Dva jublleja v sluibl gluhonemih Prav tako tiho in skromno, kakor je njuno življenje, praznujeta ta mesec tovariša ravnatelj ljubljanske gluhonemnice Grm Fran in str. učitelj Dermelj Ljubo redek praznik težkega dela. za uspešno delovanje z glušci res dovolj prakse in teorije. Taka naj bi ostala tudi v naprej. Mogoče mu odločujoči faktorji z nerazumevanjem in zavlačevanjem realizacije njegovih res idealnih in strokovnih načrtov za- Ravnatelj tovariš Grm je bil 16. julija 1901. imenovan za učitelja ljubljanske gluhonemnice. Tridesetpet let je že od tega. Kaj naj izločim iz te dolge dobe njegovega prizadevanja, da bi ga označil resnim in vztrajnim borcem za pravice bednih, ko je že itak vsa ta doba ena sama velika še neodgnana skrb, eno samo veliko, z največjim idealizmom in ljubeznijo prepleteno delo? Takoj v začetku se je oprijel dela z vestnostjo in gotovim načrtom. Leta 1095. je začel na učiteljišču kot predavatelj fonetike in metodike poučevanja gluhonemih vzbujati v mladih dijakih smisel za lepoto glasoslovja in sočustvovanje do gluhih otrok. Istega leta v aprilu se je udeležil s sedaj upokojeno tovarišico Vito Zupančičevo kongresa za gluhoneme na Dunaju, kjer je zagovarjal težnje slovenskih sirot. Odkar pa je 1. 1907 prevzel vodstvo zavoda, je stremel po razširitvi zavoda in lajšanju obupnega stanja njemu zaupane mladine, ki prihaja tako revna v njegov zavod. Zavod je bil namreč 1. 1900. zidan samo za 50 otrok, tekom let je pa število nesrečnikov narastlo tako, da je danes v njegovem varstvu 110 otrok, mnogi ostanejo doma radi pomanjkanja prostora. Vse gluhonemce bi rad izobrazil v samostojne ljudi in rešil tako družbe kakor občine nepotrebnih bremen, vsi bi se lahko preživljali z delom svojih rok. Vnet zagovornik bede najrevnejših slojev pa skuša zadnje desetletje položiti trdna tla tudi strokovni izobrazbi za vse bodoče učitelje te stroke. Praksa iz prejšnjih let je dala dovolj jasne dokaze, da so bili njegovi načrti izobrazbe učiteljev za to vrsto šol najcenejši, najpraktičnejši in najuspešnejši, ker so nudili grene marsikateri trenutek življenja, vendar pa imajo njegovi načrti med tovariši vnete zagovornike. Večen in najtrajnejši spomenik njegovega dela, znanja in ljube/ni pa bo njegova knjiga o fonetiki, ki bo odpirala novincem - učiteljem zavoda in vsem drugim pot v njegov tako priljubljen svet glasoslovja, skrbeč tako za kar najbolj naravni govor gluhonemcev. Tovariš Grm, naše najiskrenejše čestitke! Istega meseca, le štiri leta kasneje, se mu je pridružil tovariš Dermelj Ljubo. 30 let sodeluje že s svojim ravnateljem v veselju in težavah tako, da se ta očitna povezanost poraja v najčistejšem medsebojnem tovarištvu. 30 let v službi gluhonemih je vsekakor dobar ki očituje mnogo sposobnosti in potrpljenja z reveži. Desna roka ravnatelja in tovarišem vedno ustrezajoči dobri^Ljubo je bil pri vsem tem še odlični kulturni delavec, kar so najbolj dokazovala številna društva ob proslavi 50 letnice njegovega življenja v sokolskem domu na Taboru, ko so mu izročila mnoga priznanja in odlikovanja. Tudi v narodni zavednosti ni nikdar klonil. Med svetovno vojno je bilo njegovo stanovanje varno gnezdo zagrizenih revolucijonarcev in prevratnih »gadov« ter zatočišče pomoči potrebnih tovarišev. Vedno neomajen poštenjak je prebredel vso to dolgo dobo s prirojeno mu večno dobro voljo in galantno uslužnostjo. Tudi danes je tovariš Ljubo še mlad in vesel. Z gospo in ljubljenim sinkom Marjančkom je deležen srečnega življenja, sreče, ki naj mu ne zatone še mnogo let. Tudi Tebi, tovariš Ljubo, iskrene čestitke k izrednemu jubileju! Vir. Ravnatelj Fran Grm. Str. učitelj Ljubo Dermelj.