leto IV. (XI.), štev. 175 Maribor, pondeljek 4. avgusta 1930
'*haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č»k. z»v. v Ljubljani it. 11.4-09 ^•lj» masačno, prajeitan v upravi ali po pošti 10 Din, dotlavljan na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Poštnina piacana v gotovini
Cena 1 Din
-	 --------j	in	uprava:	Maribor,	Aleksandrova cesta »t.13
Oglati po tarifu
Oglasa sprejama tudi oglasni oddelak .Jutra" v Ljubljani, Prašsrnova ulica St. 4
Kako je v slovenskem Korotanu?
Tužna slika koroškega šolstva in po-Nemčevanja ob desetletnici plebiscita.
*	Bival sem dva tedna v Podjuni in železni kapli. Poznani več kmetov in tiskal sem jih. Vprašal sem za gospodarske razmere in marsikateri mi dejal, da bi bilo boljše, če bi bili *tetn prek« v Jugoslaviji. Našel sem ^aj mohorskih knjig in prosil sem 'h' naj mi jih posodijo, češ kmalu jih [ftem. In kakšen odgovor sem dobil? “^imejte jih, saj mi stari jih že sko-$ na pamet znamo, tolikokrat smo j'11 PreČitali, mladi jih pa ne razume-
?0,«C Mptnčlro /Grimma nfraIrvictinna
*	Nemška oziroma utrakvistična šo d. v slovenski Koroški je spravila lju-?1 tako daleč, da ne znajo ne nemški n ne slovenski. Niso še mogli popolna ubiti narodne zavesti, pač pa ;°. ubili znanje slovenskega jezika v da naši ljudje, in sicer £iso zmožni čitati slovenskih *ar se pravi, da so takorekoč ^e&i in izpostavljeni popolnoma vpli-iz Celovca. Vsaka pomoč z naše ®trani z literaturo in sličnim bo v de-?e«h letih nemogoča, ker ljudje ne -P. o več razumeli književne sloven-j.^ne. Ponemčevanje se goji sistema-^r°ka dobe v roke večinoma .“Koj ali vsaj v drugem razredu mla-zagrizeni učitelji Nemci, ki ne obdajo niti dijalekta. Učitelj in otrok težko ali skoraj nič ne sporazume-a- Izven šole, t. j. doma, pa sliši Jrok skoraj izključno slovenski. Ta-o nastane potem iz otroka slovensko ovoreči renegat. ki se čuti Nemca. ® so uspehi utrakvistične šole, jasno »JPM preračunani, v Železni kapli, ki je slovenski trg r "Vseljenimi nemškimi uradniškimi . abmami, nisem dobil slovenskih r"il^,in časopisov, razen nekaj »Ko-SKih Slovencev«, ki izhaja na Du-
Im In — rec* *n — eno »Jutro«. st,v Pa ta trg petrazredno utrakvi-lat«i10 0 s *remi ekskurendnimi šo-Ho • ?onem^evalnicami. Že pred voj-*arn utrakvistična šola z eno s*Vrend°, sedaj so namestili v vsak Cnn xma sI°vensHi obmejni graben Hj^^ ainico, kjer se otroci ne na-tov	kakor	sovraštva	do	bra
SlVv °nstran meje. Poznam osebno go-j7n. ® učitelje in vem, da sta se dva j,l<*treh komaj od otrok naučila to-sDn dl1aiekta, da se z otroci za silo neijzu,reta- Kam bo tako postopanje Že Jv' -1e iasno. V nekaj letih, kakor
skili v en,n‘ ne v	sl°ven"
Veka x ne ene®ra »pismenega« člo-00 ..E*«!"* tov prid. m ve-
Mi t.,	ki	to	forsirajo.
tam VTrr rlet.rnoremo zahtevati, da bi skeiT1 a*1 naše ljudi v jugoslovan-l°čhah m.u‘ Moramo n-' po jasnih do-nauče	j1P°,r'’	zahtevati.	d;<
?s*i je7iu n- - ' vs?1 Pisati in brati ^ez,k. s ’,e materinski j^zik.
*a obvlada tnia. Pr,ide otrok v šo,° in viada tol,ko. kot ga zna vsak slo
  _____________>	trgovska
pogodba
PODPISANA VČERAJ V RIMU.
RIM, 4. avg. Včeraj je bila v Rimu podpisana trgovinska pogo.dba med Italijo in sovjetsko Rusijo. 'Italijansko vlado sta zastopala finančni minister Mosconi in podtajnik Bottai, sovjetsko Rusijo pa namestnik komisarja za zunanje zadeve Jubilov. Italijanski tisk smatra, da je pogodba velikegt pomena, ker se pričenja z njo intenzivno gospodarsko sodelovanje med obema državama.
Po podpisu pogodbe je min. pred-
sednik Mussolini sprejel zastopnika sovjetske Rusije Jubilova in ostal z njim deli časa v prisrčnem razgovoru.
MOSKVA, 4. avg. O italijansko-ruski pogodbi, podpisani včeraj v Rimu, objavlja službeni tiskovni urad: pogodba omogoča podvojitev ruskih naročil v Italiji. Italijanska vlada se je obvezala, da prevzame kreditno garancijo za 75% vseh ruskih naročil.
Pripraue za stabilizacijo dinarja
BEOGRAD, 4. avgusta. Da bi se stabilizacija dinarja mogla končno izvesti in ustvariti stvaren tečaj dinarja, je ministrstvo financ podvzelo potrebne korake, da se bo del dolga, ki ga ima država pri Narodni banki v iznosu štirih milijard dinarjev, vrnil že tekom meseca avgusta, ostanek pa v mesecu septembru. V ministrstvu se vrše vse priprave za likvidacijo tega dolga, nakar bo mogoča mnogo uspešnejša devizna politika in končno stabiliziranje dinarja.
Odškodninske tožbe proti Zeileisu
- ' . \
DUNAJ, 4. avg. Tekom prihodnjih tednov, se bo vršilo več prvih odškodninskih pravd, ki so jih naperili nekateri bivši pacijenti proti »čudežnemu dektor-ju« Zeileisu iz Gallspacha. Na Dunaju se je ustanovil poseben zaščitni odbor o-škodovancev, ki je prevzel izvedbo procesov. Gre za enkrat za nekaj zelo grdih slučajev. Tako je neki slepi hišni posestnik prodal svojo hišo in še napravil dolg, da se je podvrgel dragemu štirimesečnemu zdravljenju v Galspachu, seveda brez vsakega uspeha. V drugem slučaju je Zeileis pri neki dami z napačno diagnozo zavlekel nujno potrebno operacijo, ki je potem bila končno izvršena na dunajski kliniki že pod smrtno nevarnostjo in mora dama sedaj že cele mesece plačevati drago zdravljenje v bolnici. V javnosti vlada za te procese ogromno zanimanje.
STRAŠNE POPLAVE NA JAPONSKEM
TOKIO, 4. avgusta. Včeraj je zadela pokrajine na zapadu nova elementarna katastrofa. Po dosedanjih, sicer pičlih vesteh so cele pokrajine opustošene od silnih poplav. Utonilo je na stotine oseb, na tisoče hiš je pod vodo.
ZAVAROVANJE PROTI TOCl.
BEOGRAD, 4. avg. V novem zakonu o zavarovanju kmetijskih pridelkov je predvideno, da se bo zavarovanje proti toči postavilo na zadružno podlago ob so-
delovanju občin, banovin in države. V ministrstvu za kmetijstvo se proučuje vprašanje ustanavljanja takih zavodov, ki bi prevzeli zavarovanje kmetijskih pridelkov proti toči.
ZAROTA V ČILE.
SANTIAGO DE CHILE, 4. avgusta. Policija je izsledila široko razpredeno zaroto proti sedanjemu režimu. Aretiranih je več voditeljev in novinarjev. Odpre-mili so jih v južne pokrajine države. Med njimi je mnogo dijakov. Vlada je izdala komunikej, v katerem napoveduje najstrožje ukrepe proti zarotnikom, zlasti voditeljem.
Razstava medu v Osjeku.
Med čebelarji po Vojvodini in Hrvatski je uvedena velika akcija, da bi se na letošnjem velesejmu v Osjeku, ki bo otvor-jen 23. oktobra, priredila tudi velika razstava medu in medenih izdelkov. Že sedaj se javljajo interesenti iz cele države.
Nova radio-postaja v Trstu.
Po najnovejšjh vesteh so govorice, da tržaška postaja letos še ne prične z obratovanjem, netočne. Nasprotno napredujejo vsa dela pri-zgradnji tržaške postaje tako hitro, da se že trdno lahko računa na otvoritev postaje v letošnjem oktobru. (T. R. L.)
Totedenskl radio-program.
Danes v ponedeljek pri popoldanskem sporedu nastopi s harmoniko g. Kokalj. Zvečer se bo oddajala Puccinijeva opera »La Boheme« na ploščah. Večer je tudi rezerviran za eventualen prenos. V torek pred večerjo nastopi citraški kvartet Vesna, zvečer ob 8. je običajni prenos iz Zagreba. V sredo popoldne igra ohcetna godba magistrov, zvečer pa je predviden prenos iz Prage. Četrtkov večer je jugoslovanski večer, na katerem sodelujejo t*i jugoslovanske postaje. Ljubljana sicer prenaša z Bleda. Petkov popoldan prinaša Kuharjev Šramel-kvartet, zvečer pa Po daljšem času zopet nastopi radio-kvartet (gg. Jeraj, Bravničar, Feršnik in Eržen). Vmes bo pel g. operni baritonist Vekoslav Janko. V soboto popoldne so na sporedu citre (g. Loške), zvečer pa je zopet drugi jugoslovanski večer, na katerem zopet sodelujejo Beograd, Zagreb ter Ljubljana oz. Bled. (T. R. L.)
venski otrok tudi tukaj pri nas ob vstopu v šoR Za desetletnico plebiscita je avstrijska vlada dovolila precejšen kredit v denarju za Korošce
I 1 ! i«. n	m rt	KTo?	KS	•
hteve so Itak minimalne. Naj bi hranili judeževe groše za kaj ga, nego da kupujejo naše ljudi in čujpjo brezsramne renegate. brez
„	m	•£.	.	i	cuJe30	brezsramne	renegate.	brez	ka-
nnln U n f	olZ*!ter5h bi danes Pražil ovali mi, kar
polnih naše in zahteve koroških Slo- praznujejo oni.
vencev glede slovenskih sol. Te za^l	y,	y.	G.
Vprašanje davka na parcele.
Radi davka na parcele je dne 1. tm. intervenirala pri g. županu v imenu Društva hišnih posestnikov tročlanska depu-tacija in sicer gg. Glaser, Meglič in Sax. G. župan je ugotovil, da se ta davek prihodnje leto ne bo več odmeril, da bi se moglo dobiti kritje za to z zvišanjem go-staščine za VA%. Tozadevno bo društvo še tekom tega meseca sklicalo zborovanje in že sedaj opozarja na to. svoje člane.
Motociklist podrl starčka.
Sinoči okrog osmih je vozil 261etni Josip Kranjc, tovarnarjev sin iz Frama, s svojim motociklom po Aleksandrovi cesti skozi Krčevino v Maribor. Pred tovarno \Vogerer pa mu je kljub temu, da je dajal signale in da ima Aleksandrova cesta tudi lepo pešpot, prišel tik pred motorno kolo 72-letni viničar Karl Bezjak iz Gornje Počehove. Motociklist je zadel ob starca, prav neusmiljeno padel ter se ranil na več mestih, dočim je starčka ranilo na levem stegnu. Takoj obveščeno reševalno moštvo je obema ponesrečencema nudilo prvo pomoč. — Karla Bezjaka so odpeljali na posestvo dr. Pohla v Počehovi, motociklista pa so z osebnim avtom odpremili v domačo oskrbo.
Osebni avto trčil v avtobus.
Sinoči okrog 21. je na spodnjerad-vanjski cesti zadel trgovec Alojzij Pšun-der s svojim osebnim avtomobilom v. mestni avtobus, ki je baš prihajal iz Radvanja. Avtobus si je poškodoval le blatnik, precej znatno pa je potolčen prednji del avtomobila. Po pripovedovanju potnikov v avtobusu se je nezgoda pripetila nepričakovano. Oba vozača sta pravilno manipulirala z žaromed. Potnikov se je momentano polastila panika, vendar ra-zun Marije Lakner, 681etne železničarjeve žene, ki se je osnesvestila — ni bilo osebnih žrtev in težjih poškodb. Laknerjevi so na reševalni postaji nudili prvo pomoč ter jo odpremili v domačo oskrbo.
Grd napad z nožem.
V	noči na nedeljo so doslej §e neznani kmetski fantje na Pragerskem napadli 211etnega dijaka Zvonka Šramla. Neki razbojnik ga je sunil z vso močjo z nožem v glavo. Dijak se je zgrudil nezavesten in ga je mariborski reševalni avto prepeljal v splošno bolnico. Včeraj dopoldne je bil nesrečnež operiran, toda leži še vedno v nezavesti. Ker pa je opažati po operaciji objektivno boljše stanje, Je upati, da ohranijo simpatičnega mladeniča pri življenju.
Razne nezgode.
Sinoči nekaj po enajstih je privozil z osebnim avtom iz mesta po državnem mostu šofer Franjo P. ter zadel sredi mosta v ključavničarskega vajenca Jožeta D., ki se je peljal s kolesom v isti smeri. Kolesarja je vrglo na hodnik za pešce in mu prizadelo ooškodbe v prsih. Zadnje kolo bici-kla se mu je popolnoma zmečkalo. —
V	gostilni -»Lovski dom« nad Tremi ribniki je včeraj pomagala natakaricam 411etna Marija Droš. Zvečer }e padla s polno petlitersko steklenico vina in si jc nevarno prerezala žile na levi roki. Reševalni oddelek jo je odpeljal v bolnico.
Policijsko iz^estje izkazuje 'davi troie aretacij, i one F. je moral h »Grafu« zaradi razgrajanja, Ludvik H zaradi kalenja nočnega miru.in Logika B. zaradi nedovoljenega prenočišča. — Med 16 prijavami 'jih govori večina o razgrajanju in podobnih n črednostih.
9tom z
-iMarlfirtrsEl VVPPfrmr T«7^
VMar?8B.rn. Sne ?. VIII. 1930.
Mar iberski in dnevni drobiš,
Slaunostna otuoriteu počitniške kolonije kraljice fHarije
Nad vse svečano je bila včeraj otvorjena pri Sv. Martinu na Pohorju dečja počitniška kolonija kraljice Marije, o katere ustanovitvi in ureditvi smo poročali v našem sobotnem uvodniku. Lepo okrašena kolonija je pozdravila v svoji sredi najodličnejše naše osebnosti ter mnogo naroda s Pohorja, dolinskih vasi, Maribora, Slov. Bistrice itd. Ob 10. je blagoslovil nova poslopja kolonije domači župnik g. Franjo Sinko ob asistenci tinjskega župnika g. Hafnerja, nato pa je imei mašo s slovesno pridigo. Po službi božji je spregovorila predsednica društva za zdravstveno zaščito dece in mladine v Mariboru —• ga. Maistrova, ki je izrazila najiskrenejšo zahvalo vseni marljivim sotrudnikom pri ustanavljanju te karitativne institucije. Visoki pokroviteljici novega doma Nj. Vel. kraljici je bila odposlana udanostna brzojavka. Sledil je govor odposlanca kraljice, poveljnika mesta Maribora, g. generala Stanisavljevi-ča, nato pomočnika bana g. dr. Pirkmajerja, šefa zdravstvenega oddelka v ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja g. dr. Katičlča, ministra v p. g. dr. Kukovca v imenu Rdečega križa in docenta g. dr. Matka} Moški zbor Glasbene Matice iz Maribora je s svojimi pesmimi še povečal slovesnost razpoloženja. Pri slovesnem obedu so govorili pomočnik bana dr. Pirkmajer, mestna načelnika, mariborski dr. Juvan in celjski dr. Goričan, slovenjebistriški župan dr. Schaubach, predsednik mariborskega avtomobilskega kluba g. Pinter, šef zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovec, general Živko Stanisav-ljevid, zastopnik SPD Zorzut in notar g. Ašič.
10 letnica Peruna
je bila včeraj zelo slovesno proslavljena. Po lepo uspeli dirki, o kateri poročamo v športni rubriki, je krenila povorka kolesarjev s praporom Peruna na čelu z Vodnikovega trga v Narodni dom, kjer se^e vršila na verandi dvorišča slovesna seja. Tu so Perunaše in njihove goste kolesarje že pričakovali zastopnik upravnega o-blastva g. dr. Potočnik, v imenu Narodne odbrane g. prof. Kenda, za Sokolsko župo g. dr. Irgolič, delegati ISSK Maribora ter mariborskih kolesarskih klubov. Svojo odsotnbst so opravičili in poslali pismene oz. brzojavne pozdrave: mestni načelnik dr. Juvan, podžupan dr. Franjo Lipold, predstojnik policije Kerševan, kumica »Perunovega« praporja gospa dr. Boštjančičeva, Motoklub Ljubljana, Sokol - Zagreb, Alpenlandischer Radfahrer-bund in drugi. Ko ie predsednik Tone Šega pozdravil vse navzoče, je prečital Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko, katero so prisotni gostje stoje pozdravili s trikratnim »Živijo«, nakar je godba into-nirala državno himno. — Po poročilu odb. Jožeta Kavčiča, ki je opisal lOletno delovanje »Peruna«, so sledili nagovori zastopnikov raznih društev in korporacij. Za N. O. je govoril g. prof. Kenda, za Sokola g. dr. Irgolič, za Perunovo sekcijo »Pesniški dvor« nadučitelj g. Vauda, za mariborski pododbor. Koturaškega save-za g. Kvas, zastopnik Kolesarskega kluba Poštela g. Ružič in drugi. Zastopnik »Edelweissa« g. Lešnik je izročil jubilantu, povdarjajoč mirno in solidarno sožitje s »Perunom«, krasno plaketo s kipom ko-lesarja-zmagovalca. Nato je bila dolgoletnemu Športnemu delavcu Ivanu Kvasu izročena diploma častnega članstva Peruna; takisto je pododbor Koturškega sa-veza Jugoslavije izročil »Perunu« častno diplomo. Ob 12. uri je bil oficljelni del slavnosti zaključen. —
Popoldne in zvečer se je vršila pri Lobniku v Sp. Radvanju ljudska zabava, ki se je je udeležilo mnogo Perunovih prijateljev iz Maribora in okolice.
SIouo naših malih iz Kaštela Lukšiča
Kaštel Lukšič, 2. avg. 1930.
Zadnji dnevi hitijo s strahovito naglico in naši deci je težko, da mora iz kraja, na katerega se je tako privadila. »O Luk-šiče, veseli Lukšiče...« poje naša deca. Še izrabljajo zadnje dneve, kopajo se, plavajo in venomer gledajo naokoli, češ: »Kako dolgo se ne bomo videli!«. Solnce sije lepo in vroče, nastopili so dnevi, čisti in mirni. Vse je tiho, čudovito tiho, kakor da bi tudi škržati vedeli, da treba oditi domov. Zdi se mi, da je tako, kakor če se poslavljajo lastovke. Mali Dalmatinci jim nosijo školjk, velikih in malih, vsi nesrečni, da odidejo mali bratci: »Šta čemo bez Vas?« Vse mine... Hitro je pretekel čas 28 dni, hitro je minulo, kakor hitro mine vse, kar je bitnega. Lepo je bilo... Peli smo pesmice, gledali v morje in se učili plavati, občudovali bele in rdeče oleandre, zelene smokve in o-kusne mandeljne, granatna jabolka, mnogokrat strmeli preko morja kakor v obljubljeno deželo za devetimi gorami, se spoznavali z našimi jadranskimi brati in se z njimi spoprijateljili— Lepo je bilo... Solnčili smo se in kopali, gradili mostove in železnice, se redili ob izborni hrani, poslušali pravljice in pripovedke, polne fantazije in barvenosti, polne zanimivosti. — Lepo je bilo.... Čakali smo na pošto naših dragih nestrpno, smejali se in veselili, če nam je kdo Pisal in bili žalostni, ako ni bilo ničesar.
Minulo je... Vsi pospravljajo svoje stvari, gledajo školjke in si jih zavezujejo v robec in kape ter mislijo, kaj bi dali svojini ijubim, ali fige ali mandeljne ali rdečega Opola. Lepo je povsod, samo tukaj je izredno lepo. Kje so valčki, ki so brzeli mimo nas in božali naše nožiče, kje so lepe jadrjiice in čolnički, gondole in sandolini, parniki in največ,kje je morje? »Buči, buči, morje Adrijansko«.,, dalo si nam zdravja, pognalo si nam kri v žile, da smo postali močni, polni življenja. Vlilo si nam ognja v naša mlada telesa, razbistrilo si nam vid, oči so nam zasijale v hrepenečem pričakovanju bodoča nosti. Hvala tebi, morje Adrijansko! — Vstali bodo junaki, rodilo si jih ti, morje, dalo si jim zdravja, dalo si jim mladost, res mladost, ki je dosedaj nismo poznali. Vstali bodo junaki in ti morje, »bilo si in boš slovansko!«
Na nebu je vstal križ, ves rdeč, kakor iz razbeljenega železa. O križ, Rdeči križ, preskrbel si nam, česar nam ni mogel nihče dati! Kako blagodejno nam je sedaj! Hvala Vam vsem, gospodu voditelju in njegovi gospej, gu Finku in vsem merodajnim činiteljem, vsem, ki so skrbeli za nas in napravili iz slabičev krepke mlade Jugoslovane! — D. Cv.
Narodna ženska zveza
ima po poročilih iz Beograda letošnji fcoogm M dneh 12. do 15. tm. v Zagrebu.
Ha mejo, u flpače!
Krajevni odbor Narodne odbrane v Apa čah priredi v nedeljo dne 10. avg. t. J. v Apačah prvo veselico s petjem in godbo ter ostalim sporedom v svrho propagande in ugleda našega življa ob meji.
Podpisane organizacije priredijo zato tega dne izlet v Apače, na kojega vabijo vsa društva in vsakogar, ki se zanima za našo mejo. Zbirališče na dvorišču Nar. doma. Odhod velikega Senekovičevega avta točno ob 12. uri. Vožnja preko krasnih Slov. goric in Zg- Radgone. Prijave sprejema vsak dan pisarna sreske N. O. v Nar. domu od 18. do 20. ure, vhod iz Kopališke ulice. Za vožnjo tja in nazaj je treba plačati naprej za osebo po 50 Din oziroma pozneje doplačati nekaj Din več. ako bi ne bilo dovolj prijav. Prijave za ta avto se zaključijo v četrtek zvečer ob 20. uri; petkove prijave stanejo po 50 Din za osebo in veljajo za naročilo drugega oziroma tretjega avta (mestnega).
V	teh avtih bo treba pozneje doplačati za vsako uro čakanja v Apačah še skupni znesek 25 Din; prve tri ure čakanja so brezplačne. V Senekovičevem avtu ni nobenih tozadevnih doplačil. V soboto se sprejemajo prijave le, Če bo prostora na razpolago. Pismene prijave veljajo le, če se jim priloži voznina na naslov: Sreski odbor Nar. Odbrane v Mariboru
Nar. dom Kdor izostane, se mu vplačani znesek ne more vrniti, izvzemši močno slabo vreme ali preslabo vdeležbo. — Podeželski izletniki ob cesti Maribor -Zg. Radgona, naj prijavijo svojo vdeležbo s svojim polnim naslovom po dopisnici, brez voznine, najpozneje do sobote 9. avg., da jim ob zadostnem številu oskrbimo nadomestni avto, ki se bo ustavil na vsaki postaji. Prihod v Apače po 14. uri. Odhod od tam nazaj ob 21. ali 22. oziroma na občo željo kadarkoli prej.
Pevci, Sokoli in drugi, na mejo k svojim bratom! — Klub »Meja«, Sokolska Zupa in Nar. Odbrana.
Manifestacije in zborovanja slovanskih gasilcev v Ljubljani
so bile včeraj zaključene. Zbranih je bilo nad 10.000 gasilcev. Vsa ta armada se je zjutraj udeležila slavnostne maše na kongresnem trgu. Po maši se je vršila slavnostna seja Slovanske gasilske zveze, pri kateri je ban nekaterim odlikovanim gasilcem izročil kraljevska odlikovanja. Po seji pa se je razvil mogočen sprevod gasilcev po ljubljanskih ulicah. Nad 9000 gasilcev je za 82 prapori korakalo strumno in ponosno. Ko so prikorakale vse te množice — sprevod je gledalo krog 50.000 ljudi — zopet na kongresni trg, so jih z balkona univerze pozdravili v nagovorih starosta JGZ g. Jos. Turk, starosta slovanske gasilske zveze g. Adolf Seidl, ljubljanski župan g. dr. Puc, zastopnik Bolgarov g. Petev in drugi. Popoldne so se še vršile razne go-silske vaje in zvečer so odhajali gasilci na vse strani.
Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v št. 16. od 2. tm.: zakon o iz-premembah in dopolnitvah zakona o drž. prometnem osobju; pravilnik o prehrani obsojencev v kazenskih in drugih sličnih zavodih; objavo o uradniških legitimacijah glede izrabljanja ugodnosti na vožnji itd.
Iz sodne službe.
Za sodnika pripravnika pri okrajnem sorišču v Mariboru sta imenovana Maks Ašič in Fran Logar. — Na lastno prošnjo je upokojen sodni pisarniški oficijal Tgnac Pučko v Marenbergu.
Krajevni odbor N- O. v Gor. Cmureku
priredi v nedeljo dne 10. avgusta izlet za člane v Apače, kjer priredi tamkajšnji odbor N. O. veselico pri g. Fiirstu. Zbirališče ob 14. uri pri gostilni Maitz. Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti narodno delo našega bratskega po-kreta v Apačah. Predsednik.
Iz Male Nedelje.
V	nedeljo 10. avgusta ob 3. uri popoldne se bo vršila v društvenem domu kon certna in gledališka prireditev, ki jo pri-rede igralci — člani mariborskega narodnega gledališča. Na sporedu so koncertne, operne in operetne arije in veseloigre. Vabljeni vsi od blizu in od daleč k mnogobrojni udeležbi.
Društvo stanovanjskih najemnikov
v Mariboru, ki se jc nameravalo že razidi, jc na včerajšnjem izrednem občnem zboru pri Gambrinu sklenilo, da bo še naprej delovalo in poskušalo po stanovanjski samopomoči doseči boljši položaj najemnikom, ki so sedaj brez oblastne zaščite.
Predstojnik mestne policije gosp. nadsvetnik Kerševan je nastopil danes enomesečni dopust. Zastopa ga policijski svetnik g. Puš.
Na dopust je odšel danes ravnatelj uradov mestne občine g. Kochler. Njegove posle opravlja sedaj magistratni svetnik g. dr. Rodošek.
Deputacija 12 mariborskih gasilcev, ki sc je pod vodstvom poveljnika Vol-lerja s svojim društvenim praporom udeležila vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani, se jo tekom noči vrnila v Maribor. Tudi delegati okoliških društev so se že vrnili. — Mariborski gasilci so razstavili v Ljubljani prastar gasilski korec, spleten iz slame. Bil je že med staro šaro, sedaj pa jc bil predmet občudovanja deset-tisočev. Poleg tega redkega orodja so mariborski gasilci razpostavili tudi velik signalni »megafon« — sicer primitivni železni rog velikega obsega. Tudi ta spomin na prve začetke velike vsečloveške humanitarne organJ-
fr>
Dečki iz Kaštela Lukšič se vračajo.
Deška kolonija Podmladka Rdečel križa, ki je letovala v prelepem morskem letovišču Kaštel Lukšiču, se vrača jutri 5. tm, ob četrt na 23. zvečer z osebnim vlakom. Stariši, Vaša dolžnost je, da pridete gotovo vsi po nje na glavni kolodvor. — D. Cv.
Privatni nameščenci v borbi za izvajanje zakona o delovnem času.
Na sestanek Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru, ki bo v torek, dne 5. avgusta ob 20. uri v društvenih prostorih na Slomškovem trgu 6 L se vabijo vsi člani in po njih vpeljani privatni nameščenci. Na dnevnem redu so važna poročila glede izvajanja zakona o delovnem času ter druge važne zadeve vseh privatnih nameščencev,
Poročila
sta se danes ob 11. v frančiškanski cer* kvi g. Franjo Weit, šol. upravitelj v Velikih dolemih (Prekmurje) ter gdčna Marica Kos, učiteljica istotam. Mnogo sreče.
Smrtna kosa.
V Slovenski ulici 40 je umrla včeraj 70 letna zasebnica Uršula Braunecker-Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice mest nega pokopališča na Pobrežju.
10-letnico službovanja v Prekmurju proslavljajo v Slatini Radencih danes ta-mošnji učitelji in učiteljice, takozvagi »pd šleki«. — V malo prijetnih razmerah so pred približno 10 leti nastopili svojo kulturno pijonirsko službo v Slov. Krajini« vztrajno in smotreno delovali na šolskem in izvenšolskem prosvetnem polju ter dosegli uspehe, na katere smejo danes zreti s ponosom. Naj bi čvrsti in zdravi de* lovali za narod in državo tudi v bodoče. Čestitamo vrlim kulturnim delavcem najiskrenejše k današnjemu slavju!
Slavnost petletnice železničarske« godbe v Mariboru.
V soboto in včeraj je proslavil0 »Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev« v Mariboru pe*‘ letnico svojega kulturnega delova-nja. V soboto zvečer se je vršila o® lepi udeležbi širših slojev slavnosti akademija. Na sporedu je bil v prvetf delu koncert godbe »Glasbenega drt1' štva železniških delavcev« na pihal*' v drugem pa godbe na lok, ki je im*' la na programu večinoma lepe slo* vanske skladbe. Koncert je prav leP° uspel in je godba presenetila občin' stvo s svojo dovršenostjo. Koncert so otvorili združeni delavski pevski zbori s pesmijo »Ob zori«. Tudi ti zbor* pod taktirko pevovodje neumornega učitelja gospoda Nerata, so želi velik0 priznanje občinstva. Bivši narodni P° slanec gosp. Josip Petejan je imel spo' minski govor na proslavo petletnice društva ter pri tem povdarjal velik P° men kulturnega delovanja delavstva v korist države.
Akademiji je prisostvoval tudi 2®', ški pisatelj in prevajalec slovenski*! pisateljev, gosp. dr. Bohuš Vybiral, »j se je ravno ta dan mudil v Maribor« in se zelo pohvalno izrazil o visoke**1 nivoju mariborske železničarske godbe in delavskih pevskih zborov. ^a programu akademije je bila med drugim uvertura opere »Car in tesar«* »Jugoslovanski biseri«, »Ruske na' rodne melodije«, uvertura »Rokovnjačev«, fantazija iz »Prodane neve' ste« itd., zaključen pa je bil prograI1 s pesmijo Zajca »Slava delavstvii*-Včeraj popoldne pa se je vršila dobr^ uspela ljudska veselica žcIeznicarsK godbe v Radvanju.	,
Gostovanje članov mariborskega naro*1' nega gledališča.
Po zelo uspelih »koncertnih in gledaliških večerih«, ki so jih člani maribof' skega narodnega gledališča prirejali mesecu juliju po mnogih krajih dravsK banovine, nastopijo v četrtek 7- avgust v Murski soboti, v petek 8. avgusta Ljutomeru, v soboto 9. avgusta v cih in v nedeljo, 10. avgusta v Mali *; delji. Sodelujejo: Stjepan Ivelja,	‘.
Fratnikova, Franjo Tovornik in obene kot vodja gostovanj Pavel Rasber£e_ Na sporedu so koncertne, operne in op , retne arije ter kratke komedije. SP°r je tako sestavljen, da pride vsakdo svoj račun.
»Croatipc. ■ • * • -adruga
v Zagrebu,	.gjQ.
naznanja, da jc s 1. avgustom ' prevzel glavno zastopstvo v Maribo Anton Jare, bančni uradnik v p‘.	1.
mite 7nf<;icnn m Koro*V1 ccct’
v Mariboru, 'dne '4. VIII. 1935.
9W»» K
Pisava in značaj iloveka
Kako lahko določiš značaj človeka po pisavi sam brez grafologa?
V	»Praktičnem učbeniku grafologijc po metodi Roberta Saudeka«, ki je izšel te dni v Lipskem, najdeš sledeče zanimive Podatke, po katerih lahko sam brez vsakega grafologa pogodiš značaj poljubne osebe, če ti napiše nekaj stavkov.
Skromna oseba ima naslednje značilnosti v pisavi: majhna, počasna in skrbna Pisava, oblike črit docela enostavne, pogosto celo v takem razmerju druge nakani drugi, kakor jih učijo v ljudskih šo-•ah. Podpis ne vzbuja nikake pozornosti m niso njegove poslednje črke prav nič sčečkane niti ni na kraju nobenega sicer tako običajnega prašičjega repa.
Pedant: pisava majhna, počasna in skrbna- Pičica na i in črtica na t sta postavljeni popolnoma točno. Velikost, pritok, posamezni koti črk so enakomerni in spominjajo na vzor šolske pisave. Rokopis je čeden. Besede so okrašene na kon-Cl> z okraski, če pa je pisava prevzetna, bolj slikana in risana kakor pa pisana, potem je ta pedant povrh še puhel in niče-•nuren. Domišlja si namreč baš na lastnost. ki je nima, to je na svojo originalnost, Prezira druge ljudi kot površne in '^zanesljive. Če imajo srednje črke v spodnjih potezah še poseben končni pov-darek, potem je pisec gotovo trinog in saniosilnik v lastnem domu in pa nepri-Jubljen tovariš v službi.
lažnivec: piše sicer počasi, toda ne vedno s plašnimi in obotavljajočimi se p°tezami. Počasni tempo prihaja od pogostega prekinjanja, ki ga je opaziti na nespanietnih točkah, takozvanih pikah Počivanja. Črke so fantastično okinčane, tned seboj pa zvezane z nitkami- Vrste
so valovite. Nekatere črke se morejo spo znati šele iz zveze besede, ker imajo obliko, ki je docela podobna kaki drugi črki. Krožnice črk o, a, g in q so spodaj Široke, zgoraj pa zaprte. Črke m, n in u imajo arkadno obliko, Nasprotne značilnosti pa nam pokaže pisava
odkritosrčnega človeka. Njegova pisava je brza in kaže redno spreminjajoč pritisk. Ni nikakih znakov začetnosti. Razdelitev prostora je jasna in pregledna. Smer vrstic je ravna brez ozira na to, da-li teče v isti smeri z robom papirja ali pa se dviga ali pada. Končni okraski so redki, zveze pa včasi oglate. Najti ni nikakih arkad ali pa nitkastih črk v besedah. Stil je priprost in ne prevzeten.
Čutnost In nasladnost razodevajo: počasna pisava z izpuščenimi gornjimi znaki. Testovinaste, kakor vlite črke. Deli posameznih črk so naravnost izpuščeni. Pisava je brez utrjenosti, nedoločna, brez hrbtenice, kakor bi dejali. Nastopi nitkasta zveza med črkami- Številni pr>-četni, vmesni in zaključni dodatki besedam.
Plašljivec in sramežljivec ima nesigur-no počasno pisavo. Včasih gravira, potem pa komaj pritisne pero na papir. --Razmerja med dolgimi, srednjimi in malimi črkami ne pozna dovolj dosledno. Zelo pogosto piše v poševnih vrsticah. Pisava je ozka in majhna; podpis čitljiv, toda ne vzbuja nikake pozornosti. V najbolj ekstremnih primerih najdemo pri takem značaju tudi prelomljene in tresoče poteze, valovite vrste, naknadne popravke v obliki črk in včasi celo v podpisu korekture.
Sokolgbw
Sokolski odsek Maribor II.
je osnovan na Pobrežju, pod začasnim o-v:'!ieni Sokola-Matice v Mariboru. Ob “stanovitvi, ki se je vršila prejšnji me-Sec> je bilo navzočih nad 80 bratov in se« ki so se obenem prijavili kot novi . ani. Na prvi seji odsekovega odbora se Je sklenilo pričeti že ta teden s telovadbo, ki se bo vršila do nadaljnega na dvojcu pobreške šole: za člane v ponedeljkih in petkih od 20. do 22., za č 1 a-n*ce v sredah in sobotah od 19. do 20., *a nioški naraščaj v torkih in če« ‘rtkib od pol 20. do pol 21. in za ž e n s k i 5 a r a š č a j v sredah in sobotah od 18. °o 19.
. ^ se Pobrežane pozivamo, da podpre-!° svoje novo društvo s krepkim delom 111 Ka kmalu postavijo v isto vrsto z obe-ma drugima mariborskima društvima.
Ogromnost ameriške avtomobilske industrije u l. 1929
V	USA in Kanadi se je lani izdelalo ‘*'846.Q00 osebnih in 805.000 tovornih avtomobilov, skupaj 5,651.000. Vrednost osebnih avtov na debelo je 2,952,900.000 farjev (krog 165 milijard Din), tovor-111 Pa 531 milijonov dolarjev, skupna •rednost 3,483,900.000 dolarjev (krog200 '"iiard Din). Prodajna cena za osebni vto 812 dolarjev (45.000 Din), za tovor-‘»vto 877 dolarjev (krog 49.000 Din). Vpisanih motornih vozil v USA je p,400.000, za 8% več ko 1. 1928. Na ce-. ne*n avtomobilskem parku celega sve-a so Zedinjene države udeležene z 76%. ^' tomobilskih cest je v USA 4.765723 km a njih vzdrževanje in izgradnje je iz-ala država lani 2 milijardi dolarjev; v j ^obilski in % .ijo v zvezi stoječih in-. strijah je zaposlenih 4,300.000 oseb. °mobilskih davkov je bilo plačanih milijonov dolarjev (krog 5!) milijard Q,oarjev).
bj|J\Prevažanje avtomobilov in avtomo-va„ 11 delov se je lani porabilo 3,600.000 ie	avtomobilsko	industrijo	sc
kla lov0 vsega gumija, 67% ste-lesi 07» železa in jekla. 15% bakra. 18%
-	svinca, 80% gazollna itd. službiUD°ra^‘ lo1	avtobusov,	v
farnih C'-eSitn^1 ^e'eznic 11-500, v službi •.!. zefeznic 1900. Iz Zedinjenih držav
tornih vozil, za 23% več nego v 1. 1928. Od celotne produkcije se je izvozilo 18%, uvozilo pa le 710 komadov.
S prodajo osebnih in tovornih avtov se je lani pečalo v USA 56.300 oseb, javnih garaž je bilo 51-200, popravljalnlc 95.800, prodajalnic nadomestnih delov 76.600.
Te številke so dokaz za ogromni razmah ameriške avtomobilske industrije.
Igralci dri. razr. loterije
Prihodnje žrebanje se bo vršilo že 7. avgusta t. I. Ne zamudite obnovitve! Nekaj četrtinskih srečk je še na razpolago.
Uprava »Jutra« lil »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
I
Kougie^ cev v Rusiji.
Koncem meseca julija se je vršil v Moskvi vseruski kongres slepcev, kateremu je prisostvovalo preko sto delegatov, ki so zastopali okoli 15.000 organiziranih slepcev. Na kongres so prišli tudi zastopniki slepcev iz Ukrajine, Bele Rusije, Uzbekistana in Gruzije, kjer so prav tako slepci organizirani. Kongres je otvorll predsednik udruženja slepcev Viktorov. V svojem referatu je podal govornik zanimive podatke o položaju slepcev v sovjetski zvezi. Nedavno se je pojavilo v sovjetski Rusiji vprašanje, ki je bilo takoj rešeno pozitivno, da li namreč smejo slep ci po možnosti delati v tvornicah, sovjetskih institucijah, zadrugah in morejo-li študirati na visokih šolah. Prav tako je bilo pozitivno rešeno vprašanje, morejo-li siepci obiskovati tudi druge šole z onimi srečnimi ljudmi, ki vidijo. Vseruska zveza slepcev ima HnmreS 150 sekcij. Okoli 5CO slepcev dela že danes v tovarnah in drugih večjih ustanovah. Število slepcev, katerih obstoi je zagotovljen z delom, je že doseglo 4000. Mnogo so zaposleni slepci tudi v poljedelstvu. V sovjetski Rusiji je poslednji čas ustanovljena cela vrsta čebelarskih in poljedelskih kolek, tiv, v katerih so zaposleni večinoma samo slepci. Vendar je v tej vseruski zvezi le majhen del slepcev, ki bi bili organizirani. Večina jih je še izven organizacije. Po ljudskem štetju iz 1926. je v SSSR 235.000 slepcev. Naloga zveze je, da te
* Uelifco znanstueno čelo o jetiki
Docent dr. Ivan Matko:
Protituberkulozni dispanzer v službi so-cijalno-higijenske borbe proti jetiki kot ljudski in kužni bolezni.
»Smatram to ustanovo za eno najmogočnejših sredstev, ako ne za najjačje orodje, kar jih moremo uporabljati proti jetiki. Uverjen sem, da so dispanzerji poklicani. da opravijo izredno, blagoslovljeno delo, čim se bodo pokrajine pre-pregle z gosto mrežo teh naprav.«
Te besede^slavnega prof. Roberta Kocha, vzete iz njegovega predavanja, ki ga je imel, ko je bil odlikovan z Noblo-vo nagrado,«**tvorijo uvod ogromnega znanstvenega dela, ki ga je pred kratkim izdal docent praške univerze in primarij medicinskega oddelka splošne bolnice v Mariboru g. dr. Ivan Matko.
Materijal je zbran v treh delih in je izšel v dveh knjigah, ki obsegata "skupno nad 800 strani.
Prvi del nam nudi zgodovino protitu-berkuloznega boja, ki jo deli v tri dobe. Prva doba je »doba brezbrižnosti in lahkomiselnosti človeštva«, v kateri se nihče ni zmenil za to, da padajo vsak dan tisoči in tisoči oseb kot žrtev te strašne morilke, V drugi dobi so sc začeli zanimati za to bolezen posamezni zdravniki in je zopet vstal iz pozabljenja važni Izrek Hipokrata, ki se glasi: »Phthisis prl-mls in stadiis semper Banabllis (jetika je v prvem štadiju vedno ozdravljiva)«- V tretji dobi, ki jo ravnokar preživljamo, sta prišla do veljave strnjena enotnost v pobijanju jetike in kar najožje, harmonično sodelovanje vseh zainteresiranih zdravstvenih in socijalno-gospodarsklh naprav. V tem delu nam pokaže pisatelj razvoj protituberkuloznih dispanzerjev, od primitivnega Calmettovega, ki je bil ustanovljen kot prvi 1. 1901., pa vse do najmodernejših dispanzerjev in to v vseh evropskih državah, Rusiji in Ameriki. Zlasti važno je poglavje, ki obsega skrbstveni načrt za bivšo mariborsko oblast in nam nudi vzorec za urejanje tuberkuloznega skrbstva v posameznih pokrajinah.
Drugi del obravnava specijelnl postopek s posameznimi vrstami jetičnikgv in njihovih rodbinskih članov. Navaja najrazličnejše zakone, ki pridejo v poštev pri pobijanju jetike. Obsega tudi »katekizem o tuberkulozi za osnovne in višje šole«, ki izide v kratkem kot samostojna knjiga, ker jo je ministrstvo prosvete odobrilo kot učno knjigo.
Tretji del vsebuje vzorce raznih tiskovin, ki so potrebne v protituberkuloznem dispanzerju.
Knjiga je tiskana na lepem papirju, obsega več krasnih slik in mnogo najrazličnejših tabel. Dobrodošla bode ne samo zdravnikom, temveč vsem, ki delujejo v socijalno-higijenskl borbi proti jetiki.
Slouenjebistriska kronika
Zopet je toplo, prav prijetno toplo in tudi bazen pri kopališču je gotov, tako da se lahko ohladimo. Povečan bazen odgovarja sedaj razmeram in zahtevam. Edino, kar manjka, bi bil filter, pa. tudi brez njega bo šlo. Saj je vsak dan več ljudi v kopališču in voda tudi ni premrzla.
Pohorje je postalo center sezone. Vsak dan vidiš oprtane turiste, ki se spenjajo počasi preko Sl. Bistrice in Šmartna k Ruški ali Mariborski koči. Tudi kolonija pri Šmartnem inia svoje redne in izredne obiskovalce, saj se da priti z avtomobilom skoraj do nje- Sploh pa odgovarja Šmartno zahtevam turistov, saj je center za prirejanje izletov na vse strani. Markirana je pot na Veliki vrli, dve poti k Ruški koči, pot k Mariborski koči, in preko Sv. Urha v Tinje. Vse južno Pohorje je tukaj za turista odprta knjiga, vse lahko prehodiš. Ze izlet v Šmartno sam se izplača. V Šmartno iz Frama ni hudo priti,*1z Slovenske Bistrice je naravnost idilična pot; za one, ki jim nos ni preveč žal, pa je pot preko Sl. Bistrice, Tinja. Sv. Urha na Šmartno lep nedeljski izlet.
jem. Zelo slabo je bil obiskan, kar je napravilo najbrže deloma slabo vreme, deloma pa denarna kriza. Malo je bilo kramarjev in še ti so se dolgočasili- Največ ljudi je še imel invalid z »igro«. Dve novi stanovanjski hiši si gradita g. Kajba in g. Pernek. Z deli so že pričeli, vodi jih domači stavbenik g. Stupan. V načrtu je tudi novo poslopje za osnovno šolo. S temi stavbami bo Bistrica prišla do nove ulice in lice južnega dela mesta se bo zelo vzdignilo. Na trgu je še nekaj hiš, ki že čakajo nujnega popravila, ko bodo dotičnl gospodarji tudi to uvideli, ne bo mestu več kaj oporekati.	C1 v e s.
Šport
Perunoua slaua
Včerajšnja proslava desetletnega Pc-runovega jubileja je bila otvorjena z medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor - Brezno - Maribor (60 km). K tekmi je startalo ob 8.20 zjutraj 25 dirkačev, člana kolesarskih klubov: Železničar, Soko, Orao iz Zagreba, Ilirije in Ljubljanice iz Ljubljane, KSK Celja iz Celja in Edchveissa. 14 tekmovalcev pa je poslal prireditelj sam. Na startu in ci* lju je bilo zbranega več sto glav občinstva, ki je ob neumornem sviranju pekrske godbe napeto pričakovalo prvih dirkačev.
Ob 10. uri 14. min. in 50 sek. je burno aklamiran privozil prvi na cilj ljubljenec publike Perunaš Štefan Rozman, ki je potreboval za vso progo 1 uro 55 min. 10 sek. S to zmago slavi Rozman ravno ob desetletnici kluba že svojo deseto letošnjo zmago. Drugi je prispel na cilj nekaj metrov za zmagovalcem član ljubljanske Ilirije Ivan Valant (1:55:10). Prvo plasirana tekmovalca pa sta pustila vse ostale kolesarje cela dva kilometra za seboj. Tretje mesto je zavzel Ilirijan Edvard Prodan (2:00:15), četrto Miroslav Ledinek, član Edehveissa v času 2:00:18, peto Smrekar (Ljubljanica) v času 2:00:40, šesto Ivan Lah (Perun, 2:00:50). — Rozman je prejel za svoj krasen uspeh dva venca, in sicer za klubsko in medklubsko zmago.
Rapld mlad.: Maribor mlad, 2:0 (1:0).
Včeraj predpoldne se je vršila na Igrišču ISSK Maribora mladinska tekma za juniorski pokal SK Ilirije med SK Rapi-dom in ISSK Mariborom. »Maribor«, ki je nastopil v oslabljeni postavi, je moral kloniti boljšemu nasprotniku v razmerju 2:0.
Prihodnjo nedeljo bo odločilna tekma v mariborskem okrožju in sicer med SK
Železničarjem in SK Rapidom.
Plavanje.
V Beogradu so se včeraj vršile plavalne tekme za prvenstvo beograjskega pod saveza. Rezultati so bili naslednji: 1500 m, prosti stil: Gajo Bulat 24:17; 400 m prosti stil seniorke: Vera Bulat 7:15; 100 m, hrbtno seniorke: Anastasljevlč 1:30: 100 m prosto, juniorke: BorŽlč 1:48; štafeta 4X100 m, prosti stil: Bob 2:08; 100 m, prosto, seniori: Bulat 1:08.4; 100 m hrbtno, juniorke: Goršlč 1:56; 100 m prsno, juniorl: Nikolajevič 1:25.4: 100 m, hrbtno, seniorke: Ciblč 1:34; 100 m prosto, juniorl. Prvič 1:28 : 400 m prosto, seniori; Bulat 6 ;I»8.
Na Dunaju sta bila v avstrijskem plavalnem prvenstvu postavljena dva nov« rekorda, in sicer je plaval Koller 100 m prsno 1:12.8, Frici L8wy pa 100 m pro« sto 1:17.
V Budimpešti je Halaszy postavil v
prostem plavanju na 500 m v času 6:54.2 nov madžarski rekord.
Nogometni šport.
Beograd: Jugoslavija:Gradjanski (Zagreb) 4:0 (2:0). Gradjanski:BSK 1:0 (0:0)
Split: Wiener Sportklub: Hajduk 2:2 (1:1).
Nilrnberg: F. C. Niimberg: Spariš (Praga) 3:1 (2:1).
Gleiwltz: GAK (Gradec)-Komama, štvo 9:1 (5:0).
Sobotiš&e: »33«:3zabavia 3:2.
Ali sl že ilait
MarltforsKl V P C R NIKI«?«
4
;«
K. M, Capek - Chodt
Jindri
Koman. — Is češčine prevet dr, Fran Bradač.
29
Gospa Putova je pripovedovala to epizodo svoje usode spočetka s strelno hitrostjo in njene mežikajoče oči so begale z enega Jindre na drugega, tako, da so njeni temno črni, do tilnika pristriženi lasje za glavo kar poskakovali; toda čim dalje bolj je popuščal tok njenega govora, dokler niso besede le še kapale — gotovo je mislila na nekaj čisto drugega, nego je govorila
— in končno je položila prst pod nos; trepalnice na kraju lahno zardele, so kar drgetale, ko je dolgo časa gledala očeta in sina in zopet očeta; in umolknila je s prstom pod nosom...
Oba sta se napeto zagledala vanjo, kaj bo.
Hipoma se je udarila po čelu, da je kar mlasknilo, ia tlesknila je z rokami:
>Ne, to je bajno, skoro nemogoče! Slišala sem sicer nekaj zvoniti, ampak ta podobnost med vama, gospoda, to je groteskno, zares čudovito... Če je moja odkrita 'sodba netaktna, oprostita slikarici, ne morem se nikakor obvladati, toda ali smem nekaj reči, ne da bi Jtalila?«	r	"*
čeprav je bilo zopet po dolgem času Jindroma dovoljeno in sploh omogočeno, da bi tudi nekaj omenila, ni storil tega niti eden niti drugi. Njuna preveč kričeča podobnost, ki so jo ljudje tako često in pogosto brezobzirno občudovali, se jima je polagoma zazdela kakor neka skupna telesna napaka.
Toda gospa Putova je bila neizprosna.
»Meni se zdi, oprostita, da bi mogel igrati očeta prej gospod sin,« si je dovolila slikarica, čeprav ni nihče niti črhnil. »Ta se mi zdi ne le resnejši od očeta, ampak celo starejši. Čuditi se mora človek! Gospod oče nima doslej niti enega sivega lasu, dočim vam, dragi gospod sin — lahko bi vam tako rekla tudi kot mati
— so že osiveli končki las na sencih pred ušesi.«
Pokazala je sans-gene čisto od blizu, tako da je 'Jindra vidno odmaknil glavo.
Njegov oče se je tu prvič opogumil pogledati sinu v oči in je vzdihnil kakor na vprašanje in iz; bojazni, kaj pravi k temu Jindriček-sinček. Ta je odgovoril z dvojno mimiko; zgenil je z obrvmi in rameni enako visoko.
Pozorno je gledal ifa njena debela klečeča kolena, bleda in okrogla, na njene kubistične meče, ki so se priklepale k njenim atletsko dvostrokhn stegnom kakor trdo se zapirajoča klina k nožnici; premeril je njen ploščati trebuh, skoro otroško nerazvite prsi in pomislil:
—	Če res govori z menoj kot bodoča mati, potem sl je oče izbral res prav čuden način medsebojnega seznanjenja. Ampak to bi bilo očetu prav podobno. Ali pa j« morda hotela samo reči, da bi bila lahko moja mati, v kolikor pridejo leta v poštev? So tudi take kokete!
Gospe Putovi ni ušla niti mimika obeh Jindrov niti kritično nespoštljivi pogled Jindre — zopet je počenila in se cfela zagrnila v svoj zeleni plašč. Zarila se je vanj prav do ušes; z dvema prstoma, ki jih je molila pod brado iven, je držala gorečo cigareto.
»Oče bi res potreboval nekoliko strogega nadzorstva,« je nadaljevala.
»Milostljiva se šali...« je jecljal dr. Pavžk spokorno.
»Nikar se ne delajmo takiji; po temeljitem in skrbnem opazovanju vas injam zelo na sumu, dragi San-kar.«
Domneva o razmerju očeta k tej Liditi se je začela Jindri razdvajati. Toda*vplita ima nanj gotovo precej.
»Zadnjič pri poslednjem čaju pri meni v atelijeju?« je nagajala doktorju dalje. »Mislim, mladi mož, da se v tem gotovem oziru niste/o#rgli po očetu, in da se ločite od starega gospoda i po svoji zunanjosti i po svoji notranjosti, seveda le v kolikor se tiče barve; vi ste takorekoč snežnobel, on pa je kakor bron, ki se ga bo čimprej začela^rijemati patina... Toda, mladi gospod, ali znate še kaj ‘drugega govoriti, nego povedati svoje ime in priimlk?« ,
»Milostma gospa,« je odgovoril mladi Jindra in moral se je. premagovati, »odpustite, če se ne morem takoj vmesiti v ton lažje konverzacije, saj prihajam iz krajev peklenske groze in mnoštvenega trpljenja, iz velikega vo^ega lazariia.« -
»Ubcpfetl Mi vas bomo že ozdravili v našem krožku, samo če ostane tole krasno vreme. Seveda če boste pogostih hodili med nas. Dobrodošel nam boste! Sprejemam vas prav slavnostno za člana vodnega in solnčnega kluba »Opalka«, katerega prednica ali načelnica, afi tudi predsednica šem, kakor hočete, čeprav ne uvide^am, zakaj ne čisto preprosto starosta? Starosta je Sr bistvu vendar samostalnik ženskega spola, in če je starosta žena, se sklanja dosledno kakor riba. Riba, ribe, starosta.staroSte. Toda n£š vrhovni opalje-nec, dr^7Černy, antifeminist, ni hotel... Imamo le en sam smoter v smislu društvenega naslova, da čim bolj počrnimo. Pri tem imamo tudi gotovo neki poseben unretniški smoter. Edino sredstvo za dosego društvenega smatra pa je solnce, tako da so vse prevare, kakor paste in podobne kozmetike, izključene razun vazelina; edini predpogoj je: ne govoriti o vojni! Ah, le tega ne!«
Machna Putova je naglo zamežala, nekam krčevito stisnila trepalnice in zakrila oči z dlanjo za dolgo časa.
Jindri se je polagoma danilo.
Ni šlo tedaj za sestanek z damo, kar bi se bilo smatralo za najresnejšo izmed dosedanjih očetovih slabosti, ampak razgled je bil očividno mnogo širši, gotovo bo videl, danes celo družbo, katere ozračje je že vnaprej pokazala Machna Putova.
Mladi Pavak je bil zelo presenečen; čutil je, da ga je izvabil njegov mladeniški oče samo zato danes na Vltavo, ne da bi mu, poprej izdal, s kom se ondi srečata, ker ni hotel biti niti brez njega, niti brez svoje običajne družbe, ki bo po prvem dokazu najbrže taka, da je treba biti potrpljiv, in ker se je zdelo Jindri starejšemu najpripravneje, postaviti Jindro mlajšega pred gotovo dejstvo. Po vsem je bil oče navdušen za »Opal-ko« in njegovi vzpodbudni pogledi med govorom gospe Putove so pozivali Jindro, da bi se pripojil k njegovemu navdušenju.
Mlademu Pavžiku je bilo od vsega tega skoro težko.
»So že tu!« se je oglasila dramatsko gospa Putova in odkrila s prav tako igralsko kretnjo svoje oči.
Na pobrežni stezici se je ozval ščebet, kajti v bližajočem se krdelcu so bile večinoma dame; parnik, ki jih je pripeljal, je izginil že pred daljšim časom proti vodi
»Danes nas bo precej!« je rekla gospa Putova.
»Zakaj tako pozno?« je kričala prihajajočim naproti.
Majhen, že starejši bruneten gospod na čelu krdelca, od glave do peta, od florentinskega slamnika do čeveljčkov iz jelenine, ves v najbelejši belini, se je bli-
VMarlEfirii, cine 3. VIIT. 193?
žal in naglo odgovoril za vse:
»Zamudili smo mali in pripeljali smo se z velikirt piroskafom. Poljubljam roko!«
»To je gotovo kak tovoren avtomobil?«
»Precej je videti, da niste čitala Balzaca. Piro* skaf, to je parnik, milostljiva.«
Gospa Putova je nepotrpežljivo zamahnila.
Hrupno kakor škorci, ki sedejo na drevo, je prigr-rrela žaltava »Opalka«. Ker je bila bajtica s ponosnim klubovim napisom premajhna, so posedli zunaj v vrbovju. Čeprav je bilo videti le bluzice, ki so jih slekale čez glavo, je vendar vse pričalo, da skušajo kar najhitreje in najdiskretneje zlesti iz lahke izletne obleke v, kopalno. Le dve deklici sta se pripravljali k tej zameni prav na stezici brez kritja. Jindra je strmel, kako sta brez ovinkov in med veselim smehom, druga drugo prehiteti hoteč, metali s sebe kos za kosom svoje lahko poletne toalete, dokler nista stali ,v edinem, poslednjem ...
Bili sta, kakor je Jindra pozneje izvedel, Malva, eaufortistka, in Silva, batikarica, obe »Uprumdi«, kakor pravi žargon absolviranim učenkam Umetniške 0-brtne šole (UmSkcko prumyslove školy).
Utihnili sta in stali kakor sohi; cela družba je tl-mdknila in vseh oči so bile uprte na obe smeli deklici.
»Malva! Kaj delate?« se je oglasila »varilno gosp* Putova s svojim najnižjim glasom.
»Eden — dva — tri!« je poveljevala Malva in srajci obeh sta leteli čez glavo.
Ozval se je krik strmenja, občudovanja in na konec so se spustili vsi v smeh.
»Hh!« je pokazala Malva jezik, kolikor je mogla*
»Mislili ste, da boste videli kak piknik Manetov* morda kot nas je bog ustvaril! Figo!« in potegnila j® s prstom pod nosom. Takile, takile sva, ustvarila naju je obe Silva. Prosim!«
Obe sta imeli na sebi na las enako prilegajočo se kopalno obleko, mojstrsko batikovano. Bistroumnost umetnice je bila v tem, da so se batikovani ornamenti jako slogovito prilegali telesnim oblikam, na katerih so sedeli.
Kot fantastična dekoracija je bilo to krasno.
—	Ampak tudi razuzdano! je omenil sam pri seM Jindra, ki še ni doslej nikoli od blizu videl raja svobodne kopeli na Vltavi nad Prago. Toda v kritičnem trenutku pričakovanja mu je zastala beseda — drugaŽ* bi še mož ne bil.
»Imenujem se, kakoršen sem!« je nenadoma n** govoril Jindro črn možiček v belem nankinu in mu P®* dajal desnico:
»Doktor Černtf!«
»Doktorand Pavak!« se je predstavil 'Jindra.
»Vi ste Pavžik tako očividno, da vam tega še po* vedati ni treba!« je odgovoril možiček. »Ko bi se n® vedelo, da ste sin dr. Pavaka, bi bila lahko to uganka z nagrado, kdo je komu padel iz očesa, vi njemu on vam.«
»Kaj ne da ste po tem, kakršen je, gotovo sodili, da se imenuje dr. Krasny?« se je zasmejala gospa Pu' tova, ki je šepetala nekaj važnega z dr. Pavakom.
Dr. Černy, grd človek, da bi ga bilo treba iskati je odvrnil kar najvljudneje’
»Milostljiva gospa Butova plem. Častolovic? 'Ja* sem kakor Beneš Benedikt plemeniti Nesrdity, ki se ni srdil, niti če so mu metali najtežje prijetnosti na glavo.«
»Vaš dovtip je izključno beseden, doktor; dovoljujete pa si celo črkarski dovtip in mi pravite Butova. Ste res pokveka po obsegu in obliki!«
Več lepBi velikih zabojev
pocenj naprodaj. Naslov v upravi.
2000
felektrolnštalaclje,
montaže vU, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuie Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Dva gospoda sprejmem na stanovanje in na dobro domačo hrano. Tattenbachova ulica 2/II, levo.	2174
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
►Predtlskanje najmodernejših vzorcev,
kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. *	833
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kovček! za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Juristi!
Sodne takse
broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle
pri Tiskovni zadrugi v Mariboru
Aleksandrova cesta štev. 13 Izdala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja m urednik; FRAN
Strojno barvanje čevljev,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. 2195
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Sobo in črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	1*
MOŠKA ČRNA OBLEKA
za srednjo postavo, skoro nova, s* ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo.	___
Časopisi In inseratl.
pri Hinko Sax, Grajski trg. 1654
Najlepše razglednice iz Maribora
dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9.	1768
Ekfportna hiia „LUNA“ lattnik A.Priiternik
*l«li»,Jrw» C.lt. 1»	MARIBOR	fll.ka.ndrOM. C.»tH 19
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice za otroke komad od Din ll,— naprej Veslaški jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35.— napre]
Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratko nogavice za dame par od Din 10,— naprej Kopalne četice komad od Din 8.— naprej
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6.— naprei Sokolske malce komad od Din 20,— naprej
Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz Jadrovtne. sandal
kravat, srajc, ovratnikov, ženskih In moških nogavic itd.
XXI
BRO ZOVIC v « Mariboru,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA