bi na koncu kongresa bil z njim sploh kdo povsem zadovoljen. A vendar, končan je bil v slogi. Tudi odbor }e bil izvoljen tako, da ni ne ena ne druga skupina uganjala obstrukcije. Vsled tega so rekli z vseh strani, da je kongres s tega vidika uspel. Kar se tiče manifestacij in ceremonijalnosti, je bilo to zborovanje res uspešno Marsikc o se je bal, da bodo strne, zastopane na njemu, vsled enega • ali drugega vzroka vzkipele in se razše. Pa so se nesoglasja premostila, diplomatično kajpada, in kongres se je končal v govorih in pesmih, kakor se je pričel v tem znamenju,- 'Proletarec z dne 2 decembra je prav na tem mestu tole ugotovil: "Glavni problem kongresa ni to, da se ga mani-festacijsko izvrši, temveč kako zasnovati ORGA^ NIZACIJO, ki bo ZM02NA naloge, radi katere je sklican " 1 Kongres je minil, člani odbora pa so raztreseni po dežel». Ali naj bo to manifestacija le na papirju? Cisto odkrito Ali naj bo to v sedanji vojni četrti^ polom skupnih slovenskih akcij v Zed državah? Začetek je tak, kakršnega je bilo med elementi, ki so v tej deželi 40 let v nasprotju drug z drugim, sploh mogoče pričakovati. A delo v bodoče, to pa ne bo manifestacija, nego DELO Naj se ga tisti, ki so ga prevzeli lote tako, da bomo izprevi-deh, če smo sposobni biti narod Le če to dokažemo, bomo priznani, majhni kot smo. Sedanja vojna stane več v enem letu kot prejšnja v dveh * V ameriškem in angleškem tiaku, in v tistem francoskem ter drugim časopisju, ki lahko ae svobodno piše, je že nekaj tednov veliko polemike posebno o dveh osebah. Ena je admiral Jean D&rlan, ki se je proglasil — on trdi da v sporazumu z ameriškim vrhovnim poveljstvom, za poglavarja francoskega imperija, ker je dosedanji poglavar maršal Pe-tain v rokah nacijev in vsled tega on ni več svoboden. Borbeni Francozi s« čudijo To ameriško prrznaaje je silno osupnilo one Francoze, ki ao zaveznikom ostali zvesti tudi po porazu francoske armade in se bojevali skupno 2 Angleži kjerkoli jim je bilo mogoče. Njihen vodja je general Charles de Gaulle. Tudi on ni kak radikalec, toda sporazuma francoske vlade a Hitlerjem ni priznal in je vodil rfvoje čete dalje v bitkah ter Angležem ogromno pomagal posebno dokler so bili po padcu Francije osamljeni. Sploh jim je bil de Gaulle edina pomoč. Na drugi strani pa je Dar-lan deloval proti Angliji, se u-trjeval politično in militeriati-čno proti zavetnikom, propagiral, da naj Francija dri i in sodeluje a Hitlerjem, hi zahteval, da naj vlada v Vichyju napove vojno Sovjetski Rusiji. Ne Slovenci in Habeburžani Kakor vsi demokratično misleči in čuteči ljudje so tudi delegati Slovenskega narodnega kongresa skrajno vznemirjeni zaradi priznanja, katero je dobil gospod Otto von Habs-burg od vojnega tajništva v zvezi z namegravano ustanovitvijo avstrijskega bataljona v okviru vojske Zedinjenih držav. Zadeva se nikakor ne tiče samo Avstrijcev, oziroma A-merikancev avstrijskega porekla. ki sami najostreje protestirajo proti suigiestiji, da ima Oton kakšno pravico, izdajati se za njih zastopnika, ampak prizadeti so vai narodi, 'ki so bili evojčas podvrženi obsovra-ženi vladi Habsburžanov hi povrh vai resnični demokrati sploh. To je jasno razvidno iz Otonove trditve, da živi v A-meriki deset milijonov Avstrijcev, kajti splošno je znano, da Šteje Avstrija sama le okrog šest milijonov prebivalcev in hab.-burški gospod je mogel našteti svoje milijone le tedaj, če je imel v mislih nekdanjo, sedaj na srečo mrtvo avstro-ogrsko monarhijo, kateri je moral priključiti še nekoliko drugih dežel z apetitom, ki je bil v habsburški družini vedno velFk. Pismo gospoda Stimsona. s katerim se je Oton bahal na svojem banketu, bi lahko — in deloma ie je — zbudilo med narodi, ki so nekdaj bili zapostavljeni in teptani podaniki Habsburžanov strah, da sim-patizira vlada Zedinjenih držav z ambicijami pretendenta Otona, ki ni nikdar tajil mojih velikih ;želja, ki Norčeval se je iz liberalizma, demokracije, kapitalizma in socializma, in izjavil, da sta za Evropo samó dve možnosti: ali bo vsa fašistična m se otela, ali pa jo poplavi komunizem in se potopi v barbarizem. Kapitalistična Ideologija je zrušena, je rekel, liberalizem j* sttar preteklosti, fašizem pa je reéitev iza fcvropo in ves svét. Če fašizem rré prevlada, bo zavel po Evropi fn v druge deiele "krvavi ruski komunizem". Značilno je, 'da kakor sta napadala kapitalizem Muasoltoi in Hitler, posnema za njima iste fraze diktator Franco. In kakor so financirali fašistično gibanje v Italiji in v Nemčiji kapitalisti, ga enako podpirajo gmotno in politično v Španiji. FVancova trditev o samo dveh fcthodih ni pravilna. Španija se je razvijala v demokratično socialistično deželo ih sovražniki demokracije v nji so se smeli gfbati tako svobodno, da so ji postali smrtno nevarni. Tako je bilo tudi v nemški républiki, ki v Franciji. Fašizem je rešilna bitka stare»a gospodarskega reda, da se otme v prenovljeni obleki. Posed-ujočim slojem, ki ka»tfo-lirajo svetovna bogastva, ni prav nič za demokracijo. Dokler si morejo z njo varovati privilegije izJtorittanjá in bogastva, jim je dobra. A če jim postane nevarna, so jo pripravljeni w*či v prepad in se postažiti česarkoli, samo da ostanejo v svojih palačah, v vilah in ob kupih svojih bogaste*. Franc ovc svarilo, da ima Evropa samó dva UhGda, ima rnno?n pristašev v Zed. državah h) v Angliji. In v Južni Ameriki ter povsod, kjer so na eni strani bogataši, ki fckoHščajo, *ia drugi pa delavci in farmarji, ki delajo fc* posedujoče. Franco ve, da starega kapitalizma ne bdveč nazaj, in te*a se zavedajo tudi kapitalisti v Ameriki iti v Angijji. Kadar jih Ffranco straši s "komunizmom", jim a tem prsdočuje, da bodo "poklani", kakor so bili v Rusiji. In ¿o se hočejo obvarovati, JOMO OVEN RAZGOVORI Sotraiaiki »o potopili »ei sto nalih ledij, e kitko tudi e tej tekmi izgubljajo, ker lahko tu isdclamo več novih pomikov kot tm faaiatlčne deiele skupaj. Na (oruji «liki jo eea izmed ameriških ladij, naloiena > oljem, ki jo jo aoeraiaa torpodovka uigala in poaloJica ao oblaki plam ona in diaaa. STALIŠČE SLOVENCEV Z OZIROM NA UREDITEV 0DN0ŠAJEV S SOSEDNJIMI KRAJI IN DEŽELAMI Na prvem slovenskem narodnem kongresu dne 5.-6. decembra to leto se je prilično razpravljalo tudi glede odno-šajev med j-ugoslavanskimi narodi in pa o ureditvi države, v kateri naj ti narodi siku pno de-lpjejo. Kongres jim ničesar ne usiljuje, vzel pa si je pravico svetovati, kaj bi bilo po njegovem mnenju najboljše. In je v ta namen bila sprejeta sledeča resokrcija: JUGOSLAVIJA Balkan in Erropa * I>asi streme Slovenci, zlasti po prebridkih izkušnjah, ki so jih imeli njihovi, po prvi sve* tovni vojni Avstriji in Italiji izročeni deli v tej podložnosti, za Zedinjeno Slovenijo, tem absodutnim pogojem njihovega političnega obstanka in kulturnega ter socialnega razvoja, se ne sme sklepati, da imajo ka-fcrinokoli izolacijo v mislih. Odklanjajo pa odločno vse načrte raznih političnih špekulantov in pretendentov, po katerih bi se, četudi pod kakšnim drugim imenom, obrfovila nekdanja habsburška monarhija in se Habsburžani zopet posadili na tron. Logična zveza, katero so Slovenci ie v avstrijskih časi na>-čeloma priznavali in se zanjo bojevali, je z ostalimi jugoslovanskimi narodi, torej Jugoslavija, ki pa se mora preurediti na federativni in demokratični podlagi z enakimi pravicami za vse njene dele. Ho matije, katere so se v zadnjih pet in dvajsetih letih vršile v stari Jugoslaviji in jo slabile na radost njenih sovražnikov, ne izvirajo iz nobenega podedovanega in neozdravljivega plemenskega antagoniz-ma, temveč iz napačne državne organizacije, rz sebičnih ambicij raznih politikov in iz imperialističnih stremljenj ve-fcsil, ki so hotele izrabljati Jugoslavijo za svoje namene. Seme razdora so posejali že Habsburžani in njihove oprode, vedoči, da se bo jugoslovansko vprašanje prej ali slej reševalo, pa so za ta slučaj hoteli biti pripravljeni s svojim starodavnim geslom "divide et imperal" Na Žalost niso možje, ki so v mladi Jugoslaviji prihajali na krmilo imeli, ne sposobnosti, ne volje, da bi ozdravili to htido, a nikakor ne konstitucio-nalno bolezen. Da Živi v vseh Jugoslovanskih plemenih čustvo edinstva in volja za skupno življenje, dokazuje ravnanje ljudstev v sedanji strašni krizi, hujši in nevarnejši turških navalov, v kateri od ne merikan?kimi skupinami, ki imajo enake demokratične cilje. Predvsem pa vabi sfbske in hrvaške brate, ki so dobre volje, da se tudi oni lotijo tega dela, pomagajo odpraviti nesporazume, ki so v glavnem zasejani od sovražnikov in iur-Kin navaiov, v saten ne .... - . .. ... . ~ morejo jugoslovanski kvizliugif^^ Jw*Iayuo, ki bo dom najti dovolj pristašev, da bi ij^odem pravice za v*e nje-vzdržali v sedlu, če jih ne bi ne narcKHi-ščitilo več kot trideset osiščnih divizij. v Ideja Jugoslavije je osnovno zdrava, toda organizirati se mora v prid ljudstva, ne pa za privatne koristi posameznih politikov ali pa za diplomati- j zmago te dežele je pač za čno ŽOganje tujih sil. 'V tem n«Km»'Anosi IZ KANSASA V ta namen mora biti Jugo-' slavija federativna, vsak njen del mora biti avtonomen v svojem kulturnem življenju in v zadevah, ki se tičejo izključno njegovega. ozemlja, politično in socialno pa mora biti demokratična celota. Avtonomija ne sme ovirati enotnosti v zadevah, ki so skupne celoti, pa tudi ne zvez? Jugoslavije z drugimi skupinami, da se omogoči gospodarsko življenje na čim širši podlagi in odpravijo carinske, potne, valutne in podobne šikane, ki so doslej onemogočale prijateljsko sožitje evropskih narodov. V tem oziru prihaja v prvi vrsti v poštev balkanska federacija, ki je po zemljepisnem položaju nadvse prirodna tvorba in bi tudi pomagala odpraviti razne probleme, katerih ne more nobena država sama zase pravilno rediti. Pa tudi federirano Balkan ne more biti nikakršen "končni cilj" kajti, interesi evropskih narodov so tako povezani, moderno gospodarstvo zahteva tako široko podlago, socialni problemi tirjajo tako tesno sodelovanje in varnost miru je tako nasprotna staremu razkosanju, da je prihodnji korak, ki vodi v Združene države Evrope, neizogiben. Na podlagi teh dejstev izjavlja Slovenski narodni kongres, da je demokratična, federativna Jugoslavija s moderniziranim, čim enotnejšim gospodarstvom in s socialnimi uredbami, ki garantirajo varnost vsega ljudstva pred pomanjkanjem in bedo, neodvisna od Vsake poeameztie tuje sile potrebne s« vae jugoslovansko ljudstvo, obenem pa tudi sa zgradbo večje demokratične balkanske, nadalje evropske enote in napoaled sa demokratično organizacijo vsega a veta. Slovenski narodni kongres, globoko prepričan o taki potrebi, je pripravljen z vso iskrenostjo sodelovati z drugimi, v prvi vrsti jugoslovanskimi, pa tudi drugimi balkanskimi, evropskimi in, seveda, a- nkj pomagajo fašizmu, ki zna klati Ae vse bolj spretno, kakor pa "ruski komunizem". 8trab pred socialnim preobratom je ogromen ne samo v fašističnih, nego prav tako v demokratičnih deželah. Tak je nšravni zakon razredne družbe. Kadar bo U odpravljena, izgine temeljni vzrok, radi katerega imamo mizerijo ob kupih izobilja, oboroževanja m vojne. Vojna je potisnila na stran vsa druga vprašanja in probleme. In to je naravno. Delati za nas v tem času najvažnejša stvar. * Kongresu«* volitve in njih rezultat pretekli mesec ap doma lega že pozabljene, razen v kolikor se zdaj pulijo za razne politične službe tisti, ki ao, s tem namenom pomagali republikancem do vsakovrstnih u-radov. Val volilcev je leto» iz-podnesel precej moči demokratski stranki. Toda če bi bili v teh časih na krmilu republikanci, pa bi se bil val obrnil proti njim. * Socialistična stranka v Kan-sasu je letos spet postavila kandidate za razne državne urade. Rezultat kaže, da je obdržala svojo prejšnjo moč. Za posamezne njene kandidate je bilo oddanih nad tri tisoč glasov. Tri tisoč sicer ni veliko, toda če se pomisli, da je toliko volilcev, ki nemara jo glasovati za nobeno izmed dveh starih strank, je to znak, dk je podlaga tukaj za graditi po vojni delavsko stranko, pa naj že pride pod kakršnimkoli imenom. * Ko to p&em. še nismo prejeli letošnji Am. druž. koledar, vendar upam, da ga bomo imeli v rokah pretino bodo priob-Čene te vrstice. Po naših raztresenih naselbinah bo letos še ena zapreka več za raz peč a vanje koledarja; namreč, ti odmerki gasolina za varčevanje avtnih obodov. Druge trans-portacije pa med večino naših naselbin ni, kot privatni avto, Nujno bo potrebno, da se 'somišljeniki v vsaki naselbini sami zavzamejo za razpečavanje koledarja. Obiskati rojake v okolici ene ali dveh milj se da narediti brez Vožnje. Priporočam se torej za kooperacijo, ki je letos še bolj potrebna kot druga leta. T' * Zastopnikov na slovenji narodni kongres v Cleveland iz teh naselbin nismo poslali. So pač preveliki stroški; in je na en način že bolj umestno tisto prispevati v sklad za slovenske reveže v stari domovini ali pa v pomoč novi politični organizaciji, ki bo delovala za pravično rešitev Slovenije po tej vojni. Bodo poč nujno potrebna rnatna finančna sredstva za tako delovanje. v A. Shular. Naročite si Ameriški družinski koledar. Težke bitke, katere se vrše dvajset do štiriindvajset milj okrog Tunisa kažejo, da se je osidče zelo utrdilo v Afriki. Ali so se zavezniki zmotili, aH so pa Nemci bili toliko nnočnejši kot se je mblflo. Kot kaže, bo vzs-lo precej Časa, da se bo to po-oravilo. Tudi Darlanova afera še ni posebno pojasnjena. Pišejo, da je Hitler dobil nekako petindvajset odstotkov francoske bojne mornarice v Toulo-nu. Vse to so mogoče malenkosti, katere ne bodo odločevale v izidu. Ali kdor pa pozna friko m njeno zaledje, ve, da •isih en napačen korak odločuje. Ena najnevarnejših točk afriškem zaledju je — Španca. Jaz nisem prerok, ali verjemite mi, da bo ta dežela igrala v Afriki še zelo važno vlogo, česat se bojim je, da jo bo igrala po Hitlerjevem navodilu. Mogoče niste prezrli notice v dnevnem Časopisju o ■zadnjem govoru diktatorja Francisca Franca. V njemu je izjavil, da «toji Španija solidno z Nemčijo in Italijo za u-stvaritev evropskega novega •eda. Španija mobilizira. Ta mobilizacija se vrti počasi, sistematično. Morda ostane Franco nevtralen. Gibraltar mu stoli pred nosom, in pa francoski Moroko! Veliko jfe krivde na naši strani, to se praVi, Anglije, Francije in Amerike, da imamo danes mesto prijatelj-ke delavske republike — sovražno fašHtično deželo. Na ruskJ fronti divjajo snežene nevihte. Ogromni zameti ustavljajo \sako večje vojaško gibanje. Nemci dobro" drže voje že prej utrjene postojanke, ali Rusi kljub temu počasi prodirajo. Da je bila U ruska fertzrva šele začetek splošne rimake ofenzive, katera se bo ladaljevala še posebno če zavezniki pokažejo kakšne resnične uspehe v Afriki, ali pa na evropskem ozemlju, to je vsem jasno. Da bo bodoče leto — leto odločitve, ve mogoče že tudi Hitler. *, i O našem kongresu Precej se bo pisalo o tem predmetu v naäem Časopisju. In prav je, da se piše. Gotovo se bo pisalo v duhu, v katerem se je tudi vršil. Kakšne vtise je pa vsaki posamezni delegat odnesel, te bodo pa skoro gotovo obdržali zase, če se ne bodo drug t drugim strinjali s celoto. Name je napravil ta zbor čuden, no da, tuj vtis. Bil sem že od mladih nog navajen na drugačna zborovanja. Na zborovanja, kjer je hrup, debate, prerekanja. Dva dni sem sedel na tem kongTesu, ne da ¿>i vstal in spregovoril besedo. Bilo je vse tako urejeno z odra in čas tako odmerjen, da bi se človek počutil petokolonca, če bi bil ta mir dražil s svojim prerekanjem. Kot sem že omenil — odbor na odru je imel vse pripravljeno, referati in resolucij-ski odbori, vse urejeno in razpoloženje med delegacijo takšno, da je vladala harmonija. Poročilo Louisa Adamiča, njegov referat in resolucije, ter še posebno referat in resolucije sod ruga Kristana, so bile v resnici prvovrstne. Velikansko navdušenje je tudi žel Krzicky, podpredsednik unije Amalgamated Clothing Workers. Pozdrav, in pa lep govor me tnega župana Clevelanda. Franceta Lauscheta, je bil sprejet z resničnim veseljem. O drugem, kaj je bilo sprejeto, bodo pa že kaj drugi pisali. Domov grede, ko sem dremal v vlaku, sem si v pol snu priklical razne spomine. Nekateri teh so se tikali sedanjosti, drugi pa so šli daleč v preteklost. Spomnil sem se tfcte bele hišb na hribu, pol^r katere se vije prašna cesta, kjer sem se rodil. Spomnil sem se tistih vlažnih j «venskih dni, ko smo kopali krompir na njivi, poletnih juttfov, ko Je tenka megla ležala nad dolino, ko sem bos letal za kravami. Oledal sem na Dolenjsko, stars podrte gradove v hribih, na bele cerkvice z rdečimi rwoniki. Povsod ao njive, žito zori, kot zJato se pripomba klasje. V oknih pobeljenih hiš cveto naglji — avene motike v vinogradih, slišiš smeh deklet in fantovsko petje. Vtfo to panoramo sem gledal— kot mogočna simfonija mi je donela v uAesih pesem p'-uga, kateri škrtaje ob kamnu tete brazde, svtš ko^e, katera reže rodno travo in polglasni l?pet fanta? ki govori z dekletom pri odprtem okmu. Kdo izmed vhs ne pozna tega? Hiše, v katetri si se rodil? Kjer se je rodil tvoj oče in tvojega očeta oče. Tisoče fen tisoče je takih hiš na Dolenjskem in po vsi Sloveniji. To hi hiša, ki jo je kupil tvoj oče za ¿špekulacijo. To je posvečen hram stotin rodov! Rojstvo in smrt, veselje in talost vse Jo simbolizira. Hiše, s slamnato streho, skromne ali če Še tako skromne, so Imele cvetje v oknih in iz njih je donel vesel otroški smeh. Davki in nevihte, dobre in slabe letine, vse je prešilo ali ve ste ostale kot znak trdnosti našega rodu. Danes požiga te vasi fašist, kateri je oskrunili naše ženske in kateri je odvedel otroke in moške v sutnost Samo v hribih in g'ozdovih se 3e nahaja naš človek, kateri je prisegel rmrt tujcu. Naši partizani ali kakor so Že njih imena, delajo isto ifveto nalogo kot Jo delajo Kitajci, Rusi, Grki in Cehi — ubijajo fašizem ne s propagando, ampak na> radikalen način — s puško. Ko sem se zdramil s teh pol sanj čem vedel, da potrebujemo slogo. O ruskem relifu Svota za prt bo kmalu dosegla dvesto dolarjev. Precej sem prodal med delegati v Cle-velandu. Pomagali so tudi drugi še posebno s. Angela Zaitz. V pondeljek sedmega decembra sem se ûdeleiil seje ženskega kluba "Bled" v Chicagu. B'l sem v resnici bratsko sprejet. Ne samo, da so se sestre članice zavzele, da prodajo kot največ mogoče knjižic, ampak #o v to svrho darovale iz društvene blagajne pet dolarjev. ! Priporočam vsem našim somišljenikom, da se, kadar bo ve-selica ali kakšna druga priredba kluba "Bled", gotovo-ude-leže. Sestram članicam pa iskrena hvala. S. John Filipič h Clevelanda je ponovno daroval pet dolarjev za ruc?ki relif. Upam, da bo dobtt -posnemalce. Kot sem že zadnjič omerfîl, bo imel "Proletarec" veliko veselico meseca marca prihodnjo pomlad. Takrat bo tudi oddano darilo, in zanašamo se, da bo to res ena največjih in najuspešnejših prireditev. Razvaline in pogorišča v Sloveniji Po zadnjih podatkih, ki smo jih prejsli iz Slovenije, je bilo do 1. avgusta na Dolenjskem, samo v^bnem delu, ki je pod italijansko okupacijo, porušenih in požganih 142 vasi in naselij. Popolnoma požganih je 721 kmečkih hiš in 1,443 gospodarskih poslopij. Ljudje, ki so izgub jI i'vse imetje, opremo in živino, ko bili odpeljani v internacijo. Tole mi ne gre vghfvo? ■ a S;. M 3 Kako more sploh kak demokrat vettjeti. da nam bodo monarhi in pa r*ani Darlan. o tel. demokracijo, če jo po tej vbjfii rea hočemo tako, da bo vredna avoje označbe7 POVESTNI DEL ■ : a. Za očetom v Egipt , NIKOLAJ RAJ NOV (Iz bolgarščine prevel TONE POTOKAR) (Nadaljevanje in konec.) Drugi dan so poklicali Ra-ška v pisarno. Tudi ona je bila tamkaj, za mizo, pred njo pa kup pisem. . Mrzlo ga je pozdravila in nič več ga ni pogledala. Pri starem ao bili ljudje. Sinu je pomolil ovoj, rekoč: — Notri je nekaj zate. Potem se je obrnil k ljudem. Odhajajoč se je Raško ozrl na žensko. Občutila je pogled, dvignila glavo, toda oči ni obrnila proti mladeniču, ampak je a prstom poklicala slugo in mu nekaj dejala ter se «znova sklonila nad knjige. Raško je stopil ven. Na poti domov je odprl ovoj. Nekaki vozni listki, ček za Carigrad na njegovo ime, in pismo z nekaj vrsticami njegovega očeta. "Vse mi je povedala. Ne veš, zaročenca ima. Prtljago imaš pripravljeno, vozni listek sem ti tudi kupil. Jutri po kosilu odhaja ladja. Pojasnjevanj nočem, čakaj na postaji. Pridem te spremiti." Tako! "Pojasnjevanj nočem," to se pravi, da se ne bom videl ž njo. Dobre si je izmislil: "ne veš, zaročenca ima." Postalo ga je sram, ker je «ii tega človeka. "Vse mi je pa védala." ~ Tak je videz. Zat; tako vneto piše pisma, rt ral; je je, ozreti se nanj —~ da je ne bi predrl s pogledom. Vse mu je postalo odvratno. Raztrgal je pismo in vozni listek in ček, jezno zmečkal kosce in jih zahičil od sebe. Dovolj je tega ponižujočega pensiona! Zemljo bom del kopat s Kopti in Turki; od Lakote ne bom umrl. Ko si pa denarja prislužim, se bom vrnil domov. Od njega pa ne bo vzel niti beliča, še grižljaj kruha ne. Naj ga le gre čakat na postajo. Straéno je bilo vroče. Začela ?a je boleti glava. Stopil je v gostilno in naročil whisky z ledom. Toda vročina tri minila. Zgoščala se je, ee nabirala v plasteh. Moral bo izginiti iz te strašne dežele. Tukaj vsi lažejo. Ona — na primer: lepo, leno tek>, pa kar nenadoma zagori, vztrepeta, ko plamen in vname vse okrog sebe. Potem se jonova spremeni v led. Njene trepalnice — utrujene od strastne vznesenosti — se zapirajo ko pri mrliču. Toda vsak trenutek lahko vztrepetajo, od-pro vroč pogled ta te speljejo v greh, Glas ima — sladak, slaboten, ko utrujena pesem je, toda takoj potem se otrese lenobe in začne goreti, pohujševati, napadati. In te džamije — vse rdeče od selnca. In Nil — goreče, raztopljeno zlato. O, prokleta ognjena dežela 1 Ko je *egel v žep, da bi plačal, je otipal modri ovoj. Pogledal ga je, pa ga takoj skril, da ga kdo ne bi opazil. Te ja-ne črke so tožile, obsojale, o* pominjale. V gostilni se je 'temnilo, ko da gostilne ni nikjer več. Noge so mu bile ko ^podsCkane, sedel je. V temo je planil blisk: podoba stare ženice, ki si z rokavom otira solze. Z rokavom iz domačega platna. Nad njim — obraz s podplutimi, pomodrelimi očmi. Slabotno telo, vse zgrbljeno. In ustnice, ki izjgo-varjajo besed c, na katere ga je strah pomisliti. Vzravnal se je. Dovolj je! čas je! Spomin je prešel v stvarnost nečesa otipljivega. Ko da ga je prijela neka roka tista roka, ki jo je bil poljubil pri mlinih. Mati čaka na njegovo pismo; vse mora rvedeti in ji pisati. Stopal je odločno. Ljudje na vratih so se odmaknili — da bi imel prost prehod. » Stopil je v pisarno: ni ga več tukaj. Ie volja — samo zato, ker je imela enkrat čast _ - " e Glas se ji je nenadoma dvi-' gnil in zazvonil v uglašeni jezi. Ko da je zabmel srebrn nož. Naj oprosti. Toda če je ona zaželela, da t>i mu za trenutek pripadala (tu je približala obraz čisto k njegovemu in strašne oči so ji noro zaplame-nele), samo za trenutek, se je to zgodilo zato, da bi se prepričala, kakšen je sinov objem... torej, da bi spoznala — kakšen bo očetov objem. In nenadoma zastane — da bi videla učinek. Mladenič se je bil napel pod pritiskom «tra-tne;?a pogleda — voljan, vzdržati ga, ona pa je nepričakov*. no pretrgaia to napeto »tanje. Samemu srbi se je zdel sme-*en. Odkritje je bilo strašno. Nesramna iskren*** ženske in grenka užaljenost — in ta 'trazu, ta 'brezsrčna ironija —: nagla aprememba dveh u-darcev je udučila raz^nost v njegovem srcu. Skočil je, pograbil dragocene nožnice, odprl nož in ji ga ipotisnil v prsa. ¥ Itasko je ves utrujen bre« vsake misli padel v naslanjač. (Nts je obstal. Slišal je, kako mu bije žla, kako se nekaj gostega razširja okrog njega in v* vsega zaliva. PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS T «ebi. Zaslišal je nekak Sum za vrati, ko da diha upehan člo-ek. Njegov oče! 'Prisluhnil je. Nikogar ni bilo. Samo «zdelo se mu je. Ozrl ne je. Zagledal je tije-no telo. To telo, ki bi ga morali krititi dragoceni biseri, je ležalo cinično razgaljeno, v tisti ponosni in iazivalni drži, v katero se je 'bila postavila,, preden je siknil nož. V duši mu je vzkipelo sovraštvo; zopet se je vrnila prejšnja befnost užaljene moškosti. Stnn.il je umirajoče telo, stegoval prste ko orlovske kremplje, ga dvignil, tresel, da mu je curek krVi brlzignil na prd, ga začel lomiti, tlačiti. Potem je -zagnal truplo od sebe in ga pohodil. Ko je pod mobčuti elastično mehkost oblečenega telesa, se mu Je jm> votu razi i I tolfebein občutek. bilo treba storiti. Toda tisto, kar *e je boriio nekje izven njega, se mu je naenkrat približalo. Strahoten preblisk mu je pretrgal dušo— kakor nora svetloba obsije greh. "Bežati! Bežati!" — si je nargloma govoril Kasko. Pa se ni smel ganiti. Ta kup razce-frane svilen krvavega mesa In mrtvih krasot, kar je bilo do malo preje nevaren, živ človek, jo sedaj vezal njegov pogled — bil je podoben roki boječega se človeka, ki je v strahu, da ga bo varuh zapustil. Ves nor se je Raško zagledal v krvavo rano. Nenadno se mu je v spominu «prikazal cbraz na podohi Jeruzalema naslikanega mučenca. ki so ga prežagali. Kri se toči v dveh potokih ko v cinobrskih progah. Vfi?e naokrog črno. Tudi tu je črno. Ničesar ni videti. Samo rano. Ta trenutek so se zaslišale težke steipinje. Obraz mu je pobledel. V trenutku je občutil, da ni v njem ničesar duhovnega, ni kakega notranjega o- porisča. Ko da so mu dušo iztrgali in jo vrgli proč. Tak je ko Zemlja brez neba, ko da je obsojen na večno pogubljenje. * Vstopil je rftari. Vstopil je in videl v.^. Potem se je z grobim pogledom ozrl sina, kakor da bi mu hotel iprisoliti zaušnico. Pa so mu oči znova ob visele na nji, ki je ležala na perzijski preprogi; kup lepote, pomešane s krvjo. — Kaj si storil? Kam bos *el sedaj in kaj te čaka? RaAko je molčal. Radi strogega pogleda stareigia je začel drgetali kakor je drgetal, ko je bil še majhen, pa se je v čem pregrešil. Videti je bilo, da je očetu hudo radi tega. Glas mu je postal mehak. — Ni da bi govoril, toda nazadnje naj ti povem ... Sirota je bila, sinko, razumeš? Na ulici sem jo bil našel. Toliko !et sem pensione plačeval za-ijo— da bi se izobrazila, pa da bi živela od svojih rok. Ko oče sem ji bil, zaročil sem jo, na zimo sem ju mislil poročiti in zapuMRi Kairo; Onadva bi nadaljevala moj ponei. Kolikokrat sem ji govoril, naj tehta besede in t*e te izogiba — kajti i si mlad in na« videl ženske, da ti kri ne bi -zavrela radi nje . . Ona pa? In iz lakastim čevljem je nalahno sunil v iztegnjeno nogo, obuto v svileno nogavico, m Thiho dejal: — VlaČuga! KAKO JE SESTAVLJEN IN KAKO BO POSLOVAL SLOVENSKI NARODNI SVET V BODOČE Referent na slovenskem na-, etnografsko pravico, da na rodnem kongresu, ki se je vršil «jem sami gospodarijo in sami 5. in 6. dec. v Clevelandu, Vin- cenc Cain kar, je prediožil sledečo resolucijo, ki je bila sprejeta ne da bi ji kdo ugovarjal: RESOLUCIJA Slovenski narodni kongres» stvtoječ se iz zastopnikov raznih ofi'xanrzacij in predstavljajoč vse sloje Amerikancev slovenskega porekla, na svojem zborovanju 5. in 6. decembra , , 1942 v ( levt iantiu. ()., po izre-Cez nekaj časa je prišel k ku B«omajane lojalnosti Zedi-' ' ...............njenim »državam v težki vojni krizi in zagotovila naše pripravljenosti pomagati * vsemi «vojimi močmi do zmage zaveznikov in zlasti ameriške demokracije ter pravičnosti za vse narode; nadalje po ožigosan ju krivičnih osvojevalnih stremljenj krvoločnih osiščnih tiranov in ostrem obsojanju podivjanosti in zverinskih zločincev, izvršenih nad slovenskim ljudstvom po na z ¡fašističnih nasilnikih ter izreku 'bratom in sestram v starem kraju najglo-bokejše sočustvovanje, ugotavlja: / Da so Slovenci civiliziran, kulturen, miroljuben narod, ki ne ogroža nikogar, pač pa želi živeti v prijateljstvu s svojimi sosedi in samo, da ga drugi pu-Fte pri miru; da so živeli na tem ozemlju čez tisoč let ter imajo kot taki ¡zgodovinsko in 'odločajo o svoji usodi. Skmnski narodni kongres, uvKlevajoč, da se teritorijalno razkosan, materialno oropan ter duševno in telesno zasužnjen slovenski narod ne l>o mogel dvigniti rz krutih razmer ter se sam rešiti, sklene dati v tem svojo pomoč. Pomagati hoče bratom in sestram v starem kraju (io zopetnega vstajenja in popolne osvobtjditve ter združenja vseh Slovencev v eno narodno celoto, z obširno demokracijo ter socialno pravičnostjo, in do enakopravnega sožitja z drugimi civiliziranimi narodi sveta. To smatra za poštene zahteve in praviče-ne cilje slovenskega naroda in za te ideale obljublja delati po svojih najboljših močeh, dokler se slovenski narod ne o- a) I zvrsevalni odbor sčsto-ječ rz predsednika in dveh podpredsednikov, tajnika, blagajnika, zapisnikarja in petih odbornikov. Ta odbor naj ima svoje redne seje enkrat na mesec, izredno pa, kadar nastane potreba. Naloga izvrševal-nega odbora naj bo pripraviti pravila za poslovanje sveta, skrbeti za dohodke, izvajati sklope kongresa ter vršiči vse potrebno delo za düb^go začrtanih ciljev in v to svrho sme razpolagati z imetjem ter veljavno sklepati v vseh zadevah sveta. b) Osrednji odbor sestoječ iz štiridesetih članov, ki naj ne sestane k rednemu skupnemu zJborovanju z izvrševalnim odborom enkrat na leto, k izrednemu pa po potrebi. Dolžnost osrednjega odbora je, skrbno zasledovati aktivnosti izvrše-valnega odbora, mu svetovati ter sploh biti ti pomoč v važ-nejih in kočljivi zadevah; nadalje -izvoliti tem* d evoje srede ožji .odse'k ali nadzorni odbor za pregledovanje knjig tajnica in blagajnika, ki se mora vršiti redno najmanj enkrat vsakega pol leta. Sloven-iki narodni kongres, upoštevajoč, da »so za izvajanje tu. osnovanVga programa ter dosego začrtanih ciljev potrebna izdatna finančna sredstva in vedoč, da bodo morala uta priti rz naših lastnih krogov, apelira na ^zavednost in požrtvovalnost. ? ameriški h Slovencev, da to akcijo denarno in velikodušno iWpre. Apelira predvsem na slovenske podporne jednote in zveze, da naklonijo temu gibanju od časa do.časa primerne vsote iz svojih centralnih -blagajn, zaeno pa priporočajo svojim krajevnim podružnicam, da po možnosti pomagajo; apeliramo na vsa samostojna i>odporna, kulturna, cerkvena gospodarska društva, slovenske domove, kooperative in sploh vse organizacije in ustanove, da se pridružijo tej akciji, bodisi, da funkcionirajo kot krajevne postojanke Ameriškega slovenskega sveta in pobirajo prispevke, ali pa kako drugače denarno pomagajo; zaeno a-pelira na posameznike, na vsakega rojaka in rojakinjo, da se prijavijo za redne člane s prispevki po 25c ali več mesečno, ter tudi drugače .pomagajo in darujejo za to politično akcijo, kolikor jim dopuščajo razmere in kakor največ morejo. Slovenski narodni kongres nadalje apelira na glavna odbora SNPJ in JSZ, ki po svojih zastopnikih v smislu zad- Nace Žlemberger pisc Piney Fork, O. — Tu in tam me kdo vpraša, čemu več ne dopisujem v liste. Vzrokov je več. Eden teh je, da slabo vidim, ker sem že v letih. Pa je tudi nekaj drugih, Na primer, imeti moraš kaj pisati, ne pa samo pisati. Ker ne hodim na jago, o nji nimam kaj poročati. Ne udeležujem »e več veselic, nč piknikov, pa torej tudi ne morem poročati, kako smo jedli, pili in peli. Tudi ne morem pisati dopisov, kako smo se "vrteli" po veselicah. Za take stvari mi ni več. Da bi vam napisal kak podu-čen članek, pa tudi ne morem. Kajti tudi za tako delo sem prestar. Iz dopisov v Prosveti je točno razvidno, kdo izmed tistih dopisnikov čita tudi Proletar-ca in kdo ne in pa kdo čita še kaj druge socialistične literature. 2e pred štiridesetimi leti sem poslušal- dokazovanje socialističnih govornikov, da nas vodi nacionalizem, združen s kapitalizmo/n • in imperializmom, v pogubo. Izvajali so, da boj med narodi ne more nikdar privesti v boljši človeški sistem, nego le v klanja in potem v nova klanja. THidi niso nič prikrivali, da gorje nam, če v nemški javnosti prevlada šovinizem, kar se je zgodilo. Jugoslovani v starem kraju v tej vojni silno trpe. To je strašna borba in slovenski nareki so šovinisti v Nemčiji in -v Italiji obsodili v smrt. Razbojniki z juga in s severa ga hočejo do kraja uničiti. Ako bo po tej vojni v starem kraju ostalo še kaj Slovencev in njihnih vasi, se bomo morali 1— seveda prostovoljno — vsi •Slovenci v Ameriki mobilizira-11!, da jim pošljemo tja pomoč. Marsikdo pravi: Bodimo ve-! seli, da smo v Ameriki. To je 1 resnica. A marsikdo v Ameriki ima sinove, ki so v armadi in so poslani v borbe v vse kraje sveta. Torej bodimo veseli, da smo tu in pomagajmo onim, ki so poslali svoje sinove, pa tudi hčere, na razna bojišča, da dobimo po tej tbojni boljši mir kakor tzadnjič. Zed. države so upanje človeštva. A v Evropi pa upajo najbolj na Sovjetsko unijo. V njo gledajo z največjim «zaupanjem. Ako zmaga, se nadejajo rešitve edino od nje. In če Rusija triumfira, bo to zmaga tudi za Juffbslavijo, pa bo rešena fašizma in vsega druigega hudega. Ker bodo zavezniki zmagali, bo Rusija zraven pri njihni mirovni mizi. In Če ji bodo pomagali ustvariti socialistični mir, pa bodo vojne odpravljene. •H konou še to: Hvala rojakinji, prijateljici Frances Ba-jec v Clevelandu, ker se me je spomnila z darilom. Nace 2lemberger. svobodi in dokler ne bo larhko - . • ------- —— sam dvignil glasu ter mogel us- n,Je konvencije bivšega Jugo-pešno braniti svojih pravic. I slovanskega republikanskega • združenja po rasistu uprav- Siovenski narodni kongres Ijata preostalo imetje, d« do- smatra dalje, da bo tako delo lažje in prineslo največ uspehov v združeni akciji in koncentriranem vodstvu A meri- volita, da se tudi ti*V denar ?me porabiti za to akcijo. kmm ionskega porekla, ¡ Ru$¡ prizodcvajo Nemcem zato v to svrho ustanovi glavni l # Amp- texk* ,x9ube, politični urad z imenom ^...c-riftki slovenski svet, ki naj začne z rednim poslovanjem takoj po zaključku tega kongresa. ¿n v vod4vo AS8 kongres iz/oli: mi V sedanj, zimski ofenzivi so ruske čete ujele 74,500 nemških vojakov in častnikov, 169-000 pa je bilo sistem ča*u ubitih. Glas iz Kanade V New Waterfordu, Nova Skotija, v Kanadi, deluje že mnogo let posebno v društvu SNPJ rojak Herman Drobesch. Včasi se jc jako udejstvoval tudi na kulturnem polju in bil naročnik Proletarca ter dopisoval vanj. Pa se je vsled raznih sprememb nato lotil zfbira-« nja znamk. Proletarca si je spet naročil, in pa Družinski koledar, ker ima sedaj več časa čitati. Dokler pa je bil po svetu še mir, je dopisoval križem sveta z zbiralci znamk, )ci si jih izmenjavajo med sabo. Vzrok, da pišemo to notico, pa je, ker vprašuje, čemu slovenski relifni odbor ni izdal ni-kakiih iznamk. Pravi, da so jih Čehi v področju češke narodne aveze, Te i ima svoj urad v Chi-cagu, izdali več vrst, kar jim prinaša dohodke v sklad o-brambne akcije za njihen narod, in ob enem so take znamke tudi iz-borno propagandno sredstvo. Morda je Drobedeva sugestija glede takih znamk jako na mestu za slovenski relifni od zaradi Vmalega" nesporazuma.. Pripravljalni odbor v Clevelandu, kateremu je nače-Jjeval John Gornik, od Slovenske dobrodelne zveze, je sklenil, da se je treba na takih zborovanjih ravnati po ameriških običajih in je določil med otvoritvene točke molitev, to nalogo pa je poveril mo»nsignorju Vitusu Hribarju. Onim delegatom, ki so prišli na kongres v veri, da bo to res povsem nepristranski, res slovenski narodni komgres, to ni bilo všeč, a so potrpeli in bilo je dobro, da so. Danes je vprtih v nas Oči vid no je bil pisec tistega editoriala v Presni jako slabo poučen. Vzrok pa je na tej, ne r.a Pre ¿ovi strani. Pisec teh vrstic je že tedne pred kongresom pripravljalnemu odboru slovenske sekcije J PO svetoval najeti nekoga, ki bi v Clevelandu seznanil tamošnie liste 3 namenih in ciljih tega zborovanja. Priporočal je za to delo Vatrota Grilla, ker ima skušnje v časnikarstvu, ker pozna urednike clevelandskih listov, in ker pozna namene in cilje, radi katerih je bil slovenski narodni kongres sklican. A izgleda, da se ni pripravljalni odbor slovenske sekcije JPO, \ ne clevelandski, s tem nič u-kvarjal. Iz Chicai?a so slovenski listi dobivali le slovensko reklamo, angleški v Clevelan-1u pa menda nobene. Zelo priporočljivo je, da novi odbor Slovenskega narodnega sveta le bo več polagal toliko važnosti za publiciteto v našem tisku, nego pretežno v ameriškem. Slovenci so vsi edini, kar je rešitve njih ne rojstne domovine tiče. treba pa je Američanom predočiti, kaj je Slovenija, kje je njena lega in kakšen pomen ima v sedanji zgodovini. Zborovanje v soboto je potekalo mimo. Dva ceferata sta bila .«»-končana na njemu, čeprav so vzeli precej časa tudi razni pozdravni govori, izmed katerih so bili nekateri precej dolgi. Reporterji lokalnih listov se menda za ta kongres niso kaj prida zanimali. Se slovenski ne dosti. Vse drugače pa bi bilo, č*se bi sk'icatelji potrudili dobiti nekoga, ki bi pisal v Plairt Dealer, v Press, v glasila unij in v slovenske liste. To hibo se je skušajo nadaljevati tudi ob zaključku zbora s predlogom, da se nekoga najame za direktorja publicitete (za Slovence). Louis Adamič je že tedne prej poudarjal, in pisec ima skušnje iz prejšnje vojne: Treba je v angleški tisk. To se ne bo doseglo s kako malo plači-co. čitatelji bi se bržkone čudili, ako bi jim iKivedah koliko stanejo take stvari. Včasi po- c PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET Ká0k i S ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ti « _ s I NAROČITE SI DNEVNIK Naročnin, sa Zdrui«n« dri.** (is ven C h ¡cafa) ha Kan .do $6.00 n. leto; $3.00 s. pol l.t.| $1.50 um f.ttt letat mm Ckktf« i« Clc.r. $7.SO sa c.lo lotof $3.76 s. pol lota;'*. Inosemst*. $0.00 \ "PROSVETA i 99 Naslov to (ist in tajništvo je: I 2657 Ko. Lawndale Avenue ^ Chicago, Illinois- S IltOU I ^J^ meni urinjenje enega samega članka v afdeAki tisk tisoč in več dolarjev. Namreč v take časopise, ki izhajajo v sto tisoče in v milijone izvodih. Tu imam v mislih propagandno gradivo. To je bila prva slovenska konvencija v Ameriki, na kateri ni imela delegacija druge naloge kot ploskati in pa glasovati nekajkrati. Vse je bilo v naprej pripravljeno, nekaj resolucij pa napisanih na zboru. A Ae vzlic temu je bilo delo težko dovršiti ob času. Volitve v novi odbor so se pričele, ko so delegati že odhajali. Predsednik . vseslovanskega kongresa Leo Krzycki je v soboto dopoldne poudarjal med drugim važnost Sovjetske unije in njene žrtve v sedanji vojni. Izgubila je 600.000 kv. milj teritorija, 70,000,000 ljudi je živelo na njemu, in njene izgube v armadi so že dosedaj večje kot pa ima mož vsa ameriška oborožena sila. Sovjetska Rusija je imela na tem zborovanju zelo veliko prijateljev. Nobena omemba ni dobila namreč tolikšnega aplavza, kakor ga je fcrzjrkijev stavek v deželi na severu, ki se tako brez pri me m o brani In vrača z napadi. Minister Snoj je govoril na tem kongresu jako previdno in debro. Isto dr. čok. Ni pa se Uko -pretno postavil ambasador Konstantin Fotič. Predsednik Cainkar. in nato Anton ZbaSnik, sta grajala one, ki so ga pozdravili z "buu"; a demonstracija je bila proti njemu Šibka vsled tolerantnosti na3jh ljudi, izzval pa bi jo neizogibni Rudi Trošt, katerega pa je podpredsednik Anton Zbašnik pravočasno ustavil in mu dal nekoliko lekcije. Nekdo je Johna Gornika med odmorom vprašal, da si naj naroči Proletarca. Odvrnil je, da je slovenskih listov sit do tu in je potegnil z roko preko vratu. Koliko in kakšne slovenske liste ima, temu piscu ni znano. A zdi se, da le Glas SDZ, ki ga mora plačevati, A m. Domovino, Ara. Slovenca in morda Ave MaHjo. To jim ni v kredit, če se jih je res Uko naveličal, kakor je rekel. Anton Grdina je bil na tem kongresu edini, ki je izjavil, da govori v imenu ameriške vlade. To je dandanes ie velika čast. Ker pa je vedel, da bodo nekateri dvomili v njegovo trditev, je dejal, da je on predsednik slovenske banke, ki je pod federalno kontrolo, in pa da ta banka prodaja vojne bonde, torej jasno, Grdina je a priori zastopnik vlade. In ker je v tej svoji visoki vlogi grajal nekoliko tudi Josipa Za-Urjt. gl. tajnika KSKJ. je lednji odgovoril, kar je pomenilo. da je prišlo na tem kon-:re u do javnega spora edino med katoliško usmerjenimi ljudmi. Socialisti in drugi libe-"a' i pa so se prerekali le privatno. Ko je prevzel nominacijo za ajnika slovenskega narodnega sveta Kazimir Zakrajšek — oil je edini, ki je bil imenovan v ta važni urad — je po izvolitvi govoril in plakal o tužni Sloveniji. To, kar je irovoril, je bilo dobro. Plakanje pa bi bil lahko epu* t i I. V soboto 5. decembra zvečer *o delegati fz drugih krajev pričakovali program, ker so že toliko Čitali, kaj vse premore ¿•1 o venski Cleveland. A je tisti večer imelo dvorano SND najeto neko žensko drufttvo SDZ, ki je ni hotelo nikakor prepustiti v prid kongresa, oziroma preložiti datum, češ, čemu ne ne bi poslužile priložnosti! In res, dvorano so imele napolnjeno in biznis je bil prvovrsten. Izmed politikov j« govoril tudi Wm, Boyd-Boič. Hrvat po rodu. On je član ohijakega senata in podpredsednik Hrvat- Aasorillu vojski in mornarji imajo v južnem Pacifik« s J koliko opravka, a dobro volja nikakor no ia/ube. Posebno sata no, kor Jo pmmei isfubtjaja'. Gonijo jo slik. ameriake obrambe na Gnadalcanaln ske bratske zajed nice. Boič slovi za spretnega politika. A dne 7. junija se v Washirtirtonu tudi on ni kaj prida izkazal in čimdalj smo od omenjenega datuma, bolj celo tudi tisti, ki so bili pri Elmer ju Davisu, priznavajo. da je Bila stvar polom. Kongres je zaključil Etbin Kristan. Potem še pesem, nato konec. Bilo je navdušenja tudi na koncu, a vendar, nekaj je manjkalo: Uverjenja. da bo novi odbor zmožen delati in si pridobiti zaupanje. Zaupanje pomeni dobiti denar. Kongres je pričel z zneskom $1.300, ki so jih zbrali delegati. A treba bo mnogo tisočakov, ako hoče to gibanje v angleški tisk, v Washington in s propagando tudi v Anglijo, kakor jo vodijo na primer Cehi in Poljaki. Pa Italijani in "nadvojvoda" Oto Habsburški. Tp je bilo prvo zborovanje v zgodovini ameriških Sloven-, cev, na katerem so se zbrali i ljudje raznih prepričanj. Bilo je prvo, na katerem so sedeli skupaj ljudje, ki so si leta in leta nasprotovali. Sedeti skupaj sicer ni težko. Ali bodo zmožni tudi delati skupaj? V nalogi, ki so si jo vzeli, načela niso prizadeta. Gre se le za skupno delo v toliko, kolikor lahko vsi skupno delujejo za otmitev naroda, ki pričakuje pomoči. Dal pa mu je ne bo nihče, če se ga ne spomnijo in kaj izdatnega store zanj ame-i riški Slovenci. JAMES DEBEVEC 0 SLOVENSKEM KONGRESU IN ETBINU KRISTANU James Debevec je urednik in lastnik Ameriške Domovine. On je dal uredniške kolone na razpolago že pred meseci patru Kazimirju Zakrajšku, ki je pisal o tem in onem, tikajoče se sklicanja kongresa, prav do dni, ko so se zastopniki kongresa sešli. Na kongrem je zmagala že>i Ija, da naj *e res vsi, ki so tja prišli, zedinijo v glavni, v te-, meljnf ideji tega zborovanja. I Bila pa je sledeča: Dajmo • skupnimi močmi re-»iti narod, ki je prav tako moj kakor Debevčev, enako naš, kakor je Z« k rajsko v in Zalar-jev, in mu lahko s tega stališča enako pomagajo SNPJ, KSKJ, ABZ, SDZ. JPZS, S2Z, DSD itd., itd. Delegati so se v tem duhu zedinili in izvolili odbor kakršnega jim je izbral nominacij-ski odsek. Bržkone ni bilo po splahnelem navdušenju glede kongresa nikomur kaj posebnega všeč, a vendar, šli so v Cleveland zato, da delajo za skupno akcijo vseh Slovencev. Priznati je treba, da socialistom ni bil všečen način, po katerem so katoliški krogi vodstvo prevzeli, mziroma jim je bilo skoro kar položeno v dlan. Krivda je bila na tej strani. Torej na takozvani "naši" strani. A tudi katoliška stran je na kongresu k£j kmalu sprevidela, da če naj bo to '^narodni kongres", je treba pozabiti na marsikaj, in so pozabili na o-beh straneh. Ali v dobro, ali v «lalio, bo pokazala bodočnost. Ni pa "pozabil" James Debevec. To, da ni on pozabil, ne bi bilo slabo. A J^er je on urednik Afneriške domovine, in ker v nji piše editoriale tudi Kazimir Zakrajšek, ki je tajnik slovenskega narodnega sveta, pa je vprašanje, da-U s Uko taktiko pridemo kam dalj kot pa je na glasil Proletarec v svarilu, da bo slovenski narodni kongres uspeh edino tedaj, če ne gremo s tretjeljra še v četrti polom. Ameriška Domovina se je skopala na Ktbine Kristana — in morda še kdo drugi. - Tudi prestar se Ji zdi. PozabMa pa je, da tudi tajnik novega SNS ni več mladenič. Vprašanje ni starost, nego ali ljudem, ki so bili izvoljeni, zaupamo, ali smo z njimi pripravljeni delati, ali pa jim vržemo zavore še preti n o! jim bo mogoče pričeti 7. ii delom? članek v Ameriški domovini z dne 10. decemibra se glasi: NISO DOBRO IZBRALI T«. d. so isbr.ll g. Etbin. Kri.t. mm predsednikom n.rodnega sveta na nedeljskem sborovanji» * SND, jo po naseea mnenju aele ponesrečena stvar. Mr. Kristan jo mod natisi narodom snaa kot isra.it socialist, poleg toga pa ramo, da s labkoto meaja principe, kadar gro sa lepo s bo. To jo poka sal po aadnjl vojni, ko so jo s reo vnemo boril aa jugoslovansko republiko, potom pa poni-ino »prejel od jugoslovanskega kralja iluibt naselniikega komisarja. Predaadalk narodnega sveta bi moral biti politično čist in sprejemljiv aa vse straafce. Naii Ijndje aa Etbi-nam Kristanom ne bodo élll Vrh tog. k| p« moral biti a. takom napornem mestu človek mlajiib lot. Služba, ki jo je Kristan dobil na kongreau, je denarno zanj brez vrednosti. Prevzel jo je edino ker ljubi svoj na-rcd. Za naš narod je tudi že piecej storil, česar na¿ prijatelj Debevec o sebi ne more reči kaj posebno zaslužnega. J. Debevou ne bi bilo zameriti prej citiranega njegovega članka oprostite označbi "članek" — če bi bil on le kak jez-norit dopisnik. Pa je odgovorna oseba, in svo) list smatra za glavno glasilo slovenskih klerikalcev v Ameriki. Starost ni vzrok, da je Debevec udaril tudi po kongresu po Kristanu, niti ni vzrok to, da se Kristan "tepe za lepe službe". Je ni še nikdar imel. Je nima sedaj, in James Debevec, urednik in lastnik Ameriške domovine, bi to moral vedeti. Cie pa ne ve, je priporočljivo, in bo dobro Za narodno akcijo —za obrambo slovenskega naroda, če ga o tem pouče gospodje Kazimir Zakrajšek, Oman, Hribar in drugi, ki pravijo, da so v tragediji našeiga naroda za njegovo rešitev. Namreč za otmitev slovenskega naroda. Naj se s to tragedijo nihče ne igra. Milan Kokonovich pozdravijo sodruge Naš stari naročnik Milan Ko-I kanovich v Detroitu, Srb po ro-! du, je obnovil naročnino, $7 pa I poslal listu v podporo. Pozdravlja vse svoje srbske in *lovenake sodrutge. Po poklicu je mehanik (tool and die ma-ker), enako njegova dva sinova. Vsi trije delajo «troje proti Hitlerju. Milan pravi, da so si vzeli le nekaj dni oddiha ter odšli na lov. Da-li so zadeli kaj divjačine, v pismu ni povedal. Preletarcu želi uspeh in kot o-menjeno, to tudi misli, kar dokazuje njegov prispevek v tiskovni sklad. Morda bo čitate-lje Slovence zanimalo, če povemo, da je poleg Milana Ko-kanovicha tudi več drugih Srbov, ki so že dolgo naročniki tega lista in naročnino redno obnavljajo. Če ni, ni Iz New Yorka poročajo, da bo do konca leta prenehalo z obratom nad 1,500 mesnic. Vzrok je, ker ne dobe mesa. Povabilo v VVashington Vodja borbenih Francozov general Charles de Gaulle še n» bil povabljen v Washington, dasi je že dolgo tega izrekel nado, da bi rad prišel na posvetovanje z ameriško vlado v*led te«ra nekateri Francozi pravijo, da če bi bil on kak kralj, bi ga bili že povabili. TISKOVNI FOND PROLETARCA XX. IZKAZ Oakland, Calif. Blsi Mesuri $2; Anton Tomiič at. 50c; po 25c: Anton Tomiié ml.», in Jo« Kocjan, skupaj $3.00. (Zbral Anton Tomftté st.) Kinney. Mini» Anthony E. Gnezda 25c. Cleveland, O. Felix Strumbelj $5. Strabane, Pa. John Koklich $1.00. (Poslal U Baitol.) Port Washington, Wis. Frank Le-.«kovshek |1.00. Bo one, Colo. Mike Poporelec $1. Cleveland. O. John Boeich $1.00. (Poslal.J. Knebel.) Elisabeth, N. J. A ma lia. Oblak $1. Milwankeo, Wis. Po $1: Anton Demshar, Mary Schaler, Frank Zajc, Joseph Juvan. Anton Ganoni in Ja-:oto Rotich; po 50c: John Gorjup. Frank Kolenc, John Jerman, Anton Kamnikar, Frank Puncer in Neimenovan; po 25ç: John Jenko, Anton Smreksrr, Frsnk Perko in John Len-ko, skupaj $10.00. (Sabrai Louis Ba»borieh.) Eveletk. Minn. Mike Kobal $1.00. Tir. Hill, Fa. Po $1: John Gomi-lar, Frank Meden in John Jančar; po 50c: John Lanferholc, John Ore-ikovich, John BUjak in John Medle; po 25c: Andrej Vidrich, Joe Wkhnar in Joe Culkar, skupaj $5;75. (Nabrtl Frank Cvetan.) Cl. volan d, O. Ros/ Jurman $10.00. Po $1: Louis (Tlaser, Edward Brani-»el in Neimenavan; Jacob Ambrotich 75c; John Krebel 50c; Frank AnÉbro-sich 2*c, slcupaj $14.50. (Zbral sa čssa 8NK Chas. Pogorelec.) Springfield, fit. Anton Gorenx $1. Nekdo I. Okto $2.00. Dosrolt, Mich Milan Kokanorich, $7; Mat tin Menton (UraČil F. Zaits) $2, skupaj $9.00. Clevoland, O. Po $1 : Dr, F. J.Arch in Msry Jurca. skupaj 2.00. (Uročila Anjrela Zaits.) Chicago. III. Ludvifr Katz $1.00. J Skopaj $59.50. prejšnji izkaz $926,*5, skupaj $986.15. ...............................eoeeee.....«.......... • a • Vsi# ki ste za dobrp, vzgojno J čtivo, priporočajte rojakom, • da si naroče Ameriški družinski koledar # i a f I a 1 a : : i a Vsebuje povesti, članke, razprave in J zgodotinske spise, pesmi, koledarske j podatke in veliko slik. Vezan je v 1 Motno in stane $1 jPost»too pločono J i Naročila naslovite: PROLEfARIt j Î 2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO, ILL. ! ........................................•*»••••«••! t, ZAJUfflJ» TISKOVINE • VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNtJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« N. HALSTED SIHfcET, CHICAGO, ILL T.l. MOHAWK O*» " PROLETAREC SE TIARA PR| NAJ •O Oto, Zog, Darion in drugi taki so "slabo znamenje" i Nadaljevanje a 1. strani.) Francozi so sporazum z Darla- nom obsodili, ker se boje, da ko mu je Else hhower v Imenu Zed. drzatr ponudit pr*t, mti je pritegnil k sebi vso roko. Prav tako nevAečna je bila ta strateg ¡¿na poteza takozva-i\e vojaške nujnoati Cehom, in sploh vsem zamejnim vladam. Se posebno čudili pa so se Norvežani. Ali se gre mar zaveznikom, kar pomeni vodilne , vladne kroge v Washmfrtomi in v Londonu, sato, da namesto Hitlerjevih ustvarijo svoje faši tične režime? Roosevelt je - odločno poudaril, da ne, da je sporazum le začasen, a Darlan je takoj nato poudaril, da je trajen. Nekaj je narobe v a-meriškl diplomaciji, in «di se, da tudi z angleško ne aodeluje tako kakor v Londonu pričakujejo. Ameriški sporazum x Darlanom je povzročil v angleški javnosti toliko razburjenja, da je bila odrejena tigna seja parlamenta. Kaj je na, nji premier Churchill pojasnil, se sedaj ne bo izvedelo, a ¡J raznih opazk izgleda, da si Anglija^ kar se tiče Darlana, umije roke in ga naj ima le ameriška vlada na avoji vesti. Dipiomatič-šo, kajpada, pa je Churchill oafnanil, da se deluje vse sporazumno. V Rusiji, kjer se na diplomatic in vojaške trike jako dobro razumejo, pravijo, da je bila pc&odba z Darlanom kar nekam neprijateljska poteza, • kar se namreč Sovjetske unije tiče. Darlun ji je bil sovražen, in če bi bilo po njegovem, bi Hitler vladal sedaj že vso Evropo in Francija pa bi pobirala drobtine z njegove mize. Glavno vprašanje je: Ako je fašist Darlan priznan za poglavarja vsega francoskega o-zemlja, ali se mu bo pustilo, ali se ga celo podprlo zatreti demokratične stroje v .Franciji s pomočjo orožja, ki so mu ga posodile Anglija in Zed. drža-. ve? Posebno slednje. -Sovjetska unija hoče pojasnilo in ga bo dobila. Čemu podpirati monarhe? r Elisko sporen slučaj kakor priznanje Darlana je priznanje Otona Habsburškega za ijačelnika avstrijske osvobodilne akcije". Niti enega diplomata ni v Wamingtomit ki bi verjel, da je Oto "borec za de-pfiokracijo". Kar on ho£e je po-vratek v prošlost. Le zase misli dobro, ljudstvo pa naj postane spet podan iško in gara ter se pobija v vojnah za veličanstvo ter njegovo birokracijo. Zed. drŽave so v zadnji voj--ni odločile padec habsburške dinastije in njene monarhije, a ¿tedaj, čudo prečaidno, pa je ¿vojni tajnik Stimson naredil Mia, kot da smo v vojni zato, da pomagamo tej trotovski farni H ii nazaj na dunajske dvore. Prav so storili Čehi, prav sednik Wallace je zanjo, Roosevelt jo povdarja, torej čemu ne bi šli tudi v dejanja, namesto da se piše na papir lepa gesla, a v praksi pomagamo tistim, ki hočejo nazaj v svoje privtiefcije in nadaljevati s ti-rartsitvom in Okoriščanjem. Kaj bo s Albanijo? . Wendell Wlllkie je v pravem, ko zahteva, da naj zavezniki povedo, kaj je njihfcn pro-,, gram. A namesto tega Čitamo, da ao Angleži priznali Albaniji spet neodvisnost rn ji obljubili poslati kralja Zoga. Kar ae tiče Otona, nastaja radi njega afera tudi v ameriških političnih krcgih, ne samo med priseljenci iz bivše Av-stro-Otfrske. Nasprotniki Roo-sevelta pravijo, da je dobil Otonu priznanje pri zvezni', vladi član vrhovnega sodila. DunajČan Felix Frankfurter. V zvezi s tem so ameriški proti-rooseveltovi elementi ta slučaj izrabili za protižidovsko propagando. Omenjeni sodnik je Žid po rodu, in Walter Trohan trdi v čikaški Tribuni, da se je zavzel za Otona, ker mu je izkazal "osebne usluge", in pa ker habsburföca dinastija ni nastopila proti Židom. Vse te stvari silno diše po zakulisnih spletkah, ki pa ne jih kaj lahko omeji, če se zavezniki, kar pomeni ameriško, i angleško in sovjetsko vlado, in | kitajsko, zedinljo, kaj hočejo po zmagi, čimprej to store, manj bo stimničenj in pa konec spletk, ki ne obetajo bodočnosti demokracije drugega kakor novo vojno in novo pogubo. lavaiija brez šum« jo iot način tehnike v tedanji vojn ___ __ •puhajo na tla a letali, ki •• kres motorjev. Prava Mala «I jih pHeeaejo f« re#. nato pa jih na cilj« odeeftejo. in ta draajola, brezmotoroa trosila, lahko «stanejo nato s polet« le 50 milj, predno te spu»te na sentljo. Ker ne delajo ¿uma. »o take letalske loto lahko izkrcajo kres da hi jih «ovratnik prtir lahko opazil. Gornje »o ameriški vojaki, ki «o hiti «puile«! na tla s nciiiinih letal. léB Slovenski narodni kongres je za nami, sedaj pa z delom zanj pogumno naprej LIA MENTON, Detroit, Mich. Prvi Slovenski narodni kongres je minul. Hita je veličastna manifestacija vseh onih, ki se ne strašijo ogromnega dela, sile na svetu, da bi «trla njegov odpor. Vsi smo pok Ik a ni, tmdi ti, draga mladina, da pomagamo uničiti pošast, ki na* vse Jugoslovani na shodu v Chicagu protestirali proti habsburžanom Dne 6. decembra se je v Chicagu vršil shod proslave jugoslovanskega zedinjenja, na katerem je bila med drugimi sprejeta resolucija proti ameriškemu priznanju Otona Habsburške^ in pr6ti vsem poskusom, da se obnovi habsburško monarhijo. Zborovalci so zagotovili ameriški vladi vso voljo pomagati v naših vojnih naporih, a ob enem izrazili željo, da naj bo mir po tej vojni tak, kakršnega pričakujejo ljudstva, ne pa kak Oto, ki mu je le za pretrtol. - _ Ponarejevalci denarja žanjejo Zvezne oblasti znova opozarjajo ljudstvo, da kroži po deželi veliko ponarejenega denarja. Nekdo, ki ga vzame, ga morda še lahko odda drugemu ali tretjemu za pravi denar ali pa za dobro blago. A končno je eden izmed teh ogoljufan, češ, "nam je žal, a to je ponarejen bhnkovec." Ker mu ga ne dajo nazaj, ve ne le, da kateremu so se posvetili. 519 [ogroža. Ne pozabi, kje je tekla delegatov in delegatinj iz vseh zibelka tvojim prednikom. Pori elo v na*e nove domovine se j magaj, če si že samostojna, po je zbralo v lepi dvorani naj- svoji moči. Pomni! "Kdor po-večjega slovenskega narodne- nižuje se eun iwjiww.^i ------------ and winning the peace, but what do theae mlthoUirh meaning of winning tbe war is clear enough and doubt about that, too. But. certainly the meaning oi fee there s room for words winning the peace isn't clear. lost in 1® 1®-1 »20 and president abolishes w. p.a. Very Often we hear people refer to the peace we { say that we must not let such things happen again. But hthat a ^r reference? It is generally meant by all this that the P~ce of 1919 was faulty and because of it we had a depression in 1929 and war again i 1939 Yet, if there ia a connection between these facts, event, and develop- menta, tbe connection ia by no means dear, j Of course, when we speak of winning the peace, we think of wb, peace will mean both at home and abroad. But it to not enough to be> sa*Jg that We must know how theae aim. can be carried into te .tick. It', none too aoon to tart thinking carefully about the* To be sure, a good deal of thinking about both the war and the peace is going on. Individuals and groups reprssenting special interests and call ings have for some time now been peying attention to the problems after the war. In the councils of big industry and business snd in leading groups of certain important centers and sections of *e country, some tailing and thinking haa been in progress. In some instances, groups, representing specialised interests are now fashioning the pattern of a world to t>. shaped to suit their tastes and outlook. ' THE "SPECIAL INTERESTS" OF THE WHOLE PEOPLE • But axe we trying to win the war for the repreeentatives of special interests| Do we waet the peece so shaped that it will serve tbe interests of the planners? What about the "special interests" of the people as a whole? We, the people, have "special" interests in such matters as economic and social security, health, education, peace, freedom, democracy. How «tout the protection of these "apecial intereaU" of the common men in the period of the transition from war to peace aed when peace is made and, if we know how, is made to stay? Have we, of labor, spoken up? Do we know our mind? Yes, in very general terms, labor knows .what it wants. We subscribe to the Atlantic Charter, to the program of war ,sims and peace goals of the Uaited Nations We accept as our war and peace aim the Four Freedoms, and we are most vitally concerned with freedom from fear and freedom from ^ant. Yet, do we know how these freedoms can be brought into effect? What social, political, international aad intellectual setups must be creeted in whkh freedom from want and freedom from feer will tske deep root? We want to know all that. Labor's work is the backbone of the war effort. Labor's thinking must undertake to contrftmte to tbe formulation of the common man's program of peece. Labor haa come to count for very much in national life now and if it ia to keep its high place in the nation's physicsl snd mental economy, isfeor must not only "produce and outproduce" wartime implements of enemy destruction: it must also "produce and outproduce" ideas and realistic plana for the building of a world safe for pesce, freedom, democracy and economy security.—The Advance. ! WASHINGTON, D. C.—The Work Projects Administration ' was ordered abolished in the face of rising war employment. .' President Roosevelt told Msjoi Gen. Philip B. Fleming. Federal Work Administrator, to close wit all project operations in ,4many*' states by Feb. 1 snd in other states "as soon thereafter as feasible." 1 , He noted that a "large amount* of the appropi iatipn for thie fiscal year could be conserved and that there would be no need te-provide WPA funds in the budged W. the h ill III BUSINESS VISITOR NOT A 'TRESPASSER Recently a New York court rendered a most unusual decision of special interest to railroad men. Joa-quim Antonio, a Portuguese, entered a Brooklyn freightyard looking for a job as a loader for truck owners who handle freight from that point. A locomotive backed into him and he lost a leg mid an arm. When he brought suit for damages, the railroad pleaded he was a trespasser, but his lawyers contended he was a "business visitor," and the jury awarded him $20,262. The carrier appealed, but the appellate division upheld the jury's findings, saying that the trucker's business originated in the railroad's yards and, therefore,» the railroad might be said to have extended an "implied invitation" to those who sc ught employment in connection with the trucking operations anri that the "invitation" covered the entire yard. When the decision came down, lawyers scratched their heads and declared they had never seen the legal fiction of "business visitor" used in just that way before. HENRY'S RECKLESSNESS Whatever else may have been ssid about Henry Morgenthau, nobody ever called him a spendthrift. Others in Washington may throw money to the four winds and the seven seaa, but not Henry. He is forever collecting it. He is the man who, when Congress passed the biggest tax bill in all history, said. "H's not enough," and told the boys to go right back and find him six more billions or so. This being so, imagine the surprise of the correspondents who, when they told him how Gen. Clark lost $18,000 in gold in the sea off North Africa, heard the Secretary of the Treasury say that "it wouldn't matter if he had lost 18 million dollars." Ha^ our Henry suddenly decided that it s mighty unpopular and no fun at all to be tbe tax collector— and to heck with it? Or did he abandon himself to this spree of recklessness because in his secret heart he knows that gold at the bottom of the sea is even less inflationary than gold in the vaults of Fort Knox?— .St. Louis Post-Dispatch. But has your neighbor awakened to the advantages of a planned, demo-eratic, cooperative economy over the war-breeding world thst is doomed :o go? Does he still live in the naive dream of every man being a potential millionaire; the dream that led us to tbe world depression and to the current war? Or is he conscious of the fact that only by working and planning together, in the democratic co-operative movement, can humanity forestall j next fiscal year, the crumbling of civilisation and build a happier world? Officiate of the If your neighbor, or neighbor's neighbor, does not know it—if he is unaware of the great, democratic economic movement that pays as it reforms, it's up to you to tell him. It's up to you to explain to him the bask truths of economics that are already understood by increasing numbers of the leaders of men.—The Co-operative Builder. KAISER ATTACKS THE PATENT MONOPOLY This man Kaiser can build ships, great dams and immenae steel plants in record time. He also has sound views on many economic problems of the first inf|>ortance, and he doesn't hesitate to express them. During the* last week, he talked nbout patents before a Senate com mittee. Practically everyone will ad mit that in a laudable effort to reward the inventor our pafcnt laws have placed a dangerous weapon in the hands of greedy monopoly. Instead of being utilised for the general good, hundreds of Inventious have been bought up and put away on Ice by concerns which feared to have them developed. Kaiaer would end all that. He would make all inventions available to all for war production, "for the duration." Why not eontina« lb* po-Hey when pea«« e«me«? Assure the inventor generous compensation, but use his discoveries to benefit nil and not to enrich a few.—Labor. HALF OF MEN OVER 40 HAVE MENTAL QUIRKS Mmy Be Brilliant'in Civilian Life, Bui Unfitted for Army, Doctor« S.y Nearly half of the men over 40 who have been called by Selective 8ervice have been turned back be-cauae of mental quirks, according to a report aoon to be issued by the William A. White Psychiatric Foundation, at Washington. This statement it will be said, is based on a sarrple of 2,500 men. mainly from the District of Columbia and Virginia, who passed through the induction center at Fort Myer, Vs., this fall. In civilan life, the man rejected might be brilliant, perhaps a leader in his field, but in nine cases out of 10 as a private he would go amok, the doctors say. MAJORITY OF HOMES POOR BOMB SHELTERS Ninety per cent of American homes, because of their wood construction,. offei practically no protection to «entrant* from direct or Indirect boroh^ hits, according to William JK. Hayes, assistant professor of aichite.ture at Columbia University. One of those "block-busters" which the British are dropping on Italian and German citie^ H^yes said, would convert laige areas of wooden dwellings Into matchwood. What's Wrong With 1°ne of Mrs Roosevelt's A "Capitol Levy"? Discoveries , ..... i Mrs. Roosevelt will have meny in- It's a little puzzling, this huUabaioo Urwitlnf >tories to tell when she re-m the daily press about the ttt,000 ; turnt frwn BHuin s^, of tbwn sslary "ceiling" which Mr. Roosevelt will p^b^y make Ull f#€l mtle and his "economic ciar," Mr. Byr. I Mharowf IF NEW YORK WERE GREECE, DOZEN EGGS # WOULD SELL FOR $27 Mr nes, are endeavoring to establish. Only a very few are affected and they are granted eo many exemp. lions that they may escape, even if they get as much as $67,500 s year. Then why ell the fuss? Perhaps the snswer Is to be found in the "Wall Street Journal," which suggests that H is ths first step towards s "capital levy." , We do not believe Mr. Roosevelt or Mr. Byrnes has anything liks that in mind. Our guess Is they are merely seeking to placate the ordinary eititen, dispose! to grumble about his tax burden. think that the "big fellow" is also "Any employer who doaan't look out for bis workers belongs to a bygone age," said Lord Woolton, as he escorted Mrs. Roosevelt through some of the 1,700 govern man t-epon-sorod restaurants, which serve substantial meals for the equivalent of 20 centa. "I am afraid then that man^ in ths United States belong to a bygone age," the First Lady replied. In scores of instances in this country wsr workers, who sre asked to "out-produce the Nasis," have been NEW YORK.— A loaf of bread would cost $22,40 and a dozen eggs, $27 if prices hsd incressed in this country in proportion ss they have in Greece, the Greek War Relief Association reported recently. One pound of round steak would cost $34, a.pound of sugar, $22.50. five pounds of potatoes, $t4.25, a pound of rice, $14, s pound of macaroni, $37.5p, s cake of soap, $11, a suit of clothes, formerly costing $25, would cost $1,500 and a pair of shoes, formerly selling at $6, would cost $400, The association said the figures were based on reports from the International Red - Cross Committee in Greece. Federal Work» Agency said that sn exact time tabic for Stete-by-Stete liquidation of the WPA hsd not been worked out. It was indicated, however, tbat It might take longest to flose the tt#w York State WPA. which still has 91,75$ persons on its rolls, the largest number of any state, with the New York City total at 25,77«. the largest of any city. The work relief agency received in seven years appropriations oi $10,468,276,000 and gave employ* ment to M00.000 persons who had about 30,000,000 dependents. entire swedish nation to be x-rayed NEW YORK—the National Association for Combatting Tuberculosis in Sweden is planning to take X ray photographs of every Swedish citizen so tbat a complete picture of the spread of tuberculosis in the nation can be seoured, tbe America* The travelling laboratories built lato specisl motor busses, containing X-ray apparatus snd waiting rooms. The capacity of tbe laboratories will be 100 X-ray picturoe an hour. Tbe first bus for this purpose is now being con* structed. and exsminations frill begin soon in the northern province of Angermsnland. The considerable increase of tuberculosis In England has led tp calls for the use of similar method| in thst country for combatting the spread of the diseese. It ll possible that the Swedish example may soon be followed In England, despite Labor Minister Bevin's statement that mass radiography is not prattksbls at the preseat time. — Worldover Back of a New Record There are still too many big businss executives who regard with horror the idee of workers' councils participating in production planning. They «Saw to this attitude despite the fact, as Frank Hanighen hss pointed out in recent articles in The Progressive, that tke plan haa bad outstanding success in England. Last week Henry J. Kaiser, the mad-man of West Coast shipbuilding, i mashed another record. In exactly 11W hours after leaving the keel for another Liberty ahip. the Kaiser yards sent the Robert E. Peary down the way, shattering the previous Kaiser record of days by lttH hours. From now on, Kaiaer's shipbuilding records, once ibeasured by months, then by weeks, and then by days, will be measured by hours. This new record, the Kaiser company announced, was made possible by new shortcuts and fpeed-up devices, developed through suggestions of the men who were doing the work on the job. ' Perhaps a few more records like this may make some hard-crusted tycoons wonder whether Kaiser hasn't got something In his strict closed shop policy, prepaid health insurance, snd his general insistence that workers r.re something more than an element te be figured in with other coots snd deprecietion.—From The Progressive. new cotton picker j short shirttails displaces many men will enrich makers CHICAGO.—A mechanical cotton picker that will do the work of 50 to $0 hand pickers has been developed by Interns tionsl Hsrvester. They ssid it was the reqylt of 40 years of expérimentation. Becsose of material shortages, it was said, the machine cannot go into full-acale production until after the war. wutytua^wuu WAR BONDS Oss mask« which came Into use In warfare lor the first time when tbe Germane uaed poison snd Bustard gas In World Wsr I, sre much improved todsy over those used then. Tbe Chemicil Wsrfsre Branch of the War Department Issues these gat masks to every man In the senr-icb. We sre taking no chsncee. heartlessly exploited—poor food, in-They wish him te I adequate housing, wretched transportation facilities and soaring prices scientist warns against "quick cures" Bewsre thoee "quick cures" for serious ailments I At the Netional Conference of the United States Public Heslth Service lent week, Dr. John H. Stokes, of the University of —io ssy nothing of the dsy-to-dsy Pennsylvanis, announced thst the feeling the heivy hand of the Treaa- __ ^ ________ ____ _ | I I H __ ury. - abuse hesped upon thsm by "column- new 15-day cure" for syphilis kills As to the "capital levy": • Why iste" and othsrs who serve Pearls*- i 160 to 200 times ss msny persons should wsr tsxes be limited to in- minded smployers. Nevertheless, ss the older, slower trestment consistent guy this tom giidler The wife of Tom Oirdler, the union-hating boss of Republic Steel Corp. end Consolidated Aircraft Co., obtained a Reno divofee Nov. 27. The ground for Mrs. Ohrdler*« divorce will not surprise thousands ef steel workers who fought Olailer hi the Little Steel strike of 1937: MAets of cruelty without cause or provocation."—Reading Labor. Advocate. comes? Why shouldn't ths very rich be compelled to part with a good slice of their capital?—Labor. they have set production records never heretofore equalled in human history.—Labor. "Quick cures" should always be re-ceived with re-erve until they have been thoroughly tested.—Labor. Nothing 1s te hlgb for tbe dann« of mortals: we-wonld storm ^eaven itself in our folly.—Horsro i Fabric Savod Will Predaco 10,000,000 Additional Garment«! Prices Romaia Unchanged Mark Twain once ssid that if the Chineae were to cut an inch off their shirttatts it would mean diaaster in the cotton fields of our own South. Americans are to bs compelled to cut three inches off their shirttails snd it is going to mean greater prosperity for shirt msnufscturers. In ordering the reduction, the O. P. A. said it would save enough cloth to mekfc 10,000,000 additional shirts, and the manufacturers will enjoy sll the benefit, since there is no corresponding reduction in prices. Tbe type pictured here Is tbe "eaa" snd "slepbant nose" mssk snd costs about $1.» esch. Tbe besdgeer Is trsnspsrent, msds of material resembling cellophane sad does not cloud with the bresth. You can buy two of these gss msska with the purchsse of an $1171 Wsr Boad. We need thoussnds of them. Don't fsll to glvs at lesst ten percent of your income every pey dsy far War itond« Buy them at your bsnk or postofflee, regularly. U. li Iwnnj P«#*Hnwnl big fire insurance , profits The editor of the "Capital Times" of Msdison calls sttention to the fol-lowing from a report of the Wisconsin Commissioner of Insurance for 1941: ' In 1941, tbe premiums paid the fire insurance companies of Wise on sin totaled $25,390.936. The fire losses for the same yeer for which benefit payments were made totaled $8,946,961. Thus the pi%miume paid exceeded the losses by $15,400,000. Fig-urea from other states sre relatively the seme. It is difficult te figure out how snyone csn justify such s^wide discrepency between premiums and loeeos paid. Of course, the explanation Is that the insurance companies control moat of tbe regu-latory bodies — Labot. I love the man thst csn emile in trouble, that can gather atrength from distress, and grow brave by reflection, 'Tia the bueineaa of little minda tft ahrink, but he whoee heart is firm, and whose conscience ap-provea hia conduct, will puraue hit principles unto dentil. — Th«m*s Paine.