70. »milila.
V Ljubljani, v petek, 28. marca 1913.
U1L leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dor.tavljen: celo leto •••••••  K 24 —
pol leta , 12*—
četrt leta    ••••••   „ 6'—
na mesec   ••••«•  . 2*—
v upravništvu prejeman: celo leto. • • • 9 • • K pol leta .••«••• 9 četrt leta ,
22 — ll-~ 5'50
na mesec   • •••••   . 1*90
Dopisi n-j se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica st. 5 (v pritličju levo,) telefon at 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelja in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.5 za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. eJpravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t to je administrativne stvarL
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. 3lKarodna tiskarna*1 telefon št. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto K 25-
pol leta •••••••   m 13*—
četrt leta.......650
na mesec • 230
za Nemčijo: celo leto ...         . • K 30*■ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon št. 85»
»Pomagaj si sam!"
Lep nauk. ki je rodil že marsikateri plod. V življenju poedinca in narodov. Tisti Aškerčev človek, ki je bil v jarku iv je prosil vse svetnike na pomoč, sam si pa ni pomagal, je poedincem in narodom zgled.
Pa velja le na pol in samo časih, kakor vsi obči izreki in premodri nauki. »Ni dobro, človeku samemu biti,* je druga resnica, oni prvi precej nasprotna.
Pametno življenje spoji oba principa. In tako je risti Bismarck, ki je rekel: »Mi Nemci se bojimo samo boga in nikogar drugega na svetu,- z drugimi besedami: Sami smo in močni smo,< sklepal zveze z Avstrijo in zahrbtno še z Rusijo.
Dandanes se celo največji narodi skušajo naslanjati na druge. Bajka je tista sijajna izolacija! Trozveza in tripelententa so jasna priča, da dandanes le tisti pomenijo kaj, ki se — naslanjajo. V kulturi je enako. Cisto sama zase ni kultura nobenega naroda; literature največjih narodov so spreie'e in sprejemajo tuje produkte in postanejo same tem rodovitnejše, čim več drugih elementov so sprejele vase. Pri naših malih literaturah in kulturah vobče pa je uvaževati še dejstvo, da vsaka sama zase — ne r omenja nič, ker so premajhne; šele združene so faktor, ki pride v po-štev.
Slovenci smo često hodil i v t kstremih: šele zdaj se zdi, da se oba gori navedena principa spajata, t. J., k samopomoči družimo zveze, ali naslanjamo se, približujemo sc. Mislimo tu na jugoslovansko idejo. Ta ideja ne izključuje slovenske samopomoči, obratno, krepi jo in razvija.
Če danes še veliki narodi in silne države iščejo zvez. imamo tem večjo potrebo mi. mali narodi, da se družimo, edinimo in čim bolj zlivamo. Balkanska zveza je jasen dokaz, kaj zmorejo zveze. Ako bi po-edine balkanske države slušale še dali-.1 sirenske zapeljive glasove za-slepljenih svojih ljudi in podkupljenih tujih agentov, ter bi vsaka zase dejala: >Ne bom se naslanjala na nikogar, ne bom se približevala nikomur. - bi še dandanes Balkan bil turski in radovali bi se oni, ki so tako krasen uspeh dosegli s svojim načelom: -Divide et impera!
Končno bomo dandanes vsakomur, ki nam pride z besedo: »Na nikogar se mi ne naslanjajmo,« rekli: Koga misliš pri besedi »mi«? P r a -v i Slovenec pri tem ne misli več le na Slovence, ampak obenem tudi na Srbohrvate. Še pred 10. leti je Hrvat izključeval Srba in Srb Htvata, a dandanes se dve tretjini hrvaške in srbske inteligence čutita eno, kakor jim narod živi v lepem edinstvu. Da, mi Jugoslovani si hočemo pomagati!
Za vsako samopomoč je treba neke absolutne moči in vsi Jugoslovani vkup jo imamo.
Revizija našega programa in dela je naša — samopomoč.
Ko končujemo ta članek, pišejo časopisi: Skader bi bil že davno padel, ko bi Crnogorci tako dolgo ne odklanjali pomoč kraljevine Srbije, ter se v trmi ne bi držali usodnega principa: »Ne naslanjajmo se na nikogar!«
Skader je nauk za vse Slovane, zlasti pa za nas Slovence!
Hodno silo ob zsiuornici na Ljubljanici in vodoproyno
ini
(Konec.)
Državni tehnik stavbni svetnik B 1 o u d e k je izjavi!, kakor zvede-rec v vodnotehničnem pogledu sledeče: Vodne razmere na Ljubljanici so za oba projekta enake in so določene po namenu, kateremu naj služite zatvornici v Gruberjevem kanalu in Ljubljanici: t. j. oba projekta se morata ozirati na pravilno namakanje ljubljanskega barja. Obadva projektanta zamoreta torej z vodnopoli-tičnega stališča enako izkoristiti vodno silo. Kar se tiče uspehov-, ki se dajo doseči s projektiranimi turbinami, sta tudi oba projekta precej enakovredna. »Kineta«, t. j. poseben jarek za nizko vodo, ki se kot varijanta nahaja v projektu deželnega odbora, bi veljala sedaj najmanj 500.000 kron: ti stroški bi se še zvišali, ker bi bilo treba najbrže »kineto tlakovati. S to »kineto« bi se dos :lo nekoliko boljše izkoriščanje vodne sile, toda bi ne bilo v nikakem gospodarskem razmerju z ogromnimi stroški. Koliko more sodelovati Završnica z
vodno silo na Ljubljanici, se na podlagi materijala, katerega je priložil dež. odbor svoji prošnji, ne da presoditi. Vsekakor pa bodo morali biti bajerji na Završnici v takem številu in toliki, da bodo v stanu, zbirati dovolj vode za dobe suše.
Državni tehnik inženir Krenil e r je oddal v elektrotehničnem ozira naslednje mnenje: Vodna sila na Ljubljanici se da le tedaj gospodarsko pravilno izrabljati, ako jej stoji ob strani druga naprava, katera more vodno silo vsak hip popolnoma nadomestiti oziroma po potrebi izpopolnjevati. Ljubljanska mestna občina ima parno elektrarno, ki oskrbuje zlasti razsvetljavo v mestu in daje tok za cestno železnico. Uredba, izbira in vrsta kotlov, parnih strojev, električnih generatorjev ter akumulatorjev ie taka, da je mogoč racijenalen obrat; elektrarna je za ljubljansko občino gospodarska potreba. Vodna sila na Ljubljanici lahko daje ljubljanski občini skoro celo leto zadostno električno energijo; kadar je treba, bi jo podpirala oziroma popolnoma nadomeščala sedanja parna elektrarna. Mestna občina bi prihranila pri obratnih stroških ter bi mogla ceno toku izdatno znižati. Mestni občini ni treba napraviti novega omrežja in pridobiti novih odjemalcev. — Ali bode mogia po dež. projektu Završnica racijonelno sodelovati z vodno silo na Ljubljanici, se na podlagi predloženega materijala ne da presoditi; najbrže bode pa treba napraviti parno centralo za rezervo vodnim napravam. Naprava več sposobnih hidroelektriških central v svrho vzajemnega sodelovanja bode takrat gospodarskega pomena, kadar se bode njih električna eneržija racijonalno vnovčila, kadar bodo imele zadostno število odjemalcev in dovolj konsuma.
Nato je pričel ob 1/4 na 1. dež. odbornik dr. Lampe izvajati, da se je treba glede večje narodno - gospodarske važnosti tega ali onega projekta izraziti v treh načelnih vprašanjih: L pri katerem projektu se dane prirodne sile kranjske dežele intenzivneje izrabijo? 2. izvršitev katerega projekta pride v korist večjemu številu prebivalstva? 3. Od uprave, katerega podjetja je pričakovati večje javne koristi? — Na L vprašanje je odgovarjal, da gre pred-
nost »projektom dež. odbora, ki so osnovani na temeljitem studiju vseh prirodnih sil naše dežele in naj služijo kar mogoče najširšim potrebam prebivalstva. Zato namerava dež. zastop zgraditi v raznih delih dežele naprave, ki naj tudi teritorialno za-dobe čim največji obseg.« Te naprave naj služijo pred vsem veliki industriji, katere razvoj bi bil v največjo korist, zlasti glavnemu mestu, kjer se koncentrira promet cele dežele. Ni torej nobena krivica, ako hoče dež. zastop tudi glavno mesto sprejeti v nameravano veliko omrežje.
Razprava se je ob Y41. prekinila in je deželni odbornik dr. Lampe izjavil, da bo nadaljeval šele ob 5. uri, ker ima med tem sejo.
Pri popoldanski razpravi, ki se je pričela ob treh, so deželni tehnični veščaki ponavljali v glavnem splošno dokazovanje dr. Lampeta in v podrobnem odgovarjali: Dežela more napravo takoj zgraditi, ker razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi. Deželni odbor ni trdil, da bode elektrarna na Završnici rezerva za ono na Ljubljanici; tudi ni tajil, da bode rabil pri svojem podjetju kalorične rezerve. Na daljnovod od Završnice se bodo priklopile še druge naprave, zlasti centrale na Savi, in se bodo stroški daljnovoda razdelili na večje število naprav. Dežela ima priglašenih že za 9000 konjskih s;l odjemalcev. Mestna občina ne bode mogla brez financijelnih izgub momentano znižati ceno toku. Z ozirom na to, da hvali državni tehnik mestno elektrarno, se konstatira, da le-ta ni predmet današnje obravnave. Čuditi se pa je, da državni tehnik ni povedal svojega mnenja o tem, kako važno je za deželno podjetje, da ima v Ljubljani, t. j. ob glavni točki svojega konsuma to vodno silo.
Deželni odbornik dr. Lampe je potem ob 5. nadaljeval svoje izvajanje in naslanja je se na izjave svojih veščakov rekel: Elektrarna po dež. projektu pride večjemu številu prebivalstva v korist in tudi železniški upravi za elektrificiranje obratov. Deželni odbor zamore tako obrežne, iz različnih delov sestavljene obrate bolje upravljati, nego posamezna občina Le dežela je mogla pridobiti že mnoge vodne pravice in zanje investirala velike vsote. Deželni odbor se pri izvršitvi svojih projektov ne bo
dal ustaviti po odporu ene občine, kakor je že pokazal v radovljiškem okraju, ne dovolivši občinam lastnih naprav. Tudi izvršitev ljubljanskega projekta bi prišla v nevarnost ali se mogla zavleči na veliko škodo. Glede dovoljevanja elektrovodov in cestnih železnic, glede vporabe ne-eraričnih cest ima dež. odbor svoje pravice. »Upoštevajoč vse te razloge, je deželni odbor kranjski v svoji seji danes dne 26. marca sklenil, da iz gospodarskih ozirov ni v stanu pritrditi nameri občine ljubljanske, zgraditi na Ljubljanici elektrarno in ne bo dovolil sredstev v ta namen, oziroma ne stavil dež. zboru tozadevnega predloga. S tem je mestni projekt nemogoč in nadaljna obravnava brezpredmetna.«
Po tej izjavi je dež. odbornik dr. Lampe takoj zapustil razpravno dvorano.
Razprava se je nadaljevala in so mestni tehnični veščaki na proti-izjavo deželnih tehnikov replicirali: Deželni odbor se moti, ako misli, da bode postal daljnovod od Završnice do Ljubljane racijonalnejši v slučaju, če se mu tudi priklopijo sčasoma vse vodne si-le v tem delu dežele. Kajti, ako se te vodne sile ne izgrade takoj, bode daljnovod vsled izgub na obrestih za amortiziranje in vzdrževanje ostal še vedno neracijonelen. Ako ima dežela priglašenih odjemalcev za 9000 konjskih sil, je le čudno, zakaj ne gradi takoj velike naprave, n. pr. na Savi, in se bavi s takimi malenkostmi, kakor je za njeno velikopotezno akcijo Ljubljanica. Mestna občina ne bode imela kljub znižanju cene nikakih financijelnih izgub; nasprotno bode ravno vsled nižje cene že prvo leto tako poskočilo število odjemalcev, da se bode tudi čisti dobiček izdatno povečal. Trditev, da bi sedanja ljubljanska elektrarna ne bila predmet razprave, so zastopniki dež. odbora sami s tem najtemeljiteje ovrgli, da so se že v svoji prvi izjavi z mestno elektrarno zelo obširno bavili.
Pravni zastopnik mestne občine dr. M a j a r o n pa je izvajal: Pri presoji vprašanja, kateri izmed predloženih projektov ima večjo gospodarsko važnost, se nikakor ni treba ukvarjati z vprašanjem, po kakšnem projektu se dane prirodne sile kranjske  dežele   intenzivneje izrabijo.
LISTEK.
Oojstia v miru.
Spisal Vilko M.
(Konec.)
Okrog prijateljeve hiše so namreč manevrirali Bošnjaki, ki so bili nastanjeni v sosednji vasi. Ker je tuji mene zanimai ta manever in bi ga bil rad opazoval, pamenjal sem V to svrho cunje« s prijateljevo civilno obleko. Tako sva sedela za mizo pred hišo in srkala rubinasto dolenjsko kapljo. Kmalu so se približali hiši častniki, med njimi tudi omenjeni major in ker so naju videli sedeti pri vincu, so bili trdno prepričani, da je v hiši gostilna.
Prijatelj in njegova gospa, ki sem jima še danes prehvaležen za njihovo brezprimerno gostoljubnost, nista odgnala častnikov, ki so v trdni veri poklicali vina, marveč sta jih ljubeznivo povabila v hišo, jaz pa sem jim šel v klet po Štefan dolenjca. Pili smo vsi skupaj in trkali. Častniki niso mogli prehvaliti redke gostoljubnosti in se oproščali vsivprek za debelo zmoto in naposled se je zgodilo, da se je prej osorni major prav vljudno poslovil tudi od mene, ki sem
se mu bil predstavil za prijateljevega
brata.
Strašen dren je bil v Ponikvah. Nihče ni sicer vedel natančno, kako dolgo ostanemo v tem kraju, ali nihče si tudi ni želel, da bi se morali tu deij časa muditi. Sprva so proklinjali strahovito draginjo in slabo postrežbo, naposled pa bi bili marsikaj radi drago plačali, ko bi se bilo le dobilo. Edini vodnjak s pitno vodo je bil strogo zastražen. Dobilo se je iz njega le vodo za knhinjo in potrebno pijačo, zato se ni mogel nihče umiti.
Vsak dan je prinašal večje stiske. V hiši, kjer smo imeli pisarno, je pekla gospodinja noč in dan kruh. Nekega dne sem se vrnil od prijatelja v pisarno, ali nikakor se nisem mogel preriti skozi stisnjeno gručo vojakov, ki so se drenjali po veži. Gospodinja je bila jedva zamesila testo, pa so ji vojaki že vsiljevali denar za hlebce, ki so bili še v testu. Strašno nestrpni so bili; vsak je hotel biti prvi in gotov, da dobi hleb. Baš je žena položila zadnji hleb v peč, pahnili so jo nasilni vojaki vstran in obkolili peč. Nepopisna je bila ta gneča. Niso mogli dočakati, da bi se bil kruh pošteno dopekel, zato so pričeli vleči iz peči še napol sirove hlebe, samo da ne bi bili zastonj odrinjeni in tako zaman plačali in se drenjali. Šele po zadnjem hlebu
se je izpraznila veža vtoliko, da sem ( mogel v pisarno.  Razšli se pa niso, ker so čakali na novo peko.
Sprva je imel vsak ležišče v skednju ali na kozolcu; zadnje dni pa so se morali mnogi odreči še tej ugodnosti ter si postaviti na večer šotore pod milim nebom. Nastanil se je bil ob tej priliki v vasi še en regiment, ki je mogel tvoriti z nami v naslednjih dneh — bojni polk. Tudi od tega regimenta so morali mnogi zvečer pod šotore. Kdor je le mogel, si je priboril prenočišče v kakem poslopju, zakaj zunaj je pričelo nevtr-goma deževati in mrzle sape so pihale prek polja. Ker je bilo na mokri zemlji pod šotori skrajno neprijetno ležišče, hoteli so si siromaki odpo-moči s prgiščem sena, ali slame. Toda do tega jim je bilo težko priti, ker so stali kmetje ves dan na straži, vsak pri svojem skednju, ali kozolcu. Proti večeru pa se je ubogim šotor-nikom ponudila prelepa prilika za izpolnitev njih pereče potrebe. Na vasi se je namreč oglasila godba in mahoma so popustili kmetje svoja čuvališča ter drveli k godbi. Vojaki pa so tačas nagloma izmaknili slamo, ali mrvo in jo z lokavim zadovoljstvom potaknili v svoje šotorč-ke. Gledal sem ta zabavni prizor z grička, ki so pod njim stali šotorčki in sem bil še jaz vesel s siromaki.
Tako se je godilo od torka do nedelje. Vse je proklinjalo Ponikve, moštvo in častniki, ki se jim baš ni dosti boljše godilo od moštva. Spati so morali povečini na slami, nekateri celo v kaščah in lopah.
Meni pa se je godilo naravnost nebeško. Bil sem najbrž edini, ki si nisem čisto nič želel iz Ponikev. Pri prijatelju sem bil ves čas na izborni Hrani in tudi prenočeval sem pri njem. Neskončno dobro se mi je zdelo, ko sem se zavedal, <1a niti polkovnik nima tako udobnega ležišča, kakor jaz, ki sem bil v svojih »cunjah« Je preprost »kranjski Janez«.
Zadnje dni se je nastanil pri nas neki nadporočnik. Sprva je stanoval doli v vasi, a ker ni imel neki višji častnik prenočišča, moral se mu je ta umakniti in si iskati jeperg, kjer si je pač mogel in znal. Vse kote je obrnil zaman, naposled se ga je usmilil prijatelj in mu pripravil postelj, ki je ie bil od srca vesel. Rad je priznal, da še ni naletel na manevrih na tako udobnost in hvaležen je bil tistemu višjemu častniku, ki mu je nehote pripomogel do tako izbornega stanovanja.
Jako simpatičen je bil ta nadporočnik; to se je kmalu zasledilo na njem. Spričo tega je bil slehern večer povabljen v obednico na skodelico
čaja. Iz obednice se je šlo v pisarno, kjer sem jeprgoval jaz.
Imel sem navado, da sem »za vsak slučaj« zamenjal na večer svoje cunje s civilno obleko in ker se nisva imela prilike videti z nadporočni-kom kdaj med dnem, sem se mu lahko brez zadrege predstavil za prijateljevega brata te kramljal z njim do pozne ure. Zjutraj sem moral navadno zgodaj v pisarno in takrat je on še spal.
Med drugim sva kramljala tudi o vojaškem stanu. Vprašal me je, če sem bil vojak. Seveda sem mu dejal, da nisem imel te »nesreče« in on mi potem ni mogel pregrajati naporne vojaške službe. Priporočal mi je, naj zahvalim boga, da ni poslal name te trde kazni (— ki me je, žalibog, baš morila!).
Prišla je nedelja — začetek vojnega stanja. V pisarni smo bili že vse pripravili za ta pretiod, uredili podvojeno stotnijo in jo opravili z vsem potrebnim za »boj«.
Pač si nisem mislil, da mi je prihranjeno še največje trpljenje vaj, a bilo mi je vendarle usojeno. Narednik Grapar mi je dejal, da sem v pisarni dodelal in da moram prijeti zdaj puško ter se priklopiti stotniji.
(Dalje prihodnjič-)
Takšen projekt pa ni od nobene strani predložen in tudi ni v razpravi. Projekt je od obeh strani edinoie izkoriščanje ene in iste, specijalne vodne sile, nič več in nič manj.  In ker imata oba predložena projekta eden in isti namen, namreč proizvajanje električne energije, se je samo vprašati: po katerem izmed obeh projektov se najintenzivneje   izrabi predmetna vodna sila in kje najde električna energija več in boljše uporabe, tako da producira več gospodarskih vrednosti in več blagostanja. V obojnem pogledu gre pretežna prednost projektu mestne občine in se mi je le sklicevati na že navedene razloge ter mnenja vešČakov. — Zastopniki deželnega odbora pa poudarjajo, da predmelaa vodna sila   spada v program »podeželjenja«  vodnih sil, in ker je ta program velikega narodno - gospodarskega pomena, zato da ima tudi predloženi načrt deželnega odbora pretežno večjo gospodarsko vrednost.   Toda težko  je zaslediti zvezo med predmetno vodno silo in pa med vodno - gospodarskimi deželnimi projekti, kateri še ne eksisti-rajo. še težje pa je najti razlogov, ki bi kolikor toliko dokazali, da je predmetna vodna siia za izvršitev deželnega vodno - gospodarskega omrežja absolutno potrebna. Ta vodna sila cisto lahko odpade iz deželnega programa brez škode za koristi, ki se od njega pričakujejo, odpade lahko zategadelj, ker se po projektu mestne občine ta vodna sila izkoristi popolnoma v iste gospodarske svrhe v Ljubljani in v okolici, kakor jih zasleduje deželna akcija. Neracijonel-no se vidi, da dežela teži  s svojim električnim tokom v kraje, ki  so z njim že preskrbljeni, osobito v slučaju, če Ljubljana dobi najbližjo, za dopolnilo mestne   elektrarne ravno zadostujoČo vodno silo. Ljubljanska električna centrala je že dovolj dokazala svojo prosperiteto in če se sedaj poteguje za pomnožitev svoje obratne moči s predmetno vodno silo, jej gre vsekakor prednost nasproti čisto no\emu podjetju.   Ljubljana pa tudi zasluži pred vsakim drugim, ker je resnično, da se v   njej koncentrira promet pa tudi davčna sila cele dežele. — Kar se končno tiče današnjega deželnoodborskega sklepa,  ki je prišel kakor »deus ex machina-, ni Še o njem mestna občina obveščeni, zategadelj mi ne pristoja napram njemu zavzeti primerno stališče. Zavarujem se pa vsekakor zoper to, da bi ta sklep deželnega odbora le količkaj vplival na nsdaljni tok in rešitev te vodopravne zadeve v smislu prošnje mestne občine, ki lahko najde pora, da si tudi brez ingerence deželnega odbora preskrbi sredstev za izvršitev svojega projekta.
Podal je še kratko formalno izjavo navzočni zastopnik dež. odbora, končno je odvetnik dr. Vallen-tschag za družbo Levkan - Joseis-tnal zavzel stališče napram obema piojektoma ter se izjavil za mestni projekt.
Ob polu S. je razpravo zaključil vodja komisije koncipist dr. B i c e k, ki je strankam in veščakom puščal popolno svobodo izjav.
Konflikt Bvstro-Ogrske s Crnogoro.
Interesantno je, kako sodijo svetovni listi in diplomatični krogi o najnovejših korakih grofa Berchtol-da. Drastično se to vidi iz brzojavk, ki smo jih izčrpali iz nekaterih svetovnih listov.
Dunaj: Avstrijski diplomat je jzjavil našemu dopisniku:
>Avstrija bi morala že januarja meseca prisiliti Črno goro, da se odpove Skadru. Tega pa, žal, ni storila. Toda stori to zdaj, s soglasom ali brez soglaša Evrope. Če bo potreba, pošlje v ta namen v Albanijo 30.00U mož.«
»Ruskoje Slovo«.
Pariz: Naloga, ki si jo je nadela Avstrija, da nastopi v Črni gori, se odlikuje po veliki površnosti. Dunajski kabinet pravi na eni strani, da pripada Skader Albaniji, na drugi strani pa proglaša avstrijski protektorat nad severno (katoliško) Albanijo.
»Nov oje Vrenija«.
Dunaj: Avtoritete mednarodnega prava proglašajo, da je imela Črna gora pravico, ustaviti parnik Skodro ter prisiliti njegovo poveljni-štvo. da pomaga Črnogorcem pri njihovem delovanju.
»Ruskoje Slovo«.
Pctrograd: Rusija je zavzela v črrogorskem vprašanju stališče
čakanja.
Ruski konzul na Dunaju je dobil ukaz, naj poda vprašanje o značaju avstrijske note, podane na Cetinju,
in projektih dunajske diplomacije glede Črne gore.
»Ruskoje Slovo«.
Pariz: Francija se vprašuje z začudenjem, kako more Rusija trpeti, kar dela Avstrija, in ali ne prekliče demobilizacije. Kajti pomnoženo število ruske vojske same bi zadoščalo zadržati Avstrijo.
Vse pritožbe avstrijskega kabineta glede Črne gore zavrača zdaj črnogorski delegat v Londonu, katerega izpovedi potrjujejo tudi francoski dopisniki.
»Novojc Vrentja«.
Dunaj: V italijanskih diploma-tičnih krogih proglašajo, da po posebni avstrijsko - italijanski pogodbi nima Avstrija pravice, da bi kaj pod-vzela v Albaniji ali na albanskem obrežju brez soglaša Italije.
»Ruskoje Slovo«.
Dunaj: Dunajsko časopisje proglaša na vse strani, da sta se Italija in Avstrija dogovorili glede vseh mogočih konfliktov. Med tem pa se je Italija obmejila na »prijateljsko posredovanje« na Cetinju v vprašanju obstreljevanja krščanskega dela v Skadru ter izrekla tozadevno »prošnjo«.
Italijanska mornarica je sicer pripravljena odpluti, vendar pa se ne ve — kam?
»Ruskoje Slovo«.
Berolin: Vest, da je Italija odrekla pridružiti se avstrijsko črnogorski noti ter udeležiti se eventuel-ne pomorske demonstracije, je tu učinkovala, kakor mrzel tuš.
Časopisje je takoj opustilo bojeviti ton in toplo konstatira, da je Avstrija, nesporazuinevši se z Italijo, zastonj segla po grožnjah. Mogoče, mogoče bo morala zdaj — popustiti.
»Ruskoje Slovo«.
Pariz: Politiki in diplomati vidijo v delovanju Avstrije eno izmed onih samostojnih iniciativ, katerim se je Avstrija, kakor osrale velevlasti odpovedale, ko je bila ta odpoved proglašena za neizogibno potreben pogoj za rešitev albanskega vprašanja. Zato se rešitev tega vprašanja odlaga do tedaj, ko bo Avstrija postopala — samostojno.
»Novoie Vremia«.
Pariz: Postopanje Avstrije proti Črni gori osvoboduje Francijo in Rusijo od principielnega priznanja, da pripada Skader Albaniji, kajti to priznanje bi pomenjalo danes odobravati avstrijsko nasilje nad Črno goro.
Na ta način sili Avstrija samo k temu, da se izpremeni sklep, ki ga je sama zahtevala, l rdnost Črne gore in Srbije, ki se pripravljata dobiti z naskokom Skader navzlic vsem grožnjam Avstrije, vzbuja povsod navdušenje.
»Echo de Pariš«.
Petrograd: Pri končnem računu — vsled nevrastenije evropske diplomacije stojimo na pragu, ko bo napadla Avstrija Črno goro in Srbijo. Avstrijski Agamemnon se igra z ognjem toda nihče se ne upa prijeti ga pravočasno za roko.
Toda plačilo bo zlo.
»Novoje Vremja«.
Pariz: V francoskih diploma-tičnih krogih smatrajo vse korak •, ki jih je zdaj podvzela Avstrija proti Črni gori za — bluff.
»Ruskoje Slovo«.
Vojna na Balkanu.
Zaradi Skadra.
Vsa pozornost se obrača sedaj v balkanski vojni na dve točki, na bojišče pri Čataldži in na Skader. — Zlasti kar se tiče Skadra, je to vprašanje v zadnjem času stopilo vsled nerodnih in naravnost sovražnih potez avstrijske diplomacije v ospredje. Kakor znano, je zahtevala Avstrija, da dovoli Črna gora vsemu civilnemu prebivalstvu Skadra, da zapusti mesto. Črna gora je tej zahtevi ugodila. Usad paša, poveljnik Skadra pa se brani, pustiti civilno prebivalstvo iz mesta. To bi bila morala naša diplomacija vedeti že naprej in se zasigurati, da ne doživi vedno samo nesmrtne blamaže. Sedaj, ko je že prepozno, so se spomnili šele naši diplomatje, da ima tudi še carigradska vlada nekaj govoriti. Podučiti jih je moral o tem šele Esad paša. Avstrijska vlada se je zato obrnila v Carigrad, da izposluje Esad paši to dovoljenje ter pričakuje, da se bodo sedaj tudi druge velesile pridružile temu koraku. Tega koraka Avstro - Ogrske v Carigradu pa ni sprejeti preveč tragično, ker je vedela Avstro - Ogrska istočasno doseči drugo demaršo v Belgradu. Zastopniki velesil so namreč sporočili včeraj v Belgradu, da ie konferenca veleposlanikov v Londonu sklenila (?), da naj pripade Skader Albaniji.   Zastopniki velesil so ob-
enem zahtevali od srbske vlade, da ne pošilja več nadaijnib vojaških transportov pred Skader In da odpokliče čete, k) stoje seda) pred Skadrom. Tudi od črnogorske vlade bodo zahtevali zastopniki velesil, da na] preneha tako] z vojnimi operacijami pred Skadrom.
Dunajski diplomatični krogi celo trde, da bodo Srbi še danes odpokli-cali svoje čete izpred Skadra.
Po zavzetju Odrina,
Bolgarsko sobranje je imelo včeraj sejo, v kateri je podal ministrski predsednik Gešov, burno pozdravljen od poslancev, sledečo izjavo:
Bolgarski vojaki so, združeni s svojimi brati Srbi, zapisali slavno^ poglavje v zgodovini balkanskih na-* rodov in zabeležili slaven dan v svetovni zgodovini. Odrin, drugo turško glavno mesto in najpomembnejša trdnjava na Balkanu, je včeraj padel. Bajka, da so bolgarske čete, če tudi so na bojiščih zmagovite, brez moči pred trdnjavo, se je raz-gubila v nič. Včerajšnja zmaga na-polnuje bolgarski narod z odkritosrčnim veseljem. Ravnotako velika pa je tudi bolest nad izgubo junakov, ki so padli na bojišču. Ministrski predsednik je pozval poslance, da se hvaležno spominjajo padlih junakov.
Burne ovacije so sledile tej izjavi. Sobranje je sklenilo, brzojaviti vrhovnemu poveljniku Savovu, ter se zahvaliti armadi za junaštva. Sobranje je tudi sklenilo, izreči zahvalo ruski dumi za prisrčne izraze bratskih čustev povodom velike zmage. Seja se je končala s klici »Slava!« padlim junakom. Spontano so se dvignili poslanci in zaklicali: »Mir dušam junakov !<•
Mesto Sofija je od ranega jutra vse živo. Vse si čestita k veliki zmagi. V stolni cerkvi se je služil rekvijem za padle in nato te deum za zmago. Božje službe so se udeležili zastopniki kralja, ministri, zastopniki Srbije in Grške ter najvišji civilni in vojaški funkcijonarji. Ko je stopil vojni minister v cerkev, so ga burno pozdravili. Ko je zapustil srbski poslanik Spalajkovič cerkev, mu je občinstvo priredilo viharne ovacije. Listi zlasti naglašajo veliko pomoč, ki so jo nudili bolgarski vojski pred Odrinom srbski topovi.
V belgradskih krogih presojajo zavzetje Odrina pred vsem s človeškega stališča, ker so se končale muke oblegovalcev, 2e tedne so prihajali transporti ranjenih, zlasti pa bolnih srbskih vojakov, ki so jim bile zmrznile roke ali noge, ki so jim jih morali potem amputirati, tako da je obleganje Odrina zahtevalo več žrtev, kakor cela druga vojna. V političnem oziru pričakujejo od padca Odrina pospešite^ mirovnih pogajanj in lažji sporazum obmejnih vprašanj.
Srbski in bolgarski poslanik v Rimu navdušeno hvalita hrabrost srbskih in bolgarskih oblegovalcev Odrina. Srbski poslanik je mnenja, da je sedaj mir samo vprašanje par dni. Bolgarski poslanik ni tako optimističen ter ne verjame, da bi se vojna kmalu končala. Da bi zavzeli Bolgari Carigrad, tudi ne verjame, ker to nima za Bolgare interesa.
Zavzetje Odrina je napravilo na Cetinju in v celi Črni gori velik vtisk. Ko se je raznesla vest na Cetinju, je drlo vse prebivalstvo pred bolgarsko poslaništvo, kjer je prirejalo burne ovacije. Člani kraljevske rodbine, ministri, drugi dostojanstveniki in diplomatični zbor so izrekli na bolgarskem poslaništvu svoje čestitke. Kralj Nikolaj je poslal carju Ferdinandu brzojavno čestitko, isto-tako je čestital črnogorski ministrski predsednik Gešovu.
Mir?
»Neue Freie Presse« prinaša baje od posebne strani vest, da ie pričakovati, da bodo balkanske vlade še ta teden odgovorile na mirovne pogoje velesil. Velesile bodo potem presodile odgovor in ustvarile podlago za nova mirovna pogajanja. Novim razmeram na Balkanu, pravi list zelo naivno, naj se pozna, da je pri tem sodelovala Evropa. Zato naj se izpremeni londonska konferenca, kateri naj se pritegnejo tudi zastopniki Balkanske zveze in Romunske v konferenco, k) naj registrira določbe, ki jih odobravajo velesile.
Zopet hočejo tedaj gotove velesile postaviti na mesto berolinske pogodbe z dne 13. julija 1878. novo skrpucalo. _
Za črnogorski »Rdeči križ".
Še vedno pojo pred Skadrom topovi svojo strašno pesem, še vedno teče kri kosovskih osvetnikuv. bo-rečih se »za krst častni i slobodu ziatnu«. Legije junakov, vitezov čr-mb gora, že krije ruša znova zeleneča ob Skadarskem jezeru. Ni jim bilo
usojeno dočakati dan, ko se dovrši boj med pravico in Krivico, boj med kulturo in izlamitskim barbarstvom, ko se omogoči zasužnjenim bratom svobodni razvoj, mirno in srečno življenje. Krvava igra za srečo in bode čnost Črnogorskega naroda se bliža srečnemu koncu. Vesel'e nad doseženimi uspehi bi bilo neskaljeno in popolno, trpljenje in muke, vse žrtve v službi domovine pozabljene, ako ne bi iz številnih bolnišnic na Cetinju, Podgorici in drugod odmeval giasen klic ranjenih in bolnih bratov, ki smo jih tudi mi ljubili v dnevih sreče in ki jim moramo po svojih močeh sedaj še bolj izkazovati bratsko ljubav, otirajoč jim solze bolesti. A ne samo to, tudi občečlovečanska dolžnost nam nalaga, da odpremo srce odpremo roke, da izvršujemo dele usmiljenja in izkazujemo krščansko ljubezen do bližnjega. Bolj kot kedaj preje se namreč razlega po vsem kulturnem svetu prošnja črnogorskega Rdečega križa, ki mu vpričo velikega števila ranjencev in bolnikov občutljivo primanjkuje sredstev, prošnja po prispevkih v novcu in blagu. Podpirati to humano ustanovo je dolžnost vsakega plemenito čutečega slovenskega srca. To nam veleva glas krvi, vzvišene stvari in človekoljubja.
Slovenci, spominjajte se črnogorskega »Rdečega križa !
*
Število ranjencev in bolnikov v črnogorskih vojnih bolnišnicah.
Da si more vsak bolje predstavljati, kako nujno potrebuje črnogorski >:Rdeei križ<' izdatne hitre pomoči, navajamo samo nekoliko suhih številk, a poudarjamo pri tem izrecno, da je število ranjencev in bolnikov močno padlo in da se jih je veliko število že vrnilo na svoje domove oziroma v svoje čete. V Podgorici je razdeljenih 666 ranjencev in 56S bolnikov, med njimi 30 ranjenih in 290 bolnih turških vojakov, na 24 začasnih vojnih bolnic. V ulcinjski zasebni boinici je nastanjenih 16 bolnikov, v ruski bolnici istotam pa 62 ranjenih in 37 bolnih črnogorskih vojakov. Cetinje šteje samo 9 velikih bolnic, ki se v njih leči 93 bolnikov in 947 ranjencev. Kdor sešteje te za Črno goro ogromne številke, si bo mogel ustvariti sodbo, koliko potroši črnogorski »Rdeči križ« za svoje najboljše sinove, ki niso štedili krvi, da očistijo srbsko zemljo od »nekrsta«. Zato priobčujemo na posebno prošnjo s Cetinja znova poziv z? prispevke za črnogorski »Rdeči križ«.
Mop u vojno mornaric?.
Časniki so nedavno prinesli poročilo, da se na c. in kr. mornariški akademiji na Reki sprejme 55 gojencev za L, event. II. letnik. Prosilci za I. letnik morajo irreti 4 razrede srednjih šol. iz matematike najmanj »dobro«, starost 14 do 16 let. Sinovi častnikov, vojaških, dvornih in civilnih državnih uradnikov dobijo brezplačna mesta, s katerimi je spojena ne le oskrba za vsa 4 leta akademijskih študij, ampak tudi popolna oprema pri odhodu iz akademije. Drugi gojenci morajo plačevati celotno šolnino 1600 K ali polovično 800 K na leto v dveh enakih obrokih. Za sprejem v prvi letnik se dela od 10. do 15. septembra sprejemni izpit iz aritmetika, geometrije, prirodnih znanosti ter zemljepisa in zgodovine pismeno in ustmeno. Kdor hoče v drugi letnik, mora imeti primerne študije, primerno starost in položiti izpit iz predmetov prvega letnika. Natančnejši pogoji se dobijo pri c. in kr. mornariški sekciji vojnega ministrstva na Dunaju ali pri c. in kr. komandi mornariške akademije na Reki za 20 h. Prošnje se morajo vložiti najpozneje junija meseca. Pojasnila gotovo tudi lahko dajo srednješolska ravnateljstva.
V mornariški službi se odpira lepa bodočnost. 2e lani so bili nekateri z 21 leti imenovani za fregatne lajtnante, to je toliko kakor nadpo-ročnik. Ker. se gradijo še vedno nove ladje, bo potreba po oficirjih še rast-la. Pri vladajoči nadprodukciji srednješolcev morajo tudi slovenski starši gledati, da Čim prej preskrbijo svoje sinove. Vojaška služba je sicer naporna telesno in pri današnjem napredku oboroževalne tehnike tudi duševno, toda stan je ugleden in razmeroma dobro plačan. Seveda je napačno načelo, da se pošlje v kadetnico, kdor v srednji šoli ne more izhajati. Oficirski sinovi, tudi nadarjeni in pridni, se izobražujejo večinoma zopet za oficirje in lahko nadkriljuje-jo slab materijal, ki prihaja iz civilnega prebivalstva, ter zavzemajo najboljša in odločilna mesta v vojaštvu. Posebno mornariška akademija na Reki se ne sme smatrati kot nekaka poboljševalnica za nesposobne in nemarne dijake. Študij na akademiji
je težji nego na srednji šoli, zlasti v matematično-tehničnih strokah, tako da bivši srednješolski odličnjaki včasih težko izhajajo. Sploh bi moralo obveljati načelo, da pošiljamo tja, kjer tekmujemo z drugimi narodi monarhije, svoje najboljše moči, posebno k mornarici, ki bije svetovno mednarodno tekmo. Sicer nam nič ne pomagajo vse prazne interpelacije naših poslancev, češ zakaj se zapostavljajo pri mornarici jugoslovanski prosilci iz Dalmacije in drugih obmorskih dežel. Takšnim interpelacijam poslancev mora občinstvo pomagati do uspeha s tem, da pošilja sposobne konkurente na akademijo, ne pa telesne in duševne pokveke. Zahteve glede telesne in duševne sposobnosti so za mornarico veliko strožje nego za vojsko na kopnem. Ako v srednji šoli skrbimo za dobro vzgojo in narodno zavednost dijakov in potem v vojaška izobraževa-lišča pošljemo sposobne konkurente, ki bodo dvignili naš ugled tudi v teh krogih, bo nam to gotovo v narodno korist. Pri Hrvatih, ki so nekdaj s svojo vojno granico tvorili izrecno vojaški narod, najdemo generale in visoke vojaške dostojanstvenike med pospeševalci narodnih kulturnih zavodov in obrambnih društev s podporami in darili, ki štejejo po več tisoč kron. 7'ud- Slovenci smo imeli med vojaki odlične ljudi, zakaj jih ne bi tudi zdaj in v bodoče.
K vojni mornarici sprejemajo po potrebi tudi abiturijente, da postanejo mornariški kadetje in oficirji. Mornarica ima tudi svoje duhovnike, zdravnike, inženirje, strojne obratne vodje, komisarje računski uradniki), profesorje in učitelje. Dobro plačani so tudi strojni podčastniki, ki postanejo s časom uradniki (obratni vodje) in dosežejo lahko VII. činovni razred. Splošno pa se svetuje: kdor ima veselje za vojaško službo in telesno sposobnost, idi za oficirja: ti imajo v vseh vojaških zadevah odločilno besedo in boljši avanzma.
Veliki polom u.Spar-E VorsGhussi»BPBiny4 Laškem trgu.
V Celju, 27. marca.
Nemško časopisje se trudi dokazati, da ni Josef Drolz ničesar za se pftieveril in da obstoji njegova krivda izključno v tem, da ni svoječasno poplačal kot žirant dolga pivovar-narja Larischa v znesku po 60.000 K (druge verzije govore o 80.000 K) pri »Spar- und Vorschusskassave-remu« ter da je potem moral skozi 33 let vedno ponarejati bilanco tako, da ni nikdo prišel na Larischev nepo-piačan dolg, kateri jc od leta do leta neprestano naraščal. Ponarejal pa da je bilanco s tem, da mnogo hranil-iiin vlog ni vpisal v glavno knjigo hranilnih vlog, temveč za se v posebno knjigo, tako da ni mogel priti v zadrego. Izkazanih je bilo 1. 1911 372.000 K hranilnih vlog, v resnici je pa nad 700.000 K naloženih. Drugače po trditvi »Gr. Tagespošte« in »Gr. Tagblatta« ni ničesar poneveril. Njegova krivda da obstoji bojda samo v tem, ker ni resnice govoril — in zato ne smejo trpeti škode vlagatelji in zadružniki, temveč mora pomagati vlada.
»Tagespost« piše: Za sanacijsko akcijo obstoje sledeče možnosti. 1. Podpora vlade, ki bi morala biti zelo zdatna, že zato, da se ohrani državi več velikih meščanskih davkoplačevalcev. 2. Pomoč dežele. S to je težje računati, ker tiči dežela sama vsled slovenske obstrukcije v deželnem zboru sama v velikih finančnih tež-kočah. 3. Pomoč nacijonalnih korpo-racij, ki bi se dala doseči z lastnimi sredstvi ali z zbirkami. 4. Pomoč zasebnikov. Ako bi se v prilično treh tednih ne posrečilo dobiti zadostnih sredstev, bi bil konkurz neizogiben Potem se bo realiziralo vse premoženje zadruge, iztirjali se zlasti dolgovi in pa doneski za primankljaj, kar bi uničilo dve tretjini laških trza-nov pa tudi okoli 200 slovenskih kme-tov iz okraja.
Nemško časopisje je treba tu opomniti na nesramno gonjo, ki jo je uprizorilo proti vladni podpoii nedolžnim žrtvam Glavne posojilnice v Ljubljani. »Tagespost«, »Tagblatt«, »Marb. Zeitung«, »Deutsche Wacht«. »Štajerc« — vse je kričalo in grozile z represalijami »Nationalverbanda« v parlamentu, ako bi dala vlada le en vinar za sanacijo razmer, nastalih vsied konkurza Glavne posojilnice Tam je povzročila polom nesrečna špekulacija, v Laškem trgu pa direktne poneverbe, kajti kdo bo verjel, da je Drolz skrival le svoj žirantski dolg in ni tudi rabil denarja za se? Ljudski glas hoče celo vedeti, da nI uiivai sam dobrot tiste posebne knjige hranilnih vlog. Doslej še ni nobenega uradnega poročila o Droizevifa mani-
70. štev
SLOVENSKI NAROD.
Stran 8.
pulacijah. Kar se ve, so povedali le člani prizadetega načelstva Lašča-uom in nemškim listom. Pa rekli srno. da ne želimo gospodarskega pogina nikomur; če da vlada podporo Laškemu trgu, jo mora dati še v veliko večji meri Ljubljani in pa drugim zadrugam, ki so došlc brez krivde zadružnikov v težave. Enaka pravica za vse!
Štajersko.
Iz da\čne službe. Davčni kontrolor Ignac Z n i d e r š i č je bil prestavljen iz Weiza v Radgono.
Brezica ob Savi. Nemcem v Brežicah stavi sedaj nemški šulverajn z Dunaja velikansko nemško šolo. Šulverajn daruje za to stavbo 40.000 kron. a 60.000 K pa bode mesto na rame vzelo. Mestjani so večinoma Slovenci in imajo petrazredno svojo šolo. Tako bodo za šulverajnove naprave Slovenci plačevali? Pa kje so učenci za nemško Šolo? Iz Kranjskega iz Čateža jih love v nemško šolo. čumio, štirirazrednica nemške šole nima otrok. V prvem razredu je 20 učencev in v četrtem istotako 20. Nemci imajo štirirazrednico! Slovenske šole po Sp. Štajerskem pa imajo v dvorazrednicah do 150 otrok! ^ sik slovenski učitelj ima okoli 80 učencev poučevati!! In Nemci le po 20. V prvem razredu z 20 učenci se lahko učiteljica sprehaja po sobi. iMotako učitelj v četrtem razredu. Zato pa plačuje za 20 in 20 učencev dežela nepotrebno plačo — do 5000 kron. Povsod enaka pravica naj bo
— Slovencem kot Nemcem! Kdo dovoli za 20 učencev razrede? Kje so poslanci? Slovenci s poslanci naj zahtevajo, da <e reducira štirirazredna
•einska šob v trirazrednico.
Iz Celja. (Dijaški kuhinji) sta darovala mesto venca na krsto nn r le gospe Terezije Sernečeve 10 <ron gospa Marija Roblek v Žalil ir 15 K dr. J. Georg v Šmarju •t! jelšah.
Iz Celja. V konkurz je prišel sne-erijski trgovec Jožet Matic v Kolo-vorski ulici. Začasni upravitelj kon--.ur/ne   mase je   odvetnik   dr. Juri -Koberne,   konkurzni   komisar pa
• vetnik dr. Kotnik. Prvi narok je dne . aprila dopoldne pri okrožni sodni-i soba št. 51.
Dramatično društvo v Celju ir? v nedeljo, dne 6. aprila v Na-ouneni domu- velekomično burko
Luce in Lipe . Ako omenimo, da je ;ia od istega avtorja, kakor »Nebe-
i na zemlji   pač ni treba posebne
- k lame, da bo dvorana nabito pol-i. Igra se ne bo ponavljala. Radi zu-
\iniih gostov, ki se že zelo zanimajo .i to burko, je začetek točno ob pol . uri. PreJprodaja vstopnic v Zvez-! trgovini.
V Rušah je novi občinski odbor ipei soglasno izvolil za župana nad-..ir>Jiu .Jožefa Lasbacherja.
Čujte in strmite! Klerikalna Mla-! niska zveza Marijinih devic in Or-v napravi na Belo   nedeljo svoje ijtiifestaeijsko zborovanje v ptuj-vLin Narodnem domu. To stoji črno a belem zapisano v >Straži   od 26. naica s pozivom, da se   zbere vse. ar leze ino gre za klerikalno vojsko* m v Ptuiu v   Narodnem domu, ■akor da se zbirajo Bolgari za napad i ndnjavo Odrin! Ali je to mogoče? .o tako daleč smo že prišli, da nas odo na<i politični nasprotniki v naši ši v naši sredini napadali jn hujska-svoje ljudi proti nam.   Čudimo se ekaterim ptujskim   Slovencem, da a i takega dopuščajo. Kolikor so nam ane ptujske razmere, ne moremo :. da se Citalničarji. ki Čitalnico /držujejo s svojimi žulji, strinjajo s '- m postopanjem, ko   nas ravno lerikalci povsod, kjer   imajo moč, LČejo iz svojih hiš, iz gostiln itd. tujske Slovence in Citalničarje pro-i, da nam dajo potrebnega pojas-
sla.
Laski trg.   K   poneverjenju v inški Vorschusskasi se poroča slc-ic: Lastnik pivovarne v Laškem bii pred kakimi 30. leti  neki La-sch, ki se je nahajal v neprestanih 'enainih zadregah. Znal si je prido-, i  naklonjenost   blagajnika Vor-husskase Drolca, ki mu je v svoji . hrohotnosti   podpisoval menice.
i.) je katastrofa. Larisch je napo-edal konkurz, Drolc   je prišel ob čji del premoženja. Moral je prosti troje liiš. kar še vendar ni zado-tovalo in takrat — torej že pred 30.
• ti! — jc vzel iz blagajne V. K. več-znesek, kateri se je do danes po-
možil na več ko 400.000 K. Obsojati to poneverbo. Še   bolj obsojanja redna pa je malomarnost raznih re-aiev ki niso storili svoje dolžno-ti. Današnja »Tagespošta<, kriči in /pije na pomoč, češ, nemško Laško v nevarnosti, ter poziva tudi dr-,no v pomoč. Je prav, naj se poma-i. a pomaga naj se povsodi ter se 11 ne pozabi tudi na ljubljansko ka-\< strofo, ki ie prav tako pognala v
nesrečo marsikatero nedolžno žrtev! V isti številki omenja »Tagespošta« tudi slov. laško pivovarno, ki je imela letos izgubo. Tu tudi pozabi omeniti, naj država prispeva v pokritje deficita.
Dr. Jankovič in — sotelska železnica. Nekako pod tem naslovom je izšel v »Slov. Narodu« članek, v katerega je bila vpletena imenoma tudi moja oseba. Na ta članek je odgovoril v 10. številki »Slov. Gosp.« dopisnik iz Kozjega, ki je po splošnem mnenju in značilnih besedah dr. Jankovič sam. Ta dopisnik kar naravnost trdi, da sem članek v »Slov. Naroduv; jaz pisal. Tako postopanje ni lepo in izjavljam, da nisem z dotičnim člankom v nobeni zvezi. To mi dopisnik lahko tembolj verjame, ker nisem klerikalec. Dopisnik pravi tam, da sem mu >preneznatna oseba«. Čudno je potem le to, kako je mogla ta preneznatnost tako dolgo ovirati tako vsestranskega orjaka, kakor je dr. Jankovič, in se ni moge! prej razviti, dokler ni dosegel odstranitve te preneznatne osebe iz svojega volilnega okraja. Morda pa se bo sedaj tako krepko razvijal, da se bo svet kar čudil njegovim političnim uspehom, katerih največji je bil do sedaj odstranitev -preneznatne ose-be . Nadalje trdi, da je bilo vzrok moje premestitve pismo, ki sem ga poslal deželnemu šolskemu svetu. Mogoče, ker v tem pismu, ki ga boni o priliki priobčil, sem popisal »delovanje dr. JankoviČa proti meni z njegovimi lastnimi razkritji. Da sta bila dr. Jankovič in dr. Benkovič že
0 Božiču l. 1911. pri deželnem šolskem svetu zaradi moje premestitve, tega ne bo mogel nobeden utajiti: moje pismo pa je prišlo t je mesec dni pozneje, ravno vsled dr. Jankoviče-vega rovanja. Seveda se je temu iiu do pod nos pokadilo, ko so »tam gori brali, s kako podlimi sredstvi nastopa slučajni namestnik deželnega glavarja proti svojemu političnemu nasprotniku in to ga je tako ujezilo, da je za vsako ceno — morda tudi za ootelsko železnico — hotel doseči mojo premestitev, kajti ta se je izvršila auf \\ iederlioltes Betreiben .. Čigavo je to bilo, bo dr. Jankovič najbolje vedel.   —   Govoričenje o
Štajercu-, o umazani knjigi so bab-ie čenče, četudi jih zapiše dr. Jankovič. ker resnica je drugačna. Grožnja z maslom na glavi je pa tako otročja, da jo rabijo šc samo dopisniki - novinci. No. pa saj imajo v Kozjem nekje tudi precej vašega masla shranjenega: saj dobro veste kje!
Od Sv. Lenarta v Slov. goiicah ;,ani pišejo: Pred kratkim sem potoval tudi po Slov. goricah. Prenočil sem slučajno v Št. Lenartu. Bilo je v soboto. Sicer sem bil precej truden ali vendar sem hotel sam doživeti, ali je res, kar se govori in piše o šcmletnartskih Slovencih. Ko postane tema, se postavim blizu občinskega volilca po imenu tehtnica, od kodu- ie mogoče nadzorovati celi trg.
1 lobro, da sem spreten telovadec. Kmalu so se pokazali moji junaki in treba je bilo narediti obrat na desno, obra' na levo itd. Najprvo prikoraka mnogo gospodov, bili so Sokoli, kakor sem pozneje zvedel, ter zginejo v Arnuževi gostilni. V drugi sobi se prikaže luč in zasliši lepo slovensko petje. To mi je zelo ugajalo. Da me kdo ne zapazi, stopim v kostanjevo senco. Kar zaslišim korake na desni strani. Prišel je gospod vitke in visoke postave z visokim petami na čevljih. Ogne se daleč Arnuževe gostilne ter zgine v Aubelnovo krčmo. Za hrbtom slišim druge korake
z veliko črno brado in s cvi-karjem na nosu jo mahne v Sollag-gov Narodni dom. Ko potihne po cestah, stopim tudi jaz za črnobradcem ter sedem takoj pri prvi mizi. Za menoj pride precej velik gospod z majhnimi zanemarjenimi muštacami pod nosom. Govoril je kranjsko narečje. Približal se je mizi, kjer so tarokirali in sicer dva slovenska akademika — med. in iur. — mesar in c. kr. sluga. Tudi par namestnikov božjih si pride gasit žejna grla. Spivši svojo pivo, stopim za visokopetcem, za menoj pa -kranjsko narečje <, pomnožeč Aublove goste. Zapazivši mene, tujca, utihneta sredi sobe stoječa visoka gospoda. Ko se podam k sladkemu počitku, ju najdem zopet v gostilni lepe vdove. Te-le misli me za-zibljejo: »Tedaj vendar res: liberalci pohajajo  sicer  edino slovensko
— toda klerikalno gostilno, klerikalci in samo med štirimi stenami liberalci, pa nemčursko krčmo. Da, da, v slogi je moč! Uboga mladina, kako slabe vzglede dobivaš od teh mogotcev, ki bi pa radi prve gosli igrali, ali manjka jim poslušalcev. To so res generali brez vojakov!   Lahko noč.
— Dobro jutro! Bilo je krasno, jasno jutro. Cestne svetilke, katere so temne, kadar bi naj svetile, so še vse gorele. Hitro vstanem ter si ogledam trg z zdravstvenega stališča. Voda m dobra, vino pa slabo in drago; ako je bolje, ga le dobiš, ako ga slatinsko
steklenico naročiš ter 2 K plačaš. Najboljše so Zemijičeve pokalice. Skladiščarazličnihživil so mokrotna, moka plesniva, žemlje zaduhle. Blizu cerkve in šole nahaja se javno odprto stranišče. Dva krčmarja bolehata na nalezljivi bolezni, a vendar stre-žeta svojim gostom. Dober tek! Zdravstvena policija ima tu še mnogo dela. Častitam, gospod župan! Odkar vi županujete, napredki na vseh koncih in krajih! Tudi zelo olikani so naši gospodki. Vsak Čaka na pozdrav, da, celo mladi tajnik okrajnega zastopa. Kam plovemo? Prihodnjič na svidenje v Ormožu.
Iz Ptuja. Klub »Pipec« ima v nedeljo, dne 27. t. m. svoj letni občni zbor in sicer v gostilni pri »Zamorcu«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vse člane, kakor tudi prijatelje »Pipca« se vljudno vabi, da se tega občnega zbora v velikem številu udeležijo.
Iz Gradca. Z dovoljenjem nauč-nega ministrstva se vrši od 15. julija do 14. avgusta 1913 na c. kr. trgovski akademiji v Gradcu 10. počitniški tečaj za one učitelje, ki bi radi postali strokovni učitelji na trgovsko - nadaljevalnih šolah. Pouk z vajami se vrši vsak delavnik od 8. do Ij: ure dopoldne. Pismene, od šolskega vodstva vidirane prijave je treba poslati ravnateljstvu c. kr. trgovske akademije v Gradcu.
iz Gradca nam pišejo z dne 27. marca: Včeraj se je vršil v gostilni >zu den drei Hacken« shod okrajnah načelnikov in tudi drugih funkcijo-narjev iz štajerskih okrajnih zasto-pov. Došlo je dosti Nemcev, pa tudi nekaj Slovencev; navzočih je bilo 5 nemških državnih poslancev (1 nem-škouacijonalen in 4 klerikalci) ter 6 nemških deželnih poslancev. Shod se je vršil v prvi vrsti zaradi tega, da se pritisne na merodajue činitelje v deželi zaradi neizplačanih cestnih podpor v 1. 1909, 1910, 1911, eventu-elno tudi v 1. 1012 in 1913. Soglasji o je bila sprejeta sledeča resolucija: Današnji shod, na katerem so bili zastopani skoro vsi štajerski okrajni zastopi. nujno poziva vlado, dežeini odbor in vse deželne poslance naj najdejo sredstva in pota za izplačilo obljubljenih deželnih cestnih podpor, ker ie drugače gospoda r s k i polom okrajnih z a -s t c p o v neizogibe n,« Došlo je seveda do jako burne debate, v kateri so slovenski in nemški okrajni zastopniki jako ostro obsojali škodljivo Korošec - VerstovŠek-Benkovičevo obstrukcijo in tudi s o-glasno sprejeli resolucijo, v kateri se izražajo proti tej obstruk-ciji in za delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Eden izmed Slovencev je konstatiral, da obstruirajočih slovenskih deželnih poslancev ni bilo blizu, dasi se jih je povabilo. Sklenilo se je prirejati večkrat enake shode za obrambo gospodarskih interesov okr, zastopov. Odpor proti lahkomišljeni dr. Korošče-vi obstrukciji se torej vedno bolj širi. Resnično, naših mariborskih politikov nič ne zavidamo za položaj, v katerem se po lastni krivdi nahajajo.
Koroško.
Koroške lokalne železnice. Včeraj je bila na Dunaju pri železniškem ministru dr. Forsterju deputacija spodnjekoroških poslancev, ki so izrekli ministru želje prebivalstva glede predloge lokalnih koroških železnic. Dr. Forster je vzel želje prebivalstva pač na znanje, ni pa obljubil prav nič gotovega. Pač pa je izjavil, da je vlada za sedaj samo za delno progo koroške vzhodne železnice in sicer Celovec, Velikovec in je izre-kej željo, da bi se vladi označilo koliko bi interesenti prispevali za posamezne dele vzhodne železnice.
Smrtna nesreča v kamnolomu. Iz Šentvida poročajo, da je 521etni delovodja v nekem kamnolomu v okolici, Franc 2un iz Mengša na Kranjskem hotel m ogreti na ognjišču zamrzio dinamitno patrono. Patrona se je razletela in 2un je dobil tako težke poškodbe, da je umri že na poti v bolnišnico. Ponesrečenec zapušča ženo in štiri nedorasle otroke.
Vlom v vilo. Neznani vlomilci so vlomili v Porečah v vilo dunajskega zasebnika Viljema Spitzerja. Odnesli so eno kolo, več obleke in nekaj srebrnega namiznega orodja.
Železniša nesreča. Iz Beljaka poročajo, da je skočil tovorni brzo-vlak južne železnice št. 451 pri Vintlu s tira. Nesrečo je povzročila velika skala, ki se je utrgala v pečini nad tirom in padla na tir. Lokomotiva, tender in 10 voz je padlo s tira. Poškodovan ni bil nihče. Osebni promet se ie moral vršiti cel dan na ta način, da so potniki na kraju nesreče izstopili in šli peš na drugi vlak. t Strašno maščevanje zavrnjenega ženina. V Smartnem pri Beljaku
služi kot poslovodja pri vdovi čevljarskega mojstra K. Andrej Thoman. Thoman se je po smrti gospodinj ine-ga moža naenkrat v gospodinjo za-ljubil in jo je že delj časa nadlegoval z ženitno ponudbo. Toda vdova ga ni marala, vsled česar je nastal v hiši večkrat prepir. Na praznik po Veliki noči je bil Thoman zopet proti svoji gospodinji strašno prijazen in je postal že vsiljiv. Žena ga je odločno zavrnila. Thoman jezen je pograbil 13 mesecev starega sinčka vdove in odhitel iz hiše, češ, sina ne bodete več videli. Še tisti dan so našli v Dravi in sicer na ovinku pri Sv. Ani truplo otroka. Otrok je bil zvezan v žakelj, in neki otroci so izpovedali, da so videli nekega moža, ki je vrgel neko vrečo na nasprotnem bregu v vodo, nato pa je za vrečo metal debelo kamenje. Thomana do sedaj še niso našli, sumijo, da je tudi on skočil v Dravo.
Primorsko.
Živnostenska banka, podružnica v Trstu, je otvorila v Opatiji ekspozituro, ki prične poslovati dne 1. aprila t. 1.
Samomor vojaka. Lovec Bre-gant je skočil v Gorici pod vlak južne železnice. Našli so ga raztrganega na tiru. Izvršil je samomor iz strahu pred kaznijo, ker je prekoračil za 24 ur svoj velikonočni dopust.
Vojaka roparja. V sredo zvečer sta napadla v Trstu dva vojaka Bosanca delavca Ivan Miloha iz Milj. Eden je delavca prijel, drugi pa mu je iztrgal iz žepa srebrno uro in verižico in mu vzel 30 vinarjev denarja. Policija je aretirala še tisti večer 221etnega Alijo Batlaha iz Mostarja, drugo jutro pa njegovega tovariša Homera Bećirovića.
Podlo maščevanje. Pod tem naslovom smo poročali, da so neznani zlikovci le iz malenkostnega maščevanja porezali posestnikom istrskih vinogradov več tisoč trt in drugih sadik. Uradno se je sedaj dognalo, da znaša skupna škoda, ki so jo povzročili ti podli maščevalci več kot 50.000 K. Obenem so ti ljudje zanetili tudi več požarov. Kljub strogemu nadzorstvu in strogi preiskavi pa oblasti še do sedaj niso izsledile niti enega hudodelca. Občinski zastop v Poreču se je zaradi tega obrnil na ministrstvo za notranja dela, da iz-posluje ministrstvo v obrambo vinogradov in drugih nasadov stalno vojaško stražo.
Canadian - Pacific in Austro-Americana. Pogajanja med Austro-Americano kot zastopnico Poola in Canadian Pacific niso dosegla še nobenih uspehov. Poravnava se bo dosegla edino le na ta način, da vpeljeta Austro - Američana in Canadian Pacific vsaka po enkratno mesečno vožnjo iz Trsta v Kanado. V Trstu bi opravljala obe pregi Austro-Ame-ricana, v Kanadi pa Canadian Pacific. To bi bilo tudi v interesu Trsta in avstrijska vlada nima proti temu dogovoru nobenega ugovora. Zastopniki Canadian Pacific so zahtevali, da bi se družbi zvišala kvota izseljencev, toda ti zahtevi Pool ne bo ugodil.
Izprtje delavcev v ladjedelnici »Danubius« na Reki. Kakor smo že poročali je vodstvo ladjedelnice voljno sprejeti delavce nazaj na delo in je stavilo tozadevni termin. Včeraj se je priglasilo k delu okoli 700 delavcev, okoli 1500 pa jih še stavka. Danes ta termin poteče, in kdor se ne bo priglasil k delu, se smatra za odpuščenega.
Sto žakljev riža je poneveril skladiščni mojster Anton Mester v luščilnici za riž na Reki. Poslal je riž mesto na od tvrdke naveden naslov nekemu prekupcu, ki je riž takoj zopet prodal. Škoda znaša 3500 K.
Maščevanje. Delavec 31 letni Josip Braidic iz Ogulin?, ki bi moral prestati v Ljubljani daljšo zaporno kazen je pobegnil. Šel je k svojemu prejšnjemu gospodarju Francu Buči-ču v okolici Reke. Napadel je iz maščevanja BuČiča, njegovo ženo, njegovo hčerko in enega delavca in je vse štiri s streli iz revolverja smrtno nevarno ranil. Napadalca so prijeli. Priznal je, da je izvršil zločin iz maščevanja.
Polet Benetke - Rim. Kakor smo že poročali je nameraval izvršiti znani avijatik Vidmar polet Benetke-Rim v 4 etapah. Ponesrečil pa se je pri Fano in padel Avijatik je ostal nepoškodovan, precej poškodovan pa je stroj. Vidmar se je odločil, da vsled neugodnih vremenskih razmer poleta ne bo nadaljeval, marveč se vrne v Benetke. Počakal bo ugodnejšega vremena in bo polet poskusil iznova.
Državna obmejna policija na Reki« Na Reki je vzbudila silno veliko vznemirjenja in nevolje vest, da se ustanovi že v kratkem času, brž-kotne že čez 1 mesec, posebna dr-
žavna obmejna policija. Vsi koraki občinskega sveta, ki smatra to uvedbo za kršenje avtonomije mesta, proti ustanovitvi so ostali brez uspeha. V krogih občinskega sveta prevladuje mnenje, da je ta uvedba prvi korak za splošno podržavljenje policije. Po zadnjih poročilih bo pričela poslovati nova državna obmejna policija že 1. aprila. Zupan dr. Franc Vio in poslanec dr. Anton Vio sta bila pri ministrskem predsedniku Lu-kaesu v Lovrani, kjer sta v imenu mesta protestirala proti ti novi samovoljni odredbi. Lukacs pa jima je samo toliko obljubil, da se bode gledalo, da se spravijo privilegiji mesta v soglasje z državno policijo. Namignil je pa tudi jasno, da bo v slučaju kakega javnega odpora postavljen takoj vladni komisar. Občinski svet se še ni odločil, kaj bode storil.
Dnevne vesti.
+ Prihodnja seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, dne 8. aprila ob 6. zvečer.
+ Kasno spoznanje. Od začetka, ko se je pričela balkanska vojna, smo z vso vnemo zagovarjali stališče, da je v eminentnem interesu Avstro - Ogrske, da se postavi na stran balkanskih držav ter si z dobrohotnostjo in dejansko podporo zagotovi prijateljstvo in hvaležnost napredujočih balkanskih narodov. Za to so nas naši nemški »prijatelji« proglasili za veleizdajnike in sovražnike avstrijske državne misli, češ, kdor je avstrijski patrijot, mora biti krven in neizprosen sovrag balkanskih narodov, zlasti pa Srbov. No, polagoma se je jelo jasniti tudi v glavah takozvanih avstrijskih »hura-patrijotov« in danes je tudi že med temi mnogo takih, ki poudarjajo isto načelo, ki smo ga mi zastopali od vsega početka. Tako je v včerajšnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora naglašal dr. Pattai, bivši predsednik avstrijskega parlamenta in eden izmed voditeljev krščansko - socijalne stranke, govoreč o naši zunanji politiki, med drugim tudi to - le: »Avstro - Ogrska bi se morala postaviti na stran balkanskih narodov in bila je nesrečna politika, ki je nam odtujila te narode. Mi ne potrebujemo gospodovalnega položaja na Balkanu, pač pa je nam potrebno prijateljstvo balkanskih držav. Neodgovorno je bilo postopanje naše diplomacije, ki je nas spravila v smešen položaj, da se moramo prepirati za malenkosti, dočim izgubljamo na vsi črti vsak vpliv. Kaj pa je Avstrija storila, da bi si pridobila simpatije balkanskih narodov? ... Da se brezuspešno trudimo in mučimo in da žanjemo samo mržnjo in sovraštvo, to je edini uspeh naše balkanske politike. Tako daleč smo že prijadrali v Avstriji!« — Tako je govoril eden izmed vodij tiste krščansko-socijalne stranke, katere glasilo »Reichspost« je ves čas balkanskih zapletajev ščuvalo in še danes huj-ska na krvavo vojno preti tistim balkanskim narodom, katerih prijateljstvo je nam, kakor priznava to sam dr. Pattai, tako nujno potrebno! To spoznanje je došlo sicer kasno, toda ne bilo bi še prekasno, če bi saj sedaj srečala pamet naše diplomate .. . Pa bojimo se, da pamet in avstrijski diplomat nista združljiva pojma.
'+ Bedastoče. Neozdravljivo boleha na možganih »Danzer's Armee-Zeitung«. Ni je številke, v kateri bi ne izlegla kakšne takšne budalosti, da je človek v resnih dvomih, če so še v redu kolesca v možganih onih ljudi, ki pišejo ta list. V svoji zadnji številki z dne 20. marca, je »Dan-zer's Armee-Zeitung« nanizala te-le duhovitosti, ki meje že na kompletno blaznost: »Ako bi naša politika ne bila čisto prestižna politika, ako bi bila državniško - dalekovidna, svoje moči se zavedajoča, jasna interesna politika, potem bi Avstrija lahko rekla: »Jaz sem silna in mogočna! Bolgarija bodi moja prijateljica! Pomagala ti bom. Ničesar ti ni treba odstopiti Romunski. Jamčim ti za posest osvojene Turčije, jamčim ti posest cele Makedonije s Solunom vred. Zagotavljam ti, da se bodo s tega ozemlja umaknili Grki in Srbi. Dam ti vrhu tega vso Jugovzhodno Srbijo. V Makedoniii stanujejo tvoji bratje, ti ne smejo postati Srbi. Ti bodi Velika Bolgarija! Romunska estani moj prijatelj! Pusti ozek in nerodoviten pas ozemlja ob Črnem morju! Dam ti za fo veliko več — vso severovzhodno Srbija Tam stanujejo Romuni! Črna gora ti dobiš Skader, ako se z nami zve-žeš, drugače ničesar! Avstrijska me« ja teče ob Moravi preko Skoplja ip Tetova do avtonomne, pod avstro* ogrskim protektoratom stoječe Albanije. S Solunom veže Avstrijo svobodna mednarodna železniška proga. Srbija pripada preteklosti! In na Balkanu je za večne čase mir in Avstrija lahko tam ponosno dviga i svojo glavo!  Brez boja ni zmage!
Kje so možje v Avstriji?« — Tako si predstavlja mali Kohnček v pra-porščakovi suknjici — avstrijsko politiko na Balkanu!   Ali   ni  to »za
poč't«?!
+ Resnica ali bajka? S strani,
0 katere resnosti nimamo vzroka dvomiti, smo prejeli iz Kotora to - le informacijo: »Iz povsem zanesljivega in avtentičnega vira vem, da je bila avstro-ogr. oklopnica Karel VI. v najbližji bližini turške križarke
Hamidie«, ko je le-ta bombardirala Sv. Ivan Medovanski in da je imela direkten ukaz priskočiti turški križarki v sili na pomoč, ako bi bila poškodovana. Oklopnice -Karel VI.« faktično ni bilo v pristanišču Tivtat v Času, ko se je vršil bornbardma na Medovo, takisto pa je res, da se je oklopnica vrnila v Tivtat pri Kotoru točno devet ur po končanem obstreljevanju medovanske-pristanišča«. Ali je ta informacija
csnica ali bajka? Kdo bi to vedel!
Toda pride čas, ko bodo tudi to skrivnost razkrili solnčni žarki.
— Nadvojvoda Evgen v Ljubljani. Včeraj se je mudil v Ljubljani nadvojvoda Rvgen, veliki mojster nemškega viteškega reda. Stanoval je v hotelu pri >Slonu«. Tu je včeraj opoldne sprejel v avdijenci župana dr. Ivana Tavčarja.
— Knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je od 1. aprila dalje za poletni čas odprta ob sredah in sobotah od pol 7. do 9. zvečer na Vožarskem potu št. 2. Knjižnica ima na razpolago vso novejšo slovensko literaturo, založena je pa tudi dobro z lepimi hrvaškimi in nemškimi knjigami. Ure z\ eČer so se podaljšale, da morejo v knjižnico zlasti uslužbenci iz trgovin in obrti. Ta mesec je knjižnica odprta še danes zvečer in v nedeljo dopoldne.
— Kako se godi našim reservi-stom na jugu Avstrije? Reservist iz Hercegovine nam piše: Dosti so že pisali razni časopisi o žalostnem položaju reservistov, ki prezebajo po slabih, provizorično napravljenih stanovanjih tu doli na jugu Avstrije.
1 >a. reservisti prezebajo tu in preklinjajo one, ki so krivi, da so morali zapustiti svoja domača ognjišča. Slaba stanovanja, hrana, slaba obleka, pomankljiva obutev — so stvari, ki se nikakor ne strinjajo z vojaškimi predpisi — so stvari, na katere pač oni reservisti, ki so bili vpoklicani v letu 1912—13 pod orožje, nikdar ne bodo pozabili. Tako r. pr. posteljne rjuhe se kar po dva in celo več mesecev ne zamenjajo z Čistimi, svežimi, kar bi se po § 49. službene knjige L — 4 moralo zgoditi vsaj mesečno enkrat. Da potemtakem niso uši in enaki neprijeten mrčes nenavaden <:'osc pri naših. reservistih, je samoob-sebi umevno. Toda vse to bi še voljno prenašali, ako bi se z nami vsaj človeško postopalo. Čujte, s kakimi priimki pitajo nas uboge oOletne re-serviste naši oficirji! N. pr. ritinoj-ster F.: »Die ganze Eskadron nie-dersehiessen und neu aufstellen«,»icb v/iinseh' mir nur noch Priigelrecht«; poročnik K.: »Verfluchte Bande«, > Anarhisten«; poročnik P.: »Halien Sie das Maul!«, »Sie Luder- itd. Po-iočnik K. je mož češke rodbine, z 20 krpami »zatlikauo« vojaške suknjo, potlačeno, blatno kapo, raztrganimi čevlji in zarjavelo, skrhano sabljo — pa nestrpen sovražnik vsega, kar je slovanskega. Mož rad pokončuje alkohol in ljubi ženske — a uniforma mu je deveta briga. In tretji poročnik P.! Pesti stiskajo reservisti, ako le Čujejo ime P. Na vse mogoče načine muči svoje reserviste. Za vsako malenkost prisodi po 7 dni samotnega zapora in odredil je, da se ima ta kazen čez velikonočne praznike od-sedeti. A te dni jo je pa pošteno izku-pil. Nekega dne je svojemu oddelku prečital takozvano dnevno poveije, ki jc določevalo novelja za vaje prihodnjega dne. Bil je pa popolnoma nerazumljiv in zaraditega je stopii neki četovodja pred poročnika in ga ponižno prosil za natančnejša povelja,  na kar ga je poročnik nahrulil:
Halten Sie das Maul!« Četcvodja, poleten mož, lastnik večjega premo-^okopnega podjetja, je to tako razburilo, da je zaklical: »Nein! Ich ireide gehorsamst, dass ich kein Maul hab'*. Mladi poročnik je dal na to četovodjo zapreti in je vložil proti niemu kazensko ovadbo. A ves oddelek vojaštva se je zavzel za četovodjo in j)ismeno potrdil poročniko-vo sirovost napram moštvu. Vsa stvar je sedal v rokah garnizijskega sodišča v Mostarju.
Malo odgovora. Prijatelju »Zar-je«Jci piše o vodovodni draginji v Sp. Šiški, svetujemo, da se obrne do g. nadzornika Vodovodne zadruge Anton Kristana, morda mu bode imenovani gospod vedel svetovati in najti »kamen modrijanov«. — Šišenski občinski zastop je ukrenil vse potrebne korake, da pride vodovod v občinsko režijo, njegova krivda pa ni, če deželni odbor vosvodinie Kranjske
ne dovoli občini prevzeti vodovoda. Toliko za enkrat, sicer bodemo pa o tej stvari ob priliki obširneje poročali.
Nove ovadbe proti strojevodju Grogerju. Kakor čujemo, je slučaj neinško-nacijonanega pevca v Sp. Šiški in prijatelja perutnine po novomeški okolici, izzval po vsem Kranjskem toliko zanimanja, da dohaja dan za dnem sodišča iz raznih krajev cela kopica ovadb v kojih se izraža sum, da bi se bil Groger tudi neštevila drugih kokoši usmilil. Te ovudbe izhajajo skoro od vseh postaj, koder je ta strojevodja v zadnjem času vozaril vlak in koder so na siičen način kakor v novomeški okolici, že delj časa zginjale kokoši, purani in druga taka »živinca«. Tudi se sliši, da si gospodje v Novem mestu spričo tolikih ovadb niso mogli drugače pomagati, ko da so vrlega pevca iz znanega šišenskega omizja dali — fotografirati in bodo njegove slike v pomnoženi izdaji razposlali na vse dotične kraje, kamor vodi dozdevna Grdgerjeva sled. Najbrže bo mnogo teh ovadb kakor je to v sličnih slučajih že navadno, pretiranih, ah nekaj jih bo pa vendar obviselo na GrOgerju. V novomeški okolici so zdaj zlasti cigani veseli. Pravijo: vidite, mi smo pri vsaki taki tatvini rekli, da smo nedolžni, pa nam niste verjeli, zdaj pa imate pravega tička, ki ni naš.
Še en kurji prijatelj. Po Novem mestu so se v sredo razširile vesti, da je slavni kurji prijatelj Groger dobil konkurenta v poslu prijateljstva taje kuretnine. V noči od torka na sredo so baje pri Medvedu na Ločen-ski cesti doslej neznani prijatelji perutnine to hišo olajšali za več komadov razne perutninarske živali. Nekateri vedo ccio povedati, da so poleg perutnine vzeli tudi — mačko, ki je takrat ležala blizo kurnikov. Pa vse to še ni nič proti temu kar se o tej dozdevni tatvini še govori. Pravijo namreč, da so oboževalci zaprtega Grogerja ta »obisk« na Ločen-ski cesti nalašč vprizorili, da bo Grogerjev zagovornik državnemu pravdniku lahke povedal, da to nikakor ne gre. vse kurje tatvine naprtiti le ubogemu Grogerju, kajti n. pr. te tatvine na Ločenski cesti Groger gotovo ni mogel zagrešiti, ko je bil tako dobro zavarovan v preiskovalnem zaporu. Upamo, da se bo kmalo dognalo, kaj je vsaj na prvih vesteh giede tatvine na Ločenski ce-sri resnice.
Nogometna tekma med Angleži in Hrvati v Zagrebu. Na velikonočni ponedeljek se je vršila v Zagrebu zanimiva nogometna tekma med mo-štvom angleškega »Northern Univer-sity Football Club« in »Hrvaškim akademičnim športnim klubom.«Tek-ma je izpadla nepričakovano dobro za hrvaško moštvo. Hrvati so zmagali z lahkoto, resultat tekme je bil 1 . 0.
Kinematograf »Ideal«. Na sporedu današnjega »Socialnega večera« je velikanska privlačnost »Ljudje med ljudmi«, senzacijska drama v 4 dobah (12 dejanjih), po Viktor Hugo-jevem romanu »Les Miserables«. Ta orjaški film je čez 4000 metrov dolg in se bo predvajal v 4 oddelkih in sicer vsak petek 3 dejanja. To umetniško delo je povsod kar najbolje uspelo in obiskovalce v vsakem ozi-ru zadovoljilo. Ostale točke sporeda so prvovrstni naravni, poučni in komični posnetki in se vsakemu priporoča, da si ogleda ta spored. — Jutri nov spored z Asto Nielsen v filmu »Komedijanti«.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 16. marca do 22. marca. Novorojenih je bilo 16, mrtvorojenih 4, umrlo jih je 19, med temi 12 domačinov. Za davico je umrl 1, za jetiko 3, med temi 1 tujec, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1 in ostali za različnimi boleznimi. Za infekci-joznimi boleznimi so oboleli 3 in sicer 1 za ošpicami, 1 za škrlatico in 1 za vratico.
V mestni klavnici so zaklali od
9. marca do 16. marca: 67 volov, 5 bikov, 4 krave, 157 prašičev, 113 telet, 15 koštrunov in 68 kozličev. Vpeljali so v klavnico 250 kg mesa, 1 zaklanega prašiča, 59 zaklanih telet, 1 koširuna in 26 kozličev.
Nagla smrt. Samska delavka v tobačni tovarni Marijana Čepelni-kova, rojena 1869. v Vižmarjih ter pristojna v št. Vid, je že nekaj dni tožila za slabostmi. Včeraj okoli poldneva je slabosti zopet tako občutila, da so jo morali iz dvorane privest« v sobo za zdravniške preiskave, kamor je takoj dospel tovarniški zdravnik gosp. dr. Košenina, ki ji pa ni mogel več rešiti življenja in je takoj izdihnila. Zdravnik je konstato-val, da jo je zadela srčna kap ter je bila s privoljenjem mestnega fizikata prepeljana v Št. Vid.
Neprevidna Jezdeca. Predvčerajšnjem dopoldne sta dva prostaka 17. pešpolka po Nadvojvode Friderika cesti tako neprevidno jezdila, da
je en konj sunil mimoidočega, 67 let starega hišnika z Dolenjske ceste Št. 8, Matijo Bučmana, vsled česar je padel in se tako poškodoval, da so ga morali odvesti na njegov dpm.
Prevesten. Predvčerajšnjem zjutraj je stražnik na Rimski cesti ustavil nekega mehaniškega pomočnika, ki je imel na kolesu kar dve policijski številki, a nobene na svoje ime.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 25 Bolgarov. 45 Hrvatov je šlo v Sol-nograd, 900 Lahov v Spodnjo Avstrijo in na Ogrsko, 50 pa na Dolenjsko. 40 slovenskih tesačev je šlo v Romunijo, 30 Kočevarjev se je povrnilo pa iz Spodnje in Zgornje Avstrije. 25 Rusinov se je odpeljalo v Kanado.
Izgubljeno in ndjdeno. Gospa Alojzija Kosirnikova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K, srebrn obesek in poštni od-rezek. — Ga. Ida Pišlerjeva je našla ročno torbico z denarnico, v kateri je bila večja svota denarja in še nekaj drugih reči.
Zatekel se ie pes srednje velikosti, rjavo-črne barve, brez znamke. Lastnik ga dobi v gostilni »For-tuna« na Vodovodni cesti.
Zatekel se je mlad lovski pes, temnorjave barve, po prsih belo lisast. Odda naj se proti primerni odškodnini na Sv. Petra cesti št. 6.
Narodna obramba.
Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima letošnji redni občni zbor v nedeljo 30. marca ob 10. dopoldne v gostilni pri Lovru Šarcu (Rastohar-ju) na Karlovški cesti 19. Vabimo nanj vse člane podružnice in prijatelje naše šolske družbe.
Društvena naznanila.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj opozarja vse svoje p. n. člane, da se vrši letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 29. marca t. 1. ob 8. zvečer v restavraciji »pri Zlatorogu«, Gosposka ulica 3 (klubova soba) in jih vabi vljudno, da se ga polnoštevilno udeleže.
Društvo slovenskih učiteljic je imelo svoj občni zbor 20. t. m. Predsednica se spominja vseh činiteljev, ki so v pretečenem letu izdatno podpirali društvo pri njegovih prireditvah. Prebere se tajniško poročilo. Društvo je priredilo šesttedenski gospodinjski in tritedenski šivalni tečaj. Prvega se je udeležilo 14 učiteljic, drugega pa 16. Iz poročila blagajni-čarice je razvidno, da je imelo društvo v začetku leta 2283 K 34 v premoženja, med letom 758 K 28 v dohodkov, 722 K 15 v stroškov in da ostane v gotovini še 2319 K 47 v. Za leto 1913 se opusti prireditev gospodinjskega tečaja, pač pa se namerava prositi »Društvo slovenskih zdravnikov«, da priredi samaritarski tečaj za učiteljice. Izvolita se poverjenici za črnomaljski in litijski okraj. Nato sledi predavanje gdč. Jerice Zemlja-nove »Vedenje pri jedi«. Gospodična je stvarno in nazorno pojasnila, kako se vede omikan človek pri zavži-vanju različnih jedi in pijač. Predavanje je spremljalo splošno zanimanje. Po razgovoru o razdelitvi dra-gmjskih doklad in razpravi o tajni kvalifikaciji, se zahvali predsednica poročevalkam in zaključi zborovanje.
Pomočniški zbor gostilničarske zadruge ljubljanske je imel v sredo popoldne v restavracijskih prostorih pri »Auru« v Wolfovi ulici redni občni zbor. Zborovanje je otvoril ob 3. načelnik g. Josip C a r I. Pozdravil je udeležence, posebno zastopnjka oblasti g. dr. Berce ta in namelt-nika obrtnega inštruktorja dr. Blode-ka g. dr. S t e s k o in delegata gostilničarske zadruge gg. Kavčiča in K r ž i š n i k a. Bridko se je pritožii načelnik nad malobrižnostjo članov in odbornikov, k; ne posečajo sej in občnih zborov. V očigled velikemu številu članov je bilo zborovanje slabo obiskano. Po prečitanem in odobrenem zapisniku lanskega občnega zbora je podal tajnik g. P i n -t a r letno poročilo o internem delovanju zbora. Zbor šteje 640 članov, mea katerimi je okroglo 350 žensk. K temu poročilu je pripomnil gosp. Kavčič glede strokovne šole za vajence. Bil je pri ravnatelju obrtne šole g. Šubicu, ki pa mu ni mogel da-| ti nobenega definitivnega odgovora, ker takrat prostori obrtne šole še niso bili razdeljeni. Pozneje pa se bo dala namera izvesti, umestno pa bi tiJo seveda obfniti se tudi na deželno vlado, ki bo morda še tudi kaj prispevala. Pri volitvi ki se je vršila z listki, so bili izvoljeni sledeči gospodje: za načelnika C ari Jos., za odbornika v pomočniški odbor Do-v e č a r Kari, za odbornika v odbor* pomočniške     bolniške blagajne
Mastnak Jos. in Tratnik Mirko, za namestnika pa Barnard Franc in G r e f Hen., za odbornika v nridzorniški odbor pom. bol. blagajne Zupan Jos. in S e d e j Jakob, za namestnika pa Gajšek Jos. in D e r m e r Ivan, za odbornika v razsodišče Sobotkiewicz Kari in za odposlance v zadružni občni zbor C a r 1 Jos., D o v e č a r Kari in K u z m a Al. — Nato se je vršil občni zbor »Pomočniške bolniške blagajne«. Po prebranem in sprejetem poročilu lanskega občnega zbora je poročal tajnik Pintar o delovanju bolniške blagajne. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje blagajna okroglo 650 članov, med temi 450 žensk. Prošenj za pomoč je bilo vloženih 600, število dni, za katere se je izplačala bolnikom podpora znaša 2800, dalje je bilo 12 porodov, 2 Člana pa sta umrla. Razsodišče v letu ni imelo posla. — Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imela blagajna 12.194 K 95 v dohodkov, vštev-Ši 283 K od predlanskega leta ostale gotovine, 9301 K 99 v izdatkov, prebitka 2892 K 96 v. Skupno premoženje blagajne znaša 21.717 K 75 v in se je od lanskega odnosno predlanskega leta zvišalo za 3380 K 31 v. Na predlog pregledovalca računov g. B o 1 e t a Jak. je dobil blagajnik, odnosno odbor absolutorij. Končno je občni zbor pooblastil odbor, da raz-motriva vprašanje glede bolniških podpor, ki naj bi se plačevale v bodoče mesto 20 tednov 26 tednov m stavi pri prihodnjem občnem zboru tozadevne predloge. S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno.
Deželna zadruga izdelovalcev sodavode na Kranjskem ima redni cbčni zbor v četrtek, dne 17. aprila cb pol 10. dopoldne v gostilniških prostorih tačasnega zadružnega načelnika Gošparja Bolteta v Ljubljani, Rimska cesta št. 17.
Iz Kamnika pri Preserju. Opozarjamo si. občinstvo, da ponovi telovadni odsek »Sokol« Kamnik-Pre-serje na Belo nedeljo ob 4. uri popoldne burko »Nemški ne znajo«. Drugi spored bo nov. Zato se nadejamo zopetne velike udeležbe. Na zdar! Odbor.
Frosveta.
Iz gledališke pisarne. V soboto, dne 29. marca (par) Puccinijeva velika opera »Tosca« z gospo Nordgar-tovo v naslovni vlogi. Njeno izborno petje in temperamentna igra sta napravila pri prvem nastopu na občinstvo globok vtisk. V nedeljo popoldne ob 3. (izven abonnementa, za lože par) vesela opereta »Jesenski manever« z gdč. Fantovo v vlogi prostovoljca Marosija; ob 7. zvečer (nepar) zabavna, priljubljena burka »Pred poroko«. V ponedeljek zadnja predstava (par) »Madame Butter-fly« z gospo Irmo Polakovo iz Zagreba kot gostom.
Slovensko gledališče. Včeraj je pela naslovno vlogo Puccinijeve opere »Tosce« gospa Lili Nordgartcva, priljubljena znanka iz prejšnjih sezon. Njeno gostovanje dela našemu odru vso čast. Gospa pevka je obvladala svojo igralsko in pevsko nalogo s sijajno rutino in se povzpela zlasti v drugem dejanju do krepkih in mogočnih uspehov. Bila je prava rimska Tosca, ki kipi v temperamentu. Poklonili so ji rože in jo hvalili z gromkim in presrčnim aplavzom. Obisk je bil izboren.
Razne stvari.
* Pastir postal milijonar. Iz Montpellierja poročajo: Bivši pastir vasi Literne je podedoval po svojem očetu, o katerem ni vedel, da še živi, 37 milijonov frankov.
* Gledališče se podrlo. Iz Pariza poročajo: V Saint d' Angely se je predvčerajšnem podrlo gledališče. 600 oseb je bilo na tribuni. 300 oseb je bilo težko ranjenih.
* Samomor princa VVindisch-graetza. Iz Rima poročajo: O vzroku samomora princa Windisch-graetza pripovedujejo, da je bil princ zaljubljen v neko krasotico rimske aristokracije. Ker ga pa ta ni hotela, se je ustrelil.
4 Orožnik ustrelil vojaka. Iz Keszthelyja poročajo: Orožniški stražmojster Franc Varga je ustrelil huzarskega korporala Rud. Maierja, ki je na cesti ekscediral. Varga je hotel Maierja odpeljati v vojašnico, toda Maier mu je grozil s sabljo, na kar ga je Varga ustrelil.
* Notarja aretirali zaradi velefe-dajstva. Iz Zemuna poročajo: Notarja v Deču v Sirmiji, Marka Masi-ča, so zaradi veleizdajstva aretirali. Baje je nekaterim prebivalcem v Dečd prigovarjal, naj se izselijo v Makedonijo, ter jim pravil, da j; tam večja svoboda nego na Ogrskem. Mož se pač ni zmotil
Uelifco neurje v Ameriki.
Iz Novega Jorka poročajo: Po zadnjih poročilih iz prepravljenih krajev je položaj v Peru in Indiani neizpremenjeno obupen. Tudi v Dav-tonu je položaj še vedno brezupen. — !z Chicaga poročajo, da je povodanj odrezala postaje zahodne železniške proge v Indiani in Ohio. Ni upanja, da bi vode kmalu padle. Poročila iz Ohia in Indiane poročajo o groznih položajih. Mnogo tisoč oseb trpi lakoto in na raznih kužnih boleznih. V večini poplavljenih mest divjajo požarji. Mnogo tisoč oseb je bilo usmrčenih. Najmanj četrt milijona oseb je brez postrešja. ZeleznišKi promet je popolnoma ustavljen. Škodo cenijo za sedaj na 160 milijonov mark. Nadalje opročajo, da je mesto Davton skoro popolnoma porušeno. 25. t. m. je celo noč gorelo. 50.U00 oseb se je drenjalo v najvišjih nadstropjih hiš, brez luči, brez vode in brez živil. Vladal je grozen mraz. Neprenehoma so se trudili, da rešijo ljudi v čolnih. Število mrtvih cenijo tu na 500 do 2000. Mnogo oseb je bilo usmrčenih tudi v onih delih mesta, kjer stanujejo inozemci, ki niso hoteli navzlic nevarnosti zapustiti stanovanj. Navzlic temu, da so jih svarili, da se bo jez porušil. Ko se pa je jez porušil, je voda vdrla na ceste ter jih poplavila deset metrov visoko. Mnogo hiš je bilo v trenutku odplav-ljenih. Dolge vrste hiš, ki so bile pre-obljudene, so le še razvaline. Mnogo hiš je do strehe pod vodo.
Dozdaj še niso mogli dognati, koliko ljudi je ponesrečilo in kako velika je škoda. Reševalna dela so sploh onemogočena. Predvčerajšnjim zvečer je v nekem hotelu v Davtonu izbruhnil požar. Hotel in 200 oseb je zgorelo. Zupan v Davtonu je prosi! za dinamit, da razstreli poslopja. Ki so izpostavljena ognju. Iz Pittsburga poročajo, da je več sto industrijskih naprav pod vodo, tako da so morali ustaviti delo. 50.000 nastavljencev je brez dela. Velik del mesta \Vheelina v Zahodni Virginiji je poplavljen.
Izpred sodišča.
Klerikalne volilne sleparije v Mostah pri Ljubljani   pred   kasacijskim sodiščem.
Kakor smo že poročali so klerikalci pri občinskih volitvah v Mostaii goljufali. Pred ljubljanskim dežehnm sodiščem je bil svoječasno obsojen zaradi volilne sleparije posestnik in paznik v prisilni delavnici Ivan Grenek na 5 dni zapora, ker je samovoljno izpolnil glasovnici dveh volilcev. Mož je dejanje pri obravnavi v Ljubljani priznal, imel pa je, ko je bil obsojen, prav kot pristen in brumen klerikalec, drzno čelo, da je vložil ničnostno pritožbo.
V ti pritožbi je navajal ta klerikalni poštenjakar moščanski, da s tem, da je samovoljno izpolnil glasovnici, ni oviral ali otežkočil volirve omenjenih volilcev, marveč jima je volitev še le olajšal, ker juna ni biio treba pisati. Tudi je dobro vedel, da sta oba volilca klerikalca in da jima •bo gotovo ustreženo, če jima napise na glasovnice slavne klerikalne kandidate.
Toda kasacijsko sodišče je bilo drugega mnenja kot naši naivni klerikalci.
Kasacijskemu dvoru je predsedoval dvorni svetnik dr. pL Zvvkdi-nek. Zastopnik generalne prokuratu-re višji deželno sodni svetnik Okre-tid je izvajal približno sledeče: Tu ne gre samo za formelno izpolnitev glasovnice, katero, res lahko delo je obtoženec volilcema prihranil, marveč gre v prvi vrsti za izvrševanje politične pravice volitve v gotovem smislu. Če se upošteva to dejstvo, je obtoženec volilcema izvrševanje volilne pravice otežkočil, kajti volilca sta imela pravico voliti tudi drugače, kakor pa jima je predpisal prepo-strežljivi obtoženec, bodisi da je to storil z njihovim privoljenjem ali ne.
Kasacijski dvor Je ničnostno pritožbo zavrnil in potrdil obsodbo ljubljanskega sodišča.
V razlogih poudarja kasacijski dvor, da hoče zakon varovati prostost volitve v absolutnem smislu in to ne samo do Izpolnitve glasovnice, marveč do trenutka faktične volitve. Če bi bila omenjena volilca, kljub temu da pripadata isti politični stranki kot obtoženec, svoje politično mišljenje glede volitve tik pred volit-vijo spremenila, kar jima je prosto, bi bila morala iskati druge glasovnice, in to bi jima bilo gotovo otežilo izvrševanje volilne pravice0 Da pa je storil obtoženec dejanje baje v dobri veri, ni za kazniv dejanski stan me-rodajno, kajti tudi če bi bil obtoženec trdno uverjen, da sta volilca popolnoma zadovoljila z izpolnitvijo njihovih glasovnic, tvori to izpolnjenje kljub temu otežkočenja prdstega
1 vrševanja voiijne pravice.
70. Štev.
SLOVENSKI NAROD?
Tako Je govorilo kasacijsko sodišče na Dunaju; naši vrli klerikalci so za eno blamažo in za eno žrtev svojih volilnih sleparjev bogatejši, in uboki Orehek, ki se toliko peha za nehvaležno črno stranko političnih in verskih farizejev, bo moral svojih 5 dni vendar presedeti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vojna na Balkanu.
Osvojitev Odrina.
Sofija, 28. marca. Končne opera-eije proti Odrinu so trajale v celem 49 ur. Ujetih je bilo 51.000 mož, med temi 17 paš, 4 divizijski generali, 8 brigadnih generalov in 1220 častnikov. Med ujetniki se nahaja 64 nemških častnikov, 18 romunskih in 6 belgijskih. Bolgari so zaplenili 54.000 pušk, 620 topov in ogromne zaloge municije. Turki so baje razstrelili Se-liraovo mošejo. Sukri paša s celim generalnim štabom je bil odveden v Sofijo. Ker razsajajo v osvobojenem mestu razne nalezljive bolezni, je odpotoval v Odrin šef sanitetne oblasti, da organizira sanitetno službo s sredstvi, ki jih je že dovolilo narodno sobranje.
Odrin, JS. marca. Kralj se je pripeljal s posebnim vlakom pred Odrin. Vlak se je ustavil pred mestom, ker so Turki poskusili razstreliti most čez Ardo. Poskus se jim pa ni popolnoma posrečil. S kraljem so se pripeljali v avtomobilih v mesto tudi princi in generali Savov, Ivanov, Račev in Petrov. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Vozili so se skozi trume turških ujetnikov. Kralj je in>piciral bolgarsko vojaštvo. V vojaškem klubu je vrnil kralj Sukri paši sabljo s par laskavimi besedami ter čestital generaiu na junaštvu turških čet.
Sofija, 28. marca. Vojni minister c poslal kralju brzojavko, ki pravi: Zavzetje Odrina je krona, s katero je obdarovala previdnost junaško bolgarsko armado. Naša armada je s svojo brezprimerno bravuro dokazala, da je kri in meso naroda, katerega treznost in trdnost je občudova-
\red.ia. Uspeh, ki bo zavzemal \caiio v vojni zgodovini celega sveta .astno mesto, te posledica velikega truda Vašega Veličanstva, ki je pripravil armado za ta veliki uspeh.
Scfiia, 2S. marca. V Odrinu že »si u jejo bolgarske oblasti.
Carigrad, 28. marca. Zadnja ra-^iotelegratična brzojavka Šukri paše 25. t. m. se glasi: Sovražnik je pričel z ljutim naskokom. Vrši se krvava irka. Ne vem kako se bo končala. Le bodo imeli Bolgari uspeh bom razstreli! vse utrdbe in ne bom pre-nusitl, da bi sovražnikova noga storila na naša sveta mesta. To je moja zadnja brzojavk?. Razdiram aparate, udar bodo prišli Bolgari v Odrin, odo našli le razvaline, pedminirane > smodnikom.
London, 28. marca. Dailv Tele--raph poroča obširno o padcu Odri-na ter konstatira, da so pred vsem rnske havbice in srbski topovi raz-? rcliii utrdbe il\o, da ie bil generalni naskok mogoč. List zatrjuje, da so Srbi in Bolgari že v ponedeljek vdrli v mesto.
Carigrad, 28. marca. Vlada jc izdala še le včeraj oficijozni komunike, v katerem priznava padec Odri-;a. Komunike pravi, da leži pod razvalinami pokopana cela turška armada s Sukn pašo, tako da sovražnik ne bo imel veselja zasesti musliman-sk ; mesto, ker so same razvaline.
Berolin, 28. marca. Bivši francoski vojni minister Messiny odpotuje v Odrin, da si ogleda padlo trdnjavo, nato odpotuje pred Cataidžo.
Boji pri Ćataldži.
Sofija, 28. marca. Bolgarske sprednje kolone pri Cataldži so pod-vzeie nov napad na turške čete in j:h vrgle nazaj do Karasnja. Mesto Ca-taidža je v rokah Bolgarov.
Carigrad, 28. marca. Boji na se-\ ernem krilu pri Cataidži trajajo naprej.
Pariz, 28. marca. Bolgarski poslanik dr. Stanciov naznanja v »Echo de Pariš«, da bo udarila sedaj bolgarska armada s četami, ki so vsled padca Odrina proste, in z vsemi oblegovalnimi topovi, takoj na ča-taldške utrdbe in na Carigrad.
Carigrad, 28. marca. Turška po-ročila pravijo, da so bili zadnji boji nri Cataldži samo boji predstraže. Jedro turške armade se drži še na utrdbeni črti.
Kadikei, ki dominira nad Silvrijo ni bil kakor se je izkazalo najbrže nihdar v tej vojni v turških rokah.
Poročilo pravi nadalje, da so se turške čete pri Cataldži res umaknile, ne ve se pa, če so Bolgari Cataidžo samo zasedli. Levo turško krilo se nahaja z znatnimi četami med obalo Marmarskega morja  in jeze-
rom pri Arnavtkeju,  ter bo najbrže
zopet pričelo z ofenzivo.
Carigrad, 28. marca. Cei dan se sliši grmenje topov; bolnišnice so prenapolnjene, razpoloženje v Carigradu je obupno. Veliki vezir tolaži ljudstvo, da so turške pozicije pri Cataldži tako trdne, da Jih ni mogoče premagati.
Berolic, 28. marca. Bolgarski krogi zatrjujejo, da so Bolgari trdno odločeni izsiliti podpis mirovnih pogojev eventualno v Carigradu samem.
Bitka pri Cataldži.
Sofija, 28. marca. Ob čataldški obrambni črti so Bolgari prekoračili reko Karasun ter predrli glavno obrambno črto. Zatrjuje se, da se je pričela velika bitka tudi pri Galipoli.
Carigrad, 28, marca. Bitka severno od Čataldže se še vedno nadaljuje.
Sofija, 28. marca. Bolgarska armada je prodrla do Bujuk-čekmetža in je na potu proti Lksinu.
Skader.
Petrograd, 28. marca. Poročevalec »Večernega Vremena« na Cetinm brzojavlja po avdijenci pri kralju Nikolaju, da je ta izjavil, da se tudi v očigled zedinjeni Evropi ne bo odločil odpovedati se Skadru, ki pomeni za Črno goro   živliensko vprašanje.
Kotor, 28. marca. Pr *d Skadrom so bile operacije tudi včeraj ustavljene. Kralj Nikolaj je včeraj dolgo konferiral z ruskim poslanikom Oiersom.
Carigrad, 28. marca. Avstrijski veleposlanik je včeraj naznanil porti željo Avstrije, da naj porta naroči Essad paši, da pusti civilno prebivalstvo iz Skadra. Zatrjuieje se, da je porta odgovorila, da prepušča tozadevno Essad paši popolno svobodo.
Petrograd, 28. marca. Politični krogi zatrjujejo, da bo kralj Nikolaj odgovori! na demaršo velesil da se pod nobenim pogojem ne odreče svojim zahtevam glede Skadra.
Proslava v Sofiji.
Beigrad, 2Š marca. (Izvirno poročilo.) Včeraj je bila slovesna služba božja radi padca Odrina v cerkvi kralja Miljutina. Po službi božji je množica priredila velike ovacije vladi. ministrskemu predsedniku Gešovu in srbskemu poslaniku dr. Spalajkoviču. Ministrski predsednik Gešov in srbski poslanik dr. Spalaj-kovič sta si medsebojno čestitala k zmagi zavezniškega orožja. Pred srbskim poslaništvom so se ponovile ovacije. Splošno se priznava, da se je srbska vojska briljantno držala in uradno se naglasa, da so Srbi zavzemali utrdbe, dasi to ni bila njih naloga. Šukri paša je ponudil kapitulacijo 20. srbskemu polku zato, ker je bil le-ta najbližji. Ministrski predsednik Pašič je včeraj brzojavno čestital k sijajni zrnati. Ves Beigrad je v zastavah.
Bolgarska pohvala srbskim junakom.
Beigrad, 28. marca. (Izvirno poročilo.) iz Sopje telefonirajo, da vlada v tamkajšnjih vojaških krogih največje občudovanje za srbske vojake donavske divizije, ki so z neverjetnim vzletom duha in z nepopisno bravouro in neustrašnosijo zavzemal} odrinske utrdbe in osvojili eno najmodernejših in največjih forov Papas-tepe. V bolgarskem vojnem ministrstvu govore z največjo poli zalo o srbskem junaštvu.
Zarota v Carigradu.
Pariz, 28. marca. Iz Carigrada poročajo: V nekaterih hišah v bližini Stambula so našli večje množine dinamita. To dejstvo potrjuje policijo v njenem sumu proti vojaški ligi, katere kolovodje so zaprti, da namerava liga izvršiti nasilja proti vladi, če se izve o padcu Odrina. V Stambulu so našli tudi letake, ki pravijo: »Zakrivajo ti, moj narod, grozno resnico. Grobovi sultanov so onečaščeni Ui so v rokah nevernikov. Sultan in njegova izdajalska okolica se pripravila na beg v Brtiso. Pomagajmo si sami!«
Srbski ranjenci.
Beigrad, 28. marca. (Izvirno poročilo.) Del srbskih ranjencev bo ostal v Nišu in v Vranji, kjer so začeli že včeraj izpraznjevati bolnišnice in od koder je bilo več ranjencev odposlanih v Beigrad. V Belgradu so adaptirali več poslopij za bolnišnice. Sanitetni vozovi so že odšli pred Odrin, kjer prevzemo ranjence izza zadnjega naskoka na Odrin. Ti vlaki se vrnejo v Beigrad v nedeljo.
Sanitetni materijal za Odrin.
Beigrad, 28. marca. Na zahtevo poveljništva bolgarske vojske sta odšla dva popolnoma opremljena sanitetna vlaka v Odrin. Včeraj sta se morala odpeljati še dva sanitetna vlaka, ker je število ranjenih zelo veliko.
Narodnostni odnošaji v Debru.
Beigrad, 28. marca. (Izviro poročilo.) V zadnjem času se ie vršilo z
največjo skrupuloznostjo in v prisotnosti Turkov in Arnavtov splošno ljudsko štetje v novoosvobojenih pokrajinah. Po izvršenem ljudskem štetju v okraju Debar šteje ta okraj v celem 31.805 ljudi, od teh jih je 9494 Srbov, 16.592 Mohamedancev, torej skupaj 26.086, nasproti 5719 Arnavtov. Okraj šteje 70 vasi, od teh jih je 17 srbskih, 16 arnavtskih, ostale so mohamedanske ali mešane. Izmed rnohamedanskih vasi jih 28 ne govori ne turško, ne arnavtsko. Izmed 16.592 Mohamedancev jih govori 12.318 srbski in samo 4274 turški. Arnavtski govori samo ena petina vsega prebivalstva. To ljudsko štetje dokazuje, da je Debar po pretežni večini naseljen od srbskega prebivalstva.
V Aibaniji. Beigrad, 28. marca. Krščansko prebivalstvo Albanije, ki se priznava za Srbe,   je dobilo oa srbskih vojnih oblasti Martinijeve puške.
Diplomatični pritisk velesil.
London, 28. marca. »Times« prinaša oficijozni članek, ki urgira pespešitev diploma t i ene akcije velesil Članek pravi, treba bo par robatih besed, dolžnost velesil je, da preprečijo zavzetje Skadra. Tudi bojem pri Cataldži bo treba napraviti konec, sicer se podere vsa avtoriteta Evrope.
Čaš za razmišljevanja in nasvetov je potekel. Sedaj je treba odločilnih dejanj, sicer se bodo vršila pogajanja in protokoHranja tako dolgo, kakor bo nesla sreča bolgarskega orožja pred Cataidžo.
Mirovna pogajanja.
Dunaj, 2S. marca. Politična korespondenca poroča iz Sofije, da so se zavezniki glede mirovnih pogajanj zedinili. da so pripravljeni ustaviti vojne operacije. Odgovor se izroči prihodnje dni velekabinetom.
Sofija, 28. marca. Glede vzhodnih mej zahteva Bolgarska črto ki bo zasigurala Bolgarski dobre strategič-ne pozicije. Bolgarksa proponira črto od Sarosa do Midije.
Bolgarsko - romunski spor.
Petrosrad, 28. marca. »Rječ« izve: Iz privatne izmenjave mnenj med poslaniki in Sazonovom se da sklepati, da bo ostalo mesto Silistri-ja najbrže bolgarsko, pač pa bo dobila Romunska utrdbe. Najbrže bo dobila Romunska tudi večji kos obali Črnega morja, kakor ga je hotela Bolgarska izpočetka odstopiti, nikakor pa ne do Balčika, kakor je to Romunska zahtevala.
V Carigradu.
Petrograd, 28. marca. Po poročilih ruskega veleposlanika v Carigradu je situacija v Carigradu silno težavna, veleposlanik napoveduje izbruh resne revolucije.
Carigrad, 28. marca. Tajna policija je zasledila novo zaroto. V predmestju Ejup so našli skladišče bomb; 30 oseb je aretiranih, zarotniki so hoteli razstreliti visoko porto. V krogih lige doiže Mladoturke, da so sami aranžirali zaroto, da lahko postopajo proti neljubim političnim nasprotnikom.
Kralj Juri t.
Atene, 28. marca. K pogrebu kralja Jurja so dospeli kot zastopniki tujih vladarjev princa Joahim in Henrik Pruska, baron Burian, infant don Carlos, veliki knez Dimitrij Konstan-tinovič, princ Valdemar Danski in Roiand Bonaparte. V torek prispe z italijansko vojno ladjo tudi grof Tu-rinski. Prihodnje dni prispeta prestolonaslednika Aleksander srbski in Boris bolgarski.
Izpremembe v dip!omatičnih krogih.
Carigrad. 28. marca. Mahmud Muktar paša je imenovan za veleposlanika v Berolinu.
Pariz, 28. marca. Tajnik v zunanjem ministrstvu dela Roche Vernet je imenovan za poslanika na Cetinju.
Klerikalni in pravaški sestanak v Opatiji.
Opatija, 28. marca. Na klerikalno pravaškem sestanku, ki se ga udeležujejo skoro vsi slovenski klerikalni poslanci in odposlanci hrvatske stranke prava, razpravljajo v prvi vrsti o jezikovnem vprašanju v Bosni. Pravaši so predložili načrt posebne spomenice, ki naj bi se poslala prestolonasledniku Franu Ferdinandu. V tej spomenici se ga poziva, naj preskrbi za zopetno uvedbo ustavnih svobodščin na Hrvatskem, zakaj sicer se je bati, da je sedanja hrvatska generacija zadnja, ki upa doseči svoje narodne cilje v okviru avstro-ogrske države. Ta načrt je bil odklonjen. Dr. Šusteršič in dr. Mandič sta poročala o stališču dunajskih me-rodajnih krogih o jugoslovanskem vprašanju. Glede bosanskega jezikovnega vprašanja se je sklenilo, naj se deluje za kompromis. Kakor se čuje, se slovenski klerikalci zavzemajo za to, da bi Hrvatje dovolili, da bi ostala nemščina uradni jezik pri bosanskih železnicah.
Budimpešta, 28. marca. »Pesti Hiriap« poroča o klerikalnem sestanku v Voloski. Posebno interesantno je bilo poročilo dr. Mandiča o jezikovnem vprašanju bosanskih železnic. Izvajal je, da morajo hrvaški poslanci iz dinastičnih in strategičnih ozirov biti za nemški notranji uradni jezik. To zahteva tudi Dunaj, kjer se je ustvaril junktim med investicijskimi predlogami in nemškim uradnim jezikom. Da se hrvaški poslanci uklonijo ti zahtevi, zahieva tudi narodni hiteres, ker bi sicer služili srbski politiki, ki hoče z obstrukcijo provocirati uvedbo absolutizma v Bosni. Sestanek je soglasno sklenil, da naj ostane v veljavi nemški notranji službeni jezik na bosanskih železnicah. Poročal je potem tudi, ča ie vlada obljubila, da bodo morali znati vsi uradniki na bosanskih železnicah tekom 3 let hrvaško in da bodo v prvi vrsti nastavljeni le Hrvati.
Odpoved štajerskega dež. odbornika.
Gradec, 2S. marca. Deželni odbornik štajerski in finančni referent dr. Leopold vitez Link je odložil svoj mandat, naslednik je dr. pl. Cban.
Čehi in padec Odrina.
Praga, 28. marca. Češki listi poživljajo javnost, da naj zbira za sirote padlih bolgarskih junakov in da naj korporacije brzojavno čestitajo bolgarski vladi.
V gospodarskem odseku mesta Prage je bil stavljen včeraj predlog, da naj mesto v spomin na padec Odrina ustanovi konvikt za jugoslovanske dijake, zlasti za dijake trgovske vede. Mestni svet se bo bavll s tem predlogom.
Gališka volilna reforma.
Lvov, 28. marca. Zdi se, da je malo upanja, da se uresniči gališka volilna reforma. Če se reforma ne izvrši, bo gališki deželni ^bor najbrže razpuščen. Tudi na izvedbo finančne reforme bi vplivali dogodki v Galiciji.
Lvov, 28. marca. Prihodnja seja gališkega deželnega zbora se vrši 2. aprila, glavna skupščina poljskih de-žehiOzborskih in državnozborskih poslancev dne 3. aprila, seja odseka za volilno reformo pa 4. in 5. aprila.
Šleski deželni zbor.
Opava, 28. marca. Včeraj ob 10. dopoldne je otvoril deželni glavar grof Larisch nadaljevanje 45. sesije šleskega deželnega zbora.
Novi namestnik na Tirolskem.
Dunaj, 2S. marca. Cesar je imenoval namestništvenega svetnika v p. grofa Friderika Toggenburga za tirolskega namestnika.
Povsod preosnove pri vojaštvu! Berolin,  28.  marca. Vojaške predloge bodo najkasneje danes objavljene.  »Tagliche Rundschau« poroča, da bodo znašali tekoči stroški
185 milijonov, enkratni stroški od 890 milijonov mark. Število zahtevanih novincev znaša baje 63.000 mož.5
Pariz, 28. marca. Listi poročajo; da bo naznanil ministrski predsednik dogovorno z vsemi svojimi kolegi vojnemu odseku zbornice, da je sklenil vojni minister na podlagi člena 33 zakona iz leta 1905, da se pridrži letnik 1910 pod zastavami. Ministrstvo si šteje za dolžnost, da na ta način dokaže zbornici potrebo triletne vojaške službe.
London, 28. marca. Glede eventualne mornariške pogodbe je izvajal Churchill v poslanski zbornici še, da bo na vsak način še enkrat predlagal pavzo v oboroževanju za leto 1914. ali pa, če bi bilo to preblizu, za leto 1915. Lord Churchill je nato naznanil, da se bo število moštva angleške mornarice zvišalo od 139.000 na 146.000 mož. Izjavil je nadalje, da želi, da se izrecno odkloni misel,da bi mogla Angleška kdaj dovoliti kaki pomorski državi, da bi mogla utes-niti s pritiskom na morju, angleški politični vpliv. Tako stališče bi brez dvoma dovedlo do vojne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. marca: Anton Kušar, bivši tovarniški mizar, S4 let. Dunajska cesta 25. — Marjana Čepelnik, delavka v tobačni tovarni, 44 let, Tr-i žaška cesta 12.
Dne 28. marca: Jera Dolar, brali jevka, 68 let. Pred škofijo 17. — Alojzij Logaja, sin tovarniškega delavca, 11 mesecev, Sv. Martina cesta št. 4.
Današnji list obsega 6 stran!.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
HsteoroloMeno botočiio
Višina nad morjem 306*-'
Srednji zračni tl&k 738 na
28.
2. pop. 731 0 9. 2V.: 731 5 !
7. zj. i 732-5
14-2 jp. m. jzahjpol obJaČ. 8-1 j si. jug jasio
58 ; si. svzh. ! oblačno
Srednja včerajšnja tempeiatura 10*9°. norm, 5 8°. Padavina v 24 urah 0-8 mrn. 1
ia preprodajalci, z dobrim nastopom, se sprejmejo v razpečavanie popolnoma novega, modernega predmeta za vsakdanjo rabo Iz* redno lahko delo. Zaslužek najmanf 3 B na dan garantiran, 1140 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«
trgovci'
deželi!
Redka prilika l     Redka prilika *
Prodajam vsakovrstne
ra£fjl@inicfc
500 kosov, sortiranih,.....K 12*-*
5C0    » » boljše vrste » 18-—
500    » » samo finejše » 25*—>
(Pri večjem odjemu še ceneje).
Na željo pošiljam tudi aa izbiro poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznar.i, kakšne želi imeti, vendai je primoran vsaj 500 kosov obdržati. —< Dalje priporočam vsakovrstni papir, od« femalne knfižice ter sploh vse v trgovino s papirjem spadajoče predmete po najnižjih cenah. EWT Vsakovrstne tiskovine t vizitke, pisma, račune, kuverte itd. najceneje izvršuje 92C
, l.Pevalen*. Ljubljana 4
& Židovska ulica ši. 4. v
Vprašajte
hišnega zdravnika, ki Vam potrdi, da v nobeni hiši ne sme manjkati zanesljivega razkužila. Za izmivanje ran in ranitev, za razkuževanje bolniških postelj, za damsko
intimno toaleto (irigacijo) je najboljši
L YSOF
1—2% raztopline. Lvsoform je preizkušeno, že desetletje prpoznano in znanstveno preizkušeno razkužilo.. Dobiva se z navodilom vred v vsaki lekarni in drogeriji, originalna steklenica 80 vinarjev. Zanimivo knjigo o „Zdravju in razkuževanju" Vam pošlje na zahtevo zastonj A. HUBMANN, referent ,,Lysoformwerke" Dunaj XX., Petraschgasse 4.
Girkven
Idlno morsko kopališče Jadranskega morja * 300 hi t morje ■egatočim dostopnim obrežjem s najfinejšim patkom po tlak.
:: Eldorado za slabotne otroke, ss
Natančna prospekte In pojasnila dale zdraviliška komisija.
• ■ • w •
pri Reki ob Adriji.
lito se s« fiolske počitnice navadno opremljeno
stanovanje
t j eno ali dve sobi s 4 posteljami v ljubljanski okolici, oziroma v bližini Ljubljane.
Ponudbe s ceno naj se pošljejo pod šifro
*,Po61tnlco" postno leteče, Ljubljana.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
Let, ik XXXIII. 0913).
(sta a j« po 4 p\ -0 obsoion v veliki oai&ork'. po eden pot » coesec ▼ svakih ter »teji wm leto p I io b, pol loto 4 K te b, fc.trt
leta s K 30 h. 2* vee ueevetr^ak- dežele 11 K 10 b n« leto Poeemesci sveaki ee dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Liublian?.
i
Za spomlad in poletje
priporoča tvrdka
r
Priporoča se
anton šaro
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica
Ljubljana, Selenburgora ulica S.
874
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah /V17IF\ITi; GROHARJEVE SLIK!
PRIMOŽA TRUBARJA
—   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
Visoka 66 cm in široka 55 cm Je naf-lepšl okras vsake slovensko niže. Ta reprodukcija Je sploh najlepša In naj-dovr&enefsa kar Jih imamo Slovenci.
Cena s pošto kron 3-20
MAROŠKA KNJIGARNA SumuT,
visoke cene se plačujejo pogosto za m oš k a in ženska sukna,
Česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroči sukna, kakor tudi vse platoe&O blago
2==== izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. =====
Zahtevajte torej, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna In poletna kOlekcila. — Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
925 Razpošiljalnica sukna
Franc Šmid, Kniov (Jagerndorf) 49, avstr. Šlezija.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo
235
:: izgotovljenih oblek ::
za gospode in dečke ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Ceniki zastonj in franko.
Ceniki zastonj in franko.
S
H
Motorno kolo
znamke »Neckarsulm« 2 3A HP, izborno ohranjeno, deluje brezhibno, 1115
se z mnogimi rezervnimi pritiklinami ugodno proda.
Ponudbe pod „Idealna vožnja 1115"
na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
moderno nakitene,
oHifce, kakor vse potreffle za modisfke
prodaja najceneje
Ljubljeno, Stari trg 11
Popravila točna in cena.
Parma
Koti katarom-hasul hripavosti- influenci
EMSKA WODA
za pirno zdravljenje in izvrstna namizna pijača.
EMSKA VRElŠKftSOL
DDflvuuisiu mm
ZA rnSMlK0PW.6«6RftHJLi»iHAlACUJud. DOB.VfiSt PDCZNHUH DMfflttJUl itd. CCH ZA5T K.SCHOFPER DUHA j Wz
Glavna zaloga: Mihael Kastner v Ljubljani,
Milijon
sadnih dreves
Jabolka 100 kom. od K 25 naprej, hruške, orehi, domač kostanj, breskve, češplje, marelice itd. kom. od 1 K naprej, 200.000 kokosov lepotnih In drevorednlh dreves, kos od 60 h naprej, 2 milijona lepotilnih grmov, ICO kosov od K 15 naprej. 20 milijonov akacij in gledlčl! 1000 kosov od
12 K do 55 K. Akacijske rastline (Heister) 250—500 cm vis. 1000 kom. 65—100 K.
13 milj. gozdnih sadik, smrek, belega in Črnega borovca itd. 1000 kosov od 3 K do 10 K. Hrasti (Stieleichen) 3 do 5 1. sadike 1000 kom. 15—25 K. Rastline (Heister) 150—250 cm vis. 100 kom. K 7, 1000 kom. K 65. Vrba, 1—3 1. sadike 1000 kom. 8 do 15 K. Pasmena perotnina in nje jajca za valjenje, 12 najbolj. preizkušenih pasem, lovski in domači fazani in njih jajca za valjenje. — Uustrovan cenovnik na zahtevo
zastonj in poštnine prosto. 970
Grof Žige Battbyanyja
graščinska uprava Csendlak p. Radgoni.
ki se je igrala že večkrat tudi v slovenskem dež. gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala  ponoviti, je ravnokar   izšla v založbi
arodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
lm K170, s poštnino 10 v w,
XXX. kralj, ogrska
državna dobrodelna loterija
za splošnokoristne in dobrodelne namene. Ta denarna loterija obsega 14885 dobitkov v skupnem znesku 475.000 K, ki se izplačajo
v gotovini. 1101
200.000 K v gotovini.
lavni
Dalje :
1 glavni dobitek..... K 30.000
1     . ...... „ 20.000
1 ...... , 10.000
1              . ...... 5.000
5 dobitkov s po K 1000  .  e K 5.000
5     .      .   . ,   500   .  . . 2.500
20 40 100 200 2500 12000
10 dobitkov s po K 250 . K
200 150 100 50 20 10
2.500 4.000 6.000 10.000 10.000 50.000 120.000
14885 dobitkov skupaj . .
Žrebanje bo nepreklicno dne 15. maja 1913. Srečka stane 4 krone.
K 475.000
Srečke se dobivajo pri kr. ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v
Budapeštl (glavni carinski urad), pri c. kr. avstr. loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu na Dunaju, dobivajo se pa srečke tudi pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postajah in pa skoro vseh trafikah in menjalnicah itd. na Ogrskem in po avstrijskih kronovinah. Igralni načrti se pošljejo na zahtevo gratis in franko.
BralJ. ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo,
Avstr. amerikan. » zaloga čevljev :: Prešernova nI. 52.
Jfaši čevlji po kakovosti, :: priložnosti in eleganci :: prekase vsako konkurenco.
Zaloga slovitih „PALMA* gumijevih podpetnikov,
33
4A