novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190- Fax 0432/730462 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 40 (542) • Čedad, četrtek, 1. novembra 1990 DVODNEVNI URADNI OBISK PREDSEDNIKA SLOVENSKE VLADE V VIDEMSKI POKRAJINI V DVOJEZIČNI ŠOLI Prefekt v Špetr Prejšnji teden je bil gost dvojezičnega šolskega središča v Spetru videmski prelekt, doktor Roberto Sorge. Visoki predstavnik italijanske države je tako sprejel vabilo slovenskih predstavnikov in vodstva dvojezične šole, ki jo je obiskal med uradnim obiskom občino Špeter. V šolo so ga spremljali župan Ma-rinig z odborniki in nekaterimi svetovalci, didaktični ravnatelj Londero, ravnatelji vseh špetr-skih šol in drugi predstavniki političnega življenja občine. Prelekt Sorge je obiskal vrtec, prvi in drugi razred, nakar ga je v imenu slovenskih organizacij pozzdravil proi. Černo. Nato je uglednemu gostu obrazložil odprte probleme šole predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje Petricig. Prelekt Sorge je v svojem pozdravu omenil zaščitni zakon, o katerem se v Rimu razpravlja in torej, da se problem zaščite začenja reševati. Sami dvojezični šoli je pa želel, da bi dosegla cilje, ki si jih zastavlja. Zavojo velike sabotne poplave nie bluo v nediejo 28. otuberja na Liesah XVII. SEJMA BENEŠKE PIESMI, ki je biu lietos posvečen cerkveni piesmi. Kulturno društvo Rečan, organizator Sejma, se troš-ta de bo mogoče ga narest miesca novemberja. Močna je želja po sodelovanju Predsednika vlade Peterleta so spremljali ministri Basti, Dular in Paš Videmska pokrajina, oziroma tisti obmejni pas, kjer živijo Slovenci, najbrž ni bili še nikoli doslej deležen toliko pozornosti kot prejšnjo soboto in nedeljo. Na vabilo slovenskih organizaciji se je pri nas namreč mudila na dvodnevnem obisku delegacija slovenske vlade, ki jo je vodil njen predsednik Lojze Peterle. Spremljali so ga dva ministra iz področja gospodarstva in sicer Maks Basti in Ingo Paš in dr. Janez Dular, minister za Slovence po svetu, ki se je delegaciji pridružil v Špetru v soboto zvečer. Obisk, program katerega je bil izredno natrpan, se je začel v soboto zjutraj v Fužinah, kjer je bilo prvo srečanje s predstavniki Slovencev iz Kanalske doline. Sledilo je srečanje na županstvu v Trbižu. Tu je delegacijo slovenske vlade sprejel župan Er-berth Rosenwirth. Beseda je tekla o cestnih povezavah, mejnih prehodih, o nujnosti izboljšanja infrastruktur, o sodelovanju s Tolminsko. Trbiški župan je predlagal, da bi prišlo v kratkem do srečanja med vsemi župani vseh obmejnih občin, na eni in drugi strani, naj bi potekalo na Sv. Višarjeh od prisotnosti predsednikov dveh vlad Peterle in Biasutti. Predsednik slovenskega izvršnega sveta je predlog sprejel in ga ponovil na vseh srečanjih, ki jih je kasneje imel s predstavniki krajevnih uprav v Reziji, Čenti in v Špetru. Po obisku sedeža Slorija v Uk-vah je delegacija nadaljevala svoj obisk v Reziji, kjer jo skupaj z vsem občinskim svetom sprejel župan Luigi Paletti. Po obisku industrijskega obrata Mir v Osojaneh je odpotovala proti čenti, kjer je goste iz Slovenije zelo toplo sprejel župan Buonanni. Prisotni so bili tudi župani iz Barda, Tipane, Nem, predsednik Gorske skupnosti Treskih dolin, pokrajinski svetovalec Sinicco in drugi predstavniki krajevnega političnega življenja. Tu kot v vseh prejšnjih in kasnejšpih srečanjih je predsednik Peterle govoril o želji in možnosti, da se medsebojni odnosi in sodelovanje okrepijo in poglobijo. Povsod pa je omenil tudi problem zakonske zaščite slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini, nezadovoljstvo glede Maccanicovega osnutka in obenem prizadevanja slovenske vlade pri italijanski vladi, da ostane v zakonu za obmejno sodelovanje postavka za podporo italijanske in slovenske manjšine. Obisk, program katerega je bil zelo natrpan, se je nadaljeval v Špetru, kjer so si ministri na hitro ogledali dvojezično šolsko središče, nato se s predsednikom Peterletom udeležili otvoritve beri na strani 2 II sindaco di Resia Luigi Paletti saluta la delegazione del governo sloveno guidata dal presidente Peterle giornata di mercoledì, ancora sbarrata. Il comune di Grimacco é rimasto isolato telefonicamente per parecchie ore. Per due giorni é mancata anche l'acqua. Soltanto paura per le persone, in particolare per alcuni scolari della scuola di Grimacco, rimasti isolati, ma che poi hanno potuto far ritorno a casa senza danni. La domenica e i giorni successivi sono stati dedicati alle prime sistemazioni causate dall'alluvio-ne ed al computo dei danni. Il punto della situazione é stato fatto in una riunione tra i sindaci delle valli e l'assessore regionale alla protezione civile Di Benedetto. Una stima approssimativa parla di 70 miliardi di lire di danni. I comuni colpiti hanno fatto già pervenire alla Direzione regionale della protezione civile una mappa di massima dei danni, affinché la Regione possa con speditezza dare avvio agli interventi indispensabili. L'inizio della nuova settimana non ha però favorito, dal punto di vista meteorologico, i primi lavori di sistemazione. servizi a pag. 4 e 5 Da Kučan per parlare di sloveni Su invito del Presidente Milan Kučan, la presidenza della Repubblica di Slovenia ha ricevuto nella propria sede a Lubiana una folta delegazione delle varie componenti della minoranza slovena in Italia. Fra gli ospiti il senatore Stojan Spetiči i presidenti dell'Unione culturale economica slovena, Palčič, e del Consiglio delle organizzazioni slovene Marija Ferletiči i rappresentanti dei partiti in cui si riconosce la minoranza ed infine una delegazione delle associazioni slovene della provinola di Udine nelle persone di Giorgio Banchig, Paolo Petricig e Salvatore Venosi. All’altro lato del tavolo le mas-sirne autorità della repubblica di Slovenia: i cinque membri della Presidenza (Milan Kučan, Ciril Zlobec, Matjaž Kmecl, Ivan Oman e Dušan Plut); il vice-presidente dell'esecutivo Matjaž Malešič; il orinistro per gli Sloveni nel mondo Janez Dular; il vice-presidente del Parlamento Vitograd Pukl; il oonsole generale di Jugoslavia a Trieste ed il consigliere presso la Presidenza per gli affari esteri, Ida Zajc. Kučan ha esposto i temi principali dell'attuale dibattito e del Programma della Slovenia rinno-vata, per toccare poi il tema delle segue a pagina 2 SABATO UN NUBIFRAGIO HA CAUSATO INGENTI DANNI SOPRATTUTTO A SAVOGNA, S. LEONARDO E GRIMACCO Le valli di nuovo inondate Per la seconda volta nel giro di poco più di un mese le valli del Natisone sono state colpite da un nubifragio, scatenatosi nella mattinata di sabato 27 ottobre. Stavolta l'entità del diluvio e i danni da esso provocati sono stati ancora più pesanti della volta precedente. I comuni più colpiti sono stati Savogna, S. Leonardo e Grimacco, minori i danni segnalati a Stre-gna, Drenchia, S. Pietro e Pulfero. La pioggia caduta a raffica e ininterrottamente per parecchie ore ha fatto straripare in parecchi punti l'Alberone, il Cosizza e l'Er- bezzo. Non si contano gli allagamenti nelle abitazioni, soprattutto a Savogna e Scrutto. L'acqua, trascinando tronchi e detriti, ha causato la chiusura provvisoria del ponte di Crostù ed ha letteralmente divelto il ponte che congiungeva Cosizza alla riva opposta del torrente. Sempre sabato un vero e proprio lago ha sbarrato per parecchie ore la strada nei pressi di Merso di Sotto, isolando la vallata di S. Leonardo. La strada per Liessa é rimasta a lungo tempo interrotta in seguito ad una frana, quindi riaperta e, nella Il tratto di strada colpito da una frana nei pressi di Llessa La strada, trasformata In lago dal diluvio, a Merso di Sotto novi li'iMElUTi i I DVODNEVNI URADNI OBISK PREDSEDNIKA SLOVENSKE VLADE PETERLETA Zelja po sodelovanju s prve strani deželni predsednik SKGZ Palčič. V središču pozornosti so bila pretežno gospodarska vprašanja, ki sta življenjskega pomena za obstoj Slovencev na tem območju. Dosti je bilo govora seveda o industrijskem razvoju, o obmejnem sodelovanju, o možnosti turističnega razvoja. Le v dopoldanskih urah se je delegacija slovenske vlade na tr-čmunskem pokopališču poklonila spominu msgr. Ivana Trinka, na grob katera je tudi položila venec. Tudi kosilo je bilo delovnega značaja in je bilo priložnost, da so se Peterle in njegovi sodelavci srečali z drugimi predstavniki naše skupnosti. Senjam beneške piesmi je zaradi izredno slabega vremena bil odložen, — minister Dular pride spet v Benečijo ko bo Senjam -zato so se pogovori o možnosti in oblikah sodelovanja nadaljevali tudi v popoldanskih urah. Prisotni so se dotaknili vprašanja slovenskega šolanja, kulturnega delovanja tudi zunaj tradicionalnega slovenskega prostora, koncepta gospodarskega razvoja. Ob zaključku obiska je bilo sklenjeno, da se o teh vprašanjih bodo še dotaknili ko bo minister Dular dobil sodelavca izključno za gospodarska vprašanja. Predsednik Peterle je pa napovedal, da namerava slovenska vlada ustanoviti posebno Trinkovo nagrado, ki bo imela vseslovenski značaj. Il prefetto in visita alla scuola bilingue Videmski prefekt Sorge na obisku v dvojezični šoli Nella cornice della sua visita al comune il prefetto di Udine, dottor Roberto Sorge, ha vistato la settimana scorsa anche il Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Nati-sone. Era accompagnato dal sindaco di S. Pietro Marinig e da tutta la giunta comunale, dal direttore didattico Adolfo Londero, dai direttori delle scuole superiori e del-l'obbligo di S. Pietro e da numerosi esponenti del mondo politico e culturale del comune, oltre che naturalmente dalla direttrice della scuola bilingue Živa Gruden. L'illustre ospite si è prima fermato alla lezione di musica nell'asilo, poi ha visitato la seconda classe, mentra la prima era impegnata a fare educazione fisica. A porgergli il saluto delle organizzazioni slovene è sta- to il presidente Cerno, mentre il presidente dell'Istituto per l'istruzione slovena, Petricig, ha illustrato al prefetto la complessa problematica della scuola, i passi fatti per il suo riconoscimento, le prospettive future. Nelle sue parole di saluto il dottor Sorge si è richiamato alla Costituzione, che prevede anche il rispetto delle minoranze. A proposito della legge di tutela ha ricordato come se ne stia occupando il parlamento a Roma. Le cose dunque anche se lentamente si stanno muovendo, ha detto. Si tratta dell'inizio di un discorso, certamente perfettibile, comunque importante, ha concluso augurando anche alla scuola di raggiungere gli obiettivi che si prefigge. Ospiti di continua dalla 1. pagina minoranze che vivono in Slovenia e di quella slovena in Italia, Austria e Ungheria. L'incontro è andato molto oltre i normali colloqui del genere: ha avuto infatti una inusitata durata di circa cinque ore. Si è parlato dei rapporti della minoranza slovena con lo stato italiano e delle attese per una giusta legge di tutela, quindi dei rapporti della mi- noranza stessa con gli organismi istituzionali della Slovenia; della nuova costituzione slovena in cui avranno spazio i problemi delle minoranze. Ed infine si è trattato l'argomento della rappresentanza unitaria degli sloveni sia di fronte il governo italiano che quello sloveno. Opinioni diverse, ma intento costruttivo di giungere rapidamente alla conclusione. Sono intervenuti tutti i presenti. Slovenci ustanovili Zvezo Konec tedna je bil za Slovence na Madžarskem prav gotovo zgodovinski: Slovenci v najbolj slovenski vasi na Madžarskem so prvič v svoji zgodovini ustanovili lastno in samostojno politično organizacijo. Blizu petdeset delegatov iz Gornjega in Dolnjega Senika, Sakalovcev, Slovenske vasi, Števanovcev, Virice, Rit- karovcev, Andovcev, Monoštra, Szombathelyja in Budimpešte je na prvem slovenskem kongresu na Madžarskem ustanovilo Zvezo Slovencev na Madžarskem, za njenega predsednika pa so izvolili mladega izobraženca Jožeta Hirnoka. Tako so se tudi Slovenci na Madžarskem, skoncentrirani v vaseh ob reki Rabi v trikotu državnih meja med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko v zadnjem trenutku pridružili procesom demokratične preobrazbe madžarske države. V zadnjem trenutku zato, ker so Slovenci na Madžarskem v tem trenutku skoraj na skrajnem robu popolne asimilacije. UN CONVEGNO ORGANIZZATO DALLA COMUNITÀ’ MONTANA HA PROPOSTO UN TEMA IMPORTANTE PER LE NOSTRE VALLI Pogovori na sedežu slovenskih organizacij v Čedadu Na Trinkovem grobu razstave v Beneški galeriji. Sledilo je v Špetru srečanje z upravitelji Nadiških dolin, ki so se ga udeležili župani Marinig, Chia-bai, Zufferli in Specogna, predsednik Gorske skupnosti Chiabu-dini, podžupan v Špetru Blasetig. Precej intenziven dan se je zaključil s srečanjem s predstavniki Slovencev videmske pokrajine na večeriji. V nedeljo zjutra so začeli na sedežu slovenskih organizaciji v Čedadu konkretni pogovori o stanju, perspektivah in potrebah slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini. Srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Jože Šušmelj in La parola ai tecnici Guardiamo ora l'agricoltura di montagna attraverso le lenti degli addetti ai lavori. Il dott. Joussef, del Centro sperimentale agrario di Poz-zuolo, nel corso del convegno di sabato si é soffermato sulle possibilità di sviluppo della frutticoltura, settore del quale si occupa. Esistono, queste possibilità, nelle nostre valli? Certo, attraverso diversi fattori: ambientali, socio-economici, tecnico-professionali, culturali, strutture di conservazione e commercializzazione. Per ciascuno di questi fattori Joussef ha svolto una chiara relazione, concludendo ricordando gli interventi che il Centro sperimentale sta programmando per il 1991 in collaborazione con la Comunità montana: impianti di meleti, pereti, susineti, la costituzione di un laghetto montano che servirà ad irrigare i terreni a frutteto. E' seguito l'intervento del prof. Cavalli, docente universitario a Padova, che ha affrontato il tema della foraggicoltura delle aree di montagna. Un settore che deve fare i conti con la riduzione del numero delle stalle, con l'aumento del fabbisogno alimentare degli animali, con lo spopolamento delle aree agricole. E' indispensabile, secondo Cavalli, prevedere il sostegno di un ente pubblico con contributi all'attività produttiva agricola e alla sua attività di protezione dell'ambiente. Infine, uno sguardo alla vicina Slovenia grazie all'intervento della dott. Anka Miklavič Lipušček, a rappresentare la coop. Kraš di Tolmino. Tradotta abilmente da Chiabudini, si è soffermata sulle malghe del Tolminotto, che occupano circa il 25% del territorio pascolativo in montagna. Difficoltà: la frammentazione dei terreni impedisce l'uso della meccanizzazione, il clima condiziona la scelta delle colture, mancano scuole, collegamenti. Una politica agricola oculata, attualmente in progetto, riuscirà a superare quest'impasse, (mo) specchio Agricoltura di montagna allo A che punto é l'agricoltura di montagna? Una nutrita schiera di relatori ha cercato, sabato scorso a S. Pietro, nel convegno organizzato dalla Comunità montana, di rispondere ad una problematica di tutto rilievo nella nostra zona. Non si é potuto, durante l'incontro, non rilevare un segno distinto tra due tipi di relazioni: quella politica e quella più prettamente tecnica. Soffermiamoci sulla prima. La futura agricoltura comunitaria e la legge 35 sulla montagna sono stati i temi affrontati già all'apertura dei lavori dall'assessore regionale all’agricoltura Benvenuti, ripresi poi da altri relatori. In particolare, secondo l'assessore della Comunità montana Cendon, riguardo la legge 35, gli investimenti nei settori industriale e artigianale hanno superato di 9 volte quelli nel settore agricolo. Il direttore dei servizi per i rapporti tra Comunità montane e Regione Kravina é entrato ancora di più nei particolari. L'intervento finanziario della legge, teso a sviluppare le proprietà naturali della montagna e nuove forme di incentivazione nei settori produttivi, é stato finora pari a 82 miliardi. Nel settore industriale sono stati stanziati 4500 milioni nei comuni di Cividale, S. Pietro e S. Leonardo, nel settore agricolo 680 milioni alla Comunità montana (con do- Un momento del convegno di sabato scorso mande per 9 miliardi, aveva ricordato in precedenza il presidente della stessa Chiabudini, che assieme al sindaco di S. Pietro Marinig ha salutato gli ospiti). Le conclusioni dell'incontro sono state tratte da presidente della Camera di commercio di Udine Bravo e dal sen. Micolini. Il primo, giunto in ritardo all'appuntamento, ha avuto solo modo di annunciare la creazione a Cividale di un centro polifunzionale per la commercializzazione dei pro- dotti di montagna, con un investimento di 1 miliardo e mezzo. Che ne penserà il presidente della Comunità montana? Micolini, nume tutelare dell'agricoltura regionale, ha dato una sua risposta al tema del convegno: "Nessun miracolo, ma un potenziamento degli interventi in montagna per avere maggiori risorse". E l’uomo? E' indispensabile che rimanga, e per questo occorre dargli speranze. Michele Obit V NEDIEJO 28. OTUBERJA NA JESENSKEM TARGU V ŠPIETRE SO BLE AN SLADČINE Kar se žene zbierajo Riparte al Ristori la stagione di prosa Če v sabotu 27. otuberja slava ura je zmaltrala našo zemjo, v nedieju zjutra no čudno sonce je sijalu nausmiljenu na rane naših dolin. Judje, kar su vidli vedruo su se odsoplì an su začel odperjat okna an urata za hiše posušit. Na špietarskim komune su se zbrali usi šindaki an "protezione civile" za videt od kot začet po-mat an strojit use, kar tala na-umna ura je vederbala tu malu ur. Pod velikim tendonam se je odperju za zadnjo nedieju otu-berski targ an na dugo mizo su zenè nosile njih sladčine an usa-ka je pravla od strašni škod v nje vasi, po potieh, potokah an hišah. Ob ni danajsti duga miza je bla napunjena s 65 stvari, sladčin, an judje, ki su že parha-jal so ku mušele šumiel oku mize an teškuo se je muorlu tar-dit, de do treh popudan se na pokuša. Ku otroc su prašal an štrukjac an čast Bogu, de su jih miei tan v kioškune tisti taz Klenja, takuo de smo jih čje po-šijale za se rešit. Puno foreštih judi su hvalili iniciativo Zveze beneških žen an su guoril, de žene gredo lepuo zahvaljene an pohvaljene za tolu njih dielo, ki podsladčeje usta an še buj sarce usakemu človieku. Ob treh popudan, kar torte su ble glih zriezane se je začelu pokušat an tu no uro velicega konfužjona an veseja, miza se je spraznila. Veselu smo zbierale tovaje an štiele "buone". Smo ble dale za pokušat vič ko an toužint sladčin: televižjon za naše te stare gu Podbarnase je pu že kupjen. Lepuo su za pohvalit petjaške žene an tiste taz Klenja, ki s štrukmi, gubancami an tortami su napunle pu mize. Pa se na zabimu zahvalit žene taz Sauod-nje, taz Škrutovega an goz Hloc-ja an vse te druge, ke ko ponavadi su napravle kiek za tel dan an lietos za velike nasreče, ki su cosa seria di Luigi Pirandello, con l'accoppiata vincente Ugo Pa-gliai-Paola Gassman e la regia di Alvaro Piccardi. Si prosegue con un lavoro di Vittorio Franceschi, Scacco pazzo, diretto da Nanni Loy ed interpretato da Alessandro Haber e dallo stesso Vittorio Franceschi. La conclusione del "cartellone" prevede una commedia di Eduardo Scarpetta, Il medico dei pazzi, con Carlo Giuffré ed Angela Pagano e la regia di Antonio Calenda. E' un programma sicuramente appetitoso, che sicuramente richiamerà vecchi "clienti" del Ristori ed attirerà nuovi spettatori alle recite. La campagna abbonamenti é partita sabato 27 ottobre registrando, cosa non comune, gli stessi prezzi dello scorso anno. I prezzi dei biglietti, invece, sono stati leggermente ritoccati, (mo) Dalle Valli a Concordia ed a Udine Sabato 3 novembre alle ore 18.30 presso La Cjanive di Usmis di via Volturno, 32 a Udine, inaugureranno una mostra d'arte a due Giorgio Biffi di Como e Vasco Petricig di S. Pietro al Natisone, ma residente a Mariano Comense. La mostra, che rientra nel filone avanguardistico e sperimentale dell'arte contemporanea, ha il titolo significativo di ...un po' di colla ci tiene insieme... Sabato 27 ottobre la pittrice Loretta Dorbolò ha inaugurato una mostra personale nel Palazzo Municipale di Concordia sulla Secchia. La mostra è patrocinata dall'Assessorato alla cultura di Concordia (Modena). L'invito del Sindaco ha anche annunciato che la presentazione della nostra pittrice è del prof. Pierluigi Castagnoli, direttore della Galleria d'Arte moderna di Bologna. E’ imminente anche per quest'anno l'avvio della Stagione di prosa del Teatro comunale "Ristori" di Cividale, appuntamento ormai d’obbligo, da quando il teatro é stato ristrutturato, per chi ama l'arte della recitazione, della scenografia, le commedie di autori più o meno importanti messe in scena, comunque, sempre con grande professionalità. Anche per la stagione 1990/91 l'assessorato alla cultura del comune di Cividale, in collaborazione con l'Ente Regionale Teatrale del Friuli-Venezia Giulia, ha preparato un "cartellone" di tutto rispetto. Si inizia domenica 11 novembre con II burbero benefico, che Roberto Lerici ha adattato da una commedia di Carlo Goldoni. L'interprete principale sarà Mario Carotenuto, che curerà anche la regia. Venerdì 30 novembre verrà presentata La cantata dei pastori di Peppe Barra e Lamberto Lambertini, con Peppe e Concetta Barra. Il terzo appuntamento é per un classico di Anton Cechov, Il gabbiano, che verrà portato sulle scene da Gastone Moschin, Marzia Ubaldi ed Emanuela Moschin, per la regia di Mario Missiroli. L'ora del cocktail, di Albert Ram-sdell Guemey, sarà la commedia che verrà rappresentata venerdì 14 dicembre, per le interpretazioni di Ernesto Calindri e Liliana Feldmann e la direzione artistica di Gabriele Calindri. Il nuovo anno al Ristori si inaugurerà giovedì 10 gennaio con "Eh?" o le avventure di Mon-sieur Ballon, ideato, diretto e interpretato da Yves Lebreton. Risate ed anche un po' di amarezza promette Una commedia da due lire, di Paolo Rossi, con lo stesso autore, David Riondino e Lucia Vasini e la regia di Giampiero Solari. La commedia, che almeno nel titolo ricorda e sembra alludere ad un'opera famosa di Brecht, verrà presentata domenica 20 gennaio. Si ritorna alle "grandi firme", venerdì primo febbraio, con la prima nazionale di Ma non é una Drugo šolsko vozilo skoraj lepa realnost O težavah, ki jih ima dvojezično šolsko središče s prevažanjem otrok, smo v našem listu že pisali. V vrtcu in šoli je letos kar 61 otrok, ki prihajajo v Špeter iz različnih krajev: iz Podbonesca, Sovodenj, Grmeka, Srednjega, iz Čedada in drugih krajev proti Vidmu in proti Fojdi. Le nekateri imajo možnost, da jih v center vozijo starši, mnogo več je tistih, za katere mora poskrbeti center s svojim vozilom. Ker pa razdalje niso majhne in so tudi smeri različne, to ni tako lahko. Zaradi tega se je pojavila nujnost drugega šolskega vozila in Zavod za slovensko delegacija slovenske vlade na obisku v špetrski dvojezični Soli izobraževanje se je obrnil na razna podjetja in na javnost s prošnjo, da mu pomagajo zbrati potrebna sredstva. V teh dneh je prišla nadvse razveseljiva vest, da je Tržaška kreditna banka v ta namen prispevala 20 milijonov lir. Drugo šolsko vozilo je torej skoraj realnost: v prihodnjih dneh bo center z njim razpolagal, čeprav ni še v celoti izplačano. Lepa hvala torej Tržaški kreditni banki, ob tem pa še prošnja vsem ljudem dobre volje, da priložijo svoj prispevek. Zavod za slovensko izobraževanje LO SCULTORE ERMACORA ESPONE ALLA BENEŠKA GALERIJA Mmnun, ki dobrih reti na teli mizi, od kod začet? Buojš na vebie-rat tarkaj, če ne nam na ostane nič! se zgodile v saboto po njih vaseh an hišah su doma ostale die-lat an pomat. Barke tud dvie žene iz Čedada, adna doz Vidma an dvie s Pordenona, ke lieta nazaj su paršle pokušat an lietos, za pokazat njih Simpatijo do nas su spekle an parnesle tud njih sladčine. Vse je bluo lepuo an dobru an šindik Marinig an predsednik Aziende di soggiorno Paussa su pohvalil inicjativo an dielu, buj ku z besiedmi s pokušanjam. An veseu an sladak "brek" v žalostnih zornadah an tisti, ke prave-ju, de kar žene se zbieraju bo daž, na praviju resnice, zak dok smu ble na targu sonce je sijalo. Pod nočjo Matajur je imeu nazaj klabuk čarin an je obečjavu za naš strah drug daž. Bruna Dorbolò Nel segno dell’amicizia Si è svolta all'insegna dell'amicizia, della volontà di conoscersi, di mantenere salde e forti le proprie radici ma anche di rafforzare i legami reciproci, l'inaugurazione della mostra dello scultore Giancarlo Ermacora, sabato scorso alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. Nonostante il clima inclemente, la vera e propria tempesta che si è abbattuta sulle valli del Natisone, è stato molto folto il pubblico presente alla vernice della mostra dello scultore friulano, a cui ha partecipato anche il vicepresidente della Provincia e assessore alla cultura Giacomo Cum. Ospite di riguardo della Beneška galerija ed anche dell'artista la delegazione del governo della vicina repubblica di Slovenia, in visita nella provincia di Udine, composta dai ministri Basti, Dular e Paš e dal capo del governo Peterle. Dopo un breve saluto del prof. Petricig a nome della Beneška galerija, di cui ha brevemente illustrato programmi e finalità, ha preso la parola lo scrittore e critico Tito Maniacco. Nelle sculture di Giancarlo Ermacora, Maniacco ha individuato un'operazione di "tipo etnico". Sono infatti il risultato del collegamento tra le nostre antiche tradizioni e le avanguardie moderne, chiudendo così un cerchio magico, che da il senso della vita, dello spazio dell denti-tà, dell’appartenenza. Parole di stima per l'artista sono state poi pronuciate dall'assessore provinciale Cum. Questi é ritorna- tili momento della vernice della mostra di Ermacora to poi al ruolo della Beneška galerija che, ha detto, ha svolto il compito di tenere aperto il dialogo con la cultura slovena, ha contribuito a creare la cultura della convivenza e della collaborazione tra Friuli-Venezia Giulia e Slovenia, molti processi li ha anticipati. La Provincia, ha proseguito Cum, guarda con simpatia a quest'attività. Essa stessa inoltre interviene in questo settore non soltanto sostenendo le attività cultarali ma anche con i mezzi messi a disposizione dalla legge per lo sviluppo della cultura della pace. Ha preso poi la parola il dottor Janez Dular, ministro per gli Sloveni nel mondo. La regione Friuli- Venezia Giulia, vista da una certa ottica può sembrare marginale, ma non è così, ha detto. Lo dimostra il grande successo della mostra dedicata ai Longobardi che ha avuto una eco europea ed è un'iniziativa che valorizza qualcosa di autoctono. Attraverso il Friuli-Venezia Giulia, ha poi proseguito, inoltre passano gli impulsi culturali che poi arriavano in Slovenia. La comunità slovena e tutta la regione possono favorire il passaggio degli impulsi culturali anche nell'altra direzione, dalla Slovenia in Italia. La vernice si è conclusa, in una piacevole atmosfera, con un brindisi offerto dall'artista. V SOBOTO 27. OKTOBRA JE VELIKA AN MOČNA POPLAVA NARDILA PUNO ŠKODE PO VSIEH NEDIŠKIH DOLINAH Sauodnjem so šele v nevarnosti Giancarlo an Alfredo Pagon z Gianni Quotizza (iz teparne) Valter Bevilacqua Kjer so plavale ribe, postarvi, je sada sama luža V pandiejak popudan smo šli gledat. Gor za vasjo smo čul gu-čat 'no rušpo. "Dielamo za spejat proč tisto uado, ki če bi le napri rila v plaz bi ga potisinla dol na hiše." Nam je jau Marino Mar-chig, ki živi pru v adno telih hiš an je kamunski konselier. On, Marco Cromaz - Kromatič an Lorenzo Cernoia so nam povi-edli, kako je bluo v saboto. Nunac Marco nam je še dolu-ožu, de tudi lieta 1976 al 1977 se je bluo splazilo. Za srečo plaz je pasu blizu hiš brez jih taknit... Telekrat pa je glih at na varh. Buog var, če se spusti. Zemlja an kamani poderejo vse hiše. Potlè Lorenzo Cernoia nas je peju gledat, kjer so pokinli loru-ovi, od kod je padala uoda, kot je plonkala. "V tisti hiš (an nam je pokazu Gomatovo), če nieso bli ložli tiste planče, brejone, jim je bluo vse poplavalo, vseg-lih pa so jo imiel puno." Aborna je močnuo gučala an v nji je bluo tarkaj uode, de je šla čez nov zid an zdarla v hišo, ki stoji blizu športnega igrišča. Gina Petricig, ki v teli hiši živi, nam je v pandiejak popudan pokazala veliko škodo, ki ji je vse tuole nardilo: v izbi se je šele videlo sanjau, do kod je uoda paršla. So muorli uon vrieč moket, divano je biu vas mokar, v garaže so imiel an metro uode an kar je ložla sušit šuolne, ki so ble v telim garažu je v adnim škarponu ušafala raka! Kjer je biu ankrat vart an kjer so imiel tudi puno drevi sadja je ostala luža an kamani, uoda je z nje močjo vse verila. "Nomalo cajta od tega so nardil nov zid blizu rieke. Za me so zgrešil ga narest takuo, gor mimo vesok, tle pa nizak. Uoda je z veliko močjo gor čez anj paršla an vse nesla proč" nam je jala gospa Gina. Dol na športnem igrišču je uoda paršla na tako vižo, de je premaknila an velik prefabrikat za an par metru. Tudi na placu, kjer je javna peza je uoda nardila veliko škodo. Podjedla je zemjo, takuo, de je sada peza v nevarnosti, se je Hiše pod Ažlo v saboto popudan Že ponoč je daž kieki pora-mošju, okuole osme an pu - devete zjutra je šu že nomalo buj močnuo, vseglih pa kar so šli od duoma v saboto zjutra al za iti v Suolo, al za iti v Čedad po opra-vileh nieso viedel, ka jih čaka. Guormo o ljudi, ki žive v so-vodenjskem kamunu. Kar okuole pudneva so se vračal damu, v Klenji so jih karabinieri ustavjal, gor mimo se nie moglo iti, zak v Tarpeču je bluo ta na pot an metro uode, gor mimo, go par Kočevarje je biu pa velik plaz čez celo ciesto. Le v tistem momentu so Sau-odnjan bli v velikih težavah: gor za hišam, ki stoje zad za cierku-jo se je biu naredu an velik plaz, an plaz šarok parbližno trideset metru. Uoda, ki je parhajala duon iz Kuoste skuoze hostne poti se je lila nad hiše, v adni družini uoda je paršla celuo v kambro. Loruovi fonjatur an vodovoda so pokal an iz tli metal nazaj uon uodo, ki je šla po vsi-eh hišah. Karabinieri so decidli, de je bluo buojš stuort ljudem zapustit domuove, zak tist plaz nad vasjo je biu nagobaran. Aborna subit po dažu INGENTI I DANNI PER LA COOP. COAPI CHE GESTISCE LA PESCHERIA DI CEDRON Allevamento, tutto da rifare Uno dei punti di richiamo turistico nelle valli del Natisone ed allo stesso tempo attività produttiva di sempre maggior rilievo era l'allevamento di trote con annessa frasca a Cedron. Ora di quell'attività, dopo la pioggia battente e la disastrosa inondazione di sabato scorso, è rimasto ben poco. A quanto ammontano i danni? Lo abbiamo chiesto a Valter Bevilacqua, vicepresidente della Coapi - presidente ne è il fratello Carlo -, la cooperativa che gestisce l'allevamento di trote e la pescheria di Cedron. Secondo la stima di un ingegnere, effettuata domenica scorsa, i danni ammontano a 700 milioni e questa sarebbe solo una stima per difetto. C'erano 150 quintali di trote, di cui siamo riusciti a recuperarne solamente 5 quintali. Cera un chiosco in muratura, appoggiato proprio sopra l'argine del fiume, che la furia dell'acqua ha prima fatto inclinare, erodendo l'argine stesso, e poi ha trascinato via assieme a tutta l'attrezzatura per la cucina e tutte le scorte di bevande e bibite, oltre naturalmente a danneggiare l'allevamento. Tutto si è svolto sotto i nostri occhi. Eravamo lì, sull'altra sponda del fiume, impotenti. Il danno economico è dunque rilevante? Certamente. Bisogna tener presente che noi abbiamo investito molto in quest'attività da quando l’abbiamo rilevata 5 anni fa. Abbiamo sistemato il laghetto, rimesso a nuovo l'allevamento, dove si facevano anche numerose gare di pesca. Abbiamo costruito il chiosco in muratura. Era diventato un ambiente accogliente, in mezzo al verde, dove la gente veniva sempre più volentieri e dove d'estate vi lavoravano 5 persone fisse. Avevamo verificato infatti che solamente l'allevamento di trote, nelle dimensioni in cui lo si può fare da noi, non è economico. Ecco perchè abbiamo puntato sulla vendita sul posto con la ristorazione, la trasformazione del prodotto. Ora l'acqua si è portata via tutto. Quanto ci vorrà per riprendere l'attività? Se tutto va bene si potrà iniziare nel 1992. Soltanto le nostre forze però non bastano. Abbiamo bisogno di aiuto. L'assessore regionale Di Benedetto domenica, nell'incontro con gli amministratori delle valli a S. Pietro al Natisone ha dichiarato: La Regione è con voi". Noi ci contiamo. Anche perchè sono necessari degli interventi consistenti. Oggi come oggi, tenendo conto anche del pesante stato di dissesto idro-geologico, delle condizioni in cui si trova il ponte di Brizza, reimpiantare l'attività così co-mera è un rischio. ne more nucat. An part placa se je pa splaziu. Go par Krančine je sila nesla za sabo an muost. Par Blažinah je uoda bila takuo vesoka, de je iz rieke paršla daj na ciesto an potlè še po hišah. V velikem hlievu, ki ga ima Gianni Qualizza - Bujnu so imiel an metro uode, so že mislili pejat proč vso žvino, saj so krave bile do garče v uodi. "Nuni Perin, ki živi sama, ji je neslo proč darva taz pred hiše " nam je jau Giancarlo Pagon - Šuoštar-ju. Po potieh so se runal plazuovi, takuo de vsi tisti, ki žive v Čep-lešiščah, go par Mašer, v Matajurju, v Starmici an v Barcah so ostal ižolani. Muost, ki peje v Barcah je zlo nevaran. V saboto popudan, ko se je daž se nomalo potalažu, so se vsi ložli subit na dielo povserpde, kjer je bluo moč. Okuole štierih popudan Sauodnjan, ki so bli us-tavjeni dol v Klenji so se mogli varnit damu. Kar so paršli v Tar- Marlno Marchig lega pišemo na drugem kraju tele strani. Tele dni ura se nie zbuojšala, daž pada le napri, takuo de obe-dan na stoji par mieru, vsi se boje novih plazuov, novih poplav. Škoda je bila tudi v špietar-skem kamunu, še posebno v tistih vaseh an kraj eh v sauodenj-ski dolini, pa tudi v samem Špi-etru. Od cierkve dol pruot je bila prava rieka. Uoda je nesla vse pred sabo, udarla je tudi v butigo Moreale, v hiše, ki so atu blizu, vederbala je pot v borgu pod ciesto an se potle stekla v Nadižo. Velike rane po brezieh, plazu-ove, škodo po vodovodih, akve-dotih, so imieli tudi v Podboni-escu an še posebno po vaseh Ruonac, Marsin, Čarni vrh, Briš-ča. Ki dost je tele škode šele nie znano, čeglih so naši šindaki v Špietru že v nediejo guorili o narmanj 60, 70 milijardu škode. Uoda je paršla do mlina Pussinl peč, nieso mogli viervat njih očiem: je bluo tarkaj uode, de se je lila iz vrat od oštarije, pru takuo skuoze okna minene hišce na ovinku. Kjer so ble njive je bla sama uoda. Go par Čedrone se je bluo zbralo puno judi an so gledal pruot peškeriji, pa od te- Marco Cromaz - Kromatič TUDI REČANSKA DOLINA JE BLA MOČNUO POŠKODVANA OD VELIKE SOBOTNE POPLAVE Na Liesa se na more še Paš kuo se je moglo zgodit, se vsi vprašajo, še posebno starejši ljudje, ki nieso nikdar priet videl tajšne povuodnje. Ries je, de malokajšan tudi puobne tak močan daž, ki lije kot iz škafa an se na za tarkaj cajta ustavi. Zemlja na more spariet an upit tarkaj uode. Muora bit pa še kiek dru-zega. Ankrat je bluo vse obdielano, so v saboto an nedieljo guoril ljudje po naših vaseh. Vsaka senožet je bila posiečena, hosti so ble obdielane. Se na pozna vič pridna roka kumeta, ki je lieta an lieta gledu sviet oku sebe an je lepuo viedeu, kje je bluo trie-ba narest an zidič, kod je bluo trieba spejat uodo an v senožet, kuo je bluo trieba ahtat an var-vat studence. Zda je pa vserode host an še tala je zapuščena. Po senožetih, so pravli, je ostala sama lasen an arbida, an tala plast je takuo debela, de uoda ne more tu zemljo, se na ko po-šuli, popuzne po nji. Puno besied je bluo čut an na račun tistih, ki donas dielajo an tičejo naš teritorji. Narvič hudi-ega je pauodnja nardila tam, kjer so predkratkim nardil, kaj-šno javno dielo. Ob naših riekah so bregi zacimental, pravijo adni, an tuole ni dobro. Kar uoda narašča, se na zgubi pod zemljo. Glih narobe. Bregi ci-mentovi pa jo vso kupe zberejo an ji dajo še guorš silo, guorš muoč. Oh ja an poti po hostieh, ki so jih po vsieh naših brezieh nardil zadnje lieta, so nardile njih part škode. Vičkrat nieso ko predarli z ruspami skuoze host, brez pogledat, kod teče uoda, brez jo spejat tu patoke, brez obedne kunete, brez narest obednega zidu al zidičja. Takuo, de je host ratala samuo buj šibka, tam kjer so včasih koranine daržale kupe zemljo je zdaj nevarnost plazov. Host je buj lahko ranit, če sevie-de gledamo problema iz idro—geološkega zornega kota. Še sam predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin, Giuseppe Chiabudini, takuo ki so pisali krajevni časopisi je pri-znu, poviedu da so gozdne poti, piste, tudi škodo nardile, ko de bi biu pozabu, de je jih Gorska skupnost nardila, z namienam sevieda dat možnost našim ljudem služit kruh doma. An v tele hostne poti so zatukli vič ko 20 milijardu. Vsem pa je jasno, da so potri-ebne sada v Nadiških dolinah velike intervencije. En miesac od tega, ko je bila parva povod-nja je bluo huduo. V saboto je bluo še slaviš. Če se bo slabo vrieme nadaljevalo, če puojde še napriej, ka' rata? V pandiejak smo šli gor po re-čanski dolini slikat an gledat z našimi očmi posledice slabega vremena. Naj subit povemo de je ciesta zaparta že v Hrastovi-jem, zak je biu muost čez rieko Kozco_ pred Puoštakam poškodovan. Šli smo vseglih čeriez, na našo odgovornost. Ustavli smo se v Kozci. Mosta po katerem je trieba iti za prit v Čišnje nie vič. Sila uode ga je podarla. Go na Liesa se nie moglo iti. Zapart je biu muost pri Vodopivcu, v Dolini. V saboto je gor pod vasjo Liesa, pri Bieli vodi, padu velik plaz. Hitro so začel dielat an že v nediejo se je moglo pasat, nakar se je usu nuov plaz. Strah, de se gor na varh še nabiera voda, je parpričala odgovorne, de so ciesto zaparli prometu. V sriedo je bila šele zaparta. Iz garmiške občine za prit v Škru-tove je bluo trieba iti skuoze Lombaj an pod Humam v Sried-nje an potle dol. Šele v torak se je moglo pasat čez Podlak an takuo skrajšat pot. V velikih težavah so bli an ljudje v dreškem kamunu: na ciesto za Kras, že pod Zverincam, je biu plaz, druga dva sta bla pri Cuodernu an za iti na Brieg. Poškodovan muost pri Puoštaku, medtem ko tistega za Čišnje v Kosci ni vič Plaz na desti za Hostne