KJIŽU1 fffl X Stev. 30 (2649) PBlMOhjiKI DKEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA KARODA ZA TRŽAŠKO OZEIHLJ6 iVa tretji strani objavljamo slike o posledicah divjanja burje v tržaški okolici. Poštnina plačana v gotovini Snedfztonp In abbon f>ost 1 zr TRST, četrtek 4. februarja 195% Cena 20 lir Tržaško vprašanje nima nobene zveze z odnosi FLRJ do atlantskega pakta POVOD: PREPOVED DELA ZARADI .SLABEGA VREMENA* Demonstracije delavstva kljub burji in mrazu Okrog J?G0 delavcev iz ladjedelnic Sv. Marka demonstriralo po ulicah ® trgih središča mesta proti samovoljnim ukrepom ravnote^stva CRDA 0 2°htevalo učinkovite korake za rešitev krize v tržaških ladjedelnicah ^elniMtfepRnni*m SS ,v1.ladJc: deli, so Postali še bolj ogor- meli, da bodo iz vseh pred-1 gradnji vojnih ladij, to je v delavce \-.me J l.n 80 skušali vdreti v logov sestavili skupen organ- novih imperialističnih pusto- -7 i dnje obvestilo: ; poslopje CRDA. Pri tem so skl načrt, ki ga bo nato naj- lovSčmah. Ljudje, l{i tako mi- Vremf trajanja slabega razbili tudi nekaj šip. Vmes tri doletela ista usoda kot slijo. gotovo ne bodo storili. v biavn nrprt. iuti-4 S8’, ^Poročamo, da bo posegla tudi rolicija, ven- podobne intervencije: obležal prav nič za rešitev krize. De-|,Prtnikn ulaii ^iavlia. dan » j.-• ■ m’ °brat za ves dar ni prišlo do incidentov, bo v predalu kakega rimske- lovci pa mislijo ravno nasprot-' odeovomi fcroei v B^oera- V D P^ml svojo dejavnost Kasneje so se delavci razšli, ga ministrstva. Takim sestan- no: kriza je nastala prav za- du. da so takšna tolmačenj bom« - .štirinajstih dneh j « * * j kom seveda delavci ne mo- to, ker se niso uresničile do- nekaterih grških državniko Bo i Ju!nšnjo dnevnico red-' Ob tej demonstraciji je tre- rejo zaupati, saj se jih ude- očbe mirovne pogodbe. Te do-guhr aca*'- Kako bomo iz- ba pribiti nekaj dejstev. De- ležujejc, vprav predstavniki ti- ločbe so predvidevale, da poli Ure dela nadomesti- j lavci so torej zopet šli na stih krogov, ki so največ od- stanejo ladjedelnice last Tr- 'jj ? bomo še sporazumeli.« ulice kljub slabemu vreme- 9°vorni za sedanjo krizo lad- iaškega ozemlja, kar pomeni, ijj lavce je ta enostranski j nu in hudemu mrazu, kar k a- jede'ništva m pomorskega p ro- da ne bt bile v sklopu ita-ker ?nl?voljni ukrep ogorčil,; že da se ob naraščanju krize meta. i lijanskih, ki se bore s stalno ških KP°razum o tovarni- j krepi tudi njihova borbenost. I Kako ti krogi mislijo, je krizo in z visokimi proizvod- taor i ^ s katerimi bi se : Samovoljna prekinitev dela je razvidno tudi iz pisanja vče- nimi stroški zaradi dragih f8|SK0 pojasnilo Evropska vojska in bonnska pogodba k Papaoosovi ^Qsrejnji točki berlinske konference (Od našega dopisnika) BEOGRAD 3. — Predsednik grške vlade maršal Papa-gos je nedavno v Bruslju izjavil o balkanskem paktu j-genciji Reuter med drugim: »Mi upamo, ds se bo naš sporazum, ki je čisto obrambnega značaja, lahko v bodoče povezal z atlantskim paktom. Toda da bi se to doseglo, je potrebno, da se poprej rešijo nerešena vprašanja, med Jugoslavijo in Italijo«. Novi ostri napadi Molotova na pariško pogodbo odkrivajo glavno nasorotje med sta išči ministrov Grotewohl zahteva ukinitev bonnsko in pariške pogodbe kot pogoj za izvedbo svobodnih vsenemških volitov nekaterih grških državnikov bila znana odgovornim jugoslovanskim krogom že prej. Stališče Jugoslavije do atlantskega pakta se ni spremenilo in se ne predvidevajo nikakršne spremembe tudi v bodoče. Prav tako se opozarja, da stališče Jugoslavije Jo & Katerimi Dl se j ouiuvvuijiia preKmiiev (leia je mut iz piduaju ucc* nuni sltosi\i zaraai aragm su- ja. ua sianscf »JugosJidvije uo gv . 0 ravnateljstvo prej po- delavce sicer ogorčila, ni pa rajšnje štev.lke «Messagero rovln na italijanskem trgu, ica- atlantskega pakta ni v nobe-to °vatl in sporazumeti. Za- bila glavni vzrok demonstra- Veneton ki je znan po svojih terega se morajo tudi CRDA “ Sv j!,Vsl' delavci ladjedelnice cije, marveč samo povod, zvezah z brodarji. Za pisca posluževati. ir> .viarka členili, da pojde-! Glavni vzrok demonstracije je članka v tem listu je namreč Delavstvo se vsega tega ved- KI lil K aIn 1_ J . 1 1 .. I__1 1 Y N VI 1 ^ rt 7 M A m A J i m n #7 mm — 1— T * ...... J _ - - _ J.. L . - _ ni zvezi z vprašanjem njenih odnosov z Italijo, zlasti pa ... -— “«i^uui( uti jjujuc- uKtvm jk -.»..n« v M.,,, »w«u im,,,«. su oc t/Acj^u t&yu vcu- ne z rešitvijo tržaškega vpra- stv« obvestilu ravnatelj-1 v naraščajoči krizi, v krčenju kriza delno posledica padca no bolj zaveda, potrebno je šanja. Zaradi tega ni nikflke- Ha Hol/N M.Ji ... 1 J »»7 X —__ ________JCii___i.. rmlni»S>ni <1 v«nl< U J —____JI ~X__ ] -1 1.. 2- ~ I tfa r97lnffa xy TVA71 * rešitvi” a. da svoje stališče do atlantskega pakta. b. a BERLIN, S. — Dve izjavi sta danes pokazali osnovno nasprotje na berlinski konferenci glede nemškega vprašanja in obenem tudi glavni namen ki bi ga ZSSR rada dosegla. Molotov v svojem govoru na današnji seji Stiri-stranske konference in predsednik vzhodnonemške vlade Grotewohl sta soglasno izjavila. da 60 svobodne volitve v Nemčiji mogoče samo, če se ukine bonnski pogodbeni sporazum med zahodnonemško vlado in tremi zahodnimi o-kupacijskimi velesilami, ki določa sedanji status zahodne Nemčije in če se ukine pariška pogodbe o ustanovitvi ev-lopske obrambne skupnosti. Grotewohl je govoril v vzhodnonemškem parlamentu v obliki uradne izjave svoje vlade o berlinski konferenci. Okrog tega. da hoče ZSSR možnosti raztegnila na morebitno združeno Nemčijo, se deiansko vrti berlinska konferenca že ves čas, odkar razpravlja o nemškem vprašanju. Na teh osnovah so zgrajeni tudi razni proceduralni načrti za združitev Nemčije, za izvedbo volitev, za mirovno pogodbo itd. Kot znano, predlagajo Rusi najprej ustanovitev začasne vsenemške vlade, sestavljene iz predstavnikov obeh sedanjih nemških vlad. nato sklenitev mirovne pogodbe, ki bi Nemčijo dejansko nevtralizirala, in končno izvedbo volitev v vsej Nemčiji. Zahodne velesile pa zahtevajo, kot to izraža »Ede-nov načrt*, najprej svobodne volitve, nato začasno vlado, nato mirovno pogodbo. Ves čas, kar se konferenca ukvarja z Nemčijo, se ti dve osnovni stališči nista niti za na ®!LreP sprejeli strojev na delo Delavci ladjedelnice Sv ! večji bed. Zato delavci čuti-Marka so šli včeraj zjutraj ?°> da se ie tTeba zganiti, se reano na delo ter so ostali; odločno boriti m ne pasivno 1»30 ure, to je do konca čakati, kaj bodo storili sindi- mo korak k odpustu in še jene gradnje vojnih ladij. Re- pilo. j_,—, « ... šitev krize pa naj bi bila v K. F. plovnega časa v ladjedelnici. kati- ki so delavk Je šla delegacija v glavnem začeli nekaj akcij, _ papirnate vsebine. aeiavcev na” ravnateljstvo "" z 2e sam potek demonstracije ‘&tltevo. da jim priznaio dnev- kaže, da je nastala spontano Številne žrtve In velika škoda zaradi mraza In snega v vse) Evropi nicn — ^lm priznajo dnev- . . . "‘•o. ne pa da jo bodo mo- med samimi delavci m ne od (C1. šele nadomestiti ali pa zgoraj. V tej akciji namreč J** 3Wi jo morda celo odteg- m bll° nobene koordinacije, Jo od rednega letnega dopu- kar se vidi v tem• da se l'e' va- Ker ravnateljstvo zahte- lavcl Tovarne strojev akcije |*i»vcieleifoasCian nk ursa°vdniteiju Vodstva^cKDA "mirZ Do sedaj je m az terjal nad sto človeških žrtev ■ Se vedno veliki zameti v Jugoslaviji paanjetotud?wi?abrez^šnor S^»JSS°dSaSS ? Uit Okvare v elektrarnah ■ Na glavnih progah za silo obnovljen železniški promet • Skrb t^uriso se delava za- il^oiožaT^Mmnogo kcJiabši oblasti in požrtvovalnost pripadnikov JLA - Največ človeških žrtev v Francij1. - Tudi v na vsak način preprečiti usta- 1** zbližali, novitev evropske vojske, ozi-1 Na današnji seji konfaren-roma vkliučitev Nemčije (za- Ce, ki se je začela, kot obi-enkrat Zahodne) v zahodni čajno, ob 15. uri in ki spet ni sistem, ostale tri velesile pa bila tajna, čeprav so to na- bi rade to obdržale in po povedovali je prvi govoril ! Molotov. Njegov govor je bil en sam silovit napad na pogodbo o evropski obrambni skupnosti in proti bonnski i pogodbi, ki se je je Molotov ' danes prvič temeljito lotil I Ob koncu govora je Molotov predlagal izvedbo referenduma v vsej Nemčiji: na reie-I rendumu nai bi se Nemci rt-1 rekli, ali so za bonnsko pogod-| bo ali pa za mirovno pogodbe. Svojega napovedanega načrta za izved’’^ svobodnih volitev ' v vsej Nemčiji pa Molotov t danes ni prikazal, temveč je menil, da vsa diskusija do- Molotov še enkrat na kratko kazuje, da bi bilo treba ta- ponovil svoje trditve in na* koi začeti govoriti o izvedbi pade. svobodnih volitev v vsej Nem-. geja, ki je trajala do 19. čiji. I ure, je bila s tem končana. Po kratkem odmoru za 5aj | je govoril Eden, ki se je naj-1 C&SS? tfjrriS:; Eisenhawerjeveiz.ave leta 1938, ker Je Molotov po- i p0|0žajU V ^okllH iR prej omenjal tudi Chamberlai. J Prejšnje izkušnje — je pri-na. Nato je tudi on zavračal predlog o referendumu. Po Edenu se je spet priglasil k besedi Molotov, ki je dejal, da Bidault in Eden nista odgovorila na njegova vprašanja o pomenu nekaterih čienov bonnske pogodbe. Ponovno je zatrdil, da je evrop-s«a vojska naperjena proti ZSSR in še enkrat napadel obstoj ameriških oporišč v Evropi. Končno je izjavil, da bodo zahodne velesile s svojim vztrajnim prizadevanjem da vsilHn evropsko vojsko, onemogočile nemško združitev. Nato je Dulles predlagal popravek k čl. 4 Edenovega načrta, ki se glasi: aVlada združene Nemčije bo imela pravico, da prevzame mednarodne obveznosti in pravic? nemške zvezne republike .n nemške demokratične republike«. Dulles je predlagal, naj se po besedi »prevzameš vstavi «ali zavrne«. Diskusijn, ki je danes po stala bolj nadaljevu.a vprašanjem ali nameravajo zahodne države spremeniti o berlinski konferenci W ASH2NGTON, 3. — Na svoji tedenski tiskovni konferenci je predsednik Eisen-hower izjavil, da položaj v Indokini že dolgo preživlja tako kritično fazo, da je tež.:o trditi, da je sedaj hujša v primeri s preteklostjo. Dejal je, da je eden od kritičnih elementov položaja v Indokini »pomanjkanje navdušenja, ki se včasih opaža pri domačem prebivalstvu do njihove do!ž-nosti. boriti se za svojo svobod os. obljubil, da bo to storil jutri. V svojih napadih na bonn- Španiji obilo snega ■ Ved rasi odrezanih v Italiji ■ Sne g uidi v Puglii in Kalabriji STtSŠŠ DnirfiCl’ s0 sklenili, nj delavcev v aouTana.ni>, tat nrr-ri *°t protesti- feprat> je tudi tu malo dela.. C’Da , avno ra™®telJstvo: Delavci ladjedelnice So. MrzI* val’ ki ie zaiel Evropo, je do sedaj terjal nad sto svoje Jk,amor PO^eJ0 tudl Marka so na lastni koži ob-; doveških žrtetJ, od teh nad polovico v Franciji, kjer je 15.3n , delegate In res, ob (uttU da od raznih obuub j2 zgubilo življenje 52 ljudi. V Alžtru je zaradi mraza umrlo X «r„r h"‘ic s- H" **■ ’ "°m " *• jud 120° delavcev. Ko so pri- tffažijo K in ^revrtčujejo ^celo ^ Zarad; velikih snežnih za- j gim proga Zaareb - Split, Zve-tta Po Ul Madonnina v mest- JA?.„ meten- ;n slabaga vremena se I za med Zagrebom in Reko je ^dišče. so krenili Čez voditelji Enotnih sindikatov. vedno ni obrovUen žeiera;šk'! že obnovljena. V Bosni in na ^tare mitnice, po Korzu 0 *° ,e , pravd- p,C!r,f,; ra mnogih krajevnih ■ Hercegovini je položaj malo Ž« N»brežje Cavour pred no *ot: posredno afcc.no. Le J,r0?ab v srtiji. na Hrvaškem.' — ‘--------------------------- =- ------ !1:. !fidež CRDA. kamor so "a ,■ M®etw bodo. lahJco kaj Makedoniji. Bosni in Herce-policisti. Tu so, “o5e0“. | gavmi ter Cm; gori. Na glav- Vm}?®* vzklikali proti samo- Delavci namreč tudi ne go- nih progah, kjer je nromet ?a. Ujn'ukrepu proti krče- J0 mnogo upanja, da bodo sil" obnovljen, imajo viaki še delovnega časa ter glas- razni sestanki, kot je bil prav vedno velike zamude. V Srbiji teli ?ahtevali, da jim ravna-! včerajšnji na Trgovski zbor- :e promet prekinjen na debetih Ho rt ,° končno zagotovi red- niči, kaj prinesli. Na tem se- p rosah. Včeraj je bil ponovno So r Tačas je šla na glav- Stanku, ki je bil sklican na prekinjen promet na progi lavp Vnateljstvo delegacija de- pobudo Delavske zbornice, so Beograd - Skopile preko Ran-u. c*v 2 zahtevo, da se de- j se zbrali pod predsedstvom kovičeva. Na direktni progi boljši, čeprav je proga Bileča -N;kšič še vadno prekinjena. Na progi Beograd - Sarajevo imajo vlaki tudi do 10 ur zamude. Zarrdi velikih snežnih zametov, ki na nekaterih mestih dosegajo višino štirih metrov, je prekin!en tudi avto- hud mraz in kjer je zapadlo izredno mnogo snega, je bilo danes 10 mrtvih. V Franclji so reke povečini zmrznjene in rečna plovba }e prekinjena-V višjih prerielih so številne vasi že več tednov odrezane od ostalih krajev. Divjačina, zlastj pa volkovi in rarjasci, se je zaradi eludu prihlatila v va;i. V F var. vi te prišlo tudi do več požarov, tako da es je še povečalo število brezdomcev, ki jih je zlasti v Parizu izredno veliko. Celo v Španiji, kier so zime navadno mile, je zapadlo »tvo •tlado®eščati. Ravnatelj dejam® jto zahtevo odbilo ter ti t*.B se bo treba o stva- kov, ladjedelniške industrije, plon-Orient ekspres Atene brodarjev in sindikatov. Na Pariz je prispel nocoj z veliko sestanku so res mnogo raz- zamudo v Beograd. *triiP°ga^ati Po Zvezi indu- j pravijah, dajali razne predlo- Tudi na Hrvaškem go preki-3Cev* Ko so delavci to zve-1 ge, končno pa so se sporazu~l njene mnoge proge, med dru- Posvetovanje v Italije *a štiristransko vladno formulo bušni promet skorai na vseh j veliko snega. V MaJa^i sneži progah v Srbiji in Makedoniji ' danet prvikrat od leta 1882. B“niin H"fri Ponekod s0 V vasi pribežali šte- pSDi zahteva orientacijo na levo, medtem ko se desničarski demo' r,8,jani zavzemajo za sodelovanje z monarhisti Tesni izidi volitev * detnokristjanski poslanski skupini - Razgovor Saragat De Gasperi našega dopisnika) jami. ' ~ Reševanje iicu.i Ijuje n V fine krize se nada tiru* n že znane>n dvojnem jsrnu„' : ~ Reševanje itali- Ijuip _ v*adne krize *“ tiru. P° že znanen ^anj 5 enl ftrar^i bolj ali rma*na pci>vetovanja r^ika republike, na dru- Iti ,.?”• razčiščevanj? odnosov JsnsirP , znotraj demokrisl- kristi® ?‘ranke ter med demo hiS,n' in ostalimi kandidati Srnpr vladne večine V katero se gibljejo kri2e ,vanJa za rešitev vladne 5emf,Je zda' že precej jasna. Vej Kristjani očitno nočejo 6esta^Sreieti tveganja da bi ^trive* tVlado na siepo ere^o, Sotovj?; J’ hočejo vnaprej za- PTav h- stalno večino pa če- licijgi.f" to pripeljalo do koa- je vlarie. Iskanje večine tiru at u merjeno k manj- ani kTistjanske stranke, 'tih, u: Bov°rimo o monarhi- 8b izjalov^-0*18^0 nevarnost da *atadi YS! njihovi računi. vreči l-,^^terih So pomagali Stiki , ani evo vlado I!*1 strani.e(1 Preastavniki šti- Vahni So ^*1’ danes zelo P? nekai hS° ?bseBali. prvič ^kanee ,ndVtvlh- ‘“dl repu- ePajo ralce> iz Sesar v elcater, čer je bila sestankov cela vrsta. Romita in Vigorelli sta govorila s Sceibo in Vanoni-jem, Vigorelli pu je imel razgovor tudi s članoma vodstva PLI Martinom in Cortesejem, ki sta po sestanku poročala tajniku stranke Villabruni. Komita pa se je v spremstvu Trevesa sestal še s Pacciardi-jem, ki je v imenu, PRI govoril tudi z De Gasperijem .n z nekaterimi predstavniki liberalne stranke. Stikov in razgovorov je bilo torej precej, kar daje slutiti, da se je stvar nekako premaknila z mrtve točke. Vendar bo težav še mnogo. Ena je v tem, da z demokrist-janske strani ni nobenega znaka, da bi bili pripravljeni popustiti do one mere. da bi bile zadovoljene socialdemokratske zahteve, ki jih je pretekli petefc ponovno poudaril Komita v svojem govoru med diskusijo o zaupnici Fanfan-jevi vladi. Glavna zahteva ki je demokristjani nočejo sprejeti je proporcionalni volilni zakon. Poleg tega se zdi, da zahteva PSDI zase nekatera važna ministrstva, na primer finančno ministrstvo za Sara-gata. Na drugi strani so tud* med socialnimi demokrati sile. ki so se zavzemale za zaupnico Fanfaniju čeprav ni bila izpolnjena za iteva po proporciona!nem volilnem zakonu Druga težava nastaja v sn-dernokristjanski stranki, ra»,j' •‘^‘vacerj da je hil — ------------------- ----------- ia°i in V«rih med demokrist-' Wer se mo*n' tokovi orieni-dosežen 90fIalr>imi demokrati ra3° na desno ali pa se vsaj C>3rrdn'”e‘:i nnnredek j zavzemajo za to, da ne bi bi dogodek u Ml ver- 1 H porušeni vsi mostovi i ino-■ narhisti. Za temi težnjano sp skriva tudi Geddovo vodstvo Kato,:žke akcije (ki pa je kot organizacija tudi razcepljena saj je pred časom glasilo mladih članov KA o-stro napadlo državne uradni ke-stavkokaze pri nedavni stavki). Zanimivo je na primer, da piše danes rimsk (iTempon ki je kljub svoji desničarski usmerjenosti v glavnem podpiral politiko de-mokrist(anske vlade, da štiri-stranska vlada ne bi mogla ne m zve- ‘ vladati, ker ima premajhno s«U“«ris. sr j1 Pravi k,ratk° poročilo. “Proučila p0„tUa ‘,ba Ojnika Primerjala P1 P°'ožaj» in' ^a°k» K0n, 8tališči obeh »».. da se u Pravi še po-“daljevaii c'° razgovori tu^ar«Rat ‘ sak«« tud' vesti da P“ potriu večino in da bi bila vladna stabilnost bolje zagotovljena z vnaprej sestavljeno demo-kristjansko-monarhistično večino. Tudi «Messaggero» opozarja nekako prizadeto, da je bilo vodstvo monarhistične stranke užaljeno, ker nakazuje resolucija demokristjanske. ga vodstva samo kot podrejen izhod možnost sodelovanja z monarhisti. Položaj v demokristjanski stranki odraža v neki meri današnje glasovanje za izvolitev novoga vodstva poslanske skupine in njenega predsednika. Glasovanje je bilr deljeno; za predsednika so bili trije kandidati, za vodstvo pa tri liste Kandidati za predsednika so bili dosedanji predsednik Moro. ki so ga podpirali almziativa democraticai), sindikalisti in Gronchijevi prijatelji, bivši državni podtajnik Del Bo kot kandidat Pio cionijeve skupine (dejansko pa «centran stranke) in Ma-razza za Tognijevo desnico. Tik pred volitvami se je Del Bo odpovedal kandidaturi v korist vojnega zločinca Marazze, tako da sta se center in desnica združila v skupno fronto proti levici. Moro je bil kljub temu izvoljen s 122 glasovi iz. med 241 glasujočih; Marazza je dobil 115 glasov, 4 glasovnice pa so bile prazne Volitve v vodstvo so bile po sistemu, ki daje 13 mest večinski listi, 6 pa ostalim Večino je spet dobila leva skupina. Na premik glasov centra proti desnici kaže dejstvo, da je Moro dobil pri prvi izvolitvi v lanskem juliju 180 glasov Resolucija v demokristjanski pos'ans.i skupini se to-rei zaenkrat ni posrečila, ven. dar pa je razvidno, da že zaradi odpoia znatnega dela demokristjanov ne bo tako lahko sestavili trdne štiristran-ske večine na osnovah, ki jih za't.vajo socialni de mokrat’ in zaradi katerih se desnic' štir.stran* a ■ e£ ‘ev ne zdi več sredinska, formula. In vedo. Na Reki so nekatere tovarne prenehale z delom. V Beogradu so bile vse razpoložljive količine premoga dane na razpolago le bolnišnicam, mlekarnam, poštam in drugim važnim javnim ustanovam. V glavnem se lahko reče, da se položaj počasi popravlja zaradi napornega dela pripadnikov JLA, uslužbencev in or-talih državljanov pri čiščenju snežnih zametov. Organi ljudske oblasti in komunalne ustanove si na vse načine prizadevajo, da bi bili kos posledicam izredno ostre zime in da bi življenje čimprej prišlo spet v pravi tir. Prebivalstvo se je v veliki meri in z veliko požrtvovalnostjo odzvalo pozivu orpanizacii Socialistične zveze pri organiziranju kidanja snega. Izredno požrtvovalnost so pokazali pripadniki JLA, ki so marsikje pripomogli, da je bil železniški promet zopet vzpostavljen kljub izredno velikim zametom. Velike težave so tudi z oskrbovanjem električne energije, ker je neurje polomilo drogove električne napeljave ter sta sneg in mraz povzročila znatne okvare v elektrarnah. Velike težave so imeli zlasti v Beogradu z razvažanjem kruha in mleka po prodajalnah. Toda na posredovanje mestnega ljudskega odbora ie pri razva-žanju sodelovala JLA- V osrednjih krajih Slovenije zadnje dni ni bilo posebno hudih snežnih metežev kakor v drugih republikah V Slovenskem Primorju in Istri pa je divjala silna burja ki je močno poškodovala telefonske proge in tudi električni daljnovod med hidrocentralo Plave in hidrocentralo Doblarjl. Burja in mraz sta močno vplivala tudi na stanje rek in v proizvodnji električne energije so nastale občutne motnje. Sploh je vsa Evropa že dva tedna pod mrzlim valom. Izreden mraz in sneg sta povzročila na stotine žrtev in neprecenljivo škodo. V Nemčiji je mraz sicer nekoliko popustil, vendar pa ne povrod. Na Bavarskem je bilo v Oben-dorfu 21 stopinj pod ’ ničlo. Tudi rečna plovba je ustavljena, ker so reke po večini zmrznjene. Led. ki obdaja hrano. vapj popolnoma odrezanih zaradi snega. V bližini Arija je neki vlak s 73 potniki bil tri dni blokiran v snegu. Tudi v hali.il mraz že traja. V bozenski pokrajini je bilo danes v nekaterih krajih 23 stopinj pod ničlo. V Abrucih in Molise pa še ni prenehalo snežno neurje. V pokrajini Chieti se je porušila dvonad-c-tropna hiša. Telefonske zveze so prekinjene. Več vasi je popolnoma odrezanih Isto tudi v pokrajini Aquila. kjer je izredno hud mraz. V Molise je v kraju Capracotta sneg pet metrov visok in enonadstropne hiše so dobesedno zakopane v •snegu. Preteklo noč ie vlak na progi Rim - Pescara obtičal v snegu in je lahko nadaljeval pot šele d^ne* zjutraj. Mraz in sneg sta tudi v pokrajiini Pu-in tudi v Kalabriji. Delavci duhovniki se upirajo škofom PARIZ, 3. — Skoraj vsi francoski listi so objavili danes besedilo pisma, ki ga je podpisalo 73 «delaveev-duhov-nikovn in ki odločno zavzema stališče proti nedavnim ukrepom francoskih škofov, ki so v soglasju z vatikanskimi oblastmi ukazali reformo ustanove delavskih. duhovnikoy. Kot je znano, bi morali’ po tej reformi delavski duhovniki, ki sa doslej normalno delali v podjetjih, opusti« svoje delo do I. marca in v istem času zapustiti vsakršno »posvetno funkcijo«, to je sindikalne odbore, sindjkalpe organizacije sploh itd. Prav tako bi morali delavci-duhovniki omejiti «po. svetno delo* na največ tri ure dnevno V svojem pismu pravijo delavci-duhovniki, da nimajo ob. čutka, da bi jih njihovo delavsko življen.'e odvračajo od duhovniške službe in da ne razumejo, « ka^o bi v imenu evangelija duhovniki lahko do-1 Molotovom je dobi! bese-biH ukaz, ki jim prepoveduje,!^ Bidault w je v kratkem da delijo breme milijonov za. improv|z;^nem govoru odgo. (zdaj 80 let). Dulles je odvrnil, da trajanje neke pogodb® da ta zastari, spremenijo okoliščine, da je prva sklenjena za de- [ Bidault je napovedal da bo eet let, druga pa za petdeset | jutri ponovno govoril o da- Uf Ha V>i mnrfllA I rrcniih arf7nm£>ntih in Krk V zvezi z govoricami o pošiljanju tahnikov amerižkega letalstva v Indokino je Eisen-hower izjavil, da so ameriški tehniki v vseh državah, v katere so ZDA poslale važne vojaške misije. Dodal je, da ameriška vlada nima navade vključevati borbenih enot v misije, ki jih pošiljajo v tuje države. / . Omenil je tudi konferenco štirih zunanjih ministrov v Berlinu in je izjavil, da mu živahna, se je negotovost okrog te konferen- z Molotovovim ce ne jemlje poguma, ter j« dodal, da bo Kcster Dul.es nadaljeval z napori, da se v mejah možnosti dosežejo tudi omenjeni sporazumi v zvezi z ameriškim predlogom o atomski energiji. »Prejšnje izkušn!e — je pripomnil predsednik — nam ne dovolijo, da bi upali v obsežen uspeh v okviru pogajanj s Sovetsko zvezo, vendar pa ne bodo ZDA opustile svojih naporov, da bi se dosegli konkretni rezultati.« trajanje pariške pogodbe Rimski dokumenti let in da bi Nemčija morala < našnjih argumentih in da bo torej ali toliko časa čakati «zelo jasen in spravljiv*, na mirovno pogodbo, aU pa Eden je nato izjavil, da spre- pristati na obe pogodbi. De-. jema Dullesov popravek k jal je tudi, da daje pariška j svojemu načrtu. Končno je pogodba ZDA, Angliji in Fran. I_ .................. clji možnost, da z orožjem intervenirajo, če bi Nemčija, izstopila U evropske o-brambne skupnosti. S tem Je Molotov zavračal izjave Ede-. na in Bidaulta, da bi zdru- j ■ .. . u žena Nemčija lahko svobodno i Izbirala zavezništva. j tDOKUMENTj Dl VITA 7- | ’ Bilo bi tudi dobro — mimo. Mctiotov je tudi odgovarja1 i TALIANAi>, mesečna revija, grede svetovano — če bi v Dullesu, ki je včeraj citira! ki jo izdaja rimsko predsed- »Centru za dokumentacijo nekatere njegove govore i? stvo ministrskega sveta itali- predsedstva rimske vlade med časov sovjets o - hitlerjevske j ;arw':e republike, takole ob- svojimi «documenti di vita idile v letih 1938-40 in se pri | vešla — arfoJcumcntiranoD — italiana« objavili seznam imen tem v glavnem naslanjal na svoje čitatelje o Indiji Koro- desetttso.ee pregnanih Sloven-znano knjigo »Ponarejevalci mandiji, v kateri živimo Slo- cev s TržaJ rega ozemlja od zgodovineu venci v Italiji in v coni A leta 1918 do 1945, ki se še Tržaškega ozemlja, kjer imajo niso vrnili na svoje domove. rijn ' s i itr : ' - Za italijanske iitatelje tako ................. ske oblasti ali pa italijanske dokumentirane revije kakrina tiranih*. Nato pravijo delavci- varjai na Mofotovove nspada in oblasti pod zaščito ZVU: ta- M nosi jamstvo J m r f »i 11 n ntf nh— _ ... , , . , . — r~W nnmanrvm n o r\i n trditve. JJ jal je, da bi skle- duhovniki, da sta njihov obstoj m delovanje razburila »nekatere kroge, ki so navajeni uporabljati vero v službi svojih Interesov in svojih razrednih predsodkov® in da pritisk teh krogov «m brez zveze z nedavnimi ukrepi« proti njim. Nato zantevajo »zase m za vse kristjane pravico, da so solidarni z delavci v njihovi pravični borbi* in poudarjajo, da ne morejo sprejeti »nobenega kompromisa. ki bi bil v tem, da bi ho-teb še vedno pripadati delavskemu razredu, ne da bi normalno delali in ne da bi sprejeli obveznosti in odgovornosti delavcev*. Pismo nadaljuje; «Delavski razred nima potrebe po ljudeh, ki se s sočutjem zanimajo za njegovo bedo, temveč po možeh, ki se z njimi skupno borijo in skupno upajo*. K°nčno pravijo še, da bod<; njinovi sklepi takšni, da bodo »absolutno spoštovali življenjske pogoje delavc?v in njihovo borbo osvoboditev*. m te v mirovne pogodbe z Nem. Čiio popolnoma spremenila položaj in da zaradi tega nlka-jror ne drži trditev, da bo pa. riška pogodba, čeprav je bi-l:» »klpnipna za 50 let, avtomatično raztegnjena na vso Nemčijo; sama pariška pogod b> vsebuje določilo, da bo združena Nemčija lahko svobodno sklepala, ali se pridni-Ji evropski obrambni skupnost;. Bonnska pogodba pa je bila sklenjena v pomanjkanju mirovne pogodbe in bo avto. matično nehala veljati, čim bo podpisana mirovna pogodb«. Bidault je nato zavrnil Mo. letovov predlog o referendumu, čei da je praktično sko. raj neizvedljiv in ker je »obžalovanja vredno*, če hoče kdo postavljati bonnsko in pariško pogodbo proti mirovni pogodbi. Poleg tega, je dejal, je referendum izvedljiv samo v državi, katere vlada je bila sestavljena po svobodnih volitvah. Končno je Bidault Več sto mrtvih v Indiji kot posledica verskega fanatizma Pri verskih svečanostih v AUohobadu je btio v gneči do smrti pohojenih 315 ljudi, nad tisoč pa je bilo ranjenih NOVI DELHI. 3. — Dane* se je dogodila strašna nesreča ob priliki proslave »Khumb Melaj v indijskem fcvetem mestu Allahabadu. kamor je prispelo izredno veliko število romarjev, da se okopljejo v sveti reki Gang. Do nesreče je prišlo, ko so ob otvoritvi svečanosti nekateri romarji, k; so začeli teči proti reki, padli, tako da so se drugi ob njih spotaknili ter jih je o gromna množica poteptala. Pri tem je zgubilo življenje veliko severno obalo ie že deveti dan število ljudi. 2e včerai je v popolnoma odrezal vzhodne podobnih okoliščinah zgubilo Frizi :ske otoke od ostalih kra jev. Na otok Juist, ki je najbolj prizadet, so odvažali živila in zdravila z letali. življenje šest ljudi, okoli 50 pa Jih je bilo ranjenih. Uradni predstavnik je izjavil, da jc danes zgubilo živ- Na Dunaju je miaz povzro- Ijenje 315 romarjev, ranjenih čil precejšnjo škodo na vodo i pu je bilo okoli tisoč. List vrdih Danes se je temper atu \ »Hindustan Tima?« piše, da je ra rahlo dvignila vendar pa ! življenje zaubilo okoli tisoč ie mraz še vedno hud. Plovba ! romarjev, drugih tri tisoč pa po Donavi je še vedno preki- da je bilo ranjenih. Točnega niena zaradi debelih ledenih števila žrtev pa ni mogoče ploS* ki ppvajo po leki. i ugotoviti in morda se ne bo V F anci” žanje mraz vedno f i;koli točno vedelo njih število temveč leva nove žvtve Včeraj je z^irzn'!-) j Sodijo, da se je današnjih | po ca tah 32 oseb. F* tudi v večanosti udelež lo < koli 5 mi- sti «o vsako tri leta in *e nu in Allahabadu; ta mesta to vrstijo v št/irih svetih mectih, zaradi tega sveta mesta, ki so Allahabad, Ujain, Nasik . _______ Danes sta se svečanosti ude- ! Porast industrijske ležila tudi predsednik republi- »Z namenom, da bi vpli- najvišjega predstavništva ita-vala na mednarodno javno lijanske države, bi bilo tudi mnenje in na vlade zahodnih zelo zanimivo čitati dokument, držav, vztraja jugoslovanska ® katerem bi bila našteta vsa propaganda te nekaj časa na ‘mena in priimki in letnica temi o namišljenih krivicah, i rojstva ter «localit.i di prove-ki naj bi se dogajale • v Ita-1 rlenzan za 42.000 Slovencev in liji in v coni A manjšini slo- i vatov, pa tudi Italijanov Ju-vens':ega porekla. Takšne tr-' .T.^Pnf.' so jih po- ditve, katerih niso nikdar klali, ubili ali na kakšen dru-podkrepili* s konkretnimi do-1 9* ”.aCin. ,na oni svet spravili kazt, zanikujejo dejstva * I italijanski voja :i, karabinjer- Nato »CENI ER ZA D OKU- ^ Jasisjtcn>. miličniki m dru-MENTAC JC, predsedstva vla-; »* uniformiram razbojniki t de nadaljuje z mastnimi čr- Apeninskega polotoka ter nj* hovi nacistični zavezniki. »Slovenski elementi uživajo! bolj zanimiv dokument, v Italiji in v coni A — kot I fci bi ga bilo potrebno obja-se lahko vsakdo prepriča — Iviti o dokumentaciji predsed-najbolj široko svobodo in po-is*yo rimske vlade pa bi bil polno enakopravnost z vsemi! ?raV takien seznam vseh, pa ostalim' italijanskimi držav- j italijanski vojski in njeni na-Ijam katerega koli izvora. | zaveznici pobitih Ju* Oni uživajo polno svobodo : goslovanov, katerih število misli, združevanja, pou!’a in' zJla!ia samo 437.95f> (štiristose-tiska. To je toliko res, da sej demintndeset tisoč devetsto. ni nikdar niti začelo izseljevanje Slovencev iz Italije ali iz cone A v Jugoslavijo. Je pa prav tako resnica, da jugoslovanska vlada izvaja nenehno preganjanja na škodo šestinpetdeset), ki so morali za vekomaj, ne zaradi namišljenega preganjanja, temveč zaradi italijanskih vojaških zločinov, zapustiti svoje hiše in svoja imetja. Podobne se- .7™ preganjanj« .... zname bi lahko objavila revi. So%odhM;;<°--nti dl vita italia-njeno suvereniteto kakor tu- v ri b sr0 *>»«.• j s jugoslovansko upravo * „ kater?h { g £ Ne mislimo dokazovati laž- t0VQ še hranijo „ ev(jih nivosti gornjih trditev j teh-1 vih hi JO biu italijanskih lanske vlade: dokazi polnijo tahorisčih. je bt[oJ tisoče in tisoče strani devetih 1/10437. 1 y debelih letnikov našega dnev- j c nmi-dji teh . . . , ,otL( <-e pa moraa ten seznamov nika od leta 1945 do 1954. Za j nlmaJ0> n(lj bl ^Bocumenti# četi bi morali namreč 2 £ objavili seznam tistih Italijan* stvom, aa nima 60 000 bene-''kih vojnih zioilncev ki hm šfcih Slovencev niU enega slo- qa ^ pred;ožija jugosiovan. venskega otroškega vrtca in skg vladn in ^ gQ j»q mtt ene slovenske Jole pa gotovo pri roki da b, gali> do naštevmja vseh števdk tn jansko i}udstvo vsa} zvedelo, datumov protislovenskih 1^ kdo je bU glavni krivec por-stičnih zakonov, ki jih *slo-! njih strašnih itevilK (Mimo- vensto Ul...!?1 prede: na tem seznamu bi bi- ščar.ska demokracija poslala hom v Jugoslavijo in v dru- e države, da bi mogli raslu-liti vsaj toliko, da lahko nji- dlji zaradi velike zaostalosti še ižvodnja industrije na Hrva-izredno razširjen, je večkrat škem v letošnjem letu nara-vzrok hudih nesreč. Hindujci stla za 10 odstotkov v pri-so namreč prepričani, da se I merjavi z lanskim letom. Naj- ^e^družine^osUineTo^ve mora vsakdo vsaj enkrat v večji porast proizvodnje pri-življenju okopat; v sveti reki ! čakujejo v industriji nafte, Gang, zato da se »očisti*, prav : v črni metalurgiji, elektrogo-tako kakor nalaga muslimanom spodarstvu, cementni indu- Todi v istem članku, katerega začetek smo zgoraj ci-tirolt, so objavljena imena! gklh »bofcumento^* v Trst, kjer je prav v zadnjih treh dneh predsedoval pokrajinskemu kongresu te stranke, katere prvaki sestavljajo rim-*):*; #dokumente») C e bi namret čitatelji rim- .J,a lummuuMii spoaarstvu, cemenmi muu- n „ j 0 v Italiji njihova vera, da vsaj enkrat striji in industriji predelova- I osec\ * oa. oktobra ost te do :umente poznali, bi v življenju poromajo v Meko. nja kovin. ■ ?'«. »ouembra lani .z- ne imeli pred seboj le vse- Po hindujski veri so bogovi, | ko je bila ustvarjena zemlja, BEOGRAD selile iz cone B ali kakor pra- stransko osvetljene slike tria- ^ J„, Dluu„ftu, „. — Načelnik ! v‘]0 mastno natiskana črke škega vprašanja, ampak bi tu- pomešal; vodo oceanov z neko generalnega štaba JLA gene- *lmena^ Italijanov iz cone B. di o njegovi rešitvi drugače goro ln so iz mešanice napra- ralni polkovnik Peko Dapče- *° "**• prisiljeni zapustiti sodili kot sodijo danes, kljtib A• P- lAlžiru, kjer je tudi pritisnil lijonov romarjev. T« svečano vili khumb, t, j. vrč za vodo tei ga napolnili s sladkim sokom, in kdor je ta sok pil, je postal neumrljiv. Zli duhovi so ukradli sladki .sok, toda bogovi so poslali nekega ptiča, da ga prinese nazaj. Ptič se je polastil vrča !n Je med po-vrstkom počival v štirih krajih: v Hardwaru, Nasiku, UJai- vič bo v spremstvu dveh vojaških funkcionarjev odpotoval 6. i m. u Beograda v Adis Abebo. Kot posebni odposlanec predsednika republike marša-'a Tita bo Dapče vič izročil evoje hiše in svoja imetja zaradi jugoslovanskega preganjanja». Kakšno je to preganjanje lahko rimska vlada izve namreč 13 članica, ki je btl obianljen v uGiornale di Tr teste* 3 L m. na 4. strani, najvišja jugoslovanska odli- o katerem smo v našem dnev. kovanja abesinskemu cesarju j ntfcv slučajno ravno včeraj Haile Seiasiju i pisali. temu, da ie danes večina italijanskega ljudstva ne sodi tako kot na pr. omenjeni gospod z omenjenega seznama. vsega tega seveda rimska vlada »e bo storila. Zelo i« verjetno da nas bo tretjič tožila zaradi sramotenja (tvill-pendio*) italijanske na~’j«. PRIMORSKI DNEVNIK 4. februarje 1961 Osvobodilna fronta DANES, četrtek 4. februarja Andrej, Zailimir Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 1714. Dolžina dneva 9.49. Lufl* vzide ob 7.36 in zatone ob 18.3S. JUTRI, petek 5. februarja Agata, Malina ____________ NPOHIMMKI »NEVI Na današnji dan je bil leta 1815 rojen v Osjeku Josip Juraj Stross-mayer, hrvatski kulturni delavec in patriot. TRAGIČNA BILANCA DVODNEVNEGA VREMENSKEGA NEURJA ŠE TRI SMRTNE ŽRTVE in še neocenjena gmotna škoda Poškodbam zaradi burje podlegli včeraj: 19 - letna Graziella Gellini, 57 ~ letni Giovanni Vascotto, 30-letni policaj Pio Di Pauli. Mestni predeli še vedno v temi. ponekod brez vode. Velika škoda na podeželju. Vremenoslovci napovedujejo izboljšanje vremena Q KRITIKE IN POROČILA J Pred sobotnim koncertom zbora (Bratstvo -Jedinstvo» iz Zagreba Slovensko - hrvatska prosvetna zveza SEKTOR BARKOVLJE Zaradi slabega vremena J® sektorska skupščina preložen* na nedoločen čas. ( (gledališče" verpQ Danes ob 20.30 prva predstav* Zandonajeve opere «LjubezensK> burka« za red «A» v parterju in balkonih ter za red «C» v galerijah. V glavnih vlogah nJ' stopajo Ondina Otta, Giuseppe* Sani, Aurora Cattelani, Nicola P" lacuridi, Mariano Caruso, Giaift* piero Malaspina, Ugo Novell!' Dirigira Argeo, zbor je uvežt»‘ Fanfani, koreografija Nives P0" li, režija Enrico Frigerio. W blagajni so v prodaji vstopnic* za parter in balkone. priredi v nedeljo 7. t. m ob 20. uri Z upravnim ukazom štev. 5, ki bo stopil v veljavo z dnem podpisa, so pooblaščeni polkovnik ameriške vojske R. McDonald Gray, ravnatelj za pravne zadeve Zavezniške vojaške uprave, g. R.C.S. Elli-son, namestnik ravnatelja za pravne zadeve, in major Robert W. Reynolds, pravni častnik pri ravnateljstvu za pravne zadeve, za opravljanje funkcij v smislu zakona št. 17J z dne 29. oktobra 1961, to je za (a) overavljanje podpisov, (b) zapriseganje, (c) sprejemanje izjav in (d) izvrševanje splošnih notarskih poslov. ---------- Danes zopet reden pouk Ker so se vremenske razmere izboljšale. Je šolska u-prava odredila, da se danes po dvodnevni prekinitvi, pouk na vseh šolah v Trstu, zopet redno nadaljuje. Isto velja tudi za predavanja na univerzi in za razne strokovne tečaje. Preložena konferenca tov. Pefronia v „Aiello" Konferenca B. Petronia v krožku «Aiello», ki je bila napovedana za danes, 4. februarja, je zaradi slabega vremena preložena na prihodnji četrtek 11. II. ob 19.30 uri. na prireditvah za Jugoslovansko ljudsko armado, v tovarnah itd. Njegov repertoar obsega najboljše in najznačilnej_ še jugoslovanske kompozicije. Preteklo leto je izvajal z zagrebškim Državnim simfoničnim orkestrom znamenito Beethovnovo Deveto simfonijo, sedaj pa študira veličastno Bee_ thovnovo Missa solemnisv, katero bodo izvajali prihodnjega aprila. Odlike tega zbora, ki je s tako velikim uspehom predstavil mednarodni jaunosti jugoslovansko zborovsko umetnost, bomo lahko občudovali to soboto v Avditoriju. Zbor bo nastopil v obeh formacijah, t. j. v mešanem in moškem zboru ter nam bo predstavil najlepše in popularne kompozicije starejših mojstrov Lisinskega in Mokranjca kakor tudi sodobna dela Odaka, Simonitija, Lajovica, Matetič-Ronjgova, Tajčeviča in drugih. Naši pevci bodo gotovo zelo radi slišali pri nas že dobro znano Mokranjčevo "Biljano* (X. rukovet) ali pa že ponarodelo Prelovčevo «Jaz bi rad rudečih rožn. Prav tako bo zanimala ena najboljših Simonitijevih skladb «Starka za vasjo». Med skladbami, ki so znane samo starejši generaciji, bo gotovo imela zaslužen uspeh znamenita Mokranj. čeva ((Kozar*. Kvaliteta zbora in izbran program nam jamčita, da bo ta koncert brezdvomno za tržaške Slovence kulturen dogodek prve vrste. italijanščini povedati kaj hoče. obiskujejo. Toda šolske oblasti Na osoren nastop šolskega slu- v Trstu tega pravila očitno ge je seveda oseba s knjiga- ne poznajo oz, ga nočejo po-mi primerno reagirala, kar je znati kadar gre za slovenske slugi nekoliko povesilo gre- šole. In ker so pač razmere ta-ben. ke. da jim ne morejo vsiliti Res značilen dogodek, ne to. italijanskih učiteljev, pa jim liko zaradi slugove osorno- tu in tam vrinejo vsaj kakš-sti, kot zaradi dejstva, da je nega od svojih v pomožni per-na tej slovenski šoli šolski slu- sonal, seveda ne ravno z nega Italijan, ali vsaj človek, ki dolžnimi nameni ne zna slovenščine in da so Toda tu ni kaj slepomišiti, zato slovenski učenci, vzgoji- V slovenske šole spada slo-telji in slovenski starši, ki pri. vensko pomožno osebje in hajajo v šolo bodisi na posve- med njim v prvi vrsti šolski te ali po drugih opravkih pri- sluga. Zato zahtevamo, da ve-morani govoriti v italijanščini, lja to tudi za šolo pri Sv. Ja-če hočejo od njega kakšne kobu. Med tržaškimi Slovenci informacije. je dovolj primernih ljudi za Splošno pravilo, ki velja po tako službo, ki bi poleg vse-vsem svetu, je, da je tako ga znali biti primerno prijaz-vzgojiteljski kot pomožni per- ni tudi kadar bi govorili s člo-sonal na šolah iste narodnosti, vekom, ki bi svoje vprašanje kakršne so učenci, ki šolo zastavil v italijanščini. Vljudno vabljeni k polnoštevilni udeležbi. Rossetti. 21.00: Revija. M Excelsior. 15.00: «Zgodt>a o tf® ljubeznih)), h. Caron, P. Angel" Nazionaie. 16.30: «Najbolj smesn’ predstava sveta«, M. Lavren«> M. Britt. Fitodrammatico. 16.00: «Legew> Robin Hoodao, E. Flynn, O. Haviliand. Arcobaleno. 15.30: «Skobci ožin*’’ Y. De Carlo, R. Hudson. A udi tori um. 16.30: «Prep.ovedan* ženske«, L. Darnell, V. Cartt®^ Mladini izpod 16 let prepov®’ dano. , Astra Rojan. 16.30: «Tajni sokrivec«, J. Mc Crea, B. Hale. M CristaUo. (Trg Perugino) 1W¥ »Plavolaska za rešetkami«, Hutton- • ■ uu. Grattacieto. 15.30: »Kristinine bežni«, E. Parker, F. McMurf« I Alabarda. 16.00: {(Telički«, L Ru,‘ to, A. Sordi. Ariston. Zaprto. Aurora. 15.15: «Cavalleria rustrc* na«, Kerima, M. Britt. Armonia. 15.15: «Krištof KolutnW> F. March. p Garibaldi. 15.00: «Plesalka», ‘J Descurt. Mladini izpod 16 lfi prepovedano. » Ideale. 16.00: »Parada sijaja«. " Pinza. , Impero. 16.00: «Vesela vdova#, •* Turner. . Italia. 16.00: «Plamen», E. Drago, A. Nazzari. a Viale. 16.00: »Operacija Z«, " Mitchum, A. Blyth. Kino ob morju. 16.00: «Objemi 111 močno«, W. Holden. Massimo. 16.00: «Bleski nad džU" glo», J. Sheffield. Moderno. 16.00: »Saloma«, R. H« vvorth. , . M Sv. Marko. 16.00: «Naši prihaja)0' W. Chiari, F. Marži. ( Savona. 15.00: «Mož po sili«. Taylor. • Vittorio Venet®. 15.15: «Zelja ne«, B. Stanvvick. , Azzurro. 1600: «Pot smrti«, Grangers. , Belvedere. 16.00: «Rumem P>sz F. Lovejov in R. Carlson. Marconi. 16.00. «Tvoja usta UP" R. VVidmairk. , Novo cine. 16.00: «Odpu.?čanje». " Crawford. > Od«on. 16.00: «Otok greha«, u' Darnell. , Radio. 16.00: »Angeli podzemll*? Sofia Alvarez in David Sliv’ Mladini izpod 16 let prepoved^ GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 VI. koncert V soboto 6. februarja 1954 ob 20.30 uri V AVDITORIJU v TRSTU KONCERT PEVSKEGA ZBORA iz ZAGREBA Dirigent: Mladen Jagušt Dirigent Mladen Jagušt Kdor zasleduje kulturne do_ godke se gotovo spominja na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Arezzu v Italiji, katerega so se udeležili številni zbori iz Italije same, Avstrije, Nemčije, Švice in Jugoslavije. Med obveznimi skladbami, s katerimi so se morali tekmujoči zbori pomeriti, so bile najpomembnejše skladbe največjih mojstrov polifonije iz IB. in 17. stoletja. Jugoslovanski zbori so se na tem festivalu prepričevalno uveljavili. To priznanje je toliko pomembnejše, ker so žirijo sestavljali strokovnjaki raznih narodnosti. K afirmaciji jugoslovanskih zborov je odločilno prispeval prav pevski zbor «Bratstvo-Jedinstvo» iz Zagreba, ki je odnesel kar dve nagradi: eno za mešan, drugo pa za svoj moški zbor. Ta zbor je bil ustanovljen leta 1946 s fuzijo hrvatskega pevskega zbora »Lisinski«, fci je celih 35 let predstavljal vrhunsko zborovsko umetnost Hrvatov, in srbskega zbora «Miloš Obilič», ki je bil ustanovljen v narodnoosvobodilni borbi in ki je imel velike zasluge v propagandi NOB na terenu. Zvest svojemu imenu «Bratstvo-Jedinstvo» propagira zbor vokalne kompozicije vseh jugoslovanskih na. rodov. Razen rednih stilnih koncertov v dvoranah in v radiu je zbor nastopal na delovnih krajih Ljudske fronte, Vabila bodo na razpolago od danes dalje v Ul. Roma št. 15/11, tel. 31-119 (SHPZ) od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. Vabila bodo na razpolago od danes dalje tudi v Barkovljah, v drogeriji Scheimer; pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen in na Opčinah v pekarni Cok. SESTANEK PREDSTAVNIKOV BRANJEVCEV Z ŽUPANSTVOM Občina ne kaže razumevanja za težkoče branjevcev in krošnjarjev Občinski odbor obljubil odložitev plačevanja pristojbine na zasedbo prosto rov, ničesar pa niso ukrenili glede odprave plačevanja IGE in raznih trošarin V nedeljo 7. febr. 1954 ob 15 30 uri pa nastopi zbor »Bralstvo Jedinstvo" iz ZAGREBA Pojasnilo uredništva ^Jadranskega koledarja 1954’ Nabrežinski čitatelji «Jadranskega koledarja» so nas opozorili na pomoto, ki smo jo zaradi netočnih podatkov objavili na strani 92. Slika, ki je objavljena na tej strani, ne predstavlja le kriške godbe, temveč godbo, ki je bila sestavljena iz svetokriške, na-brežinske in proseške godbe. Radi ustrežemo vestnim in pazljivim bralcem in objavljamo na njihovo željo zgornje pojasnilo. Tudi na straneh 140 in 141 sta se se nam zamešala klišeja slik bratov Blažina. Pod i sliko na strani 140 bi moralo pravilno stati ime Rudolf Blažina, na strani 141 pa Just Blažina. Dokler prisostvujejo toki platneni zemljepisni znanosti nekje v Italiji, še kar gre, saj bi za pretežno večino tamkajšnjih ljudi bil lahko Tolmin, Furlanija in tudi Trst nekje v Sibiriji... Toda v Trstu je to prav toliko komično kot če bi kdo dejal, da se župan Bartoli ne bo nikoli več cmeril. Nadaljnje pojasnilo igralke: «Nekoč smo bili pod Italijo...» pa je tisti tragikomični refren. ki ga italijanska diplomacija zapoje vsakokrat, kadar njeni kolovodje malo globlje pogledajo v čašo da-nunci ovske opojnosti in se jim korajža povzpne iz spodnjega dela telesa do junaških prsi... In tudi temu se danes v Trstu smejejo... V NABREŽINI v kino dvorani (Nadaljevanje na 4. strani) Prosvetno društvo «Igo Gruden« vabi k številni udeležbi. Vstopnice v predprodaji pri Pertotu Slavkotu. PD »VOJKA SMUCn in uPINKO TOMAŽIČ« Jutri 5. februarja 1954 II. večer DOKUMENTARNIH ZVOČNIH FILMOV v »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Roma 15. SEJA ODBORA OF ZA OPENSKI OKRAJ Za nadaljnje utrjevanje 0F s socialno in politično aktivnostjo Uspeh borbe proh oktobrskemu diktatu in razkrajanje kominformizma Sklicanje vaških skupščin in razdeljevanje izkaznic za leto 1954 ALI BO USPELO PREPREČITI neupravičeno podražitev mleka? Prosvetni društvi ■VOJKA SMUC» in uPINKO TOMAŽIČ# obveščata da Je datum nameravane knjižne razstave preložen. v prvi vrsti postaviti zahtevo, da je skrajno nepravično, . če bi se dvignila cena na drobno in bi tako bili priza- | deti predvsem potrošniki. Pa i tudi mlekarnarji, ki prodaja-! jo mleko na drobno, nimajo j izrednih dobičkov, česar ne moremo trditi za novo druž- | bo, ki bo na Montebellu pasterizirala sedaj skoro vse mleko, katerega bo porabil Trst. Znano je, da ima to podjetje, za katerim stoji velekapitalist Marzotto, že sedaj izredno visoke dobičke, katere bi lahko brez škode nekoliko okrnili. V resnici pa ni niti govora o višjih stroških, saj predstavlja nova pasterizacijska naprava na Montebellu obsežen prihranek, ker bodo lahko sedaj pošiljali mleko v večjih posodah, medtem ko so ga morali prej v steklenicah, Prebivalci pa se obenem tudi pritožujejo zato, ker je mleko iz novega obrata slabše kvalitete, kot je bilo dobavljeno do sedaj. Včeraj je bil pri predsed- tru. stvu cone pod vodstvom pred- Predstavniki družbe SFAI sednika dr. Micelija sestanek pa trde, da so pred ustano- vseh zainteresiranih pri trgo- vitvijo novega centra za pa-vini z mlekom in to proizva- sterizacijo prodajali mleko jalcev, grosistov, družbe SA- mlekarnarjem po ceni, ki je IPAT in predstavnikov tr- omogočala le 11 lir kosmate-govcev na drobno. Sestanek ga dobička, medtem ko lma- je bil sklican zato, da se pre- jo sedaj mlekarnarji 13 lir preči nameravano povišanje kosmatega dobička pri litru, cene mleka na drobno za dve 2upanov predlog za kom-liri, To povišanje cene so skle- promis, to je 14 lir kosmate-nili trgovci na drobno na svo. ga dobička pri litru, navzoči jem sestanku in ga opravi- predstavniki raznih kategorij čujejo, češ da so zaslužili pred niso sprejeli, temveč so na otvoritvijo novega centra za predlog predsednika cone skle-pasterizacijo mleka pri vsa- nili danes ponovno razprav- kem litru po 15 lir, sedaj pa ljati o vprašanju, bodo zaslužili le 13. Oni trde, Pri vprašanju cene mleka je da je že dosedanji kosmati tržaško prebivalstvo izredno dobiček bil zelo nizek in da zainteresirano, saj spada mle-nikakor ne morejo kriti stro- ko med najvažnejša hranila škov prodaje, stroškov za lo-.in je cena mleka že sedaj iz-kal, davkov itd. s kosmatim redno visoka. Ko razpravlja-dobičkom trinajst lir pri li- [ mo o tem vprašanju, moramo glede vprašanja mladine, vendar je bila v splošnem osvojena misel, da je dolžnost OF podpirati iniciative ter delovanje mladine in njenih društev in jim nuditi vso pomoč. Ob koncu so prisotni sklenili, da mora okrajno in krajevna vodstva ie nadalje razvijati politično aktivnost, predvsem za pravilno reševanje narodnostnih, gospodarskih in socialnih vprašanj. V februarju in marcu morajo biti sklicane vaške skupščine OF, na katerih bodo izvolili nove odbore. Končno so še sklenili, da se morajo dosedanji odbori takoj, a najpozneje v naslednjem tednu sestati ter se pomeniti o pripravah za okrajno skupščino ter o načinu, kako bodo pritegnili v vrste QF največ novih članov ter razdelili izkaznice za leto 1954. NOVE KNJIGE V LJUDSKI KNJIŽNICI France Bevk: «Tonček», mladioska povest. Seiliškar: «Dedek som«. Ciril Jeglič: «Domači vrt«. Lavo Čermelj: «Nikola Tesla«. Priročnik «Kaj veš o kemiji«. LJUDSKA KNJIŽNICA je odprta ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA P DT priredi 21 februarja smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanje vsak dan na sedežu v 01. Machiavelli 13, II. od 18. do 19. ure. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Mladinski odsek Zveze prosvetnih delavcev priredi konec junija poučno zabavni izlet v Žilo in k Osojskemu jezeru na Koroškem. Interesenti naj se javijo na sedežu. MOTOKLUB uJADHANu OPČINE organizira 15. februarja izlet v Postojno. Vpisovanje samo še danes od 18. do 19 ure na sedežu. SMUČARSKI IZLET V CRN! VRH Mladinci organizirajo 14. t. m. smučarski izlet v Crni vrh. Vpisovanje še jutri v mladinskem krožku «Spartacus» v Ul. Alfie-rl 8. MOTOKLUB nAMATORU opozarja, da sta izleta v Novo Gorico in Opatijo zaradi slabega vremena preložena na 21. februarja. Vpisovanje je zato podaljšano do 11. t. m. in je vsak večer od 18. do 19. ure, tel. 96-160. Razkrinkana goljufa Po skrbni preiskavi so organi javne varnosti te dni aretirali 37-letnega Marija Ra-vero iz Milana in prijavili sodnim oblastem tudi njegovega prijatelja Alojzija Ram. pinija, ki pa ga ne morejo izslediti. Ravero je prijavil policiji 49-letni Rodolfo Can iz Ul. Tor Bandena 1, ki je zastopnik podjetja Zampieri in Gsctnvend, ker je od njega zahteval izplačilo 10.700 lir za kritje nekega računa na ime «Guida generale degli indu-striali e commercianti ltalia-ni». Can je povedal, da so v lanskem letu tudi neke druge osebe zahtevale plačilo raznih faktur za oglase v raznih vodičih Ker je zelo sumil, je pisal oglasnim podjetjem za pojasnila, toda pisma so bila vrnjena s pripombo: naslov nepoznan. Enake pritožbe so vložila tudi druga tržaška podjetja. Ravera je na policiji izjavil, da ga je v ta posel vpeljal Rampini. Organi javne varnosti so upali, ko so imeli že v rokah Ravero, da bodo prijeli tudi Rampinija, Mladeniča je pokopala predvsem obteževal-na okolnost, da je bil že večkrat kaznovan ADEX 1ZLETJ 13. IN 14. FEBR. 195< IZLET V NOVO GORICO KANAL MOST na SOČI TOLMIN BUZET OPATIJO in na REKO______ 14. FEBRUARJA 19*4 IZLET V TOMAJ DUTOVLJE ČRNI VRH ^ Januarja letos so bili prostori urada za delo polni brezposelnih, ki so dan za dnem zahajali tja v upanju, da bi dobili vsaj začasno delo in s tem skromen zaslužek, Brezposelni zbrani v skupine so bili več ali manj glasni, vendar je bil najbolj med vsemi hrupen 25-letni Savino Ca-rone iz Ul. del Rivo. Policijski agent Ivan Stok, ki je bil tam v službi je mladeniča pozval naj se lepše obnaša in naj preneha s kričanjem. Ca-rone pa ni upošteval agentovega opozorila temveč je nadaljeval s kričanjem dokler se ni agent naveličal in ga povabil naj zapusti urad. Ker pa mladenič tudi ta ukaz ni izvršil je agent stopil po pomoč in se nato vrnil z narednikom in z dvema drugima agentoma. Ob vstopu v čakalnico so agenti opazili Ca-rona, skritega sredi skupine brezposelnih in so mu nato ponovno ukazali naj nemudoma zapusti stavbo. Tudi ta poziv je o^tal brez uspeha, kar je razburilo agente, ki so Carona s silo spravili iz stavbe in ga odpeljali na policijo, kjer so sestavili zapis- nik in ga po zasliševanju prijavili sodišču Razprava proti Caronu, ki se je začela 29. januarja, je bila zaradi odsotnosti dveh prič odgodena na včeraj, ko so priči pripeljali na sodišče v spremstvu policijskih agentov, in sicer po ukazu predsednika. Carone je pred sodnikom odločno zanikal bodisi razgrajanje ali napad, sklicujoč se, da tega ni mogel storiti, ker je imel zavezano roko. ki si jo je poškodoval dva dni prej. Agenti pa so pred sodnikom potrdili prvotne izjave in zanikali, da bi imel Carone zavezano roko. Obe priči nista povedali ničesar važnega in sta se izgovarjali, da nista videli aretacije. Tudi ta dva, ki sta bila tistega dne v uradu za delo, nista videla pri Caronu nič posebnega in najmanj še zavezano roko. Predsednik je na podlagi pričevanj po kratki razpravi izrekel obsodbo po kateri bo moral Carone, ki je bil žt večkrat obsojen zb razne prekrške, presedeti 7 mesecev zapora. „Da/ Tolmino del friuli...“ V kinematografu «Excel-sior» predvajajo ie nekaj dni film nZgodba o treh ljubeznih«. Film pod povprečjem, čeprav nastopa v njem nekaj igralcev slovitih imen. Ljudje ga gledajo kot se pač gledajo filmi za preganjanje dolgega časa. Toda nenadoma bruhne dvorana v prešeren krohot... Morda se je na platnu pokazala kakšna posrečena situacijska komika, morda je kateri izmed nastopajočih i z-rekel posrečen dovtip? Nič od vsega tega. zato pa nekaj toliko bolj komičnega ali bolje tragikomičnega. Med igralcem in igralko se razvije približno takle pogovor: On: Kaj pa ste vi?... Ona: Italijanka... On: Od kot pa?... Ona: Dal Tolmino del Friu- ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 3. februarja 1954 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 9 oseb, poroka pa je bila 1, POROČILA STA SE: klepar Giovanni Destro in pletilja Ri-nalda Scrignari UMRLI SO: 94-letna Caterina Saba, 73-letna Antonia Birsa, 75-letna Giuseppina Landolina vd. Secolo, 52-letni Josip Sancin, «0-letnl Glusto Zanler, 83-letna Elizabeta Amalija Cerkvenik, 78-letna Cornelia Oberziner, 75-let-nl Alfonso Clolli, 18-letna Graziella Gellini, VREME VČERAJ Najvišja temperatura - 2, najnižja - 4.2, ob 19. uri - 3,4. Začni tlak 1012,4 v naraščanju, vlaga 47 odstot., veter 56 km vzhod-sever-vzhod, sunki burje 94 km, nebo oblačno, morje močno razburkano, temperatura morja 5 stopinj. Vpisovanje Se danes 4. pri «Adria-Express», F. Severo 5-b - tel. 2 Zamrznjeno napajališče v Devinu. Polomljeni bori med Padricami in Bazovico. PRIMORSKI DNEVNIK 4. februarja lSn>jk v ob zflSEDAMJu Četverne konference v berlinij J mmrnuim Churchillovih spominov iz druge svetovne vojneJ TUDI PODEŽELJU BURJA IS T 1 (Nadaljevanje in konec) T,9^urctl111 kljub temu to-v■' km®2}10 bi se dal° najti, kaj n i se n10®11 storiti«. i;„ ,a na konferenci v Ber-w 8 d® zahodne poljske nkrP- se vodila povečini v “Oliki raznih ugovorov. Glav- 1» CTVUrchiUova karta je bi- n' .“Pečina nemškega žita se lih i aja prav v tistih Prede-. ta so jih zavzeli Poljaki, vj-Cenaip^ sedaj odpovejo pra. cp °u j ^ *° hrano za Nem-stir 0 zahodni zavezniki o-st*,v.Lsv°jih razrušenih indu-področjih z mnogo stva»ga nemškeSa prebival- Trumana, oziro-deai- a pa so bili sle_ ikake obveze”.« ip ,Y,.tem tonu in stilu so ivptr, v1 ostri dvoboji Po-zar^ , -so se seveda 'samo nik* leP?ega tudi s predsed-Sklp? P°^ske vlade Bjerutom. dj^£?^eno ni bilo ničesar. Tu-ajerut je nastopil v značil-i imperialistični zahtevi: od°to 3 ne zahteva nič več Pake -a’ -kar 5e z8ubila»- Na' vai v ^alte so se nadalje-se j„t- ! bolje maščevale. To krita ■ danes- Četudi pri-tu ’ nevarnost vendarle obisLi^Uli^a me je Stimson ka?ai J Popolne in mi poje ni i PaPirja, na katerem no>> t <(®trok rojen uspeš-da Pomeni, mi je rekel, hj;Je izvršen poizkus v me-■ Puščavi. Atomska bom-Je '»ostala stvarnost"«, ato^u opisuje Churchill prvo zvert i 0 bombo, za katero je bil l. vV Berlinu. Sedaj je n,a končni sklep v rokah Tru-ki ie razpolagal z atom. vinii, orožjem... Ostaja zgodo-na; 0 dejstvo, da sklep, ali uporabi atomska bom-z ’j®a bi se zaključila vojna v nn;?onsko, sploh ni prišla 5'aJaln V' ^a našo mizo' je ob-efiodušno in avtoma- tično in nesporno soglasje«. Churchillova tema, da je bilo potrebno vreči atomsko bombo na Japonsko temelji na prepričanju o samomorilski odločnosti fanatičnih Japoncev, boriti se do kraja, kar bi se bilo tudi zgodilo, da ni bilo te bombe. Končno najbolj zanimiva so Churchillova opazovanja o političnih posledicah atomske bombe: «...ne bodo nam potrebni Rusi. Konec japonske vojne, ni več bil odvisen od kopičenja njihovih armad... Stalin je v Teheranu in na Jalti dal besedo, da bo Sovjetska zveza napadla Japonsko... Sedaj je Stalin izgubil temelje za pogajanja z nami«. Churchill pravi dalje: «Cel niz evropskih problemov se je danes lahko opazoval v njihovi perspektivi...« Posebno pikantnost predstavlja opis scene, ko je Truman sporočil Stalinu, da imajo ZDA «novo bombo«. Dva zahodna predsednika sta se dolgo časa sporazumevala, ka. ko bi obvestila o tem Stalina, da bi ta še bolj občutil njihovo moč in da hkrati ne bi zvedel, kakšna je ta bomba. Churchill opisuje to takole: ((Naslednjega dne in sicer 24 julija po našem plenarnem sestanku sem videl, kako je predsednik šel k Stalinu in kako sta se pogovarjala s pomočjo tolmača. Jaz sem bil morda dva tri metre stran in opazoval sem z največjo pozornostjo ta razgovor, ki je bil izredno važen. Kak vtis bo napravilo to na Stalina... Kazalo je, kot da bj bil Stalin navdušen Nova bomba! Izredno močna bomba! Morda odločilna za vso vojno z Japonsko! Kolika sreča! Tak je bil moj vtis v tem trenutku in bil sem gotov, da Stalin ni imel pojma o pomenu tega, kar mu je bilo rečeno... ((Kako je bilo?« sem ga vprašal. «Ni mi postavil niti enega vprašanja«, je odgovoril Truman. Potemtakem sem bil gotov, da Stalin v tem času ni vedel ničesar o velikanskih raziskovalnih delih, ki so se dogajala v ZDA in Veliki Britaniji ter o proizvodnji, za katero so ZDA potrošile 400 milijonov funtov šterlingov«. «Tu je konec pravljice, ki se tiše potsdamske konference«, zaključuje Winston Chur. chill. Te dni zasedajo v Berlinu predstavniki istih držav, ki so krojile usodo Evrope leta 1945. Ne maramo prejudicirati, ne maramo že vnaprej izreči svoje sodbe o sedanji konferenci, ker bi prav gotovo bila negativna, da ne rečemo prav pon razna. Na vsak način pa si čitatelj, ki bo prebral ta čla- nek prav lahko ustvari dovolj jasno sliko o tem, kar se lah-ko na tej konferenci dejansko sklene. Ce namreč sodimo po dejstvih, ki jih je navajal v svojih spominih Churchill, in če tem dejstvom prištejemo še poglobitev nasprotij med Vzhodom in Zahodom, če temu dodamo še to, da je danes pozabljen že velik del grozot zadnje vojne, potem zares nimamo pričakovati kaj prelepih zaključkov in uspehov s te konference. Ponavlja, mo, nočemo prejudicirati stvari, ne bi hoteli biti slabi glasniki, in že vnaprej klicati nesrečo, toda če hočemo biti realni, nas ta konferenca kljub upom, ki se polagajo vanjo, ne more navdušiti , MUZEJ MARIJE TUSSAUD V MARYLEBONE ROAD V LONDONU ZGODOVINA V VOSKU Muzej j e zavarovan za 750 000.000 lir • Tu so voščeni kipi kraljev, prezidentov. pesnikov, državnikov, športnikov, igralcev, generalov in drugih slavnih osebnosti vsega sveta V prostorni, tronadstrop-ni hiši v Marylebone Roadu v Londonu neki možak vsako jutro ob pol sedmih spoštljivo omete z metlico svojo praprababico, ji osna-ži naočnike in zaponke na čevljih, da se bliščijo ter ji popravi čepico. Ta praprababica je voščena lutka Marije Tussaud. Za svojega prapravnuka Bernarda Tus-sauda je pa ta majhna starka še prav močno živa. Njeno ime in legenda, ki kroži o njej. pritezata vsako leto na milijone obiskovalcev v svojevrstni voščeni muzej, katerega Bernard upravlja in v katerem je tudi glavni umetnik. Ta svetovnoznana Slavna dvorana, ki je bila z malenkostnimi sredstvi ustanovljena pred 150 leti, je danes zavarovana za 500.000 šterlingov. Tukaj so v skoro živi človeški podobi, v kolikor dobro jih je pač človeška spretnost mogla posneti, ovekovečeni kralji, prezidenti, poeti, državniki, športniki, igralci, generali in slične slavne osebnosti vsega sveta. Med zapuščino Madame Tussaud je 50 originalnih kalupov, velikih ljudi, ki jih je bila napravila sama, n. pr. Benjamina Franklina, Williama Pitta, Sir Walterja Scotta. Voltai-rea itd. Tukaj so posmrtne maske Louisa XVI., Marije Antoinette in drugih žrtev francoske revolucije ki jih je morala Madame Tussaud posneti z glav, ki so bile prinesene naravnost izpod giljotine, ko je bila tudi sama zaprta v pariški ječi. Gledališče brez odra Muzej se strogo ravna po ljudskem okusu. Vsako leto odroma kakšna voščena lutka v topilni lonec, pojavita se pa kak Danny Ka-ye ali Višinski. Ob priliki ameriških volitev leta 1948 so Tussaudovi slabo uganili rezultat volitev in so napravili svežega Thomasa Daweya, Harryja Trumana pa so kar čez noč stopili. V zadnjih britanskih volitvah so pravilneje uganili PRVITRIDIMENZIONALNIFILM vokviru 11. festivala ozkegafi Ima Jugoslavije li fn^}n*ija in tridimenzional-prodirata tudi v levizijj U‘30- c?prav se je o te-bodo v ?ouoriio že pred leti, ko prej u90slaviji imeli prili. *>e jiijJ vjdeti tridimenzional-PravljJ: O tem so začeli raz-cj na. Kinoamaterski *efOTn pred dobrim Prvi fn e i Pa so že izdelali n‘ bmi"]’ nabavili so potreb- i in u okviru "■ filma r °Z aa amaterskega [jublhnigfi°Slavi1e> ki bo v d° zarJi: 171 7' f^ruarja, Prvi rf e(!. predvajati tudi oniači tridimenzionalni p-l ^iublL„?rikazuie življenje v ‘kinii , nekaterimi otro- Te&itvan,- ■ ’ športnimi pri- Snemni , m Podobno, kar je niverll oce?u ljubljanske u-a,,iatej4i,*>redsed,»fc Kino-foto pr°f- Jnnt _ft>eze Slovenije , 0 Brane. Kakor pra #a*en Jllovalci filma, ni film ,° vsebini, marveč po akien ” Z n^'ni prikažejo, Plastični oziroma 'nanju l0na^i film. Pri sne-tpdi ripi/? morali upoštevati naČelU■ kl jiH V , e skoro vse tržaške utice. Poškodovani telegrafski drogovi na Opčinah. TRST, četrtek 4. februarja 1954 vkkmh: Vremenska napoved za danes: Delno oblačno z nadaljevanjem mrzlega vala; zračni tlak dosegel normalno stanje. — Včeraj je v Trstu dosegla najvisja temperatura —2 stopinji; najnižja pa —4.2 stopinje. PRIKDRSK! DNEVNIK KA mo Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju*, cona Trsta: 14 40: Slovenski oktet poje. — Trst II: 18.40: Koncert sopranistke Ileane Bratuž. — Trst I-: 11.30: Operna glasba. — Slovenija: 21.00: Spored starih slovenskih soldaskin pesmi. '1^ ..... SEJA GORIŠKEGA. OBČINSKEGA ODBORA Osredelcčenje gradnje ne rili hiš med ulicama Brigala Pavia in Terrianl Odobrili so načrt za obropitei/ jame razsvetljave. Izboljševalna dela v UI.Ascoli.Hova šola v Stražican.!\!ov induslrijstii slaščičarshi obrat V torek je bila pod predsedstvom župana običajna tedenska seja goričkega občinskega odbora. Na seji so najprej dokončno določili dnevni red sedanjega zasedanja občinskega odbora. Nato je odbor odobril načrt za okrepitev javne razsvetljave v Ulicah Orzoni, Borsi, Boschet-to. Zorutti, Galvani. Ferrari, Volta ter delno v Ulicah Brigata Pavia in XX. septembra. Nato je župan poročal odbornikom o javnih delih v okviru zimske pomoči brezposelnim delavcem. Omenil je zapreke, ki jih je povzročilo izredno mrzlo vreme. Da bi prihranili delavcem, kolikor je sploh mogoče, posledice prekinitve dela zaradi hude zmrzali, je župan priporočil občinskemu tehničnemu uradu, da začasno uvede delo v izmenah, ki naj se prilagodijo raznim delovnim potrebam. V zvezi z razširjenjem načrta o izboljševalnih delih v Ulici Ascoli in z bližnjim raz-rušenjem poslopja št. 29 je župan pojasnil nekatere Kriterije urbanističnega značaja in mestnih gradenj s poseb- IZPRED SODIŽČA SEDEL BO DVA MESECA zaradi talvine aparata za čiščenje Prevelika Hubezen do dobre kapljice ga je spravila pred sodnike • Oprostitev gosta ljudskih prenočišč - Ubsojen zaradi tega, ker je pobegnil v Jugoslavijo denarjem ne more vzdrževati svoje hčerke. * * * Jugoslovanske oblasti so lani vrnile italijanskim oblastem 20-letnega Salvatora Zed. do iz Cagliarija. Izjavil je da je pobegnil v Jugoslavijo iz političnih razlogov. Tukajšnje oblasti pa so v njem spoznale človeka, ki je bil že večkrat kaznovan. Obsodile so ga na dva meseca zapora in 10.000 lir globe. nim poudarkom na novo mestno četrt, ki se močno razvija v območju Ulic Brigata Pavia in Torriani. Odbor se je popolnoma strinjal s tem, da se pospeši koncentracija gradenj v tej četrti, ker so tu najprimernejši pogoji za gradbeno dejavnost. Zupan je tudi obvestil odbornike, la je magistrat voda v Benetkah odobril dokončni načrt za gradnjo osnovne šole v Stra-žicah. Ta šola bo zgrajena po najbolj modernih načrtih ter bo lahko za vzgled drugim mestom. Ostali čas je odbor posvetil proučevanju raznih ukrepov. Med drugim so razpravljali o odlaganju smeti na bregovih Soče. OdDor je tudi odobril prošnjo za nov industrijski slaščičarski obrat. Končno je odobril službene turnuse javnih taksijev, ki parkirajo pred glavno postajo, in sicer za leto dni od letošnjega do prihodnjega februarja. Seja občinskega sveta ga Treba je predstaviti slovenskemu občinstvu tudi predstavnike nove generacije, mlade ljudi, ki so se komaj uveljavili na svojem poprišču ali ! pa, ki si komaj utrjujejo pot Včeraj zvečer ob 18. Uri se d0 uveljavitve. Prvi del bo je v občinski dvorani ponovno . zaradj tega posvečen samo sestal občinski svet. Na seji so j miacjim umetnikom. Zastopan nadaljevali z razpravo o anev- bo Tržačan Boris Pahor, mladi nem redu, ki je obsegal pro- pisatelj, ki si je v zadnjih le- PRED SOBOTNO DIJAŠKO AKADEMIJO Bogat spored deklamacij solopetja in zborovskega petja Dijaki bodo predstavili goriškemu občinstvu mlade pesnike in pisatelje ter glasbenike Slovensko dijaško društvo Ijajo svoje pesmi bodisi v re-»S.mcra Gregorčič« v Gorici je vi ji »Beseda» bodisi v pesni-pretekla leta organiziralo že ških Zbirkah. Z nekaterimi nekaj dramskih prireditev, ne- uglasbitvami bo zastopan tudi kaj predavanj in nekaj dru- tržaški glasbenik Pavle Merku, žabnih prireditev, od katerih j V drugem delu, ki bo po-so nekatere bile samo za čla- svečen povečini glasbi, pa ne druge pa za širše občinstvo, bomo slišali nekatere pesmi S svojim delom je dokazalo, Emila Adamiča, Marijana Koda je eno izmed najbolj de-, zine m nekaj narodnih pesmi. Spored obsega recitacije, deklamacije, solopetje in zborov- _______________ ___ sko petje. Nastopili bodo skoro dilo Akademijo z glasbenim in samo dijaki, le nekaj jih je že literarnim sporedom. Akademi- starejših. Pevski zbor »Soški ja bo razdeljena v dva dela. j fantje« nam bo zapel štiri pe-V prvem delu so na sporedu smi- Ta zbor bo :mel svoj prvi dela mlajših slovenskih avtor- nastop. Vodi ga srednješolec jev. Na skoro vseh akademi-!ivo Bolčina. H«. Jugoslouanshe in orSHe priprave 7 *r.*?Y ie prX\avil° ja oaolminn nnnnmalnn nnnonctlio Udeležbo 73 P/aniCO Po zadnjih vesteh so prija-1 nici. Reprezentanco bodo vo* vile tekmovalce za letošnje , dihi: Ante Gnidovec, mednaro mednarodne smučarske polete nj sodnik za skoke, Kar* ob 20-letnicl Planice že na- Klančnik, trener skakalcev m Grško ekipo brez 14 štorih koznovooih reprezentantov Sekulič bo treniral ___________________ ^ ju,osic. »smrtno .up.wil.iuo rufuSiLS? SfASSS /‘'Inna Irnmiciio v n nrtnravn « r» aaa Zadnji opomin so dobili Bro- slednJe države: Norveška, j ne e (Roma) in Comaschi ter, gVedska, Finska, Zap. Nemči- Clana komisije za pripravo drž. reprezentance ing. Arse-nijevič in Tirkovič sta se sestala s trenerjem nogometnega moštva »Spartak« Banetom Sekuličem. Seznanila sta ga s sklepom upravnega odbora, da bodo določili trenerja, ki bo pripravljal državno reprezentanco na kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo z Izraeiom in Grčijo. Znano je, da je bil Sekulič kandidat št. I za trenerja državne reprezentance. Bane Sekulič je izjavil, da bo treniral državno reprezentanco in da je to zanj čast ter da si bo prizadeval složno s komisijo za pripravo in sestavo državne reprezentance storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi se jugoslovanski najboljši nogometaši kar najbolje pripravili na pomembne kvalifikacijske tekme. * * 0 18.000, Silvestri Lupi (Le gnano) Mlon (Legnano) 6000. Nadalje bodo plačali klubi: Genoa 60.000 lir, Lazio in Palermo po 50.000 in Spal 25.000 Ur. * 0 O HELSINKI. 3. — Sovjetska reprezentanca je odigrala svojo tretjo tekmo na Finskem s finsko hokejsko reprezentanco m jo premagala z 8:2 (2 3:1). (Milan) in Letošnja prireditev bo po 12-000. torej doslej največja. e * • Jugoslovanski tekmovalci za svetovno prvenstvo na Švedskem :0- 3:1- £—.T.,«*lavi1e mora najti 500 mladih ta «P Mednarodna srečanja britanskih lahkoat elov LONDON, 3. — Britanska or Danilo Dougan. član i** vršnega odbora Mednarodne smučarske zveze. * * * Svedl so z organizacijo letošnjega svetovnega smučat: skega prvenstva prevzeU tu* vrsto zahtevnih nalog, ki -*n moralo izpeljati do začetki tekmovanja. Toda eno najbolj hvaležnih nalog ima član ganizacijskega komiteja Rudo« Bengtsson, ki mora poskrbe« zabavo številnih obiskoval* prvenstva v Falunu. Smučarske zveze Jugoslavije na sklenilo, da bodo na svetovnem Svedmj, ki P prvenstvu v Falunu (Švedska) j P1«"* ^ v, le bo£ udS od 13 do 21 februarja tekmo- nerice vt-eh, ki vali trij° tekmovalci v skokih Sevali P>e-v in banketov in 5 tekmovalcev v tekih. Za j ve, če kot tih utrl pot med slovenske pisatelje in čigar spise smo že brali v revijah »Razgledi« in »Sidro«; Boris Pahor bo sam bral eno izmed svoji del. Zastopan bo gorlški akademik Slavko Rebec, ki nam je v poeziji pokazal novo pot, zastopani bodo nekateri mladi ljubljanski pesniki, ki objav- Zaradi okvare vodovodne napeljave pod Kostanjevico v bližini Ul. sv. Gabrijela, ki dovaja vodo v zbiralnik na gradu, so morali včeraj spustiti v pogon začasen goriški vodovod, ki so ga zgradili v prvih povojnih letih, katerega uporabljajo takrat, ko nastanejo okvare na vodovodnih napravah, ki so na jugoslovanski strani in g katerimi preskrbijo našemu mestu pit- no vodo Zato je voda, ki jo sedaj uporabljamo, iz Soče. , ^ Zdi se, da bodo okvare popravili šele jutri ali pojutrišnjem. Nastale so zaradi prehudega mraza. V prvi polovici lanskega no. vembra so goriški časniki zabeležili, da je neznanec ukradel v baru «Principe» na Kor-zu Verdi štev. 1 električni aparat za čiščenje tal. Tatvino je policiji prijavil lastnik bara Oskar Gottard. Policija je pričela takoj s poizvedovanji, ki so bila olajšana ko je policija izvedela od baristovega sina, da se je že dan poprej, preden je prišlo do tatvine, smukal okoli aparata neki moški in si ga ogledoval z velikim zanimanjem. Vrnil se je tudi naslednji dan v dopoldanskih urah. Po tistem času ni bilo o aparatu ne duha ne sluha. | Teden dni kasneje pa je j policija iz Bologne sporočila goriški policiji, da je areti- j • «r • Leopardija iz Bologne, za delitev zimske podpore brezposelnim jočega V našem mestu v Ul ! —J;,„ g. I, Kima »o obljubili podporo trikrat, pa «o |o poslali samo enkrat - Nujna je enotna akcija v«eh sindikalnih organizacij za ublažitev brezpo.eluoi.li m D ieiuliuv»icev V ICJViil. i-ia. i , . K0> tekm<*vanje v alpskih discipli- son ]z aZ^* J^aniski oosred' amaterska lahkoatletska komi- nah. ki bo v Areu (Švedska) uspeta! zenltovanjski posreo* sija poroča o naslednjih med- od 27. februarja do 7. marca, 1 • • * . * narodnih srečanjih britanskih je zveza sklenila, da ne ^ bo lahkoatletov v letošnjem letu: poslala nobenega tekmovalca. 24. in 25. septembra v Buka- Za tekmovanje v smučarskih rešti, od 31. julija do 7. avgu-1 skokih so določeni: Janez Pol-sta lahkoatletske tekme bri- da. Albin Rogelj in Jože Zidar ?.inskega imperija v Vancou- ali Jože Langus, za teke pa: V Grčiji se bodo vsak čas veru> od 25. do 29. avgusta Zdravko Hlebanja, Matevž 1 pričele priprave državne no- evropsko lahkoatletsko prven- Kordež, Franc Kandare, Vinko gometne reprezentance za tek- g(VO -,. Bernu, 15. maja Posarje, Rožič in Janez Pavčič ali Tone mi z Izraelom in Jugoslavijo, 30 Kocin 13 junija An,. Pogačnik. Tretji član moštva ki bosta marca. Zvezni kapetan s1erdam 3 julija Dublin in 1 skakalcev oz. peti član moštva je dobil nalogo, da sestavi no- 2(J ju,nja Krakovo. Britanske tekačev bo določen po tekmo-vo ekipo brez 14 starih kazno-, ;ahkoatletinje pa se bodo po- vanju za državno prvenstvo-vanih reprezentantov. Predvi-; leg omenjeni udeležile tudi Do odhoda na svetovno pr- devajo, da bo kapetan moštva j ,,a^],-dp,ii, mednarodnih sre- venstvo se bodo tekači pod znani reprezentant Bek Rosi-1 čani. septembra z Jugo- vodstvom Jožeta Knifica pri- dis, vratar pa Penederopulos,1 ;.)avi'j0i 3 in 4 oktobra z Ma- pravi j ali od 1. februarja v ^ ......... ki je sodeloval na olimpiadi1 (ižarsko> ter 6 ln 7. oktobra s, Kočevju, akakalci pa pod vod- _de Kle‘cker Lotte Blat^ v Helsinkih, v napadu pa bo , češkoslovaško. I stvom Karla Klančnika v Pia- I nise Jaretz i'n Rosl Se;ler- igral Papantonisu. Torej samo trije igralci, ki so tudi doslej igrali v državnem moštvu. Vsi Avstrijsko moštvo za smučarsko svetovno prvenstvo DUNAJ, 3. - Tehnič^ vodja avstrijskega mostv* Roesner je določil, da bod» Avstrijo na svetovnem sm«* čarskem prvenstvu v AareJ11 zastopali ti-le moški; Christia* Pravda, Walter Schuster, A”* deri Molterer, Toni Spie5S’ Martin Strolz, Ernest Hinteh seher in Othmar Schneide^ ter ženske; Erika Mahringef’ ostali pa bodo prvikrat nasto- TRA.INA KRIZA GORIŠKEGA GOSPODARSTVA Nezadostna pomoč rimske vlade res dan pred izvršeno krajo aparat ogledal, naslednji dan pa se je vrnil v bar, šel v sobo, kjer je bil aparat, ter z njim neopazno odšel skozi dvoriščna vrata, ki jih navadno le malo rabijo. Nato je Jel v zastavljalnico, kjer je ukradeno blago zastavil za dva tifioč lir. Včeraj se je moral zagovarjati pred sodniki, ki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na dva meseca zapora ta 3.000 lir globe. * • # Goriški sodniki so imeli včeraj opravka tudi s 36-let-nim Brunom Buttignonom iz Ul. Mazzini 1. Lansko leto je namreč nekaj obolel na desni nogi in odpeljali »o ga v go-rtško bolnišnico na zdravljenje. Po enem mesecu biva-ma v bolnišnici pa se mu ;e zahotelo nekaj prostosti, svežega zraka in, kakor se je pozneje izkazalo, tudi dobrega vinca Zaprosil je službujočega zdravnika, da bi mu dovolil kratek sprehod po mestu. Zdravnik je v to privolil; to je bilo 9. novembra 1953.' Na razpolago je imel čas od 14. do 18. ure. Ko je prišel v mesto, je najprej odšel na pošto, kjer to mu izročili 14 tisoč lir. Na Korzu je srečal dva prijatelja, ta s,-cer Maria Arcionija in Giu- seppa Gugliattija iz UL Mazzini 1, s katerima je začel popivati Njihova pot je bila precej dolga m tudi vijugasta, Obiskali so vrsto gostita, kar kaže, da se je Buttignon v bolnici kar dobro pozdravil. Ko so šli iz zadnje gostilne je Buttignon padel ta se ranil v desno nogo. Z rešilnim avtomobilom Ze-lega križa so ga odpeljali v bolnico. Včeraj pa se je moral zagovarjati zaradi pijančevanja. Sodniki so ga oprostili, ker dejanje ni kaznivo. • * # Sodili so tudi 28-letnemu Vincenzinu Bossiju iz Milana, ki m imel svojega stanova nja. ampak je spal po ljudskih prenočiščih. Zagovarjati se je moral, da ne skrbi za svojo mladoletno hčerkico. Bossi je dokazal, da nima stalnega zaslužka in da v naj boljš. m primeru prejme tedensko od dva do tri tisoč lir katere porabi sam. 8 tem O splošni goriški gospodarski krizi, ki je zadnja leta zajela sleherno vejo goriškega gospodarstva, troo v našem listu že na dolgo in široko pisali. Poudarili smo posledice, ki jih ima predvsem na prebivalstvo, ki se jo v velikem odstotku znašlo brez dela ta brez zaslužka. Pred tako velikim vprašanjem »o se oblasti pokazale popolnoma nezmožne, da bi ga rešile. Namesto da bi z odločnim posegom napravile konec sedanjemu stanju, Be zadovoljujejo z dajanjem skrajno majhne zimske pomoči. Vlada je v letošnji zimi dala samo enkratno denarno pomoč. Obljubila je sicer več, morda tudi dvakratno ali celo trikratno denarno pomoč, toda pozneje, zlasti pa po dokaj dobro uspeli akciji, ki sta jo pričeli prefektura in pokrajinski odbor za zbiranje zimske pomoči, ni bilo o obljubah nič več slišati. Vlada je popolnoma pozabila, da je za Gorico obljubila nove prispevke za pomoč brezposelnim. Tako ravnanje je povzročilo med goriško javnostjo precejšnje razburjenje. Predvsem je bilo izrečenih mnogo opazk na račun politike obljubljanja italijanske vlade, ki na Goriškem že dolga leta ne dela drugega kot obljublja, obljub pa ne izpolnjuje. Tudi akcija svobodnih sindikatov demokristjanske sindikalne levice, ki so jo pričeli zlasti v letošnji zimi. potem ko je Delavska zbornica prav v vprašanju akcije za pomoč brezposelnim obmolknila in ni od nje čuti nobenega pametnega predloga za omiljenje brezposelnosti, ne pritegne množic, ker je videti v njej v veliki meri politično potezo, čeprav ni iz- VEDNO NOVE DISKRIMINACIJE IN ZAPOSTAVLJANJA Ob&ini Gorjani ne dajo pomoči ker je ne upravljajo demokristjani Od leta 1945. se je občina zadolžila za 10 milijonoe lir, ker nima drugih dohodkov razen trošorme ia družmsfega davka - Zarodi stalnega primanjkljaja niso hoteli pred tremi leti v Goriomh posloviti niti kandidotoe liste za upravne volitve ie bila občina Gorjani edina ce, naj nadaljujejo s svojim J . . . . l. _UL.iiši na ftKUllKil TUV Po letu 1945 so obnovili občino Gorjani, ki šteje štiri vasi, od katerih sta dve, in sicer Breg in Flipan, slovenski. Ceste v tej občini so zelo slabe. To se dogaja zato, kei jih nikoli ne popravljajo tei ni cestarjev za njihovo vzdrževanje. Občina je namreč majhna, nima nobenega premoženja ter sta njena edina dohodka trošarina in družinski davek. Zato ne more občina najeti cestarjev, kajti finančni položaj ji tega ne dovoljuje. Finančni primanjkljaj občine znaša vsako leto okoli milijon lir in v osmih letih samostojne uprave se je ob čina zadolžila za okoli 10 milijonov lir. V nekaterih občinah v Na-diški dolini je država poseg la neposredno vmes s podporami za odpravo primanjkljaja. Čeprav pa so napravili že nešteto prošenj, m občina občina v videmski pokrajini, delom, hkrati pa obljubil po-kjer ni bilo volitev občinske- sredovanje pri vladnih orga- ga sveta, ker ni hotela nobena skupina postaviti svoje kandidatne liste. Zato so imenovali prefekturnega komisarja, ki je upravljal občino dve leti, ta sicer do lanskega leta, ko bo bile razpisane u-pravne volitve. Iz teh voli-tev je izšel občinski svet brez politične barve v nasprotju z demokrščansko listo, ki je ostala v manjšini. Novi občinski svet je napravil vse potrebne korake, da bi dobil kako pomoč od države. Doslej pa ni hotel pomagati tej občini nihče, Kai je zelo čudno, saj so pomagali celo občinam, ki so v mnogo boljšem finančnem položaju. Iz tega je nastal sura, da nočejo pomagati občini Gorjani, ker je ne upravljajo demokristjani in ker je edina občina v Beneški Sloveniji, ki nlh. Prebivalstvo pa ne bo več trpelo krivic ter tudi ne bo dopuščalo zapostavljanja samo zato, ker drugače politično čuti, kakor bi želeli vladni krogi. Ce misli vlada, da bo uklonila prebivalstvo, se zelo moti, kajti ljudje ne bodo šli niti volit, kakor so že večkrat storili. S. A. ključeno, da utegnejo kljub neskladnosti sindikalnih zahtev in temeljnih političnih koncepcij demokristjanskih voditeljev pri svobodnih sindikatih in v krščanski demokraciji doseči kakšen materialen in moralen uspeh. Pokazalo se je že, da so vse sindikalne akcije, ki jih začne in vodi samo ena sindikalna organizacije, imele skoraj vedno neuspeh, ker ni prišla do izraza tista borbena enotnost, ki je pogoj uspeha vsake akcije. Izkušnje torej kažejo, da so kampanje DelaVske zbornice in CISL za odpravo brezposelnosti le posamezni utrinki, ki hitro u-gasnejo, delavci pa morajo še naprej prenašati težave, ki jih povzroča brezposelnost. Zato bi bilo najpravilneje in za brezposelne delavce ter obenem za razmajano goriško gospodarstvo najbolje, če bi vse tri sindikalne organizacije pripravile posebno resolucijo ali spomenico in jo poslale vladnim oblastem, v ka-teri naj pojasnijo vzroke, ki so dovedli do enotnega nastopa v obrambi socialnih pravic, ter obenem nakažejo sredstva ta pota, s katerimi nameravajo prispevati k ©miljenju brezposelnosti ta gospodarske krize. Enotnost akcije je potrebna ne glede na politična prepri-Čanja. Zmagati mora samo želja, kako pomagati brezposelnim, ki morajo v tako hudi zimi prezebati celo v svojih stanovanjih pri praznih krožnikih. Dne 3. februarja se bo začel trening 30 igralcev, od katerih bodo izbrali 17 nogometašev' za dokončno sestavo moštva, ki bo igralo povratno tekmo z Izraelom 8. marca v Tel Avivu. * « O V tekmovanju za pokal »Montevidea« je dunajski »Ra-pid« utrpel hud poraz na tekmi z urugvajskim prvakom »Penarolom« 2:5 (1:4). (Znano je, da je »Partizan« igral s »Penarolom« neodločeno). »Norkoplng« je v drugi tekmi premagal »Americo« ta Rio de Janeira z rezultatom 2:1. * * « HUDDERSFIELD, 3. — Angleško moštvo prve lige Hud-dersfield je te dni v prijatelj* sk; tekmi premagalo argentin-. sko moštvo »Indeipendlente« s 3:2 (1:0). ni ei Luise Jaretz in Rosi Ostalo je še eno prazno m ženskami; lahko da bo dol°* čena Schoepf ali Hochleitnef' Za alpsko kombinacijo n*' merava tehnični vodja Ro«®* ner določiti Pravdo, Schnei* derja, Schusterja in Spies*8’ vendar pa bo definitivno d«* ločil šele po tekmah v Ho'* menkollnu. Zenske za alps1^ kombinacijo bodo verje® Mahringer, Klecker, Blattl 19 Jaretz. Moške bo vodil sa«1 Roesner, ženske pa bivši s''** tovm prvak v slalomu Seelo^ Za nordijske discipline Falunu od 14. do 21. februaf' ja pa bo Avstrija poslala f tek Krischana, Faffreideijs* Schneebergerja in dr. Schul‘ za. Za skoke pa Bradla, KS** berja, Plauka in Steineggerj* Maratonski tek v drsanju po ledu Minister ni zmagal DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan ta ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. Seja pokrajinske PARIZ, 3. — Francoska no-1 gometna zveza je prejela odgovor madžarske zveze, ta sicer negativen, na svojo ponudbo Madžarom za mednarodno tekmo Francija - Madžarska v cktobru v Parizu. Madžari stoje na stališču, — in to so Francozom povedali že novembra v Parizu. — 2 : - ___-----------11 n.i- I I Tl T^nnnmi 1 O '7 ^ r- o ^ 1 (Nadaljevanje X 2. ttranl) v torek dopoldne, naj bi ji I tora odpeljali v glavno bol-1 šil si je življenje zaradi’ pri-' Uf. Daurant 12. Zaradi bjjjj dovolili, da bi spremila svojo nj,.0_ 1 sotnosti duha. Ko je v torek je je bruhnil plamen iz j. mater, ki je hotela nekaj ku-1 0b 13 Q5 , umrI na ki. dopoldne na glavni postaji ne. ‘n se je vnela lesena su piti v raznih trgovinah ^po [ rUrškem oddelku tudi 30-letni kaj nesel v spalni vagon, ga J* „ 0bl«J KINO CORSO. 16.30: »Bodite pri miru, ker prihajam!«, T- Scotti in F. Marži. VERDL 16: «Luerezia Borgia«, _ barvni film, M. Carol. Gorjani doslej dobila še no- I nima klerikalne uprave. To Je ' CENTRALE. 17: »Sanjano žlv-bene pomoči. Občinska upra- i najbrž za oblastnike v Vid- Ijenje«, W. Holden. vi je napela vse sile, da oi mu in Rimu smrten greh. V1TTORIA 18.30: «V vrtincu«, proračun uravnovesila toda' Spričo tega stanja Je občin- j W Leigh ta C Gable. , »«.™™«»i, baru na Trgu Rosmim. Pri- . . t> ji m uspelo ker ne more ski svet zagrozil z odstopom. MODERNO. 17: »Beg ob pra- Zveze trgovcev računovodje sotnl so povedali, da ga je USBl Q0t0VI Smnl zalivu potopila večja ribiška , agent civllne policije Pio Di je sunek burje dobesedno | ne bi sunki burje vrgli ma- I Paul, iz Rocoia joo7. Di Pauli dvignil s tal, nato pa vrgel namestitvene komisije ««' p° tl8h' ?godll°.P“,“r3* I je v torek šel v službo, pa pred lokomotivo, ki je prav- j* s.’v8t S*. h 11.j “u sil.M \%bn ju,”*««*'g'”'?«! “' p^isr. zgorelo nekaj perila in v"' j ke. Skoda znaša približP°(t-milijon lir, ki ni krita * ^ varovanjem. Manj škode iet). “ | trpelo poslopje, ki pa je ^1 sedoval ravnatelj pokrajinske- ’ ga urada za delo dr. Fabbro. Pogreb matere tajaika Zveze trgovcev ' . ^, - I roma lokomotiva, pod kateio j vidnost 45-letni Libero VS-iisli je stanje je u d , t, od Sv Jerneja ri Rruna Miche- * lMev 5f kj je kljub glabe^j vremenu in burji včeraj ^ jj. bolnico, a Ji kljub vsej zdrav- Zelo resno se je znašel. Ko je začutil, aain ™ ov. oerneja pn ^ niški pomoči niso mogli re- nega natakarja Bruna Miche- ‘ ... štev. 5, ki je kliub slab«1 , lin ja iz Ul. Ponzianmo 3, ki le lokomotiva že odpeljala.] „r^(>n111 *‘n £o*# Šiti Življenja. , „„ ja ui, «, — , jn I vicmcuu m ourjl vccim. - , Ob 10-50 je na kirurškem so ga sprejeli v bolnico v to- ^ dvicnil n-D0škodovan in 1 Poldne 4sl skupno s svoj'1^ oddelku podlegel poftkodbam . rek dopoldne, ker se je ranil ‘ letnim sinom na ribolov. 57-letm železničar Giovanni | po čelu in si verjetno zlomil Vascotto iz Ul. Negrelli 18, | tilnik, ko ga je sunek burje Včeraj to v Gorici pokopali1 ki so ga sprejeli v bolnico v i podrl na tla, gospo Frančiško Terpln vd. ‘o?* ob 22'40-)Ag*rti civilne „„ Vaientlnuzzi, mater tajnika P° SreČOflm nahl|UČ|U delati čudežev. Pred tremi le- Neki funkcionar videmske preti, ko so bile upravne volitve lekture pa je prosil svetoval-1 vem času«, T. Wright in D. Carla Vaientlnuzzi ja. Prizadeti nekdo malo prej dvignil na I Več sreče pa je imel goto-Niven. 1 družini izrekamo naše sožalje, j trgu, kjer je ležal ranjen, in I vo 50-letni Bruno Fabiani, ki Požar v pralnici in drznost ribiča Ker je včeraj burja nekoliko polegla, ni bilo večjih žrtev in požarov. Popoldne je izbruhnil požar v pralnici na na burja je odnesla čoln P j« Debelemu rtiču; Vascotto , tedaj spoznal nevarnost^ znaki klical na pomoč. I- -fp1 či sta to opazila neki jtc'1 civilne policije in Vas c« brat. z motornim čolno1” jj jima pohiteli na pomoč 1 pripeljali v Lazaret. ^ ■ iHkliNISTvo ULILA MUNIMtHl S' * "• "*a Telefon številka 9.180» in t»3« - Fujiiii Telefonska številka 37 338 - OGLASI: od 8. do 12 30 tn od 15 18 - Tel KHANCI8KA M. 20 oOki-vo..,. oirduik »»ANIHLAV MS.NKU prrtlal 502 - HPHAVA III.ILA trgu^k. «0 f.n«.,čm uprav,., ,00 uamrtn ce IKI lir - Za KI.HJI za vsak n«, »irtn« I 37-338 - Cene ogUlsov^Z* vsak! mu Tlrtaral|1 Itv,^ zri _ p,^nl2„ lil A Hellirr Ul Te' M «7 - Hnko us. se ne vračajo NAROČNINA Cona A mesečna 350. Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija. Izvod 10, mcseCih. 210 diis Poštni tekoči rafun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.537« — Za KLHJ: Agencija demokratičnega inozem. tiska. Drž založba 81» tuje, Ljubljana Stritarjeva 3-1.. tel 21-928 tek račun pri Narodni banki v Ljubljani «08 t 893 — tadaja Založništvo tržaškega tiska D /,OZ Tri*