Stav. 20
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v nedeljo 20. Januaria 191»
letnik XLII!
izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. - Uredništvo
L'lic a <\ Frančiška Asiskega 20. I nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo redništvu. — Nc frank i ran a pisma sc ne sprejem i jo, rokopisi se ne VTačajn. -- Izdajatelj in odgovorni urednik Siefan Godina — Lastnik konzorcij lista „Umnosti". — Tisk tiskarne .Edinosti4,\pisa?>c zadruge z omejenim poroštvom, V Tfstu, ulica sv. Frančiška Asi^kcga šr. 2U. — Tilefon uredništva in uprave tt. 11-57. — Naročnina znaSa: 7a .ek> leto K 31*20. pol leta K 15*60, tri tficsece K 780. za nedeljsko i/dajo t:\ relo leto K &70. pol teta K 3*60.
OST
Pospmezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin. Oglasi <e računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in > .•::. >v rtp,> i i osmrtnice, zalival?, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm	\in :
o«la.«i v tekstu lista do pet vrst K -O. — ; vsaka nadaljna vrsta K	Mali
ogi.isi po 6 \ i.j. beseda najmanj p.i '»0 vin. O^tosc sprejema inseratui o.idelek .lidirio^tt-. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi li<u. i'l.K ^ izključ to le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trsta Lpr.iva in i;tser.,ini oiu ok sc nahajata v ul.sv. Francka As St JO. P,i3tno!iranih:£.if ra.vm št ^H <;V_'
Mirovna pogajanja z RysiJo.
Vprašanje povratka izseljencev v zasedena ozemlja rešeno ugodno. Trockij vztraja pri zahtevi plebiscita v zasedenih ozemljih. — Vprašanje rusko-ukrajlnskih
mej. _ Trockij o razmerju Kavkazije napram ruski vladi In o zadevi Alandsklh
otokov. — Oiigoditev posvetovanj teritorijalne komisije.
DUNAJ, 18. (Kor.) iz Bresta Litovskega se poroča: Prvi ruski delegat Trockij je odpotoval danes ponoči v Petrograd. Ostali člani ruske delegacije in vse njihovo osebje so ostali v Brestu.
DUNAJ, 19. (Kor.) fz Rrcsta se poro-•a: Posvetovanja komisije za ureditev px>iitičnih in teritorijalnih vprašanj so se danes dopoldne in popoldne nadaljevala.
Glede tekom zadnje seje načeiega vprašanja o novratku izseljencev iz zasedenih ozemelj je izjavi! državni tajnik dr. Kiihlmann, dn o.- reci nje vlasti v principu soglašajo z mislijo povratka in da je najboljše, da se izroči ipraktična izvedba te rimpaitriadge oni komisiji, ki se bavi z izmenjavo civilnih ujetnikov.
Na vprašanje dr. Kiihlmanna, ali bo ru->ka vlada v poštev prihajajočim izselje-n-cem zamogla preskrbeti dokaze o tem, da so pred izselitvijo živeli v <jmenovanili ozemljili, je odgovoril Trockij, da so ti begunci in evaku vranci združeni sedaj v Rusiji v kmctovalstvih, katerih civilni organi bodo nedvomno zamogli oskrbeti prizadete z dokazi.
Ker je bila ta točka rešena zadovoljivo, je predla komisija na vprašanje, na kak
o
re dat; le najboljše spričevalo. Glede pritožb proti poiioi.ji i>olvtične trprarve je minister priznal, da se je zgodilo mnogo po-greškov na tem polju, da pa je sedaj to-
j zadevno vse v redu. Razpravljajoč o prr-i tožbah glede cenzure je izjavil minister, javil, da je rz notranje-političnrh vzrokov I ;e tozadevno odredi, da je treba vse. pristen, da se približno za teden dni po- kar je v zvezi z notranjo politiko ali no-da v Petrograd. Ker so končno komi- traniimi razmeram;, obravnavati kakor v sijska posvetovanja dovedla že do popol- mirovnih časih, to se pravi, potlačiti le
nja vreden način. Uraidniki so pošteno. Na&a artiljerija je koncentrično obstrelje-opravijali svojo službo, za kar se jim ino- i vala pobočja Col Capriie in Col della
ega prereševanja razpravneiga ,predmeta v vseh podrobnostih, predlaga, naj se posvetovanja te komisije odgode do 29. t. m. Z njegovim odhodom prehaja vodstvo ruske delegacjje na Joifeja.
Dr. KuMmann je imenom osrednjih vlasti vzel na znanje to izjavo in izražal nado, da se po povratku gospoda Trockega doseže možen sporazum. Oficiiozno poročilo o stanj« pogajanj in nevarnosti razširjenja ruskega požara v naše dežele.
DUNAJ, 18. (Kor.) »Fremdenblatt« opozarja na popolno novost javnosti pogajanj v Brestu, kar ima posledico, da sploš-nost često domneva, da obstojajo med Rusijo in četverozvezo za sklenitev miru nepremagljive ovire in konstatira nato sledeče: Da se prepreči vsako napačno razumevanje, je treba konstatirati, da je poglavitna smer naših vojnih ciljev, mir brez aneksij, ostala vedno neomajna. Vo-jujemo obrambno vojno in nočemo nobenih osvojitev. To je naša trdna podlaga v
način naj se vrši glasovanje o dreavni(Sresti Ako sino na "eiii strani proti anek-:	Sllh..zasedenih ozemelj, ki jim | sijatn. pa na drugi strani ne smemo biti
brezbrižni napram stanju, v katerem se
je dovolila Rusija pravico samoodločeva-nja. Z nemške strani je bilo opozarjano na to, da od ruske delegacije zato pred! a-
nahajajo dežele, ki se nahajajo sedaj na .	,	naši meji. Mi nikakor ne želimo anekti-
gani referendum ne odgovarja razvojne- ratf dežel, ki so na vzhodu zasedene od mu stanju prebivalstva teh ozemelj in da ra§ih čeL Trpeti pa tudi ne smemo, da bi bilo prav I ne jše, da se v imenovanih Uastar.e v onih deželah stanje, ki bi za-ozemljih obstoječe korporacije izpopolni- j mogIo postati za nas nevarno. Nočemo jO in razširijo z volitvami na š:roka pcdla-;anektirati, še mani pa, da bi se ru-
bo dejanjski zamo-: ska revolucija v ozemlji, ki meje prem- ,1;1 nas. razvilai v* velikansko
gi na nacn, glo smatrati >a varstva.
Temu nasprr da se Rtfsiia s nivoju imenovan ne strfnia in da
se jih
zastopstvo vsega
je pripominjal Trockij Mini nazori o kulturnem ega prebivalstva nikakor vztraja pri svojem predlogu, da nuj odloča o državni bodočnosti teh dc-žel referendum.
Drž. talrnk cl r. Kiihlmann je tekom nekoga odgovora vnovič opozarjal stremljenje osrednjih vlasti, da sj dovoli širokim slojem T)rebivalsft\ » teli ozemelj vedno večji vpliv na politiko, fo, kar je iieba v trovati brezpogojno, je vzdržanje reda tekom prehodne dobe. To, kar se mora -pi epreo^ti, je razširjenje revolucije v ta ozemlja, ki so že tako dovolj prizadeta vsled vojne.
NadaJj.no razpravljanje tega vprašanja je bilo s tem odgodeno. Sledilo ie posvetovanje o obsegu onih ozemelj, ki naj se izpraznijo še!e v poznejšem Času, ker jim uoiane odločitev o njihovi državni bodočnosti pridržana.
Na predle^, predsedniku je predložil general HoCfnianu zemljevid, ki vsebuje dotične zaznambe v.a ozemlja med Vzhodnim morjem in Bi cmohi. Na pripombo, da južno Bresta nahajajoča sc ozemlja niso upoštevana na tem zemljevidu, ker tozadevna pogajanja z ukrajinsko delegacijo! niso še rešena, ie p«>dnl Tioekij sledečo protiizjavo: Kakor sem pripomnil žel dvakrat m sicer pri priliki priznanja! ukrajinske delegacije, proces samoodlo-i flrnn^PfLi čevanja Ukrajine še ni prispel tako daleč, j rluldLUlilill da bi bilo vprašanje mej med nami; in novo republiko mogoče smatrati že Uvedeno. Povedal sem že takrat,' da to pri pogajanj.h ne bo delalo nobenih težkoč, ker določa po naših načelih meje volja širokih mas prebivalstva, ki so na tem interesirane. V vsakem posameznem slučaju bi bil potreben med nami hi ukrajinsko delegacijo sporazum. To se nanaša seveda tudi na ozemlje južno B-esta.«
V zvezi s tern je predložil nato pred-sednik avstro-ogrske deložacije temo od avstrijSAui cot zasedoitih ozemelj iti prosil predsednika ruske delegacije za pojasnilo. ali naj se tozadevna pogajanja vrše s Petrogradom, ali. kakor žele Ukra-j.nci, le s to delegacijo.
Tudi na to je odgovoril Trockij, da se nkrajini-k i delegaciji nikakor ne more priznati enostranskega in samoste ne..a obravnavanja tega vprašanja, mikar si je grof Czernin pridržal nadaljno razprav-1 jun je tega vprašanja do rešitve mejnega vprašanja med rusko in ukrajinsko delegacijo, kar je pričakovati v kratkem.
Tekom dopoldanske seje je prosil državni tajnik dr. Kuhlmann za pojasnilo o razmerju Kavkazije do petrograjske vlade. lrockij je podal nato sledečo izjavo: Kavkaska armada je v polnem obsegu pod poveljstvom predstojnikov, ki so brezpogojno vdani sovjetu ljudskih komisarjev. To mi je bilo potrjeno pred kratkim, približno dvema tednoma, na splošnem kongresu delegatov kavkaske armade.«
na nas. razvila v velikansko mora-lično aneksijo. List naglasa nato, da are sedai za nekako sam o varstvo in Ja nam zamore le mir jamčiti, da ne nastopijo na mesto zunanjih zmešrjav notranje. da ne padejo iskre gorečega soseda na lastno hišo. List zaključuje: Pri novi ured»tvi stvari, ki se vrše po razpadu carske države, je glavna dolžnost naših državnikov, da skrbe za to, da izgine nevarnost z vzhoda; niti aneksij s strani Rusije, niti revolucij potoni Rusije. Tudi ini ne mislimo na to, da bi povečali lastno ozemlje na stroške Rusije; tudi mi nočemo zanašati propagande v notranje razmere te dežele. Toda kar smemo Lil moramo zahtevati, je to, da mir z Rusijo ne bo nudil priložnosti, da se požar, ki divja tamkaj, ne zanese tudi k nam.
OTVORITEV USTAVODAJNE SKUPŠČINE,
PETRO.GRAD, IS. (Ker.) Ob 4 popoldne je osrednji odbor delavskih, vojaških in kmetskih sevjetov v tavriiski palači op oril ustavodajno skupščino.
Odlok za razvelj»vl?enje inozemskih posojil.
PETROGRAD. 17. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ljudski komisarji so predložili osrednjemu odboru sovjetov v potr-j ditev odlok, ki proglaša vsa posojila v inozemstvu za protiustavna in neveljavna.
Mirovna
Ne.
notranjih
debata in razprava o razmerah.
DUNAJ, 18. (Kor.) Tekom nadaljevanja današnje seje proračunskega odseka je nemški nacijonalec Krait izražal dvome o umestnosti javnosti pogajanj v Brestu in sc pritoževal nad zaporo Ogrsike proti Avstriji- Čeli Kadlčak je priznaval odlične sposobnosti grofa Gzernina in izražal željo, naj Czernin irkar ne sprejme nruske metode. Nemški radfrkalec \VoIf je protestiral proti dogodkom, ki zamore-jo zavlačevati: mir in podaljševati vojno iti predlagal, naj se današnja seja znkjju-či in za 22. t. m. sklicana plenarna seja poslanike zbornice prekliče. Predlog ie bi! odklonjen. Nemški agrarec Seidl je naglašal, da nemški kmetje nimajo nobenega povoda, da ne bi zaupali v pcjgaianja v Brestu. Vnanjr mru. nar uspeha, kii so si ga priborile zvezne vlasti z orožnimi uspehi, nikar ne da iz rek in naj se vedno dobro za-veda pornočr, ki nam jo je dala Nemčija v vojni stiski. Krščanski socija-lec Miklas je itzjajvi!. da obstoja glavtn vzrok za težkoee mirovnih pogajanj v Bresru v poizkusili boliševikov. da bi zanesli svoje ideje v našo deželo. Pr» poljskem vprašanju ni mogoče spraviti iz sveta dejstva, da so saan;-stoj u os t polteke države ustvarili vojaški čini osrednrh vla'sti. Poljski socijalist Diamand je zahteval pri razpravljanju poljskega vprašanja ustanovitev demokratične poljske zbornice, ki naj bi organizirala Poljsko in
Želi tudi, naj
tedaj, ako je proti kazenskim zakonom. Prihodnja seja jutri.
StauHno sitomje u monarhiji.
Pogajanja z vlado se nadaljuje--?.
DUNAJ, 19. (Kor.) Včeraj ob 6 zvečer so se eksekative vseh dan al sikih o"; rajev zi>rale v Železniča^em domu. Poslanec Seioz je poročal pogLiaajah z s tado. Temu poročilu je sledila debata. Končno je bilo poročilo strankinega načelnika sprejeto. Zborovanje je sklenilo daLje, da zahteva 'hidi preklic določil vojno-dajat-\ enega zakona, ki se fčejo delavstva in pozTvlja klub socijalističnih poslancev, naj? nadaljuje svoja prizadevanja, da se zadosti žrtvam izjemne justice. V soboto ob 6 zvečer se bodo posvetovanja nadaljevala, Železniški ioi tramvajski promet se vršita tudi nadalje nemoteno. Istotako ni ustavljeno delo v živilskih obratih, ru-dokotpih, plinarnah in elektrarnah. Delavstvo je dokazalo v te<h razburijirvrh dneh. da je vzorno disciplinirano. Strankino vodstvo pričakuje, da bo tudi nadalje dostojanstveno in mirno čakalo na rezultat nogaianj z vlado.
DUNAJ, 19. (Kor.) Na [>unaju niso izšli danes noben* časopisi. Le »Arbeiter-zeitung« je izdaia sporočilo na delavce s podatki o stavki in miru. Na čelu teh poročil objavlja strankino vodstvo avstrijske nemške socijalne demokracije oklic na delavce in dciavke, ki pravi: Strankino vodstvo jemlje z zadoščenjem na znanje današnjo izjavo grofa Gzernina o miru in priznava njeno odločnost. Strankino vodstvo i>a -m na t pa potrebno, da se delavstvo obvešča o -.tališču vlade napram konkreaiiiii vprašanjem, k«i> tvorijo predmet ivcUajanj v Brestu. Tozadevna pogajanja se bodo nadaljevala jutri. Tudi ostale zahteve delavstva so bile danes predmet pogajanj z vlado, ki pa- še niso končana. Prehranjeval;v minister je sprejel danes deputacijo šta&ikujočih deiavcev in delavk <*oi jim poročal o prehranjevalnem vprašanju. Zaupnik, so imel i priliko, da so prostodušno poučili ministra o razpoloženju delavstva in mu zabičali posebno jasno, da je zahteva po miru pred vsemi drugimi zahtevami.
BRNO, 19. (Kor.) V smislu sklepa v Delavskem donut vršečega se zborovanja zaupnikov je prišla danes k namestniku baronu Heinoldu iz 44 zaupnikov delavstva iz Brna in Okolice obstoječa deputacija. da izroči spomenico o znanih zahtevah in pritožbah. Namestnik je opozarjal v svojem odgovoru na znane mirovne- besede cesarja in citiral pred- kratkim objavljeno Izjavo vnanjega ministra, glasoitt "katere isti jamčr. da se z naše strani mir ne bo izjalovi i vsled osvoje-valnrh •stremljenj. Namestnik je obUubi!, da bo o mirovni demonstracij delavstva in tad i o vseli drnglh željah, ki so bile predložene, nemudoma poročal vladi.
Berette, sovražna pa jugovzhodna pobočja Montella. Angleške baterije so zadele na pohodu se nahajajoče sovražne čete. Med M;no in Canareggio, na južnih r-obočjil Sasso rosso in na severnih pobočjih Monte Solarola so bile sovražne patrulje odbite z ročnimi granatami. Tekom akc:j, k? so bile izvedene dne 14., 15. in 16. t. m. v ozemlju Monte Asolone in vzhodno Capo Sile, smo ujeli 13 oficirjev in 478 mož in uplenili 18 strojnic in 2 hombovki.	_
DOGODKI NA MORJU.
3EROLIN, 19. (Kor.) VVoUfov urad po-roča: \ vzhodnem Sredozemskem morju smo potopili zopet 4 parnike in eno jadrnico. skupno 21.000 ton.
LONDON, 16. (Kor.) Admiraliteta poroča: Dva angleška torpedna lovca sta se na povratku v oporišča tekom velikih snežnih viharjev ponoči 12. januarja ob škotski obali ponesrečila in potopila z moštvom vred. Le en mornar je bil ranjen.
ARETACIJA ROMUNSKEGA KRALJA?
AMSTERDAM, 10. (Kor.) Reuterjev urad objavlja dozdevno poročilo petro-grajskih večernih Irstov, da so ljudski pooblaščene!! v soboto zvečer odredili aretacijo romunskega kralja, ki se prepelje v Petrograd.
Član gosposke zbornice vitez Fedorov» icz umrl.
LVOV, 18. (Kor.) Član gosposke zbornice, Ladislav vitez Fedorow;cz je na svojemt posestvu v Oknu umrl.
Klevetnikom In »sem nasprotnikom.
■Nemški vseučilišči!i profesor Brock-hausen je napisal v dunajskem listu — čitatelji »p-remagajte se, da ne zaikohiete!
—	»Nerae Freie Presse« članek, s katerim se je pridružil ohrekovalcem češkega naroda in slovanskih narodov sjploh. Kot povod za to nečastno početje je porabil vest, razširjano po sovražnih nam listih, o tisti legtiidarii sio\ anski legiji, ki da se bori v tujinskih vojskah proti naši. nje lastni državi. Da-'Si je svoje Obdolžštve — kakor rečeno nair.isal le na podlagi omenjene vesti in gotovo ni imel sam nfkafke konkretne in p ozitivne podlage, vendar govori kot o dejstvu, povsem ugotovljenem, da je mišljenje češivega naroda dvoumno, in trJi. >da ^e je emtenti posročilo. da je iz sinov tega naroda sestavila legijo«. — Malo poprej pa da so najbolji možje češkega naroda sestavili krasno opremljeno nemško knjigo, ki naj dokaže nemškemu narodu rast in proovit Cehov, njih mate-riijelno, umetniško in znanstveno ipovzdi-go vr isti avstrijski državi, ki da jo tista legija krvavo pobija! Razumi to, kdor more! — vsMlika profesor Brookhausen.
Praska »LJnfcn« je zavTnila nemškega profesorja, da se tisto pretveztno čeiško-slovasko legijo vendar presa movol ino stpravlja v a\rezo s Če§kim narodom, kajti očrvidno gre le za tendenco, da bi ta narod očrnil. Tisita namišljena legija nd' pro-dtiklt vodstva češkega naroda. To vodstvo -ie ni sestavilo, niti odobrilo. Tako ugotovlja praski list na supozlciji
—	na domnevi, da res obstoji taka legija. AJi, -ta legija, faktično ne obstoji, ker —
, ne more obstati. To se more dokazati iln BRNO, 19. (Kor.) Včerajšnje zborova-' ugotoviti s konkretnimi absolutno veljav-nie socijalističjn ii tovarniških delavcev j nimi argumeuti.
centralistične in avtonomistične 'smeri je; iPred Vsem nismo dobih' niltakih po-sklemlo za danes enodnevno stavko, j drobnih vesti o oni legiji. Pač ipa so se Stavka se ne razteza na živrteke obra-te, j o^lalsiAi inozentski listi — ki pač nimajo tiskarne, tramvaje in drugi promet. ; n kakega interesa na tem, da bi kaj pota-
i je val i češkemu narodu v prilog. — ki so naglas ali. da je vest o taki legiji1 brezsmi-solna in vsakako pretirana. Tako je pisala eurižka »Oscschweiz«: Da nam ni te vesti sporočila francoska depešna agentura, morali bt jo smatrat'5 za slab davtrp. Tako pa mora iti tu-za nesporaztrmljenje, ali pa za name rovan o ustvarjali je neugodnoga razpoložen v ja (i>roti čeSkenm nahodu). Na dan izbruha vojne, torej dne 1. avgusta l(>14. Je b lo glasoon francoski! oficijelnih
Imm srmufinfi poročila.
AVSTRIJSKO. DUNA T 19. C- or.) Uradno se razglaša: 19. januarja 191 S. Nobenih dogodkov.
Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. UhROLIN, 19. (Kor.) Veliki Klavni stan.
19. januarja 1918. .. . . j podaifikov naseljen h na Francoskem na-Zapaano boji sce. — Živahni to- tančno 13.021 AMsitro-Ogrov. Denitno, da POVSKI boji ^ v kolenu Severovziicdno Je bilo tdl poiQVic3, torej 6510. možke-V perna. Na ntzneui bregu Scarpe in viga jT1 (xJ te?a 7Clpet polovica, torej ozemlju Moeuvresa in tutH na mnogih 3o05 v star0sti vojaške obveznosti, potem icikah ostale ironte, posebno na oi>eh hi WIo po e^etotku. ki ga t-ori češki na-strai-eh Aioze, povečalo ioj >\ sn.o ueio- r<>rj v prebšvalsmi Avstro-OgrSke _
govorila imenom Poljske Na nadaljn > vprašanje državnega tajni-,bo Poljska zastopana pri iKi^ajanjšh v ka dr. Kunlnianna, ali bo zadevo Alandskih Brestu. S tem je bila razprava končana.
z dnevnim redom: »Notranje ministr-
ctokov obravnavala vlada ljudskih Komisarjev ali naj se morda pokliče sedaj na pogajanja finska republika je izjavil Trockij: ^Izvršena proglasitev državne neodvisnosti Finske ni izzvala dosedaj nobenih i.zprememb v vprašanju Alandskih otokov. Izjavo o meritumu tega vprašanja si pridržujem.«
Koncem popoldanske seic je Trockij iz-
Prihodnja seja jutri Razprava poglavja
stvo
DUNAJ, 19, (Kor.) Proračunski odsek je pričel danes razpravo pcigilavja »Notranje ministrstvo«. Notranji minister grof Toggenburg je opozarjal na težavno nalogo politične uprave v vojnem času, ki je bila v resnici izvršena na občudova-
vanje. Severno Bczonvauxa so privedle napadalne čete iz francoskih črt več ujetnikov.
Vzhodno bojišče. — Nič novega.
Macedonska fronta. - V kc-ienu Ccrne ie bila naša višinska postoiaji-ka severovzhodno Paralova čez dan v to-lK>vskem in minovskem ognju.
Italijansko fronta. - - Položaj aeiz premen jen.
Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff.
BOLGARSKO.
SOFIJA, 18. (Kor.) Generalni štab poroča: Zapadno Ohridskega jezera, v kolenu Cente, pri Dobrem polju In v ozemlju Moglene od časa do časa živahen topovski ogenj. Pri Gjevgjeliji in severno Tahinskega jezera so bili pregnani močni angleški poizvedovalni oddelki
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko porodio.
18. januai\ja. — Na ironti krauke topovske akcije in omejeno patruljno delovanje.
namreč 10 odstotkov — celih 320 Čehov na razpolago za to »armado«!!! Mnogo teh pa ie gotovo porabilo zadnje vlake ^red izbi uhom vojne, da se povrnejo v domovino. Da bi se pa število Cehov na Francoskem med vojno pomnožik> — to je pač izključeno. Pa tudi v slučaju, da bi se bil kak Ceh iz An-gl^e pridružil tej »armadi«. vendar ne bi se moglo bistveeo izpremenifti označenega maksimalnega števila 300 mož.
Potemtakem more i„i i; za minijaturno afiiiafdov. ki more imeti le politično-atmonstrativen namea. ne pa mil tarčne-ga. —
lako list — nemški list — v nevtralni Švici, ki ne more, kakor že rečeno, imeti n;takega interesa na tem, da bi kaj prikrivaj in da bi se zavzemal za Cehe. Njegova argumentacija — absoluuio prepričevalna že sama po sebi — postaja pa po Svojem viru še poseotio jMipriČevaluu za vsakogar, ki se da iprepričati, ki nui je za j resnico in ne za črno obrekovanje. Ni to obramba Slovanov iired njih so\ ra/niki,
ampak obramba — resnice. Nastop je t<> za poštenje, pa naj gre tudi za Slovane.
»Union- zavrača tudi trditev profesorji Brockhausena, da Cehi sovražijo Nemce. io isto moremo reči o Slovanih sploii in še posebej o nas Jugoslovanih. Mi nc sovražimo nikogar radi njegovega plemena, torej tudi' Nemcev ne moremo sovražiti. Sovraštvo ni v naši naravi, nam ni v krvi. Premehka je slovanska duša, da bi bilo mesta v njej /a tako čutstvo. Dogodki v Rus m \ tem zgodovinsko-znaiTienitem času. posebno pa dejstvo, dn je i:,icUat!v-» za sedanja mirovna pogajanja pršlo od slovanske strani, so eklatanten doka/ našo trditev. Od slovanske strani Se nvš' jobtida, da bodi konec temu s^raš«r ■ ; klanju, od slovanske strani je prišla inicijativa za odrešitev iz te krvave trage dijje! In vprašamo: če bi Slovani rCs vražili nemški nar<Kl. bi se-li zbrali oti>t>l.-mirovne mize ravno z zastopniki ulluškega naroda vki.iiib dej^ovu. da neslovan ski zaivezni-ki Rusije še stoae ob s«uraTii sklioevaje se na to. da ne verujejo v po stene namene Nemčije?!
Mi SlTva ii smo tolerantni. Niikdar sc nismo in se ne borimo proti kakemu dru gemu narodu, kot takemu, (»zrToma pro njegovim (pravicam in legijtiniiiim sireni ljenjem. Sovražimo pa — to je res in izjavljamo odkrito — grde izrastke v na-cijonainem karaikterju kakega drugega naroda. Borili smo se n. pr. z zobmi in noiui proti -drugorodniin nasprotnikom naših pokrajinah ob Adriji — borili z vs«t srditostjo ogorčene in vsako krivico n zeče duše. Nismo sc boTiii proti njim zai > ker jih sovražimo, ker bi jim hoteli Je!, . kako krvico. marveč edino zato. ker ■ oni nas sovražili, ker so nam delali kriv ce. ker so hotoli naš nar<xl nulifeirati n; rodno, politično in gosrnidarsko, ker > niiis hr.teli. če že ne odtisniti s te rt.a.ic nam zemlje, pa vsai napraviti iz nas brez pravne. Iielote na lastni grudi. Borili sin » se. ker smo bili to dolžni svoji slove l I domovini, ker je bila naša dolžnost, da brainno pravico svoiega naroda do samosvojega narodnega življenja, da mit z:j g^tovimo tr«ito mero moči m t*sfi delež. KI mu gre pri določanju usode teh pokrajin!
Ne sovraštvu, an^pak le obrambi in n • revindfkacjji — odpravi srtorjonih nani krvavih krivic — ie bil posvečen ti as bo' Vedno nam je bil v vodilo pouk r^veg ' fil(^uis«i Sol očev a: Ker si ne morc-mo ; leti nikakega nasil-ja na naši veri in n t-narodncisti c l strani druigiii. tudi ive sjao-mo dovoljevati, nikakega nasilja prx. druigim.
To načelo je nam Slovanom sveto. Našim nasprovn?k':ni ?ie treba nič eruge-ga nego. oa < ni nehajo sovražiti nas, da pridejo do iz'pezna: ja, da s > t^ni delaj! na* krvave krivice, da se odločijo zato. nas bedo priznavali krt narod, ki mu gr samosvoje svobodno življenje in od niK g ar oviran razvoj: p i bedo vidJi, ka'.v !eip"> se da živeti s vani. kako s j>r.i-vičnostio na«pTam nam z:\dobe najblažjc^a sotrudn;ika za larilu-rno skupno suvafnčc uresnfčenje v?sokili idealmr človeštva! Pravičnosti hočemo ;n nič drugega, in ; spoštovanja. Potem borno z odprto rok« in «i>z rdprtega srea vračali sportova-nje 'n ljubezen do vsakogar — trdi do Ncmce\ !
Ri»sn« ©olStfž^e v«stf,
Delavske stavke. Na Dunaju, kier je v četrtek stavkalo okoli 100,000 delavcev, je prišlo turatain do zelo hrupnih prizorov. ker so demonstraniUe ustavljali vo zove električne železnice iti prisilili občinstvo, da je izstopilo. Na nekaterih progah se ie ustavil premet popolnoma. Petkova večernja »Neue Freie Presse« j javrla na ir. odnem mestu, da l>o teduju sobotnih jutranjih listov nemogoča, ker Jioče vse tehnično osobje zapustiti Je';>. Večerni Trsti, ki izhajajo pozneje od N. I7r. 1'r.H. kakor I >ie /-it , Sediš:-!.r blatt'. "Dar Abend- in drajr; še p-oz.n • ; v petek z.večer že niso izšli. Včeraj v soboto, je '•'"šla samo uradna \Viener Z i-turig . Stavka je tore? popolna. — V' !-stvo sociialnodeanokratske stranke je ponovno izlaio oklic na železničarie. del -ce v obratih, kier se izdelujejo živil i, uslužbenstvo pouličnih železnic, delavstvo plinaren mi na rudarje, da naj ne zapuščajo dela, ker bi stavka le ^e povečevala bedo prebival-tva. Obenem pro>i vodstvo, da naj deliuvsivo vkijub unilHve-niu razburjenju vtzd zuje disciplino in red, da ne bo nepotrebnih žrtev. V Brnu so
petek zjutraj začeli stavkati
drvp
vd
strojnih tovareu, v Lincu pa delavstvo v delavnicah državnih železnic, v ladjedelnici, strojnih tovarnah m prodi-lnicah. -V Gradcu je v pofck zjutraj b-tavk.do okoli 20.0C0 delavcev. Sobotni jutranji listi so izšli, a ne poročajo n čLsar o stavki. __ Vojaški sotrudnik gra-ke *Tag^s-posre- poroča: Vest o delavki stavki v avstrijskih industrijskih ozemljih je italijanski* armadno vodstvo takoj sporočilo četam na fronti s prij>ombo, da zmanjšani dovoz vojnega materijala na avstro-ognsko fronto i»beta dober uspeh za nadaljevanje vršeče se ofenzive. Na posameznih delih fronte so italijanski podT»-veljniki to vest porabili v to, da so letake dali metati v naše črte. Računati moramo pač s povečanimi sovražnikovimi napori. da bi se inu posrečilo prodreti na K t-keni mestu, ali na dosedanjem bojišču ali kje v sosedstv u, kajti tudi pri Prancozili se v okolišu Mt. Tombe zadttii Jifs oottža
Stran IL
„EDINOST" štev. 20
V Trstu, dne 20. januarja 191S
večia delavnost. — Glede ljudske prehra- J kov. 8. Državna uprava naj se den*okru-
ne piše petkova večerna »N. Fr. Pr.«: tizira. 9. Načelna odkloniitev in nasprorto-
(ilede prehrane bomo v Avstriji vsaj -pri-
hodnje tedne navezani na lastne .pridelke in dovoz Iz Ogrske. Dobava iz Ukrajine bi mogla prihajati v pustov šele meseca marca, ko bo mogoča plovba. Sporočilo se je, da so se merodajni krogi obrmli na Nemčijo s prošnjo za enkratno od ponije, k: naj bi znašala nekoliko trsoč vagonov moke. Zdi se pa. da izpolnitev te želje zadev na težkoče in dr sedaj torej n! rpati na tako odi>cmoč (Imenitno! Poljedelska A vi- LTO-Ogrska se obrača na industrijsko Nemčijo za odpomoč v obliki žita! Zakaj :pa ie dovolila, da so Nemci mam pred nosom izpraznili našo žičnico — Furlaiiijo?) Kakor se ouje, zastopajo v Bero!inu stališče. da bi se bilo lahko izognilo današnjim težavam v preli rani, 6e bi se bila produkcija žita in moke v Avstriji uredila pravočasno in učinkovito in če bi bila Ogrska izdatneje sodelovala pri preskrbi Avstrije. Nemčija da je itak prepustila Avstriji večji del romunskih zalog žita (ravno narobe!) m inora sedaj sama štedni z lastnimi zalogam* živil. Iz teh vzrokov da sedaj pač ni pričakovati, da bi Nemčija priskočila na pomoč z moko. — Ta nemška leko ja našim »centralam« je sicer imenitna, da boljša ne more biti, toda zdi sc nam, da je nekoliko prepozna in tudi ne preveč odkrit (»srčna, kajti kdor sedi na kupu, se lahko snieje onemu, ki nima nič in ki bi vsaj del kupa moral biti njegov!
Volilna reforma na Pruskem. Odsek
pri lega deželnega zbora za voMitio pravico je končal sj)lošno razpravo o volilni ref- i.-mi in je sklenil, da prične podrobno rai -r.iv. o reiormi gosposke -zbornice in šeL poiciii o predlogi glede splošne in t ; ke volilne pravice za poslansko zbornico. l ekom splošne razprave podane izje .e konservativcev. svobodniii konservativcev iti nacrjonalnih liberalcev kažejo. da ni skoraj nobenega upanja, da bi odsek sprejel vladno načelo, češ da ni primerno za politiko vzhodnih p<jikrajin. Zastopnik Poljakov je izjavil, da obstoji m /nosi s^orazu-mljenja med Poljaki »ki Prusi. Skupnost koristi med Prusi in Polj^.; da mora dovesti do tega sporazumijeva, ne pa hvaležnost Poljakov. Prusi da se morajo zadovoljiti s tem, da bouo po vojra. Poljaki na Pruskem živeli svoje lastno narodno življenje.
Zahteve koroških Vsenenicev. V nedeljo, 13. t. m., so zborovali v Beljaiku ko-r<Hki Vsent;mci in so se končno sprejele naslednje zahteve: Na polju zunanje politike: 1. Izkoristiti se morajo velikanski vojni uspehi proti sovražnikom, primerno žrtvam nemškega ljudstva. Dosedanje dr-žuvne meje se morajo primerno popraviti. da se zavaruje bodoči razvoj in ipre-prečijo morebitni napadi -sosedov. 2. Vzdrževati in -poglobiti zvezo z nemško državo \ političnem. gospodarskem in vojaškem ozi.ru. 3. Zunanja polivka se mora demokratizirati. 4. Brezpogojno se mora zavrnili namera, da se notranjepolitične zadeve (kakor ureditev razmerja narodov do države) napravljajo za predmet meddržavni« pogajanj ali mirovnega sklepa; z: i:le va ali pripustitev vmešavanja so-
vanje proti veaJkermi razširjenju deželne avtonomije, ki bi ogrosalo enotni značaj Avstrije. — Nadalje zahtevaao zborovalo^ naj se času primerno spopolni volilna pravica za dežele in tfbčine rn odpravi preživela in krivična preJpravica v velepo-sest* u. Odpravi naj -se tudi politični pre-utež Ogrske iin napove naj ostrejši boj proti gospodarski in politični nadvladi internacionalnega židovstva. Končno so zbo-rovalci stavili še več različnih zahtev gospodarnega značaja. Vse te zahteve o-zn a čuje jo zborov alci kot mi nimam tega, kar je vsak Nemec v Avstriji brez razlike strank upravičen zalrtevati.
Ufedtnievairfe češkega tabora. V nedeljo se je vršil v Prar3? sfrtod zaupnikov državnopravno^najpredne stranke. Doslo je nad 200 tzauprnkov. Sprejeta je bila resolucija, da hoče stranka — z namenom, da bo aktivno sodelovala na češki bodočnosti — kot onaJka ued enakimi sodelovati na gradbij češke državnopravne demokracije ko; vsenarodne stranke. Predsedstvo nag se nadailje pogaja za ustanovitev nove »vsenarodne stranke na podlagi predUo-gov, iki jih je izdelal izvrše valni odbor.« Načela nove stranke naj bodo: (prva točka je bila .zapflenjeita); poli ti ono se pri-poiznava stranka k načelom demokracije in svobode v državnih napravah in v organizaciji naroda; toulturelno sloneč na naprednih načelih, bo delovala za pogoje razvoja vseh duševnih, nravstvenih in telesnih moči naroda; gospodarski se bo prizadevala za enakomeren gospodarski razvoj in povzdOgo vseh pdasti ljudstva ob pravični poraizdelitvi bremen in sadov dela. — Socijalno je za hlaiginio v«seh pla&ti naroda v socijalnem rinteresu skupnosti in za izdatneje in hitreje lečenje .ran, ki jih je vsekala vojna, pripravljena je za potrebno razlastitev in za vsako smotreno razdelitev privatne posesti, ki je v pogoj narodnemu sn socijalnemu napredku ljudstva.
Istri I
Izmed vseh to&k naše prostrane domovine so nam najbolj na srcu mejni kraji, 'ki bi nani jih hutel sosed odvzeti. In zopet med njimi so nam posebno važni oni, ki gredo na naše morje. Lega naše domovine ie srečna, v kolikor oklepa ravno oni del Jadrana, ki oma največjo važnost. — Ravno ta okotnoist pa je, iki našemu narodu poraja toliko zavistnih jpirotivai'tkov, ki v svojem imperialističnem nagonu segajo po naši sveti stari lastnini. Za našo obal •se oglaša razen dom a,'činov se troje re-flektamtov iz ozadja oziroma z nasprotnega brega.
V tem nasprotovanju interesov vedno živahnejše vzcvita in zmaguje ideja pravičnosti. Dajte zemljo tistemu, ki na njej biva stoletja! Dajte narodu, <ki je to zemljo iztrgal nerodovitnosti, moč na njej! Će se prepusti Istra onemu narodu, iki je tam v znoju in krvi gospodaril, izlkaže se čast pravici, ki veleva, naj bo vsak narod odslej gospodar svoje zemlje in svoie usode. —
Težko nosi naš žilaivi rod v Istri pezo
v razni h držav pri ureditvi notranjih dr- vojski nega bremena; a ne Obupuje. Do-žav.iiii zadev se mora ožigosati kot vele- movina misli na to živo vejo našega oe-
izj. i ti :vo. — Na polju notranje politike:
1. Popolno vipoštevanjc ncmsik-onacioaiai-
loktipnega naroda in me bo dovolila, da zamre. V nasom pravičnem programu, v
nii žalitev pri neobhodno potrebni pre- ideji samoodločitve naroda je spas tudi
inci-tvi Avsu: ije in brezpogojna prednost1 za trpečo, a zato tem boli nam urilo tetro.
niiiiško naojouulnih zahtev pred državni-j______Dr. Korošec.
mi i vi strani nemških ljudskih zastopnikov	"
(J, besedno iz >Grazer Tagblatta«), kakor s: to nt nents-taj narodi v Avstriji že deset-lc:ja in tudi sedaj v svetovni vopsski z ve-
li iim uspehom delali. S samimi zahvalami
Poziv
vsem županstvom Istre I
Nesrečno, od vseh zapuščeno in zane-
za svojo zvestobo do države se nemško marjeno Istro so doleteli najhujši dnevi. UuJisivo v bo.h>če ne more več zadovo-! Namestništvena aprovizacijska komisija, li'Li: i)ač pa mora priti do veljave p rep n v ki ji je naloga, da pravično Skrb> zan vse čanie, da vsako škodovanje nemško na- Primorje, i<stro in Trst. je ustavila vsako c* :a!nih koristi v Avstriji ne slabi samo; pošiljanje živil v Istro radi izostalega do-i Ki ijskega nemštva, marveč tudi drža- j voza. Poleg tega je sklenila v isvogi zadnji vo kot -tako. 2. Izločitev Galicuje iz zve- seji da ne pošlje Istri nikake zabele več, ze zapadno avstrijskih dežel. 3. Zahteve češ. da ima poslednja sama dovolj olja. Cehov po lastni državi se morajo načelno! Usodne posledice telga iso dovolj jasne. tv:'v'.: iiti in trajno zagotoviti nemštvo v • Kljub protestu deželne upravne komisije, sudetskih deželah. 4. Nasproti jtrgoslovan- i'ki je storila v tem pogledu vse, kar ji je skini zahtevam se morajo načelno odklo-, bilo možno, kljub razkritju naših posian-ii:ti vsi načrti, ki merijo na odcepitev de- cev v državaiem zboru o bedi in umiranju žel ali delov dežel, v kolikor bi se s tem v Istri, kljub uničenju vseh-letošnjih polj-zaprla ali zožila za razvoj države in nem- skih pridelkov —razun vina, ki nasipa ne šiva broz.pm^oino poDrebna, čez Kranjsko more redit-š — so ušesa odgovornih čmi-
an Primorsko \odeča pot do Jadranskega morja, posebno do tržaškega pristanišča. (Torej fraukovski nacrt: Jugoslavija brez Slovencev. Op. ur.) 5. Tržaško pristanišče se mora razširiti. Ustanovil naj se v Trstu n&mšfoa paraplovna. šola. 6. Uvede naj se nemški državni jezik. 7. Ljudske šole naj
tekjev ostala gluha.
Mi smo doslej le prosili in rotili in nasa •ljotrpežljivost ni poznala mej, a brez uspeli a. Iz svete dolžnosti, skrbeti za naše ljudstvo, za katero smo odgovorni prod Bogom in ljudmi, se moramo združiti vsi, brez razlike narodnosti in povzdigniti
se -i« »polnijo, učiiekjstvo naj pride v stri i skupno glasno in jasno zadnja, obupni klic najnižje činovne razrede državnih uradni- ! ix> pomoči.
p o n r c t i k.
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesneur.
V toni trecKitku jo je navdajala edrna m!se!, da je s svojim včerajšnjim vedenje,u dala gospodu de Brenazu pravico, da ji izjavi svojo ljubezen: sedaj ie čakala te izjave, da bi jo zavra M a s prezirljivim pona-om. Ko je govoril nrhilistih ž njo.... lotil se ie zopet te»ga predmeta, da hč ji
odigovorii !• <rset pri Sonci..... ga je ne-
pre>t: o jezno pogledala, a mislila ijc vse drugo ter se mučila s spmii" m na svoje besede, ki jih je govorila včeraj, katerih pomembnost je v svoji mučni trenutni zadreg: zelo pretiravala.
Hubert je precej dobro ugenil, kaj razburja to mk. lo, burno L-rce, k; je nalikovalo "kršnemu, JH icmii ptičku, ki se močno ntri -:ijoč s krili skuša oprostiti roke, ki ga je ujela in ^a hoče obdržati. Vedel je
tiKli, da ženska ljubav ni nikdar tako gotovo. zanesljivo enakomerna, kot je moška, temveč da vpliva naifjo razburjenje, gmienje, obup in marsrkedaj mržnja. Vedel jc. da hoče ženska ljubezen obupavati, verovati, zaničevati m obožavati, da se mora sedaj upirat?, sedaj poniževati, da doseže svoj vrhunec.
.Morda je Hubert razuttel grofico bolje, kot pa se je razumela sama. in se ni preveč bal jeznih pogledov, s katerimi ga je
i obsipala. V ostalem pa }e Čaitil odkritosr-j čno spoštovanje do me in celo \'čeraj ni | mislrl niti en sam trenutek, da mu ta po-! nosna in čista mlada žena sedaj brez odpora pade v naročje. Nasprotno je predvideval. da ga gospa grofica o prvi priliki sprejme kar najhladneje, da bo moral poizkušati. da dobi odpuščen je za izkazano mu naklonjenost in da bi ga najmanjša objestnost za vedno spravila ob vse zaupanje pri grofici.
Zato je tudi kar najspostijivoje govoril žnjo, veseleč se. da jo je našel v pričako-
Radi tt3ga vabi tem potom podpisano županstvo vse županstva Istre In njene državne poslance na skupen posvet, ki naj se vrši dne 24. t. m. n<a Kozini v restavraciji g. S;išk?*vića ob 10 liri doinokine s sledečim dnevnim redom:
1.	Prehrana Is-tre.
2.	Naš zadnji poziv na pomoč.
Visa županstva, ki se udeleže tega važnega posveta, naj takoj naznanijo to podpisanemu brzojavnim ali ekspresnim potom.
Županstvo občine Dolina.
dne 15. jau. 191 S.
Martin Samec 1. r., župan.
stvar!«
KRUŠNI ODMEREK ZOPET CEL.
Aprovizacijska komisija poroča:
»Ker se je zboljšal dovoz moke, je podana možnost, da se bo prihodnji teden, od ne de? je, 20. t. m., dalje zopet dajal normalni Krušni odmerek, ki se |e začasno moral skrčiti na polovico.«
To sporočilo so objavili vsi tržaški listi že v včerajšnji jutranji številki, dočim pa »Edinost« — ni doftila tega obvestila! Ali morda mrsli aprovizacijska komisija, da slovenskemu prebivalstvu v Trstu ni treba vedeti, koliko kruha mu gre? Ali naj smatramo tudi to dejstvo za ono sistematično preziranje slovenskega ljudstva in slovenkega jezika, ki se je uveljavilo pri aprovizacijski komisiji že takoj od začetka in se izvaja odtlej tako dosledno, da se med uradništvom aprovizacijske komisije nahaja dobro shranjenih, celo vojaške službe oproščenih pač cele kapice onih ljudi, ki so se šele pod pritiskom razmer prelevili) iz najragoborneiših Savlov v inačje sladke Pavle in jim je od prej ostala edino le mržnja do vsega, kar je slovenskega. dočim na nima aprovizacijska komisija nameščenega niti enega slovenskega uradnika! Tako mora naš list delati tlako za aprovizacijsko komisijo, za njene vkljub njihovi nesposobnosti za službo v dvojezični deželi sijajno plačane, slovenski narod in slovenski jezik mrzeče uradnike in prevajati od začetka do konca vse njene dopise, ako hoče. da slovensko prebivalstvo ne ostane brez obvestil. Najvažnejših obvestil pa nam niti ne pošiljajo, kakor kaže današnji slučaj. To imamo torej za zahvalo mi, ki jim delamo tlako že polčetrto leto, to ima za zahvalo naše slovensko ljudstvo, ki si v svojem domoljubju daje celo kožo sleči s sebe ob živem telesu, samo da zadosti svojim dolžnostim! Gospoda, ali nas hočete prisiliti na vsak naein, da bi se izpreminjali sedaj mi iz Pavlov v Savle?!
m • *
IZKAZNICE L RDEČO CRTO.
Uradno se nam javlja:
Urad za presojo in nadzorovanje izkaznic za neimovite sloje je pričel delovati v ulici della Borsa št: 2. v pritličju. Ta urad bo sprejemal pritožbe onih, 'ki niso dobili pogodnosti izkaznice z rdečo črto in morejo dokazati z listinami in drugimi neizpodbitnimi dokazili, da njihovi dohodki ne presegajo predpisanih. Urad bo tudi reševal nove prošnje za izdajo omenjenih izkaznic. Nove prošnje za izdajo takih izkaznic, katere morajo tudi biti podprte z listinami in drugimi neizpodbitnimi dokazili o dohodkih, se morajo vložiti v času od ponedeljka, 21. t. m., do sobote 16. februarja t. 1., v omenjenem uradu, kjer so .tudi na razpolago obrazci za tozadevne prošnje (priglasnice). Kakor je znano, imajo do izkaznice z Tdečo črto pravico samo one osebe, ki nimajo nad 2 kroni dohodkov na dan, in če gre za družine, tedaj, če skupni dohodki družine ne presegalo 2 K na dan za vsakega člana družine. Pritožbe in prošnje se morajo vlagati v omenjenem uradu samo pismeno -in sicer ob delavnikih od 2 pop. do 7 zvečer.
♦ 9 *
KROMPIR.
Izkaznice št. 46 za IV2 kg krompirja so veljavne do vštetega ponedeljka, 21. januarja. izkaznice št. 47, ki se razdele tekom prihodnjega tedna, pa do vštetega ponedeljka, 2H. t. m. — Na obojne izkaznice se mo-e dobiti krompir samo na trgih.
KISLO ZELJE.
Objavili smo že v petkovi številki, da se bo ta teden dobivalo tudi kislo zelje in sicer 14 kg na osebo in teden po K J20 kilogram. Sedaj javlja aproViZaciiska komisija, da ie cena za neimovite sloje (rdeče prečrtane izkaznice) K 1'04 za kilogram.
IZKAZNICE ZA GOVEDINO.
Izkaznice za govedino se ta teden ne razdele.
vanem razpoloženju, in radostih) ga je, da jo je videl sedaj tako dostojanstveno, dočim se mu je prej kazala tako odkrito. Bilo pa ni niti v slabosti njene ljubezni, niti v odporu njenega sramu in ponosa proti strasti prav čisto nič koketnosti, tako da Hubert v vsem svojem izkušenj polnem življenju ni še našel take žene.
Ker pa je bilo Hubertovo pokoravanje prav tako odkritosrčno kot grofičina ponovna nezaupljivost, se je polagoma uveljavilo nekako ravnote? j med tema njunima sti iiijajocima se r zpoloženjima.
Ko je več kot četrt ure, oborožena s svojim ponosom, čaki. a njegove izjave, ki nt hotela priti, je N.tdja v resnici začela poslušati, kaj ji pripoveduje marki, ne da bi v vsakem stavkal iskala skrite žalitve.
Hubert jo je rotil, nag mu vrne njegovo besedo in naj ne zahteva, da bi jo po vedel h gospior Kavečinovi.
(Dalje.)
RAJONIRAN.IL KRUŠNE PRODAJE.
V	sredo. 23. januarja t. 1., stop: v velja-j vo rajonirana prodaja kruha po sistemu
»seznama odjemalcev«. (XI tega dne dalje bo dotičnrk, ki ima »izkaznico za nakup kruha -, (vtessera di legitimazione per 1* a-cquisto del pane«) smel kupovati kruh. kolikor ga mu £re, samo v prodajalnici, v kateri je vpisan kot odjemalec, in proda-jalniee (pekarne) bodo smele prodajati kruh samo osebam, ki so vpisane v »seznamu odjemalcev«, katero jim izda a-pro\izacijska 'komisija.
Kruh se bo oddajal proti odvizetju od-rezkov krušne izkaznice, veljavnih za dotični dan (torej odrezkov 2 datumom dotičnega dneva) i preščipnjenju izkaznice za nakup kruha v razpredelku z datumom dotionega dne. Pri prvi prodaji kruha po novem načinu (to >e po seznamu odjemalcev) pritisne prodajalec v -svojem lastnem interesu pečat svoje tvrdke zadaj na izkaznico .za nakup kruha.
Začasno, da se ne izgublja čas, aprovizacijska komisija iw izpreminjala seznamov odjemalcev, vpisanih v posameznih prodajalnicah, dasiravno so nekMere pro-dajalnice sprejele v svoj seznam več oseb, kot pa bi jih mogle zadovoljevati s količino kruha, ki so jo dobivale doslej. Potemtakem na] se smatra vsakdo vpisan kot odjemalec v oni prodajalnici, za katero se je vpisal v prodajalnici sami ali pa v uradu v ul. S. Nicolo 12. Kdor se je vpisal v več prodajalnicah, ostane vpisan samo v eni. Ker je takih slučajev zelo veliko, se ne more potom časopisja razglašati, kateri vpisi veljajo, kateri pa ne.
V	splošnem veljalo naslednje izpre-membe: vpisanci pri Hillebrandu, ul. S. Lazzaro 13, so se premestili h Građen igo, ul. M. Terezije 41; vpisanci pri Gasper-šiču, p. Stazione 5, h Kukanji, Miramar-ska c. 29; vprsanci pri Pernarčiču, Rojan pri murvah 77, k Ivanu Mrevle. Rojan 7; vpisano« pri Borštnar Ivani, Barkovlje 317, k Verginella Mariji, Barkovlje 34: vpisanci pri Lampetu Ant., Barriera 17, h Covacichu, Barriera 40; vpisanci pri Brumat Kat., ul. Media 48, k Bazzarini El., ul. Ferriera 37; vpisanci pri Saticin Amaliji, Skedenj 156, 'k Pestelj Kristini, Skedenj 234; vpisanci pri Fajdiga Emiliji, ul. Sanita 13, h Kert Karlu. p. Gavana št.
4.	— Te osebe torej ne bodo dobivale kruha v prodajalnicah, za katere so se vpisale, temveč v prodajalnicah, h katerim so bile premeščene po aprovizacijski komisiji.
Prodaja kruha na začasne izkaznice.
Osebam brez »izkaznice za nakup kruha«. t. j. onim osebam, ki dobe namesto običajne krušne izkaznice izkaznico za potnike (rumena izkaznica s štftrimi od-rezki) ali »izkaznico za začasno bivanje v Trstu« (rdeča izkaznica z največ 28 odrezki), t. j. vojakom, ki se nahajajo v Trstu vsled »odprtega povelja«, vojakom na dopustu, potnikom in osebam, ki imajo zeleno izkaznico za živila, se bo oddajal kruh samo v naslednjih prodajalnicah: fiillebrand, ul. S. Lazzaro 13; Gašperšič, p. Stazrjone 5; Pernarčič, Rojan_. pri murvah 77; Borštnar. Barkovlje 137; Lampe, Barriera 17; Brumat, ul. Media 48: San-cin Amalija, Skedenj 156; Fajdiga, ul. Sanita. — Te prodajalnice pa ne morejo prodajati kruha na običajne izkaznice.
Določbe za prodajo kruha.
Vsak prodajalec dobi toliko kruha, kolikor ga je treba za njegove vpisance. Mogoč je slučaj pomote pri vpisu glede številke izkaznic, da se torej številka izkaznice ne strinja s številko v -seznamu odjemalcev«. Prodajalec sme v takem •slučaju vendar izročiti kruh stranki, če dokaže doiičnik z izkaznico za ;'!v'!a, da sc strinja njegovo ime in stanovanje z vpisom in da je samo pogrešena številka izkaznice. Seveda velja 'to le tedaj, če izkaznica za nakup kruha ni že proščip-njena v razpredelku dotičnega dne, t. j., da dotičnik že m kupil tkruiia za tisti dan v drugi prodajalnici, v kateri je tudi vpisan. Pcigreško }e treba takoj naznaniti uradu v ul. S. Nicolo št. 12. L, da se popravi dotični -seznam odjemalcev.
Kdor ne bi dobil kruha, kolikor ga mu gre, naj se takoj pritoži v uradu v 11I. S. Nicolo 12, kamor naj prinese izkaznico za nakup kruha in krušne izkaznice. Urad Ukrene nato takoj vse potrebno. Sploh naj se vse pritožbe podajajo izključno samo temu uradu, ki ima edini pravico, da ; presoja take stvari in ukrepa, kar je tre-| ba za vsak slučaj.
I^remembe.
Prošnjam za izpremembo, tudi; zaradi preselitve v drug okraj, se za sedaj ne bo moglo ngojevati, pač pa se naznani občinstvu potom časopisja, odkedaj se bo moglo ustrezati takim prošnjam.
Kdor pride od drugod v Trst, da se stalno naseli tu, in dobi novo izkaznico za živila (ne pa tudi oni, ki dobi duplikat izkaznice, ki jo je že imel. kakor tudi ne oni, ki pride samo začaSno v Trst in dobi zeleno izkaznico za živila), se mora zglasiti v uradu v ul. S. Nicolo 12 I. in predložiti izkaznico za živila, da ga vpišejo potem v seznam odjemalcev kake l?rodajalnice.
Komur se poveča število članov domačega gospodarstva, se mora predvsem obrniti na urad za izdajo izkaznic v ul. della Vali c št. 3. potenj pa na urad v ul.
5.	Nicolo št. 12 I., kjer se mora izkazati z izkaznico za živila, da vpijejo pr'rastle osebe v seznam dotične prodajalnice, kjer redno dobiva kruh dotična družina.
Cas prodate.
Prodajalnice kruha morajo biti odprte vsaj od 7 do 11 dop. in (Ki 3 do 5 popol-'dne. Kruh ki se ne proda dotrčni dan,
se mora prodajati naslednji dan pred drugim kruhom.
Poziv prodajalcem In občinstvu.
Vsi prodajalci kruha se opozarjajo, da naj se stroge ravnajo jk> gornjih določbah, ker ie aprovizacijska komisija trdno odločena, da bo kar najstrožje postopala proti vsakomur, ki bi skušal zlorabljati sedanje težke razmere.
Prebivalstvo, ki bi vsled kakih pogreŠ-kov, ki so mogoči vsled težavnega dela za rajoniranje, imelo kake nevšečnosti prve dni, naj pa pomisli, da se takim pogreškom pač ni motioce izogniti vkljub največji pazljivosti. Vsekakor pa naj se vsak medostatek naznani nemudoma apro-vtzacijski komisiji, ki ukrene takoj vse potrebno.
* • »
RAZPIS SLU2EB.
Razpisanih je nekoliko mest prodajal-niških vodij za prodajalnice aprovizacijske komisije. Pojasnila daje osrednji urad (ul. Mar. Terezije št. 6 I.. od 0 do 12 in od 3 do 6), kamor je tudi treba nasloviti ponudbe.
(Ugotavljamo, da aprovizacijska komisija ne zahteva za ta velevažna mesta nikakršne jezikovne kvalificiranosti, namesto da hI zahtevala znanje de/elnih jezikov! — Prin ured.)
• * #
IZKAZNICE ZA OBUVALO.
V • ^nedeljek, 21. t. m., stopijo namesto dosedanjih začasnih dovoljenj v veljavo izkaznice za obuvalo v smislu rninistr-stvene naredbe, izdane 13. decembra 1917, drž. zak. št. 4S2, ki jih bodo izdajale presojevalnice deželne poslovalnice za obleko na Primorskem. Zasedaj se bodo izdajale samo izkaznice B, veljavne za nabavo enega para čevljev, proti potrdilu potrebe nabave. Pristojbina za izdajo izkaznice je določena na K U'50 za vsak par popolnoma usnjatih čevljev, in na K U'20 za vsak par čevljev z lesenimi podplati. — Deželna poslovalnica bo dala v kratkem v prodajo nekaj ljudskega obuvala. Za nabavo tega obuvala se bodo proti potrdilu potrebnosti (siromaštva) in absolutne potrebe 'itzdnjale izkaz lice \ brez pristojbine.
* i> »
Vsa ta dolga sporočila smo morali šele prevesti iz italijanščine v slovenščino!
Prodala kuriv3,
Oglje. 10 kg na izkaznico. Rdeče izkaznice.
Sv. Vid: št. 412—591 (obrobna št. 6) dne 21. I., pri Rupena, ul. Fabbr 3, (cena 84 vin. kg). — Novo mesto: št. 1806---2030 (obrobna št. 5) dne 21. I.. pri Stock, ul. Squero nuovo 15, (cena 80 vin. kg). Nova mitnica: št. 1- 500 (obrobna št. f>) dne 21. I., in št. 501—1000 (obrobna št. b) dne 22. I., pri Urrotti. ul. A m ali a 13, vcena 84 vin. kg). - Sv. Jakob: št. 3M4--4113 (obrobna št. 5) dne 21. 1., pri Zanon. ul. Madonnina 39, št. 4114—4293 (obrobna št. 5) dne 21. I., pri Dolce, ul. P. Di;<-cono 8, št. 4294—4470 (obrobna št. 5) dne 2i. i., pri Cigoj. ul. Čoncordia 17. m. 4471—4649 (obrobna št. 5) in št. 1— 221 (obrobna št. 6) dne 21. I., pr* Macorin. ul. Madonnina 8, št. 222 -421 (obrobna št. dne 21. I., pri Baisinger, ul. (luardia 42, št. 422—921 (obrobna št. 6) dne 21. I., pri Zanon, ul. Madonnina 39, (cena 84 vin. kg>. — Sv. M. M. spodnja: št. 1 200 (obrobna št. 5) dne 21. I., pri Orandiu, ul. C. Cancellieri 110, (cena Si vin. kg). SKorklja: št. 201—320 (obrobna št. 4) 11 št. 1—134 (obrobna št. 5) dne 23. I., pri Stock, ul. S^uero nuovo 15, (cena 80 vin. k^r j. _ V rdela: št. 942—1241 (obrobna št. 2) dne 21. I.. pri Miceu, ul. S. Cillino 2, (cena 80 vin. kg).
Koks. 10 kg na izkaznico. Modre izkaznice.
Nova mitnica: št. 180—595 (obrobna št. 20) dne 21. i., pri (iirotto. ul. Ainalia 13, (cena 54 vin. kg), st. 596—787 (obrobna št. 20) dne 21. I., pri Maurencich, ul. GeLsi 6, (cena 52 vin. kg). — Novo mesio: št. 361—74« (obrobna št. 17) dne 21. L, pri Mania, ul. Valdirivo 7, t cena 23 vin. kg). — Sv. Jakob: št. 529—114^ (obrobna št. 16) dne 21. 1., pri Zanon. ul. Madonnina 39, (cena 54 vin. ku). št. 1—70 »obrobna št. 17) dne 21. I., pri Baisinger, ul. (luardia 42, št. 71--390 (obrobna št. 17) dne 21. I.. pri Rupena, ul. Rigutti 11, (cena 23 vin.
— Kjarbola: št. 237—249 (obrobna št. 13) in št. 1—135 (obrobna št. 14) dne 21 I. pri Mayer, ul. Čoncordia 5, (cena 23 vin. kg). — Rocol: št. 123—34* (obrobna št. 13) dne 21. I., pri Peverrd, ul. P. R-evokella, (cena 25 vin. kg).
Premog (iossile). 20 kg na izkaznico.
Sv. Jakob: št. 391- 411 (obrobna št. 17) dne 21. I., pri S'mcich, ul. Risorta 17, št. 412—466 (obrobna št. 17) dne 21. I.. pri Haipel. ul. Giusto 16, št. 467— 592 (obrobna št. 17) dne 21. I., pri Mayer, ul. Čoncordia 5, (cena 1 K 44 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. snodnia: št. 136—263 (obrobna št. 5) dne 21. 1., pri Oranduč, ul. C. Cancellieri 11. (cena 1 K 58 vin. za 10 kg). Rocol: št. 1—245 (obrobna št. 14) dne 21. I., pri Skiilan. Rocol 7.lo (cena 1 K 58 vin. za 10 kg).
Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznico.
Vrdela: št. 1—611 (obrobna št. 11) dne 21. 1., pri Maurencich. ul. Oelsi 6, (cena 31 vin, kg).__
Odlikovanje ffonančnili stražnikov.
Odlik; vani so b;li pri skupnim poveljstvu III. c. kr. finaiion pre$ledniki: Ivan Ko-• starr;šck, Dominik Osimič. Fran Pipan, Pe:er (ionda in nadlpa-znik Anton Fiberl s ■ srebrnnn križcem na traku hrabrostne kolajne za hrabro službovanje pred so-i vražnikom.
V Trstu, dne 20. januarja 1918.
»EDINOST« Stev. 20.
Stran lif.
Za inajuiško deklaracijo v Trstu. Vse
Slovenke in druge Stovanke, ki niso še podijiisale pol za majniško doklaraošjo, a fc; to hotele storiti, so vabljene, da (pridejo danes v »Narodni dom« v slov. čitalnico. Od 9 ure zjutraj dalje bodo tam razložene podpisi ie pole. Podpisovalo se bo lahko ves dan do 7. ure zvečer. Ob enem so naprošeiie vse cenjene nabiralke podpis »v. da izročene jim pole prinesejo čini prej.
Jezikovne razmere na naši pup Harni
sod nji. Grnivk Anton od Sv. Ivana, varuh treh nedoraslih sirot na Vrdeli št. 400, ie prišel včeraj ob 9 in pol predpol-dne v urad za pupilarne stvai v ulici Sanita v prvem nadstropju. In sicer k pred-j (ririlcu oddelka, dru. Poljaku. Obrnil se ji- do prvega gospoda črnih brk in ga po-I- Iravil slovenski, hoteč predstaviti se m u. Ta gospod na je Ormekti molče pokazal drugega gospoda. Stranka je pristopila 4c temu poslednjemu, rekš: slovenski: r,Dovolite, Grmek Anton -iz Sv. Ivana, varuh ncdoletnih sirot Čok iz V rdele št. 400. G. putpilarni sodnik je stranko malo p: gledal, rekši: »Mi dispiace tanto; io sono qurj soltanto sel giorni. Sc la parla qualche altra lingua!« Stranka: »Mi je ž il — z Bogom!« In odšla je, ne da bi bil g. predstojnik niti z očesom trenil. Natašam*), da je stranka prišla radi jafro nujnih stvari. Tem čudne je -se nam zd.. to postopanje, ko je prejšnji predstojnik, dr. Trevisan po-sebnn priporočal te sirote svojemu predsedniku. Kako pride Ijud-s vo slovenskega vrdelskega o1:raja do b ga. da je v tako važnih stvarci: izročeno šminku, taš pozna — po njegovi lastni izja\ i — v.se jezike, samo slove n sik elga ni?! Nič nimamo proti temu, da gospod j redstotnik ne zna slovenščine. Toliko t >ši9ttega čuta bi moral vendar le imetri da ne bi sprejel urada, kjer je poznanje našega jezika brezpogojono potrebno, zc katerega torej ni vsposobljen jezikovno. S »ranka provi tem potom pre:fstoJn!3tvo s ;c;nije, naj naznani, fcdaj dobi -radnik; s -kateram se lahko pomeiii v svojem inr-t ruem jeziku! Kajti, da bi uboge n.d: 1-ž.ie sirote trpele radi teh nedostatkov, menim, da to ne odgovarja ne nalogi in do1 /nosti pupilarne sodnik — nit'- zakonu.
Oskrbnice vodniških sirot iz zgornje okolice so naprošene, da obvestijo tamošnje vdove, da se razdele bo/.R-n' da-lovi v Narodnem domu v ponedeljek in torek, 21. in 22. od 10 do 12 predpoldne. Zato naj pridejo vdove, oz! : ma odrastle sirote po darila. Radi prometnih težkoc in ker se ne vrs.ii nobena prireditev povodom razdeljevanja se darovi ne odpošljejo skupno.
Važnost časopisja za mate narode. Ca-
sripisge je postalo danes tolika sila. da m ra ti idi vsaika državna oblr.st računa, i žnjo, alko hoče. ali noče. Čaoipisje je dandanes — državna potreba. Ono zastopa javno miaeirje. -pripravlja vojno m mš-r, hrani svob :do in samostojnost. Po ebne važ ic i E>a ie časopisije malih narodov, je glasilo svobodnega narodnega niiJljenja i > srca naroda, povtzd.iga mlačne in šibke, tuinaci omahljfjvce, deki iz ma^-h velike, ostvarja nciTodine h- oje. Govorec o važ-n . :i Časopisja obžalujejo ze^ .) -ke »Novine«, da smo Slovenci. Hrvatic jn Srhi za<tal? v tem pogleda. 1" J-cm vtzrokov je tudi v tem, da se je časnikarje inavadno smatralo za ljudi nižega p >!ržaja, k i r'h moreš — če že ne prešiniti - pa vsaj ob-ža'ovati, iker so se daH na tafko nehvaležno- de'o. K teniu prihaja — ipo mnenju »Novin — še to. da Je na Časrtpisje raK-ce- 'jeno, neorganizirano. D nevin k'- niso v n?k?!kem ožjem stilni med s:!>oj. da tnpti ne govorimo o nedostor'1' mtJsebojnih napadih. Treba nami torej cipganizacije čase;! ki je ena rajva^.ieiih narodnih Institucij. Zagrebški fe pritrja glas o na-meri, da bi se ustano\ ii >jugosk>vaT>ki list na nem'-k. jeziku — na-j bol je na Dunaju — v obraofoo našil pravic, naših s rem-benj našega ugleda napram tufierodne-n:-? svetu. Časi so resni in usodni, v katerih se nimajo reševati le srvetavn" prob-le-iia>k t-idi problem! !>ma"!-:V narodov. Ti problemi »velikih in »malih« so se začeli v Bresti Litovskem Odmotavati in tega odmotavuma ne zrms'nvi riifcđo več. Za to nam treba primernega pub';-cre-tiškega zastopstva najpraan vnanjemu svetu. Dober dunajski -dnevnik naj bi bil infon'acijvvi urad za Nemce in vso Bvro-po o naših poHronili. kuTturnsh in socijalnih vprašarjih. Dair' nai bi direktivo vsem našiiu hVrom. k? so se izreki-' za deklaracijo. Mar-sikaiera akcija zastaja radi pomja'jkarija direfctive. Mnogi pr>jwi niso šc ra 'Vstreni in uarsfkdo. iki g v za svojo koristjo, more lovpt-i v nioi^i vr- H đe-lo-vati na koirrst Nemcev in Madjarov, pa naj ie to tudi — brezves'no! »Novine«pri-ponvčajo naiš:m poslancem na Lhma>u/naj
ruueso ' io'iativo za nstan >vfte\- talke-i dnevnika. Račamajo naj na 7>omoč naših denarnih z.;vodov in gospodarskih institucij.
So'.ska prireditev v Skednju ki se je
vršila nrt-tek!o nedeljo v veliki dvorani Gospodarskega društva , je uspela v vsakem oziru nepričakovano dobro. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega nro-stora pretežno od domačinov, deloma pa tudi od občinstva iz mesta in okolice. Spored se je priče! kot ie sedaj običajno, s cesarsko pesmijo. Vse tri pevske točke: »Ločitev«. Mak« ^n »Ciciban«, so peli otroški zbori gladko, posebno še prvo in zadnjo. Pesem »Ciciban- se ie pela prvikrat: upamo, da jo skladatelj, g. I. Orbec, učitelj, uvrsti v svojo otroško zbirko, ki i jo namerava izdati v bodoče. — Zelo je ugajal občinstvu tudi prizorček »Punči-ka«, ki ga je i/grala deklica iz I. razreda. Šaljivi prizor *Oba junaka« sta oba učenca tako junaško dovršila, da je zahtevalo občinstvo ponovitev. Isto velja za igrico
K.net in fotograf«. Skoraj vse točke vsporeda so se morale na zahtevo občinstva ponoviti, med njimi tudi krasni bale; (v treh skupinah — 24 deklic) in pa telovadba (proste vaje — 15 dečkov). Igrali ste se končno tudi dve enodejanki »Pal-i kn in : Plašljivka«; zadnja je vzbudila dosti smeha. — Da je "šolska prireditev tako dobro uspela, k temu je pripomogel predvsem g. Ciril Valentič, šolski vodja, ki je bil duša prireditve. Zahvala gre dalje tudi gc.-pe Ivanki Godina, -ki se je neumorno trudila s prizori in igrami, gci. Pridi Sček, ki se je trudila z zborom in baletom, g. Fr. Stiplovšku, ki je vadil telovadbo. Zahvala gre tudi g. Grbcu za njegovo krasno kompozicijo »Ciciban«, gci. M. Bortoiotti, ki je svirala med odmo-r\ na klavir in naposled tudi vsem gg. dijakom, ki so pomagali v dvorani in za odrom. Pozabiti pa tudi ne smemo naših malčkov, ki so nastopali. — Dan prej se je v ršila prireditev v isti dvorani in z istim sporedom samo za šobko mladino. Obe prireditvi ste prinesli v korist vdovam in .sirotam padlih vojakov čn v prid domači podružnr« CMD okrog 600 K.
Odb n a seja Ženske in moške podružnice se bo vršila v ponedeljek. 21. t. m., ob 6 pop. v Nar. domu.
Mastna zastavljalnica. V ponedeljek, 21. t. m. se bodo od 9 dop. do 1 pop. prodajali na javmi dražfr razni žc zapadtf nc-^r^goceni predmeti serije 141 in sicer perilo brez o'v.kaznice in druga oblačila.
Za vinogradnike. »Tržaška kmetijska dru2ba< naznanja, da ji je tudi letos poverjena razdelitev modre galice, salo-idina in s:vega žvepla. Ker je treba te sLvari plačati naprej, poživlja »Tržaška •kmetijska družiba« vinogradnike da narode že ■bvdaj pri nji v uradu, uiica Vlemna 10 I. te pripomočke. Ceina je za sedaj določena: za modro galico K 3'80 'kig, za sa-lordin K 1'50 in za sivo žveplo 70 vin. kg. Deli tudi gumijeve trake po K 2 d kg. Kdor ne naroči pravočasno, pride v po-štev le, kolikor b: preostalo po razdelitvi
ze soglasja tem potom, ker ni jik /^oče ox>-trditi prejema in se zahvaiiti vsem jX)sa-jmezno! Pricrbčevadi bomo sproti imena vseh občin iai društev itd., od ikaterih »prejmemo še v bodooe izjave. — Jugoslovanski klub. Dunaj, 12. jamivanja 1918.
Zgodovina avstrijskega prava o pomor-iskenj zavarovanju. V knjigi* »Arberten aais ! der Kommission des Koloniadinsti/tus Ham-; burg ffir Auslandsgesetzi^cbuiigem« (Lip-.'iko. \ eit (Sl Conip. 1918) je priobčil dr. Oton \Veiirbenger, dkrajm sodnik v Trstu, razpravo »Zur Geschichte des osterrei-chischen Seeversicherurtgsrecliitas«. V prvem delu se bavi a\uor z viri avstrijskega prava o pomorskem zavarovanju od ustano\iiitv»e prve avstr. pomorsko-zavar r ovalne družbe (1766) do dnna»stoega »kongresa (1815); Prug'- del razpravlja o policah pomorskima zavarovanca v 19. stoletju, ^podaja pregled o sedanjem pravinem sta-Tiiju ter priporoča za sedaj namerovano »sestavo enotnega srednjeevropskega pomorskega prava reformo na podlagi nemškega prava.

ga med naročnike.
V pojasnilo. Na razna povpraševanja po novih publikacijah, ki so izšle za Božič 1917, uljudno naznanjam, da sem že 14 d m pred Božičem iste naročil, a do danes jih še nisem prejel. »Tiskovna zadruga« mi je sicer 9. t. m. odlgovorila, da mi je hotela odposlali 5 kg zavitek, a pošta ga ni 1 i otela sprejeti, češ da ga sprejme še-Ie čez par dni; dosedaj nisem še videl ničesar. Naročilo sem ponovil. J. Stoka.
Izjave za majniško deklaracijo so pos<!ah J ug osi g van Sik en n; kfoht' na nnv^: O1 -a. Majšperg okr. Ptuj, občina Šturje, Plo-d^nsaiica (oikiiaj Maribor), Presika, Leherl pri Ribnici (okr. Maribor), Si. Lovrenc na Draviskeni (polju, Ša!ovci, žene in dekleta občine Povir s 156 podipisi. Gorenje s 100 po-J.Di'S'i, Zi'f.jte s 50 podipisis, Pie-šivica s 50 pr ipisi, Merče <s 50 ipoćipisU Brestnica s 14 i	(ipodpisala so visa dekleta in
žene brez izjjeme, moški pa so se izjavili za deldaTac'Co v star edinstven i seji) — :(z-reino izajvuddio žen ibvo! — v tej narodni občini; —dal-je že^ie in dekle)ta v Starem-trgu -pri Slova:jrgraidoon z clkoli' 250 ipod-pisi! Zeilo navdušeno fzia«\ rt smo prejeli od duhovinišfcva, učiteJjstJva, županov in raznih obč*"skih zastlopinikov občine Buzet v Istri iz sestainka z dne 3. januarja, na katerem so viharno pozdravljali našega kue -/ožkofa Antona Bonavemtura kot ve^ve.,;; Jnlx slo\ ana, dalje občina Blanca (okraj Brežice), občani iz Lzrjevice pri Ribnici s 130 »podpisi, občina Št. .Tur pod Domačkogoro, SeiK>vo (okraj Brežice), Stolovnik (okraj Brežice), Raz;oz (okraj Brežice), Annesko (oikraj Brežice), Štanjel na Krasu. Šmiklavtž pri Maribofra, možje posestniki, mladeniči, žene in dekleta pod-občitne Zas'ip na Gorenjcem s 156 podpisi, me to Skof-aloka, Sv. Pester Sv. Gorami, trer Kozje, udje dk-rajnega zastopa Kozjanskega v Krzsjcm, občina Krka, $t. Pai\ el pri Preboldu, žene in dekleta na Ježrei s 480 pedipisi 6s posebno zalivalo kn-ezaškoiii za odločni nastop), obe;na Oeizla-KIanec v Istri, Po.iikva oh Južni želeanici, Šmarje ipri Jelžađi, Sv. Križ -pri S-istini, Prosfaovoiimo gas^no dirništvo v Dru-žinirju pri Šoštanju, občina Trojane, Zlato polje, Velika vas. Rafka na Dolenjskem, Posojilnica v Križevcih. štiri občine v župniji Studenice: Tržaška občina, lirasfr-vec, Brezje, Modraže, občina Žiri, Čevljarska gospodarska zadruga na Dobra je;v i pri 2ire»h. Hr-ani-kiica in posojilnica v DobračevL, Gospodamska zadrui^a v Ž'reh, avtom ibidna družba v ŽiTeh, Pro-s»tovc»Mno gasrfno društvo v Žireli, občina Sušie pr: Ribnici, Lastnic (okraj Brežice), Sedlarjevo, deCdđška organizacija v Trbovljah, županstvo Dol spri Hrastniku, žon r\ o občine Lokev na Krasu s 4t)6 podpisi. S^r. A;:dTaž v Slov. Goricah, učitelj-stvo ljudske šole v Globokem pri Brezi-cah — :?oz!viHajoe vse diarodno čuteče učiteljstvo na Štajerskem, Zgornji Jakob-ski del. Spe J..ji Jalkobsk' del j>ri Mariboru. Tudi o:! po>anV-z-:iikov dohajajo vedno novi [K;<zcLravi deklaraciji. Nebroj podpisov žv	in ženskih organizacij, celih občin daje najlepši dekaz. s kakšni« navdušenjem je sprejel naš narod zahtevo narodnega svobodstva. izraženo v deikla-raci(ji dne 30. majjnika 1917 po naših poslancih. — Naq blagovoflijo vse (-Irč^e, društva, ženi rvo in posamezniki sprejeli najtoplejšo zalivajo za mnogobrojne izra-
ŽfVNOSTENSKA BANKA
|	PODRUŽNICA v TRSTU
lliu PootBiCiifi vogal nI. Earia Terasa. - lastna ualala.
DelniSka plavalca K 10:1.000.000. - Rez. zaklad K 32^00.000
Izvršuje UMm »ss 'mhz io mefijalnius tnnsaldje.
= llradn« ur« od 9 1 pop. =
Tik kolodvora v Novem mestu je žaga z motorjem na bencin, cbstoječa iz dveh gatrev In okrožne žage ter vsem potrebnim orodjem kakor tudi vozov, zanke itd. zaradi domačih razmer takoj
prostovoljno
na prodal.
K novi Žagi spadalo lepa gospodarjeva stanovanja, zidan konjski hlev z vodovodom, šupa za vozove ter šupa za sušenje parke to v, nadalje vse potrebne ceste okoli žage in vellkga skladišča, njiva In vrt s sadnim drevjem. Vse to leži skupno In je vse ograjeno. Vpraša ali pogleda se pri Ivanu Kunsti, lesna trgovina v Novem mestu.
Tvrd kG HEHKEL, Dana] IX. fllssrstrasse 46
KUPUJE SVILO
Pošljite na j. ori imenovani naslov, odrez-ke svile, svilene n ti, svilnate štrene, ovčje in bombaževe odrezke, raztrgane svilnate in volnene obleke, raztrgane nogavice in pletenine. Plačam takoj po sprejemu blaga po po5t-nohranilni blagajni
ZOBOZDRAVN K
Dr. J. Čerm£k
v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranja zobov brez bo« lešine. — Plombiranja.
— UMETNI ZOBJE ~~
Češko Budjevičfca Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
H&LI OGLASI.
firfffnK s uikloja sposobna rseh gospodinjskih rilUISn del, dobi službo. PlaC* dobra. Našlo/ pove Ids. odd. Edinosti.	17:")i
GAMBRINUS
n
nfthPfiTftfinl bnfet 9* tak°jodda T najem pod
UUlIlUAHUlIl uobrim. pogoji. — Pojasatla pri
Ivaou Tomažić ul. Molin a ve a to št. 5. 1755
BVA^Vffn*	pitanih tijear. Velike za rejo in
rrUUUH] mlaoe. GioaoMno Roseinl 318. 1753
HlCiffl z <iren'J tremi sobami, s kuhinjo IllJllU in vrtom kupim t:koj. — Ponudbe pod „Čedna* na Ins. odd. Edinosti.	1756
Đflffi sel'tv° se Pr0^a takoj mlekarna zravea nUUI vojaiauice ▼ Rojanu. Dober zaslužek. Via Montorsino 11.	1749
Tll"4nkn	^ Trst. ulica Molino piccolo
f ViUttU	11» sprejme takoj s^mottojno uradnico
uradniku)	/a knjigovodst o in kor spcmlenco. Zahteva se ] rfrktno znanje nemšKega jezika. 1752
ZaKlje
v-ake vrste kupnje Babič Fran dolino ^rande 20	'	133
Iihnh spr-jeina vsakovrstne popravo ur. Ulica UiUI M jinzoni fit. 17, vr 2.	1714
(j^ftC'^'Cfl	govoriti cemflko in italijansko
fltev 7, L
treh mesreih Barriera vecchia
1770
t
Iužnim ercem naznanjamo vsem sorod nikom, prijateljem in znan t eni, da je naš ljubljeni sin oziroma brat, svak in stric
i i i i.
vsaki veter ob 9 V,
t
s
C K
mili 11
Trst - Olo Stadion 10 • Trst
Odprt od 8'»zvečer naprej
^^ vstopnina K Z

Vstopata« K 1-
Ogiasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrsiiua naznanila reklamne vsebine, na] se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Asiškeira 29, pritličje
ZklMCfl w <3r Plno
v Trstu te je preselite na Corso It M v bi vio zlatarnico O. ZercuvrUz k FlfcHo.
VeHk* tebera srebrnih In Klatlh ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
itajboliia zmes BREZ MftSVS sa pranje.
Bres klora in vsake razjedne tvarino. Ne potrebuje dodatka
mila aH sede.
MT Najboljša kemična spričevala. ^M
NAČIN UPORABE.
Perilo se pust! čez noč v raztopu z našo zmesjo v mrzli vodi Nnslednji dan se odlije ta raztop. Nato se opere perilo s ščetjo. Ra i se samo pJovico naše zmesi ter je brezpotrebna soda, milo i. t. d. Perilo se pusti eno uro v no . em raztopu zmesi in mrzle vode kuhati in nato se izplakne (na 20 l vode l/i zmesi, „Schmier-Wasch-Mittel-*).
Barvano otroško perilo, predpasnike L t d. se opere na Isti način z zmesjo „Herold* kakor v mirnih časih z mehkim milom (Sclimieržeife).
Prodaja se po vseh trgovin :h in mirodiinicah.
Na debelo Jo oddaja za Furlanljo, istro in Dalmacijo
FRiDRSšC HOLSTEIN - TRST
v 21 letu svoje starosti, v bolnišnici j 3 v Gradcu, preminul.
Truplo dragega pokojnika se bo prepeljalo na tržaško pokopališča TRST, dne 19. januaija 1918. LINDA de LEPORIN1, mati. Adelio in Tullio, brata. Rina, sestra, trna, svakinja in ostali vnnki.
Usska žensKn noj «t a celeznnimlco nnuatlilo ^
medlerna g^Jilav prs
izHu£en nasvet pri oslabelost! is pomcn]kan]u hrepkosll.
Pišite z polnim zaupanjem na
IDO KRAUS, Muig (Gorsko) Silianstiase l HM. 19
No v'an« nit! j
N« stan« nl<!
Ustanovljeno 1. 1893.
Ustanovljeno I. 1 bi«
auu^D-71 imoaaoaaDaacaDooaaaDOCDUi od-----d t
D
a
S a
a
OB
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotoschlzzi. Gabinet, visit, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. —
SiaaoEc to^Dnoc^ooDoaocjoDDDDOuno
Rentenčki
iz nepretrglj \ c stanicnine okrogli, orni. Cena na Jeb&lo (144 koniiidov) K 2U?—. Pošiljam tu J i v vsaiki množini ipo zmerni coni. — PregitiUive lesene podplate, polo-! vične podplate, vz velikih kosov jedrnatega usnja. — Podplatni varovalec iz jedrnatega usnja. Usoiate pete, tnpežno izdelane, pošilja 4>o pavtzotiju doria-čevMi nastanitev Jak. K<initu Dumaj IIL Blutten-1 gasse 9.	:
Ozsjemno podporno drultvo u UuMjuni
registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/t, 15 ali 22 letih v o 'šokih ali p t v i.oijubnih dogovorjenih obrokih Kdor teli posojila, naj se obrne na pisarno v LJucfjsnl, Kongresni trg Slav. 19, k
daje vs:i potrebn i pojasnila
Zadruga sprejo ena tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 47«%
Cruitveno lastno premoženje znaša koncem leta 19 5 3I9.34S40 K. — Deležnikov je bila koncem leta 1915 1924 s 15 615 deteti, ki reprezenlujejo jamstvene glavnice za 6.069.850 K
Amerikansko duble-zlato
v zlatarnici in urarnici
A. Jerman, Trst, ul. Barriera vetcltla 19
Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izdelale v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju.	Ceniki se ne razpoSiHajo
Hranilne vlogo
sprejema od vgikega tudi če ni ud zadruge, in jih obre^-M 0] večje ?.ne&ke po do-fctuje po "r jO govora. Trgovcem otvarja Čekovne račune 7. dnevnim obresto-vanjera.
Renftni d&vek pi^Čujt udruga samit.
\	5nhko po eno krono.
\m mil TUtfSli li-M.
TrgousKo-obrtno zodrugo v Trstu
MiMto iamstvi
uiica S. Francesco Sten 20. IL nostrapje w tilšl lista „Efinssf
PosojiSa
daje ca osebni krsdil in na castav«
proti pLi/ilc po dogovoru.
Uradne ure: vsak dan za stranke
P predp. do 1 popoldne.
Priporoča '.nnle hranilne skrinjice, ki so posebno primerne /a drn>ii»e.
Stran IV.
►EDINOST« štev. 20.
V IVshk diji* Januarja lOlS.
Ustanovni občni zbor podružii'ue uru/be Ančka. Minka in slična. a se redkejše či-
Za.TO<iu

Mio. au uuJOToli : Ivwu
sv7 drila in ^to^	vii1narodna hnen^^a. BanlcaT Vladi- sT^^'kIR'^RL ŠE®* jfv^v^fj'u
se ie vršil v petek /večer v društveni go-. mir. Stanko itd. Zato pa najdeš tudi v naj- j k j Alojzijama«**, Tr»t K 2, Macaroi i.ipnik stalni v uiici Lazzaretto veechio ob av&ki- oddaljenejši vasi p.aiše okolice vse polno I v >*iui'u K Riktfd (.hrom, iiit K 2, Ksaver
uiLjšiujših laških imen »kakor so: Ersil^a, i	* ^	Trst K 3. Marija
rali :
Firmiiiia. AureJia, Ramira. Bruno. Mario,j Warceik>, Romano in. kar ie naravnosti
:i1ah. ki vz»bujaio najlepše nade za delovanje te nove p.^I: užniee. Udeležba od strani moških in ženskih je bila euos4av-
presenetljiva. Vrvenje ie bilo tako, i neverjetno, posebno često imena laške da n«* spojii inja !o na čase voii'nSi borb I kraJjeve družne kakor Umberto. Vittorio, in drugih vznemirljivih dogodkov. Velik j Jolanda in Mafaida. Da so laški iredenti-] kontingent so dali vrli železničarji Videli sti na taka imena krstili svoje otroke, te-v,t;n. kako se ljudstvo v tem okrožju živo mu se ne čudimo. Saj jih je vse njihovo zaveda velSIke poanembnobti kulturnega j mišljenje vleklo le v blaženo deželo m
Vovkova, Trst K 2.

mmtimi TVRDUE
dela. ki ie ima podpreti nova 'podružnica. Videlo se je. kako so zborovalo! v pravem
njihov ideai je bil laški kralj; kako pa morejo slovenski stariši, ki niso še zatajili
slavnostnem razpoloženju. Zborovanje ie; svojega rodu. svoje otroke krstiti na inie-otvoril g. J. Ljubic s kratkim nagovorom, i na. ki jih na vsem svetu ne noisi nihče dru-v katerem ie označil nam en -zborovanja. nego o<tnoci laškega kralja, to je vne-zahvalivši zborov alce na toli lepi ude- i h o vpijoč grdi proti- lastnemu narodu in ne 1
E
Gostilna „Al Vetturino'*
Trst, ali cm Chiozss Mer. 5 Domač* kuhinja. V« lika izbera naj bolj tik vin.	3047
Hermanglld Trocca
TRST. iHu Barrim vacdila i
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci Is porcelane in biserov, vezani z medeno žico* iz umetnih cvetlic s tokovi in napisi. Slike n« porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd.
NajatOJ« konkurenta* etne
			
pmiMH	■BBMIBflM	■aaaaa	
ie/ni. Nato je podelil besedo g. Maksu | v zadnji vrsti prota lastnim otrokom. Videl Cottčn, kć? je vzel v izhodišče svojim izvajanjem znani rek: Narod brez šole je
Trgovina jest vin
iTAJi Bil) O VE C, Trst, ul, Campanila 13 (irg B
blago11 Nadomestek toaletnega mila. |
T\ r*A VI 70 (tnC EfA ^AtnlnUn	TA mailfn ftl »vs lin 1 -	* *	- •	-	*
. , P, i» ^ komisije. Pristni Jamuka ram, ko- . Vsphina PnPOl kartona 91/ .. . . ,	• t Ujak Martr. Terroouth. malinovec, divove« ter več S Vbeuilld eiiegd ivUHOIld L j
sem neredkokrat. kako so se pravi Lahi |
po-rnehovali. če so čitaii hnena kakor Romeo Brešeaik ali Jalan da Sosič itd. AIS se }e Čuditi, če nas tujci prezirajo, če se iKtim rogato in pcisoielrujejo, !ko vidijo ta-
rst mineralnih vod. Vse po zmernih »enah. 414
na red brez bodočnosti! Sola daće naobrazbo. a ta daje sredstva poedmeu za borbo v življenju za čim boljšo ekzKvten-co, za uspešno tekmovanje, a narodu sred-sha za njega vsestranski raz vos in na-r_ Jek. Sola. izobratzfba ie narodu tako potrebna kakor človeku zrak za žiVljen-ie., Seveda, če bi v našli držav i \ lada-! nor- pretvarjajo v la*ka, če napra.vljajo iz Bo-malni odaiošaoi. bi nam država "n dežela Jlj-tmca Bagnatf, iz Komna Ccinimono, iz da!i ta sredstva. Tako pa si moramo po- i Opčin Opic ino itd., ko vidijo, da se naši m a gat i sami, podeči smo morali po samo-1 ljudje satni sramujejo slovenskih imen in )omoči. VeVko nalogo za ustvarjanje in j poitaliijančujejo svoje otreke že »pri krstni?
Mehanična delavnica.
ODLIKOVAH A L1VARNICA OSVALDELLA. Via _ _ Med a 20. Izdelovanje in poprava ftrojev 'n moko nizkotno, suženjsko vedenje naššh Iju- torjev. Proračuni._
Knjigoveznica
P1ETKO PIPPAN. Trst, ulica Valdirivo ID. Arti stična^ vezava. Žepni koledarji lastnega izdelova" nia. Vpisniki registri) posebnega sistemu. 207
dij, ki prav po opičje posnemajo vse. kar delajo Lahi? A-li se ic čuditi, če nam Lahi naša noštena slovenska iraievn imena
vzdrževanj« prevzela drnžiba -sv. Cirila in Metoda, ki Jo smemo imenovati starbn.no i<n ljubečo mater n?še mladine, naše bodočnosti. Ker pa te naloge ne more vršiti le z centrale ven. je morala razširiti svofo organizacijo na vse slmmske polkirajine. ki maj jej zopet na drugi strani e požrtvovalnostjo do-
našega narodnega šolstva je Seveda, tako ime kakor MareelLo, Um-
berto. .Iclanda. Mafaida se zdi nekaterim ljudem bolj »nabeLe. a ne pomišliajo, da ravno s takim suženjskitn rosneinanjem tujih navad kažejo svoje hlapčevsko mišljenje! Kaj bi se reklo, ko bi kak pristen Italijan klical svojo hčerko z imenom Ma-'ič k a ali Tončka? Smejal bi se mu ravno
g nadomestek toaletnega mila. J
Parfumiran in oknsno urejen, jj
| ducata, stane franko kron 26.50. | 2	Razpošilja tvrdka	"
I LANO & COMP., Osijek, 991 j« Hrvatska Slavonija, Župni trg. |
L Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek. S
sme bsei ■ a maeraBSBia a s esaa a i »čeS
Josip Struckel
Trst, vogal Vlu Hario Teresa-S. Caterina
Novi dohodi volnenei^a blaga za moške in ženske. Ve'.ika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, Čipko-vih ovratnikov in okraskov.
SVitN KSŽE - Trst *
II, ZKi'PAR, ui.š. OiorcoaiS in 12.N:,jboMa Iz.!,« ! ♦ . , ^ "'V" ft?^ ^T,*""1,!' . t
»~ ^; 2 Zclosa ^'fiir.rMi.sis^
5J brent, ćebrov in kavt, sodčekov, lopat, re-□ Set, sit in vsakovrstnih košev, jerbssev ta
Majolične peči in štedilniki
Hotel Continental
vaja sre'itva za izvrševanje te nald^e.. tako, kakor -se Lahi roga jo slovenskemu To uaroJno-kulturuo delo je 'izlasti po- težaku, ki kriti svojo hčerko na ime Jo-trebno v ob n .nih, ogroženih pokrajinah, I landa. Kdor noče svojim otrokom daialti kjer je -tki-k nayNi in kjer nasiprefanki j navakSoSi imen, naj zbira med -narodinimi: v,\-aižt /ač veliki vpliv šole na vse nnV najde jih v slovenskih koledarjih na sto-nje i.i čutsH ovarie elo\ eka v -pozne- tine. Pri Srbih <1aje rudi zadnji kajžar svo-*ct » življenju prrabljaio ravno šolo kot jim otrokom Icjia staroslovanska imena, bojevno sredstvo prrti nam: v raznaro- kakor so i'*h ipre:l mnogimi sto leti imeli dovanje naše dece. našega naroda. i-stej tudi Slovenci. Oživimo tudi med našim izs vesti ino na tržaške ' z emajli fstvarili narodom ta lepa imena, ki na« spominjajo h o organiz-i/ijo l ^užb^ieea dela potom ■ na čase naše narodne samostalnosti! Po-f- > vilnih 'oodruznic, a s ponosom lahko j sebno naši duhovniki in naši učitelji so rečemo, da so uspehi sijajni. Družba in j poklicani, da vtem oz; ni poučujejo naše •r/aški Slovenci < no lahko ponosni na j Ijird'stvo in da je pred vsem -svarijo pred te r nehe: Irnžb'.n'i zavodi so ■prišli d n j ir e d en ti strčn i mi »imeni. Komur je ideal ■ iejaneifa razvoja, ki »e prisilil tudi ■ laški kralj z njegovo družino, ta nima jpri t .ar ne i riiaizne nam činitelje, da ga m o-. nas nič idkaftti; ta naj gre za Horti-som in t iio uva-^evati. A ji. še daleč smo do viška Pitaccom v deželo peterožame zvezde.
še je velikl-h i-t treH ii nalog. Zato je Tam je mesta za Umbetrte, Jolande in ■na-sa dolžnost, da množimo :o!dporo dru ž-' Mafalde; pri nas pa jim ie, to upamo, od-•bi. da izro
Trst, ulic* S«d Nicolo |t. 25 (bliza Cotsr). Pr«no- • ♦ mete! ter mnogo đrugtli v to stroko sp«-čiače za rojak«. Dvigalo. Cena zmerne Postreiba i J dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo točn«.	ino j + trgovino s kukiniskA posodo vsak« vrste
bodi od porcelan.-, zemlje, emaila, kosi-* tarjaalt cinka, nadalje pasamuntorje, kletke (td. Za sostilnlčarje pipe. krozlje, sesalje
Uiiismo-folntrunciil
' Trst. ulica fiđ Rivo ii 42 (srlffi'Jj) Trst
ItvrSuje Ts^.ko foto^rufiftno loto kakor tu<li rnzglede, posuetk* notranjo?! lok^Unv, porodiiinsit« plošče i: vsako%'rst. apomenike.
POSEBNOSTI POVeiANJ«
m VSAKI FOTC4AAFIJ4 m
Kadi uaobuoan goip. uaro4ai-ko* sprejema naro6oe in jih ia-vršu j® ca domu, eV. tadt r.iaaj mest« po uajzine.asjslh eoaab.
Nepremočljivi plašči.
LEOPOLD HAAS, Tret, Corao 2 ia vi« Barriera i Teechia 10. Bogata Izbera vojaških plaitter od K i 20-— naprej.	257
in stekleno posodo za vino I t.'d. I. t. d. O
Trst. ul. đel Divo Jtei142
Je&tvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO »AMBEL ▼ Trstu, ulica deli« Acque rogal ulice Coronoo.	442
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPTRJA zu ovitke, papirna tih iretic lastne tovarne — Valčki raznih bar* in velikosti. Ce=o smerna. — Gnstona !>ollinar. Trst, Via dei Golši 16.	2tt>
Damska kro{ačnica
vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. </one zmerne.	337
mm
I
Veli ko skladišča klobukov
dežnikov, belih fvt pisanih srajc, platna ftapnih rob<a;v moikih nosavit itd. itd.
K. tv<&nlmi Trst Corso 28
- Postrežba toiraa.
smerne.
iNaif&cifia Cr^o^ina,
Narodna trgovina,

Mujei';!» nje organizacijo. — k I en kal o za vedno.
u
uvi na
ri'ii bu služila podružnica, fana'v!iia:no. a ^aniiuainje
i:i ^e :;:va polružnica ča.sino >
m ob v- - n zhnvu rno^li jprro-nspt hib. Ta vzvajairnja -gi -> z>borova!fc! sprerrrfjali z nepre-ntriLV^r7i.-tn. • na za^klničlcu je -icev. Nato se ie \''"?ila vo-. b-rra. izvoljen je bil s<-^!a-:no in no •>r,//.!^a\ l.;en Za p-: cdscdiiika je >:ien j. MakKO Ooti-č. Za odbornike
» dan prič
t(1 v --riho:i u na ca ! i
DAROVI. *
-	Vnton Prelc, sedaj v Miljah, je poslal sveto-v . ivanski podružnici OMD 10 K in svetoivanskemu
S'll r»c*dni59nrc "d da nomO|odbora za K^ekor r-romin 10 K.
-	- Pri dražbi Skutljice tižigalic OMD se je nabralo med slovenskimi finaučnimi stražniki v Barkovlj;h Jv -L *i2 vla moško podrnžn co ČTMD.
—	Mo^ki i odrnžutca C?ID np.brala Oki in Oku K 32, kamere co darovali gg. Sch\veit/.er postaje-načeloi;-c K 10. I. Sbil. četo vodja K 6, L Treven, trgovee K rt, dr Kimovoc. odvetnik K 10. Denar izrolen bia^ajiiilvii. (Pomotama ;akasnel^'.
—	"lo.^ki podružnici da nje učenec IV. c raz. OM !e Petelin Sfauislav K 2. Zbiral je po kraj-
i iC'4.: kapeia'! \	Sček. Štefan Bra- C-.rCkili. Posnemajte vrlega Ju^oslovančka !
tOŽ, Ante VeJkavril, Josip Ljubi Č, Kari' - Moški podružnici CMD so darovali K 25ob S! ab r. Ivan Levičar. Fr. Božefflav. Novo! Prii;.,d -0
»v- \ >
Ant.nn:i Lenčka. Ob ril i ki
r,vci:-iii prcuseiiiiirt ;u:\ a lil Jia časitijei
,	. jp pobotal fantom od fare, ker ;a je ta
"f- .'C V imenu nabora j Sl rfipl me«i farane. i>enar izročen blagajniku. I? zaip anju in je oblju- — jloSki j»odiužiiici C.MJ) in ola>beni n atici
drastično slikal. runi-1
na. g. Košmerlj 1 stekl. prosekarja.
lasi kasikretnih slučajev ____________ ___________-	_
■ • s v	bostrmlo r»i so še rovstnnia Dalj° darovali po K 10 ~ T. P,-trič. N. Orižon.
' . " -	, , C Se P«»SIOpa M> Comšf, A. Pekleva. M. GuUč. Sancin. jk> K 20
naira na polj« scem'a, kuko se nas za-|gg j. p*i&aa, Gorjup, dr. Vorfoja, po K 100 gy, ui\ Ija in žali. (i. Si ni je pozdravil zbo-i Uorjup Sergij in btumcer, po K 5 Jos. Uaudni. • . ;«'ce V imenu ŠenPakr b^ke podružnice ! F	^ » EolimbatoviČ, llrib-r V,. Ivanka
zastopani sto bili tudi roooteka m n>-! ^	n Korošec, K_4 Vozoft, Rogo^j,
.■"-ed'-ajo
in soboriteliico. Nato se je vii, ki mola v teli časih vršili Jik del nađo:4 našrh 'iH^družiiic. S tem •e oticiielni del zakliiučen. V neofioijel-;''. iii le-u snu> euil še tri govore: gg. Tro-si;i. iViraka Ln kapelana \'in?ilija Sčeka. •-r i ie govor-:1! \ s^MKlbnjevalno; ur-ugi je
Še le las t
Kdor še ni podpisal
Š<b la las 3

m
kombiniranega
predstavi j a naj-
Mil elak, K H M
....	» . -KSP. Petem^l. Grebene K 2 I. Rogelj, Sušelj.
t.'-ku — pozdravlja. »C novo (|KXlruzniCO M Markota. Vstopnino so preplavali gg. po K 48
Piijevec, po K 10 Z:<dn:k, Zvonimir N'ajdeu, A. Lonček, po K 0 Kundič naJpor, Stei»an*ifi > ice, Burtel, ro K S Voninrn po K 6 N. N. Stamcar J. po K "> Braftič. Staudacher Pepinca. po K 4 YJ. Kravos. Ziberna. Peric V, Bradač. MilitiČ, N. Hilje {/a stolico), po K 3-dr. Dela k, Sr. l?enčetj. ! Su%a;iČ. Sevor, Ituuil, Liadmer, po K 2 rklikelič, X. N., K. X . Vatovec. Bizjak, Petrifi I , Mohorćič. .... . . . > . , .	... . ,. FnmdoliČ, Frantar fin 1 liro , Purkart, po K l
sii.v i! splosin »nas položaj — osobito t.u,dl Ko evar C.. ]-ole. M., Horvat Fr., Kr^evič l,
i!:i 'vorošikeirn. kjer (je pritisk nas*! romikov Pshor Fr , Martcianc, Jerkič A. Irgolit A., Jug ni imitakioii in je 1-ozdravlja,! prera-1 E.. Coivat F., s. K., Hijun Godina, X. N.. N. N.,
..o - ina preebrat v slovenski politiki; a I *°r*čič{. Ver3S2V
...	... ,	, .	kosraerlj «i.. Aiisetic, Angela.
tretji ie oznaeal tri naJOge. Kl JJ I i moramo __ vijoiicab- so nabrali oobalini v Športni! !Z\ rŠi'ti eiill l>rej V območju Sv. Vida, ki čepici K 30 za CilD. Denar hrani uprava.	t
pa segajo tudi preko delokroga podru Ž- ' Za Krekov spemeoik je nadalje nabrala i
u ice: r.aroUsU 'kataster, otroški vrtec in -N»^no socialna mladinska, organizacija- na,
^ poio st. 2. (nabiralec Vlado Kiavos). K o20—J o
m
te lahko ša stori, in sicer v obliki zavarovanih na velno pesolECo, ki
boljša naiožicsv kapitala.
Edino anisd&afno vplačilo vseh premij znaša za K lOOO.— državnega 5 l!A posojila za dobo 15 let
K 543.82
Kombinirano zavarovanje vojnega posojiia služi lahko za podpisovanje državnih zakladnic po 5V© davka prostih (najmanjši znesek K 1000.-).
PRIMER:
Za zavarovanje K 3000.— državnih zakladnic se plača enkrat v naprej K 2062.80, V slučaju doživetja dobi podpisovalec po 9 letih K 3000.— v gotovini. Če podpisovalec umre n. pr. v tretjem letu zavarovanja, tedaj dobijo njegovi nasledniki K 3.000 iiOiiiinale v državnih zakladnicah in vrhutega še K 1447-08 v gotovini.
VAŽNO 2	VAŽKO!
St!
b<
.iai
SO
Cf:>ka šola. Ta ' A»slednji govor je vse- j darovali -o sledeči gg Po K 100: Tvr-ika ^ A toliAO le.t>il misli m konkrc-iinh na- r.-rf. ija. po K 50: N. «r?.on. L, Bratuž. a. Žerjal lov, da tfa prioibč^io posebej Višaj V jia Oo, ro K 20^: Franjo Piijevac. Milka Fon,
• Jku. Vmes ie donela slovenska 4*jsem Vlado Kravo«, Smiraus Fr poročaj Marin ,r ,	- , ...	.	, • I Aiaraičevii-. Ivo Isovakovic, Ia::'.eit. nadpor.. p«
lil K ol a S c -Z el ez i 11 ^ Li r J e Vj. a zborovala K 10. Lojzka >fartelonc. Tinka ČcSnovar.'Andrej se dali takoj na delo — žrivovanja. \ j Ferfolja, Dragotin Spetič, Karel Pon^rarir, štar.ar.
podružnico, a danes Žerjal. TJnhart, poroČ., po K 5: Angela Kravos,
Bre/ozuik, Alfred Porgoš, J. Košmerlj, F. Grndan, pcrf>6, i>o K 2: Jazbec. Lovini, Wolf, c. kr. Hn. ua Jpazn^k. g. dr. Botiegaro, N". N, noritljro niauda Uluthart). Klun, po 1 K: Essich — Do
OY
tciv illlO US
da-si niti še začela ni s svojim de-a k'n znašajo njeni dohodki že natd K. SrcCiio je začela nova podružnica. : ;ej bo tudi nadaljevanje srečno in ce aj objavljenih K 2H0;"skup:>j K 7.^9-— L»enar
PLŠ-IO na korist naše droibe, na korist I	Odboru za Krekov sp(,menik v Ljubljani.
- .	i	i . „ • . — O.^tale po!« bodo c bjarljen« nrin idnjič.
ve sole, na korist narodne vzgoje in V	Za K'rekor spomenik darujeta Fran Sterl. in
>t in prospen slovenskoga zivlsa v ine-i Horvat Alojz vsak po K 4. Denar hrini uprava, t tržaškem I	I -- Ker so bili ..Barkov^jan-Jri slavčki" in dva
.	„kosa" polteno navdušeni, so nabrali v gostilni
poštne	L dnem 21. januarja t. ;Dri Gabriiala K «8 za Krekov sklad. Denar je bil
Antei.patno plačilo edine premije se izvrši tudi v kosih VII. vojnega posojila in prejšnjih izdanj, kteri se sprejmejo po izdajnem kurzu ako ne presegajo zavarovanj nad K 5000 —
Vsak posredovalec kosov vojnega posojila zamore tedaj povišati svoja prejšnja podpisovanja skoraj za dvojno ne da bi za to potrosil kak vinar, ter se istočasno izogne vsem kurznim izgubam.
Na ta način zvišan znesek podpisovanja se mu izplača po 9. letih v gotovini.
Če on umre tekom teh 9. let, se izplača dedičem takoj po njegovi smrti poviSan kapital v Vil zakladnicah in vrhutega, vsled povračila neporabljenih premij, še precejšen znesek v gotovini.

Kapital In
liine	^ dnem 21. januarja t., pri Gabrijelu K
se razširi službeni delokrog poštnih izročen upravi , uradov Nabrežina 1. Tržič. Ronke, Chio-i , ris, Medea, Kap riva. Dolenje, Dobrovo' \ Br-dih, Koj^.ko Vi Sv. Lucije ob Soči na denarni Cpoštino-iiakaiznični in poštno-' hranilnični) promet
Laška imena med Slovenci. Kako močmo
ie agitacija laške iredente vplivaia na tr-j ža£ke in celo na akoljčauske Slovence, : ii je vedno bolj odtujcvala sloven-j skemu Čuvstvovanju in j»!i pritegovala vi ) atmosfero, kjer se ie \ sc obračalo lo; : i s t i i n znanim 'idcainm , vidii se pose-j bno na Imenih, ki so jih Slovenci že več let sem daja i svojju » rriAoiu. Le redko-kcjaj cJisiŠ ined otroci še imena Marička,!
Edinoiti".
Oddelek zavarovanja
c. kr. skleda za volaške vdove In strofe v Trsžu, Ulica Lazzaretto vacchio št. 3. Podruinice v Kz&ru, Ccr^nisEna, Kormisu, Grii-
nimnh Pazinu, Puli in Vofosk^m.
V___
U : ^ ..i	ki-*' v- -I			
				
		ara
I	I	N
\	»	R
		
		v *
<	I	
j	i	fi i
	I	lil
		11
I «	I	
J J		> - i \1
Trst« Via Cassa di Risparmio šiv. 5 (Lastno poslopje)
K 13,200.000.— "M	Kapital in rezerva K 13,200.000__
FIL1JALKE: Dunaj TegethoiStratM 7-9, Dubrovnik, Kotor, LJubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar.
JADRANSKA BANKA
KUPUIE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pis.ua, prijoritete, delnice, srečke Itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje ir blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSItS
PROMESE.	Brzojavi: JADRANSKA.
========= N E MIM L NIC A =======
VLOGE NA KNJIŽICE
»T.1
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obrestovaoje vlog na tekočem in žiro-računu po oogovoru. — Akrdditivi, čeki ia nakaznice
na ^sii tu- in inozemska tržišča.
Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrs -nih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stivbni krediti, rembours-kredi'.i. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Bcrzna naročila. Inkase. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. URADNE URE: od 9—1 pop.
ESKOMT MENIC —___r