Dopisi in novice. — Kranjski deželni zbor je bil otvorjen 12. septembra t. 1. V III. seji 20. septembra je prišla med drugim tudi peticija slovenskega učiteljskega društva za opravilni doklad vodjem na lrazrednicah. To peticijo je deželni zbor 1. 1. izročil deželnemu odboru, ki je 'letos poročal v nji tako, da naj se prošnja ne usliši, rekoč da postavna določila niso krivična učiteljem na lrazrednicah, da se je uže plača na rnnogih krajih zboljšala, in sploh, da bode normalni šolski zavod čedalje bolj obložen sij splačevanjem starostnih doklad. Poslanec pl. Vesteneck misli, da bode beržkone govorjenje o uravnanji učiteljskih plač, naj bode finančnemu odboru tačas ta peticija ravnilo. Nasvetuje toraj, naj se prošnja odda flnančnemu odseku. Poslanec dr. Zarnik pravi, da se prošnja le zarad financ ni uslišala. — Nasvet Vesteneckov se sprejme. V V. seji 28. p. m. je uteijeval posl. dr. pl. Vesteneck svoj predlog, stavljeni v prejšni seji, naj se voli odsek 7 udov za pregledovanje (revizijo) Solskih postav. — Pravi med drugim, postava o Solskem nadzorstvu, sklenjena pred 8 leti, je pokazala marsikaj napak. Treba je delati na to, da bode po vseh kronovinah zakonostavstvo o šolstvu bolj enakolično. V pervi versti gre odpraviti pomnoženi okrajni šolski svet ker opravilstvo le zavira. Pomankljivost v postavi je tudi ta, da se krajni šolski nadzornik voli iz krajnega šl. sveta večkrat tak, ki ne zna brati ne pisati. Prenarediti je tudi treba imenovanje učiteljev. Dosihmal je odbiral in imenoval krajni šolski svet učenika, ali večkrat se je gledalo na druge okoliščine bolje, kakor na sposobnost za učiteljstvo. Šolski odsek bode mogel ukreniti tako, da bode imenovanje učiteljev popolnoma objektivno, (?) a krajni šolski sveti bodo imeli pravico predlaganja (Vorschlagsrecht) (in pa plačevanja. Vr.). Skoraj po vseh kronovinah imenuje deželni šl. svet učenike. Tudi bode treba postopati zoper okrajne 61. svete, ki nočejo predložiti preliminara za stvarne šolske potrebe. Učitelje gre potem uverstiti tako, da bode njim na korist, a deželi prihranilo se nekaj troškov. Tedaj priporoča da naj se postava o ljudskem šolskem nadzorstru 25. februarja 1870 in postava o uravnanji pravnih razmer učiteljstvu dne 29. aprila 1873 izroča šolskemu odseku, da jo pregleda in o nji poroča. V šolski odsek se volijo: pl. Apfaltern, pl. Gariboldi, pl. dr. Schrey, pl. dr. Vesteneck, Klun, Detela, dr. Vošnjak. V isti seji je uterjeval tudi posl. Detela svoj nasvet, naj se vlada prosi, da še ostane realna gimnazija v Kranji. On pravi, da so letos v Ljubljani iz slovenskega oddelka odpravili 40 učencev, kar vendar dovolj priča, da je treba gimnazije v Kranji. On pravi, stranke prihajajo in odhajajo, a kar se stori v prid dežele, to ostane zapisano v zgodovini (enoglasno sklenjeno). Posl. Dežman je poročal za flnančni odsek o predštevu za normalni šolski zavod. Vravnan po šolskih okrajih je taki-le: Da se primankljej ki znaša vsega skupaj 175.452 gl. 15 y2 kr. pokrije, bode za 1. 1879 naklad 18^ za normalni šolski zavod. Na prihodninski davek se učiteljem nima nakladati, kakor tudi vsled najvišega sklepa 25. novembra 1858 deržavni vradniki ne plačujejo deželnega naklada k prihodninskemu davku. Na dalje nasvetuje poročevalec Dežman, a) v slučajih, ko je dalj časa potreba namestovati učitelja, naj se prosi pri deželnem šolskem svetu, da se pozve mnjene deželnega odbora zastran plačila, ki se ima dati pomožnemu učitelju; b) deželni zbor naj priterdi, da se tistim učiteljem, kateri so bili uže pred dež. šl. postavo 29. aprila 1873 v javni ljudski Soli v službi, perva službina doklada po §. 30 imenovane postave daje takrat, ako so potem, ko je uže postave v djanje stopila, stalno umeščeni bili in neprenehoma pet let služili z dobrim vspehom na kaki Ijudski šoli v deželah zastopanih v deržavnera zboru; c) deželni odbor naj potom deželnega 81. sveta dokazaje, ko dežela ne more vsega storiti, da se izpeljejo nove šolske postave, pri deržavni vladi dela na to, da se pripomoč, ki je poslednja leta za šolstvo nehalo, zopet vzame v deržavni predštev. V IX. seji dne 8. oktobra je poročal posl. gosp. Dežman za flnančni odbor o nasvetih deželnega odbora zastran pokojnine učiteljev, ki so vsled minist. odloke 4. jan. 1877 definitivni postali, ter nasvetuje: 1. Učitelju Mateju Mraku naj se 300 gl. pokojnine dovoli, začensi od m. septembra t. 1. 2. Za učitelje, ki so vsled gori omenjenega ukaza definitivni postali, se ima za pokojnino vštevati čas odsilimal, ko so dostali skušnjo za podučitelje, in v podlago, na kateri se ima meriti učiteljem in vdovam pokojnina, in njih sirotam odgojina, ima veljati svota 350 — 400 gl. aktivne letne plače, a dobrote §. §. 71 in 72 v ljudski šolski postavi dne 29. aprila 1873 ne morejo deležni postati. (§. 71 govori od učiteljskih ydoy, ki se omože in §. 79 pa govori od četertletnine za pogreb). 3. Isto velja tudi pomožnim učiteljem s tem razločkom, da tam se vzame za podlago, po kateri se meri pokojnina i dr. letna plača od 200 — 300 gl. (Dalje prih.) — Slovensko učiteljsko društvo je imelo občni zbor 26. septembra. — Ko se konča občni zbor vdovskega učiteljskega društva nagovori predsednik g. France Govekar v gladki besedi zbrane tako-le: nSlavni zbor! častiti gospodje tovaršiU Opiraje se na §. 18. »pravil za slov. učiteljsko društvo«, dovolil si je odbor sklicati za danes letni občni zbor, in Vi, častiti tovariši, zbrali ste se danes, da bi se na podlagi mnogo nabranih skušenj posvetovali, kako bi se naša ljudska šola, — katera ima po vsej pravici biti pravo semenišče narodnej prosveti, — bolje in hitreje bližala pravi sverhi in z njim širila se prava omika in blagostanje med narodom slovenskim. Kakor je sploh znano, je ravno ljudska šola ena naj prvih in naj trdnejših podlag ljudske sreče, ako je ona postavljena in vravnana po duhu in v duhu naroda. — Vsaki šoli pa je duša dotični učitelj, ako ga je v resnici prešinil ogenj, ki se mu pravi: 1 j u b e z e n d o d o m o v i n e, do omike in nježne mladine! Dragi! Nastala je nova doba, doba napredovanja in pravega narodovega izobraževanja; potreba je tedaj, da tudi mi vedno z duliam časa enako merno napredujemo in se vsestransko izobražujemo, da pripeljemo nježno rjnladino do one zaželjene stopinje, ktero narod in dom od nas zahtevaj V ta namen pa je neubliodno potrebno, da sleherni učitelj otroško naravo vsestransko pozna, da vodilu odgojevanja dobro ume, da pomni, kaj se je nekdaj za šolo godilo; sploli vediti mora svoje razmere do dcržave, ccrkve in druščine. — Leto za letom mora toraj učitelj svoj stan in poklic bolje spoznovati! — To pa ni mogoče pri onih učiteljih, pri kterih njih duh vedno praznuje! — »Kdor ne napreduje, zaostajal« velja od vsakega stanu, toliko bolj od učiteljskega. Kdor ne skrbi za izobraževanje, počasi pozabi še to, kar je znal; tak potem svojo službo opravlja le zaradi ljubega krulieka; ni izvrsten v svojem poklicu, še manj pa izobražen za svoj stan. — Dragi tovarši! da umete svojo nalogo, ter da Vam je izobraženje v rečeh, ki spadajo v Vaše okrožje vestna reč, jasno ste pokazali s tem, da ste se danes zborovanja udeležili. — Zato vse vkup prav prisrčno pozdravljam ter v imenu slov. učiteljskega društva kličem srčni »Dobro došli!« — Društveno delovanje bilo je tudi letos tako, kakor so nam čas in okoliščine dopuščale; sedanji čas pa menda dovolj poznate. — Dasiravno smo se držali gesla: »Lepa beseda najde lepo mesto«, poleg tega vendar poguma in vztrajnosti zgubili nismo. — Kakor doslej zvesto spolnujoč svoje dolžnosti do šole in naroda, hočemo tudi v prihodnje z zedinjeno močjo delali, kjer bode treba delati za blagor našega ljudskega šolstva, za napredek našega milega naroda in za blagostanje in obstanek krasne in veličastne naše deržave! V tem dulm bode se tudi danes posvetovalo in zborovalo. Poprej pa prosim, da blagovolite zaslišati še sporočilo gosp. tajnika in gosp. blagajnika! — Ko predsednik sklene svoj nagovor, jame tajnik M. Močnik govoriti v delavnosti društva, ki pa je bila neznatna. Odborovili sej ni bilo več kakor jedna, (4. julija) v kateri se je določil dan občnemu zboru, in reči, ki imajo tačas priti v obravnavo. — Vspešno delovanje društveno — izvzemši kar posamezni udje store — je skoro nemogoče. V Ljubljani je število udov kaj pičlo (4) selski učitelji, okoličani, imajo ob četertkeh od m. oktobra do konca marca, ponavljavno šolo, tedaj jim ni mogoče prihajati v Ljubljano, ob času, ki je zborovanju ugoden. — Letošnje leto je bila v Ljubljani deželna učiteljska skupščina, ki je spravila, kar se tiče metodike in didaktike, mnogo koristnega na dan, zato letos takih vprašanj nismo med letom obravnavali, niti na dnevni red današnjemu zboru stavili. — Pretečeno leto smo pri občnem zboru mnogo govorili o berilih, o slovenskih šolskih knjigah, letos pa je deželna učiteljska skupščina sestavila učno pot »(Lehrgang)« in reklo se je, naj prej je treba sestaviti »učno pot« in potem se imajc take šolske knjige spisati, ki bodo sestavljene na te podlagi. — Nam tedaj ne ostaja drugega kakor čakati, kaj nam bodo dale šolske oblasti; recimo tudi, da kdo spiše šolsko knjigo, taisto sam založi, kaj vse to koristi, ako se ne sme v šole vpeljati. To so tedaj razlogi, zarad katerih se nismo letos utikovali v te reči. — Omeniti gre še peticije za službeno doklado učiteljem na jednorazrednicah, ki smo jo 1.1. izročili deželnemu zboru. Ta peticija je bila oddana deželnemu odboru, ki je letos nasvetoval, dež. zboru, da se preko nje ide na dnevni red, a pl. Vesteneck je mislil, da je reč vsikako premisleka vredna, in ker letos utegnejo na versto priti učiteljske plače, gre takrat ozirati se na to peticijo. Posl. dr. Zarnik je rekel, da le glede flnanc je dež. odbor nasvetoval, naj se peticija zaverže. (Bnigej bodemo brali, da je pl. Vesteneck res nasvetoval služ. doklade učiteljem enorazrednic, a šolski odsek tega ni odobril, marveč nasvetoval nagrade takini učiteljem, nasvetffvana šolska postava, katero je sldcnila nemška večina deželnega zbora, nc govori od službenih doklad na jcdnorazrednicah, pač pa znižnje služb. doklado vodjcm 3razrednic od 100 gl. na 75). To je vse, kar se more povedati o društvenem delovanji. Dasiravno pa društvo na unanje ni kazalo svoje delavnosti, je pa vendar g. Stegnar imel veliko, veliko posla, da je knjižnico vredil tako, (da jo sedaj vsem deležnikom živo priporočujem) da predstavlja lepo vrednost, raztrošena dela so zbrana in terdo vezana i. dr. To je ob kratkem stanje učiteljskega društva. Blagajnik g. Tomšie poroča o denarstvu. — Prihodkov je bilo 53 gold. 94 kr., a troškov 36 gl. 1 kr., kar se je potrošilo za vezanje, ostaja tedaj v kasi 17 gl. 93 kr. G. blagajnik pravi: število udov ne morem prav na tanko povedati, po vplačevanji jih ni mnogo, zmirom so eni in isti, ki redno plačujejo. Ako pa vprašam dolžnikov koga, mi reče, društvu še ostajam ud, a plačal bodom uže ob svojem času. Blagajnik potem bere imena teh, ki redno plačujejo svoje letne doneske. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo je pričujoče osupnilo, nekateri so pri priči plačali svojo zaostalo letnino, in poročilo je vzbudilo tudi živalino besedovanje. Sploh je obveljala misel, vztrajati se jedno leto in narodni stvari nikakor herbet obračati a tudi brez koristi in potrebe se ne razpostavljati. Blagajnik pa hoče novo vpisalno knjigo napraviti, iz katcre bode lahko razvidno, koliko je prav za prav število udov. — Na versto pride potem predavanje g. Franc Praprotnika. Učitelj in rodoljubje, t. j. kako se izrejajo dobri deržavljani. Vodilna misel je bila: Dober kristijan bode turli dober deržavljan, poglavitna skerb mora tedaj biti obernjena na to, da se izrejajo dobri kristijanje, ki se bodo Boga bali in cesarja spoštovali ter domovino Ijubili. — Razpravo o svojem času. — V pregledovalce računov se volijo g. g.: Papler, Suhadobnik in Stanonik. Sedanji odbor ostane: Fr. Govekar, predsednik; Blaž Kuhar, podpredsednik; M. Močnik, tajnik; Ivan Tomšič, blagajnik, in odborniki; J. Borštnik, J. Čenčič, J. Lapajne iz Kerškega, A. Praprotnik in Feliks Stegnar. — Narodna šola. Tajnik in blagajnik M. Močnik razdeli navzočnim društveni račun p. 1. iz katerega je razvidno, kakšno in koliko je bilo delovanje »N. š.« v pretečenem letu. G. g. Papler, Stanonik in Kovšca so račune pregledali in odobrili in v odbor so bili voljeni Feliks Stegnar (predsednik), Andr. Praprotnik (podpreds.), M. Močnik, tajnik in blagajnik in dalje še: J. Borštnik, Fr. Govekar, Fr. Papler, France Praprotnik, Nikolaj Stanonik in J. Tomšič. Po zborovanji je bil skupni obed pii »Virantu«. Dopoldne je bilo delu, a popoldne razvedrilu odločeno. — Več udov je takoj »N. š.« vplačalo, in dobilo primemo odškodnino. — Učiteljska spraševanja so bila pismena 21., 22. in 23., ustmena 24., 25. in 26., a praktična nekaj že 26. in potem 28. preteč. m. Pri spraševanji je bilo 26 učiteljev in 3 učiteljice. Med temi je bilo 9 že bolj postarnili in starih učiteljev. Eden je delal izpit samo iz slovenskega jezika. — Spričalo II. stopnje je dobilo 6 učiteljev in 1 učiteljica; spričevalo III. stopnje je dobilo 14 učiteljev in 2 učiteljici (med temi en ueitelj samo za slovenske ljudske šole); spričevalo IV. stopnje pa je dobilo 6 učiteljev. — Mlajših učiteljev nekdo, ki bi bil sicer dobil spričalo II. verste, je dobil spričalo IV. verste, ker se v sviranji na gosli, kar je obligaten predmet, ni pripravil nič. — To naj bi bil svarilen zgled drugim ?! Zmed starejših učiteljev jih je tudi nekaj ostalo na cedilu, čuje se pa, da hoče zastran teh spraševalna komisija pri ministerstvu zlajšanja prositi. Terpin je vsak, naj bo že ta ali uni, ki se mora na stare dni predmetov učiti, katerih se v mladosti ni. — Sicer bi lahko rekli, zakaj se takrat niso oglasili taki k spraševanji, ko so veljale še prehodnje določbe, t. j. slajšave takim iičiteljem. — Vsak »zakaj« ima svoj »zato«. — Še le dež. 81. postava 29. aprila 1873 je učiteljem oči odperla in tačas — je še tista doba minula. Iz obravnav dež. zbora — glej spreddj — je pa tudi razvidno, da dežela ni popolnoma zavergla takeh učiteljev, ter jim dovolila pokojnino iz milosti. — Ako šolske oblasti njili služeb ne razpišejo, stanje takih »pomožnih« učiteljev, ne bode žalostno toliko kolikor smo se bali po čerki postave. Solski okraj a) Postojna b) Kofievje c) Kersko d) Kranj e) Ljublj anska okolica f) Litija g) Logatec h) Radovljica i) Rudolfovo k) Kamnik 1) Cernomelj Uciteljska placa gl. j ki-. 22300 20630 18550 17405 15300 14525 9962 11150 14187 11100 11900 167010 — — — —   50 50 — Starostne priklade gl. ! kr. 640 800 863 1050 686 363 406 ', 446 446 383 480 ~~6596 — — 33 — 67 33 67 1,1 67 34 ~68 Opravilne priklade gi- 450 700 762 350 kr.   50 — 350| — 612 400 175 250 250 350 4650 50 — — — — Stanarina gi- 80 80 320 240 120 42 — 80 160 111 84 1317 —   — — 50 — 50