o LjnMjiini, o peteK ZE. jnnnafln 19Z1
Leio uji.
Iinaja vsak dan po?old 13, Iivzaaal nadali« in prasalka.
Inserati I do 9 petit vrst i t D, od 10—15 peti t vrat A 1 D 50 p. večji inaerat! petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklnaie, preklici peti t vrsta  3 D; poroke, zaroke velikoat 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav napraj. — Inseratnl dav.k posebej.
Vprašanjem glede inseratov na i se prilo!i znamka za odgovor.
Ui»*avniatvo „Slov. Naroda' in „ftaradoa tiskarna*1 ^ a flora o lica it S, pritlično. — TaUfaa št. 304.
Ora*nitirs „31ov. Mar**«" S-aaHava ?*Uaa it S, I. nadsir*?io
Tala on star. 34. Dopisa sprafo^ia« lo pođilsaia la saioatto fravkovaae-Rokaatsav %m mm  vrata. ^aaaj
v Jugoslaviji via dni pa Din t«— v Inozemstvu navadna dni 3in 1v nodaija Oln VM
Poštnina platna v goto^ni.
„Slovenski Narod*4 velja:			
	v Ljubljinl	po poiti	
12 mesecev...... 0 m ...... 3 . ...... 1 .......	Dm 120-— 60 — 30 — . lo--	Din 144 — • z2-• 36* — . 12--	Din 216 — . 10S--• is--
Pri morebitnem povlSan'u se ima datjia naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvi* naročni*to vedno   f*^rajy po nakamid. Na -amo pismena naroČila brc* poslatve denarja s- nc moremo ozirati.
IIHT r~~~TI—l7Wmii» ni I i      in     -1-mr-griTTrr---1---iimimtt" imi r_n i11——i
J. Tkalec, Zagreb:
ŠE NEKAJ 0 CERKVI IN DRŽAVI
So neka] o cerkvi In državi.
Po vojni so nastali premnogi problemi in še se nismo prav poglobili v enega, že se javljajo novi, težji. Narodi niso zadovoljni, iščejo novih orijentacij, novih smeri življen-ske borbe. Zmešnjave so res taksne, kakor da je človeštvo izgubilo kompas v svojem kulturnem razvitku. Nekateri s ose zamislili v verska in cerkvena vprašanja in upajo na ta način priti do cilja.
Nočemo tajiti, da bi ne bil problem cerkvene reforme tudi pri nas eminentno važen, zato je prav, ako prihajajo v širšo javnost mnenja merodajnih oseb v tem pogledu. Mnenja o teh problemih so prav različna, zato so tembolj zanimiva. Naši kulturni delavci se začenjajo baviti z religioznimi in cerkvenimi vprašanji, kar bo imelo za posledico, da bo nastala javna diskuzija.
Nekaj lepih misli v tem pogledu je objavil že večkrat dr. Rado Kuže j v »Slov. Narodu«; posebno zanimiv je njegov članek v letošnji 6. številki »Slov. Naroda«, kjer kritizira neke strokovne razprave naših škofov in članov klera, ter dodaje temu svoj komentar.
V tem članku je nastopil dr. Ku-sej prav odločno za interese katoliške cerkve, obenem pa obsodil politiko osrednje vlade in postopanje roditeljev pravoslavne cerkve.
Braniti tukaj eno ali drugo -stran, se nam ne zdi umestno, da bodo pa izvajanja g. dr. Kušeja objektivna, je treba pripomniti, da sedanjim neurejenim razmeram med katoliško cerkvijo in našo državo ter precej hladnim odnošajem med pravoslavno in katoliško cerkvijo niso krivi samo naši državni krmilarji, in predstavitelji pravoslavja, nego so tega krivi težki grehi rimske cerkvene politike, ki še zmiraj ni spremenila svoje zgrešene smeri.
Ni torej odveč, ako se dela paralela med nacionalnostjo pravoslavne in anacijonalnostjo rimske cerkve, kakor to trdi g. dr. Kušej, dasi je res, da nobena cerkev ne more in ne sme biti izključno nacijonal-
na, ako resno jemlje svoj svetovni
poklic.
Vprašanje pa Je, na kakšen način so cerkve vršile svoj vzvišeni poziv ▼ vzgojevanju religiozno - moralnih čustev v narodu in kakšen je bil njih vpliv na narod v kulturnem in nacijonalnem pogledu.
Priznavam brez pridržka velike zasluge, ki si jih je stekla katoliška cerkev v davnih stoletjih na polju kulture, toda njen vpliv na narod v nacijonalnem pogledu je bil zelo neznaten. Pa niti v religiozno-moral-nem pravcu katoliška cerkev ni dosegla velikih uspehov.
Odkar je namreč katoliška duhovščina nehala iskreno služiti svoji osnovni ideji, odkar ona samo uči in propoveduje, a ne kaže v svojih delih spoštovanja božje volje, tega izhodišča moralne sile, je začel silno padati tudi moralni duh v narodu.
Iz statističnih podatkov zagrebške policije je razvidno n. pr., da neobično velik odstotek deliktov (85%) odpada na ljudi iz Slovenije. Karakteristično je to baš za Slovenijo ,kjer stoji skoro na vsakem hribu cerkev ali kapelica, kjer narod toliko roma, in kjer je vpliv klerikalcev še danes zelo velik.
Predstojniki katoliške cerkve sami priznavajo, da je v našem kleru moralni čut jako oslabel.
Naše duhovništvo je bilo vedno nosilec ideje rimske cerkve in služeč njej, je oviralo vsako nacijonal-no manifestacijo in dušilo narodne težnje našega naroda, ako niso bile v skladu s cilji vatikanske politike. Zato se ni čuditi, da se je v davni in nedavni preteklosti storilo marsikaj, kar je bilo proti našim nacijo-nalnim interesom.
Ako tudi to priznavamo, da ima latinska cerkev meddržavni značaj, kakor pravi g. dr. KuŠej v svojem članku, inak je n2š narod imel dovolj prilike se prepričati, kakšen je ta meddržavni značaj v praksf.
Najbolje to Čutijo na svoji koži naši ljudje v Istri in drugih pokrajinah današnje Italije. Dokaznega materijala   za to bi pač ne bilo težko
nabrati. Izmed vseh neštetih krivic rimske cerkvene politike naj omenimo samo najnovejšo iz Trsta, kjer je Škof Bartolomassi odpravil slovensko službo božjo iz cerkve in naročil slovenskim pevkam, naj ne prihajajo več pet v cerkev, nakar so ogorčeni slovenski verniki s hrupom odšli iz božjega hrama z izjavo, da se v cerkev ne vrnejo več.
Danes že pač vsakdo lahko uvidi, da Vatikan ni nosilec čiste katoliške ideje, nego čvrst steber italijanske nacijonalne politike, naperjene proti nam Slovanom.
Zato je odveč pobijati trditev g. dr. Kušeja. da je danes temelj svetovne moči rimskega papeštva samo moralna sila katoliške cerkve in da papež vlada nad katoliškimi dušami brez vsakih posvetnih sredstev. Dokazov, ki govorijo proti tej trditvi, imamo žalibog preveč na razpolago, o tem bomo pa še govorili na drugem mestu.
Divna je velikodušnost g. dr. Kušeja, ko »mirnim srcem daje katoliški duhovščini najboljše spričevalo«, toda on ni smel prezreti navedenih Činjenic, ako je imel namen, objektivno razpravljati o tem problemu.
Gotovo bi nam bilo drago, ako bi vsa naša duhovščina zaslužila takšno sijajno spričevalo, kakršno ji je izdal pisec omenjenega članka.
Druga pa je stvar, ako želimo imeti res dobre odnošaje med katoliško cerkvijo in državo, ter mir in bratstvo med katoliškim in pravoslavnim delom našega naroda. V tem slučaju moramo najprej mi katoličani priznati svoje grehe In pokazati voljo, da se hočemo poboljšati. ?e!e potem, ko bodo predstavitelji katoliške cerkve resno pričeli popravljati ono, kar se je v preteklosti zagrešilo, smemo po pravici zahtevati, da tudi država izpolnjuje striktno svoje dolžnosti napram cerkvi; takrat bodo tudi bratske vezi med nami in nagimi pravoslavnimi brati vzn ostavljene in učvrščene same po ceH.
E5SBEP
W5
Spominjajte se Dražbe sv, Cirila In Metoda!
SPORAZUM Z ITALIJO.
— Bacgrad, 25. jan. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se ponovno vrše konference o santmarclieritskih konvencijah. Zunanje ministrstvo objavlja, dn je zunanji minister dr. Ninčič odposlal v Pim popoln odgovor. k< ga le zahteval Mussofin! gVie tolmačenja gotoyi!i trčfc SOTt?rc»r?Ther?f«fi*r! konvencij od strani n**« v?ade. Na*a vlada je odgovorila lojalno. Na akt naše vlade pa jc odgo-voril Mnssolini s tem, da je predložil nove zahteve za sporazumno rcš'tcv rapallske pogodne, v prvi-vrsti glede izpraznitve Sušaka in tretje dalmatinske cone.
— Bcogra^, 25. jan. (Tzv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčič z?lo obširno poročal o sartmargfteritskih konvenciiah. Mu«solini je stavil vladi gotove tehnične in administrativne poboje za izpraznitev Sušaka in tretje dalmatinske cone. Vedno pa še obstaja bojaz-n in snmma, da hoče Italija sedanji mednarodni politični položaj izrabiti v to, da iz;£ra ra-paHsko pogodbo. Vkljub raznim pomislekom je mmi^trski svet vendarle sklenil, da v bistvu sprejme Mnssolini jevc predloge, ki se tičejo predvsem upravne in tehnične izvedbe evakuacije. Ta sklep se ie tako! sporočil našemu poslaniku v Pim. Z oz'rom na to se ie nadelati, da bo Mnssolini takoj predložil ra.fi-fikaciio sporazuma parlamentu.
Ad Sporazum
— Beograd, 25. jan. Cfzv.) V zunanjem ministrstvu se Še vedno nadaljujejo konference o glavnih točkah izvršitve rapaflske pogodbe **ziroraa sant-margherit^kfh konvenc^. Tekom včerajšnjega dopoldneva so bffe važne konference, kateri^ so prisostvovali poleg znna^iega rr!r'*t'a pomočnik Panta Oavrilovlć, pooblaščeni minister T frtba Nešić in pooblaščeni minister dr. O. Rv-bar. Splošno se je komentirala de*stvo, da na dnevni red prv*ri sej rimskega parlamenta ni postavljena točka o ra+i-ffkacffl sa^tma rrrherif s^"1*** konvencij. ?*ah'*xe naše vlade je, da se te konvencije čimprej sprejmejo In o4^hre. £una-rr"i miHcfer ie to svo** staTTSče tudi na-gla^el na s*u ministrskega svefa. M:ni-strs'ri svet ie odobril vse že prej na konferenci sforien* sklepe.
— Beograd. 25. fan. (Tzv.) Na vče-ra:šnu seji ministrskega sveta so bile
raspravljane nove zahteve, ki jih je stavil Mnssolini glede izvršitve rapallsko p zgodbe. Minister zunaniib del dr. Nln-čiČ >e rrecl d-"r::n poročal, da je prejel iz Rima poročilo, da stavlja Mnssolini gotove pogoje g^fde izvedbe santmar-gheritskega sporazuma. Te zahteva Mussolinfievc se nanašajo na sporazum g!ede evakuacije Sušaka in tretje dalmatinske c^ne. Po daljši debati so bili Mussolinijevi pogoji spre'eti. V prvi vrsti gre za administrativna in tehnična vprašanja pri izpraznitvi še sedaj zasedenega o zemlja. Mussollnl je nato odgovor:] v'rj:. da bo ratifikacija santmar-gheritskih konvencij stavljena na dnevni red.
»Primorski Novi List« na Sušaku prinaša iz Rima brzojavko, obsegajoč« Infonnacifo o sklicunui italranskcga parlamenta in o vprašanjih, ki pridejo na dnevni red. Po poročilu vladne-g a »Popolo d' Italla« je imel predsednik Mnssolini z zborničnim predsednikom Oe Nicoio dolg razgovor glede zaseda-na parlamenta, ki se skliče definitivno na dan 6. februarja t. 1.
Na dnevni red tega zasedanja pri* d^'o nasipna vprašanja: sporazum v Washingtonu, trgovske pogodbe s Franciio, Češkoslovaško in Polivko tet končno konvencija iz Sante Marscfreritat, ki ?« ni dostavljena zbornici aH kafer* p-eotoči predsednik ledni izmed prvih se? taf'o, da se bo mogla razpravljati v parlamentarnem odseVn ra zunanio po* s*e in nato v zbarnicl diskutirati in sprejeti
»Primorski Novi List« poroča dal?e% da imajo tudi na Peki meroda^ne osebs infOHT>aeije iz Pima, da se v tem parfa* mcti(ai'nom zasedanju raf?f?cira fconven-* c*<i Iz Santa-Margherite in se nato teko| n^čro izvrševanje raoaJ'ske pogodbe* Peški kmgi računajo s skorajšnjo eva* kuacijo Sušaka in otvoritvijo železni* škega prometa preko Peke.
ROMUNSKI KRAI J V PRAGI.
— Poograd, 25. jan. (Izv.) Po po*
ročUih iz Bukarešte odpotuje romunski kralj Ferdinand inkognito v Prago. Njegovo potovanje smatrajo politični krogi za velevažni državniški čin. Sestane sa s predsednikom dr. Masarvkom.
A. E. W. Mason:
KLIC NA POMG
(Roman.) (Dalje.)
»Da, "da. Prav tako,« je rekel HanaurJL »Naprej, dragi prijatelj.«
»Notranjost soba je zijala temno vame,« je nadaljeval Perrichet. »Šel sem k oknu in posvetil s svojo svetiljko v sobo. To okno je imelo znotraj zastore in ti niso bili zaprti. Skozi odprtino sem pa mogel videti samo del sobe. Zlezel sem v sobo, a pri tem skrbno pazil, da ne pohodim trate pod oknom. V luči moje svetiljke je ležal prevrnjen stol na tleh in na moji desni, poleg srednjega od treh oken, je ležala oblečena ženska. Pila je gospa Dauvray. Njeni čevlji so bili nekoliko blatni, kar prča, da se je sprehajala, ko je dež prenehal. Monsieur se bo spominjal, da je včeraj dvakrat lilo med šesto In
osmo.«
»Da,« je pirtrdll Hanaud.
»Bila je mrtva. Njen obraz je bfl grozno zabuhel in črn, in tenka, močna vrvica Je bila tako krepko zadrgnjena okoli njenega vratu in se je zajedla tako globoko v njeno meso. da je sprva nisem opazil, kajti gospa Dauvray je bila debela.« w
»Kaj ste nato storili?« Je vprašal nanaud.
»?el sem k telefonu, ki je bil v veži in poklical nolirvio. Nato pa sem takoj šel v sobo pod streho, kjer je gorela svetla luč tn tu sem našel služkinjo tfeleno Vauquier, ki ja straSno aenr-Cala v nostelif.«
Štirje možje so šli po cesti okoli ogla in bili v par trenutkih pred množico, ki j« stal« pred vrati, ki jih je stražil policist
»Na mestu smo,« je rekel Hanaud.
Vsi so pogledali navzgor in z okna v prvem nadstropju je gledal možak.
»To je gospod Besnard, komisar naše policije v Aixu,« je rekel Perrichet.
»In okno, skozi katero gleda,« je rekel TTa-naud. »mora biti okno sobe v kateri ste videli svetlo luč ob pol deseti uri, ko ste šil prvič mimo.«
*Da, gospod,* je rekel Perrichet. »To je to okno.«
Ustavil! so se pri vratih. Perrichet je ro-voril s policistom, ki je nato odprl vrata. Vstopili so v vrt vile.
P/. V vflL
Pot je vedla med drevjem fn visokim rr-m ovir m k zadnjemu delu hiše in kn so se ji rrrf-bližafl, se Jhn je pridružil mak kren*k m^rk vojake postave s šnicasto br*do. Mož. ki je Gledal skozi okno, je bil policijski komisar Louts Besnard.
»Vi nam torej prihajate na pomoč, gospod ftanaud!« je zak^cal in mu podal roko. »Ljubosumnosti tu ne boste našli, samo dobro voljo *n željo, izvrševati va$a naročila. Vsi želimo, da se najdejo morilci. Mon Dieu, kakšen zločin! In tako mlado dekle jc v to zapleteno! Toda kaj hočete?«
»Torej ste sf ?e uMvmrili sodbo v tej toOri!« je ostro rekel flanaud.
Komisar Je zmi<mil z rameni.
»Preučite vilo fn sodite potem s*rm. Se Je *e k^ka druga razlara moeoča,« Je rekel, se obrnil, pokazal z roko proti vili in začuden »ah« mu je šel, ko se je prikazal na oglu močen možak kakih petinštirideset let v površniku in ci-
lindru in se jim počasi bližal. Imel je mehko, kodrasto, rjavo brado, kakor eden tistih, ki se niso nikoli brili, in ozko obličje z zelo svetlimi, sivimi očmi in naprej stoječim, okroglim Čelom.
»To je preiskovalni sodnik?« je vprašal Tianaud.
»Da, gospod Fleuriot,« je Šepetaje odvrnil Besnard.
Gospod fleuriot je bil zatopljen v svoje misli in šele ko je Besnard glasno stopal proti njemu, je opazil gospode v vrtu.
»To ie gospod Hanaud od pariške polic'je,« :e rekel Besnard.
Oospod r^eurlot se je prijavno prikloni.
»Dobrodošli ste, gospod Hanaud. Videli boste, da se nismo ničes*r v vili dotaknili. V trenutku, ko je prišlo telefonsko poročalo, da nam hočete pomniti, sem dal povelie. da ostane vse tako, kakor smo našli. Prepričan sem, da boste s svojimi očmi in pri svoji izkušenosti našli pot, kjer naše oči ne najdejo ničesar.«
Hanaud »e Je priklonil v cdgoror.
»Storil bom, kar Je v moji moči, gospod Fleuriot. Več ne morem reči.« je dejal.
»Toda kd« sta ta dva gospoda?« je vprašal rieuriot, ki je me*da šele sedaj spoznal prisotnost Harrvja Wethermilla la Ricarda.
»Oba sta moja prijatelja.« je odgovoril Hanaud. »Ce nimate mCesar protf temu; misMm. da ho nj"h prisotnost koristna. Mr. \VethermIll je Ml zaenkrat znan s OIHo Harland.
»A,« je rekel sodnik in norledfl veselo. »Torei mi boste morda o niej kaj povedali?«
»Vse, kar vem, vam bom natančne poročal,« ie rekel Harrv Wetherrm!l.
Svetit oči neuriotore so se na široko zasvetile. Stopil jc korak naprej. Njegovo oblici©
je izgledalo za večjo ostrost preozko. V mislih Mr. R;carda je za trenutek prenehal biti sodnik, padci je iz svoje visoke vloge in postal strasten.
»Židinja je, ta Cclija Harland!« je zavpil.
»Ne, gospod Fleuriot, ni,« je odgovoril \Ve-thermili. »Ne govorim z zaničevanjem o tem olemenu, ker imam mnogo prijateljev med njimi Toda Cclija Harland ni izmed njih.«
»A,« je rekel Fleuriot z glasom, ki Je zvenel kot razočaranje, kot da ne bi mogel verjeti j »Dobro, šli boste z nami in mi povedali, ko koste vse preHe<1an.«r in od^el je brez vsakega dru^e^a vprašanja ali opombe.
Ko je odšel, se je Besnard obrnil z zanimljivo resto proti Hanaudu.
»Da, da, d^er sodnik je. gospod Hanaud — h*+?r, ra^^oden In simpatičen, toda vedno ima eno in isto misel kot marsikdo drugi. Povsod vidi Drevfusovo afero. Ne gre mi Iz glavo. Tisoče ljudi je enakega mišljenja, poštenjaki v navadnem življenju, toda pri vsakem zločinu vidijo ?Tda.«
Hanaud je prikimaL
»Vem. za preiskovalnega sodmka zelo ue-priprsvno. Tdimo naprej.«
Na pol pota med vrati in vilo je šla dru?& varna cesta na levo in tu je stal mlad, krapak mož v črnih drknlenkah.
»Šofer?« je vprašal Hanaud. »Hočem l njim govoriti«
Fom'sar je pckFca! Soferia.
»Servettaz.« je rekel, »odgovorili boste na vsa vprašania, ki vam jih bo stavil monsieur.«
»Ootovo. monsieur le commi>spire.« le rekel šofer. Bil je resen in jasno odgovarjal. Bojazni ni bilo na njegovem obrazu.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
»SrnVtNSKf   NAROD« 26. Januarja 1923.
štev. 20
' GOSPODARSKI BOJ MED FRANCIJO IN NEMČIJO, i
— Esscn, 24. jan. (VVolff.) Rudarslče Organizacije v Dusseldorfu, Radu in ilatn-bcrnu so nastopile stavka Stavka ima protestni značaj.
— Mainz, 24. Jan. (IzvJ Nekateri aretirani lastniki rudnikov so b li danes zjutraj izpuščeni. Po poročilih stavka v Thys-scnovih in Stinncsovih rudnikih okoli 150.000 delavcev cz. rudarjev. Ko so aretirali ravnatelja rudnkov, je delavstvo priredilo okoli 9. dopoldne velike demonstracije,
— Mannhetm, 24. jan. (Tzv.) Transportni delavci so sklenili vsako paroplovbo Aa Renu ustaviti. Transportni delavci v Mannheimu so stopili v solidarni protestni Štrajk. Na Renu nI nobene ladje, ki bi vo-tila premog.
— Pariz, 24. lan. (Havas.T Iz DOssel-fcorfa Javljajo: Poročila, po katerih Je baje »topilo 75.000 rudarjev ruhrskcga ozemlja v stavko, so popolnoma netočna. Potrjujejo, da so vsi rudarji ruhrskega ozemlja odšli na delo.
— Malnz. 24. Jan. (VVolff.) Tekom razprave pred vojnim sodiščem proti obtoženem nemškim industrijalcem Iz ruhrskcga
femlja je franncoski vojaški pravdnik med
Izjavil, da bo sovjetska vlada pripravljena stopiti na bojišče, ako bo v to prisiljena.
. BELOUŠKO STALIŠČE.
— Bruselj. 24. jan. (Izv.) Belgijski zunanji minister Jaspar Je imel daljši pogovor z inozemskimi novinarji, katerim je naglašal, da glede reparacij nI bilo drugega izhoda nego ruhrska akcija. Belgija potrebuje neobhodno reparacije, sicer zapade poginu in radi teza tudi ni mogla sprejeti angleškega repa racijskega načrta, ker bi ji odvzel velik del potrebnih reparacij. Belgija pa je vedno pripravljena skle-
j niti z Nemčijo sporazum, kakor hitro iz Berlina predložijo načrt, o katerem bi se dalo razpravljati.
AMERIŠKI GLAS.
— London. 24. jan. (Izv.) V WasnTnc-tonu Je imel senator Borah govor, v katerem Je napadal zunanjo politiko ameriške vlade, pozivajoč Jo, da naj prekine svoj molk in dvigne svoj protest proti francoski akciji, ki tlači nemški narod po najhujšem militarističnem sistemu. — Ameriška vlada pa vztraja nadalje na svojem golem opazovanju in kritikovanju evropskih razmer.
Intervencija Italije.
— London, 24. jan. (Izv.) Po poročilih fcrugim po dolgih izvajanjih naglasal, da je j Reuterjcvesa biroja se Italija zelo trudi, da
sedaj veljavnem zakonu mogoča edino S doseže   končno   rešitev v reparacijskem
! vprašanju.    Italija je z ozlrom na seda-I nji katastrofalni položaj v ruhrskem ozem-j Iju preprčana, da lahko francosko-nemška kriza provzroči težke gospodarske posledice.
— Pariz, 24. Jan. (Izv.) Listi poročajo Iz Dflsseldorfa: Rudarji so pričeli delati skoro povs^di na vsem Industrijskem ozemlju, samo 1500 delavcev v kovinskih podjetjih zaprtega Thvssena v Hambromu štiajkajo dalje v znak protesta, ker njihov šef Thvssen še nI puščen na svobodo. Pričakuje se pa tudi konec tega gibanja. Nemške oblasti so ustavile za tri tedne Izdajanje glavnega komun'stičneffa lista, ker Je ostro kritikoval nastopanje nemške vlade. Delavci v nekaterih Stinnesovih podjetjih so sklenili 24umi štraik, kateremu pa se je uprlo precejšnje število delavstva, ki Je hotelo iti delat. Prebivalstvo Je mimo, splošno delo poteka normalnejše in tudi v rudnikih v Recklijurhausenu se je zopet pričelo delo. V Pariz Je prispel generalni ravnatelj finančnega ministrstva TVmarge-rie. ki je takoj poročal predsedniku Poin-care*?u o svojih korakih za uvedbo posebnega denarja na ruhrskem ozemlja.
Po
denarna gleba in da cdgovarja taka kazen pa njegovem mnenju francoskemu pravu o kazni in osebnem položaju obtožencev.
— Malnz, 24. jan. (Izv.) Danes dopoldne se Je pred vojnim sodiščem začela razprava proti Frltzu Thvssenu In tovarišem radi zanemarjanja in bojkota za časa obsednega stanja. Razprava se Je pričela eb 9. dopoldne. Državni pravdnik kot obto-fitelj Je navajal dejstvo, da Je obtožba Bprav'čena, ker so skušali obtoženci kršiti pilrovno pogodbo. Thyssena in tovariše je aagrovarja! dr. Brunn. ki Je med drugim navajal ugovor, da vojno sodišče ni kompetentno na podlagi mirovne pogodbe. Državni pravdnik je nasproti temu ugovoru vztrajal na kompetenci vojaškega sodišča. Na sodnikovo vprašanje je izjavil Thvssen, da Je Nemec In da Je dolžan edrno slušati zakonom nemške državne republike, j On ostane vedno veren svoji domovini. Na to sodn'kovo vprašanje Je Thvssen kratko odgovoril »da«. Slično so odgovarjali ostali obtoženci. Okoli 6. zvečer Je bila razglašena sodba:
FrTtz Thys«en Je bil obsojen na aenar-Ifo globo 20 ooo frankov, generalni ravnatelj kosten na 15.000 frankov, ostali obtoženci na večje ali manjše vsote,
STPAJK 165.000 RUDARJEV.
— Berlin, 24. januara. (Izv.) Rudar! m oradniki v Thvssenovlh In Stinnesovih pod-jetih so pričeli   včeraj   zjutraj štrajkati.
Juliiska Mna.
— Kaj zahteva Gorica.   TtaTiVml v
Gorici so predložili rimski vladi spomenico, pri kateri so sodelovali vsi njihovi Udeležnikov štrajka je okoli 165.000 In si- S merodajn! faktor?!. Goriška dežela Ima
Cer 65.000 iz Thyssenove Industrie In 100 j precei premofenia, celo vrsto poslopij, tisoč iz Stinnesove. štrajk je bil sklenjen    zemlnsča SVOnh kmetijskih Sol, ustano-
soglasno s strani obeh skupin, potem ko je bila intervencija pri generalu Degouttu, da bi se Izpustili aretirani ravnatel I na svobodo, brezuspešna. Uradniki In rudarji so jr svo I spomenici naglašali, da pade vsa odgovornost za posledice na francosko oblast.
Poljski delavci, katerih Je na ruhrskem ozemlju veliko število In na katere je računala francoska oblast, misleč da se ne pridružio nemškemu glban'u. so sedaj Izjavili, da so solidarni z nemškimi rudarji in da se bodo pokorili samo nemškim zakonom.
Zclezn'ška obstrukci'a se občuti vedno nnše na raznih postajah. V Obcrhausnu so Francozi zasedli železniško postajo s stroj- j n!mf   puškami, ker je zagrozil železniški štrajk.
Včeraj Je bTl 13. dan okupac'Ie In ker stane okukaci'ska vojska na dan na'manj tri m'IIjcne zlatih frankov, znaša francoska Izguba mnogo več nego se vredne nemške dobave, katere bi bila s!cer redno dobivala.
Na Porenju francoska oblast Izganla razne nevšečne ii osebe. V Neustadtu je bil aretiran ravnateli filiialke državne banke. Izvršene so bile še mnoge druge aretacj e. V Dusscldorfu :e prepovedano izdajanje lista »Dussefdorfcr Nachrichten«. Ustavljen je rudi »Krefsblatt«, ker je priobčil nekJ Wolffov uradni komunike.
PROTESTNE NOTE NEMČIJE. — Pariz, 24. jan. (Izv.) Listi javljajo: Nemški poslovni odpravnik je dr.bil nalog, da predloži francoski vladi naslednjo protestno noto nemške vlade:
»Francoski poveljniki v ruhrskem tfzcmlju so odvedli aretirane osebe v Malnz, da jih tam stavijo pred vojaško sodišče. Uvedba  vojaško kazenskega posto-
vfla je hipotečni zavod, ki ima velik promet, ustvarila si je deželno hranilnico, Jn vložila je svol kapital v elektrarno zadrugo, osnovala deželno gluhonem-n?co Itd. Tekom let se je nabralo precej veliko premoženje in deželnih davkov In doklad, ki so jih plačevali v jglavnl meri Slovenci In v man*?! meri Furlan!. Vse to ljudsko premoženje poide sedaj v Videm, ker se gorll&a d^reia Iztrub! v vldemsk! pokrajini. GoHSTd Trajani ! zahtevalo od vlade, da na i ifm pusti vse de?elno premoŽenje nedotaknieno in o- j stane naj ločeno od Vidma. Hočejo, da si tudi za bodoče Gorilni sami upravljalo svojo lastnino, vsled česar naj se I ustanovi v Gorici poseben đeSefnl od-j bor. ki bo to premoženje uoravFal. VI-! dem na nal ima zopet svoi lastni deželni odbor, nad obema pa nal stoli skupen deželni odbor. Plmska vlada spomenici gotovo ne urodi. po5]ie pa gotovo | zopet polno lepih In tola*ilnih fraz v Gorico, med tem na 'zrine goriško premoženje v furlanski Videm.
— Umrl ie v Mirnu pri Goric! g. Tvan Faganell, veleposestnik, star 61 let.
— Fašfefl v jrorJSVSri Brdifi. V KoJ- I skem v goriških Brdih 1maio že nekaj j ča*n faš'^tovsko organizaoiio. Sedaj so S imeli občni   zbor za Izvolitev novega
I vodstva. Prfhftel je v Ko?sko zastoonik ( furlanske deželne zveze In vodil občni i zbor. Izvoljeni so v vodstvo tri le Ita-j itiani, potem pa tile slovenski fantie: Ivan Sfiligoi, Benedikt Marinič, Kari Vnga. Andre* Mavric. Karel Čern'goi in
pania pred francoskim vojaškim sodiščem | Flavil Četrtič. Na zb^rovaniu so zelo
povzd^ovali oomen fašizma In globoko so se klanjali svojemu vrhovnemu voditelju Mussoliniju.
nasprotuje vsaki pravni podlagi in ni primerna, da bi utemeljila aretacije industrij-cev. Nemška vlada radi tega zahteva, da «e kazensko postopanje ustav! in da se aretiran! takoj odpustijo na svobodo. Mernika vlada v tem posrledu zahteva popolno pravno zadoščeni*.« Francoska vlada je to protestno noto odklonila.
Rusija koncentrira svoje čete.
— London, 24. januarja. (Izv.) Angleško časopisje prinaša podrobnosti o vojaških pripravah sovjetske Rnsre. Moskovska vla^li |r» skalno pripravHe^a imrTzorrt? proti Potfskl velike vojaško demons*rac*ie. Pevojuciiski vojaški svet v Mnskvl ie odred'1 takojšnio premestitev na zapadno fronto vseh rednih enot. ki so razvrš:ene ob Volgi. Te so se ž> koncentrirale, docim so kiievski oddelki bili pomnoženi z enotami iz Severnega Kavkaza. Ob Dnjepru je tudi Izvedela knnccntrac?;a znatnih oddelkov.   Trockij   je imel pred vojaškimi
Sokofstvo.
— »Snkol Moste ima svo! redni občni zbor n3 Svečni-o 2. svečana 1923. ob pol 10. ur! dop. v društven! telovadnici na Sem. Dnevni red običaten. sestanek za sestavo
I kandidatne liste se vr?» v soboto 27. t. m. ob 8. uri zvečer pri Kavčiču na Selu. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zdravo!
— SokoUVo gledališče v Radovljici ponovi na snloSno ?>fjo v nedeljo, dne 28. t m. rb treh popcldne Igrokaz »Bratje sv. Bernarda«.
— »Sokol« Llubfltmji II. Ima letnfnji redni občni zbor v nedeljo. ?*. t. ni. ob 9. popoldne v telovadnici oVfavne realVe. pratie In sestre, udeležite ae polnoStevilnol Zdravo!
— »Sokol I.« vab! na članski sestanek, ki le v s^hofn, 2K t. m. rb 20. na Taboru v svrho določitve kandidatne liste za občni zbor. — Prihodnjo nedeljo odpade češki
delegati v Moskvi govor, v katerem je [ tečaj, ker. le starosta zadržan.
•    Gospodarstvo.^ $
DR* RADOSAVLJEVlC O NASl VALU TL
Načelnik finančnega ministrstva )c včeraj na predsedstvu pokrajinske uprave razpravljal o položaju  naše valute. Povabljeni    gospodarski  in trgovski predstavniki so z velikim zanimanjem sledili tem oficijelnim lzva;anjem, ki so, dasi optimistična, napravila vtis pravilne stvarne presoje   in argumentacije. Dr. Radosavljevič je prepričan,   da se dinar čimpreje In temeljito popravi. Naš leteči dolg se je zmanjšal, zmanjšal se je dolr napram Narodni banki. Inflacija do sedaj nI narasla v brezupni meri in se nam tudi v bodoče ni bati te nevarnosti Promet se boljša, njegova sredstva se množe zlasti iz reparacij. Naši izseljenci so nam poslali precejšnje množine dolarjev. Plačilna bilanca je stanovitna, če tudi pasivna. Povišanje carinskega nabitka od 7 na 9% utegne omejiti uvoz lukzusnih predmetov. Najzanimivejši del vsega predavanja je bilo nadalje poročilo o vzrokih dinarskega padanja. Ti so bili: vesti o naši mobilizaciji, o izrednih vojaških kreditih, o našem mandatu glede zasedbe Madžarske in o našem ultimatu Bolgariji. Ti vzroki so v Inozemstvu napravili pravi alarm zoper naš dinar. In mednarodna spekulacija (lep izraz. Op. Ur.) je seveda takoj zagrabila naš dinar in ga pritisnila, kar se je dalo. — Toliko na kratko o zaupnem razpravljanju dr. T?adosavlie-vlča. ki je zastopnikom naših bančnih krogov po'asnil tudi   vprašanje spremembe v pravilniku, o čemur se je razvila zelo stvarna in zanimiva debata. Ob sklepu so naši gospodarski predstavnik! izrekli in poudarili tudi opravičeno željo, da se Čimpreje ustanovi v Ljubljani popolna efektna   valutna In produktna borza. — Po našem mnenju je bilo prav zelo umestno, da je zastopnik finančnega ministrstva sklical ta gospodarski sestanek, ki je bil po dogodkih zadniega tedna in časa pač zelo potreben. Na ta način se je pač najhitreje pregnal ves strah, ki fe zavladal ravnokar tudi po celi Ljubljani  In Sloveniji glede naše valute, da je občinstvo hitelo kupovati in zalagati se zlasti z ?ivlli Itd. Upamo, da se je sedai vsa razburjenost v našem sicer rapodnem občinstvu polegla in da poide tudi dinar ne-motlien svofo pot navzgor vkliub mednarodni spekulaciji, kateri bi bilo treba kolikor mogoče omejiti.
•   m *
BILANČNO STANJE NARODNE BANKE
dne 15. Januarja 1923L Aktiva.
1. Kovinska podloca
2. Posojila
3. Pre'emkl od drŽave
4. Vrednost  drž. domen
5. Saldo raznih računov
345,053.306.00 D
1.489,669.750.04 • 4.517.546.053.26 ,
2.138,377.505.00 p 35,412.505.30 »
"Skupaj
Pasira,
1. Vplačana glavnica Z. Rezervni fond
3. Novčanice v obtoka
4. T?azne obveznosti
5. Terjatve od države
8.526.059.697 J59 D
18 211.000.00 D 4.930.054.87 » 6.023,7S2.7S0.OO » 1.335,758.729.72 » 2.138.377.163.00 »
Skupaj   .   8.526,059.697.59 D V času od 8. do 15. t. m. se je obtok papirnatega denarja zmanjšal za 9,702.900 dinari e v.
—t
—g ZagrebSkl trg. Zagreb, ift jana-arja. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja, noti-rajo: Pšenica (76 do 77 kg) 487.50 do 495, rumena nova koruza 242.50 do 250, rumena umetno sušena 297.50 do 302.50, rt (72 do 74 kz) 3/5 do 380, ječmen za pivovarne 370 do 385. za krmo 305 do 325. oves 295 do 305. pisani fižol 375 do 400, beli 375 do 405, pšenična moka »0« 750 do 775, »2« 725 do 750, »4c 700 do 725. za krmo 250 do 275, drobni otrobi 200 do 205, debeli 250 do 275. Neizpremen ena mirna tendenca.
—Z ZagreMkl tedenski semen]. Zagreb, 24. 'anuarja, Sredni semenj. Blaga mnlo. Svinje samo domačih, srl emskih ni bilo.Velik dovoz sena. Konj je bilo nekoliko več, kupovali so jih Italijani Par po 7500 do 10.000 D. Trgovcev dosti, zlasti italijanskih, ki Izrablajo ugodni teča lire in plaču;ejo vsake cene. Cene so radi tega precej poskočile in so se zibale sledeče: Voli I. 10.50 do 10.75, n. 9 do 10, bosanski 7.50 do 9, III. 7.— do 7.50, bosanski 6 do 7, domače krave II. 8 do 0, III. 4 do 4.50, teleta I. 13 do 15.50, II. 12 do 13. biki 10, svinie 1. 21.25 do 25.75, II. 20 do 21, III. 17 do 19. (Vse za kg žive vaze.) Krma: seno 175 do 225, detelja 225 do 250, slama 125 za mst. Žagana drva za voz 1 do 2 m* 150 do 300, cepanjce l H do 2 m« 250 do 450 D.
—Z Novosadska bfagovm borza, 24. Januarja. Cene v dinarjih. Bačka pšenica 17 vag 500 do 510, bačkl ječmen 1 vat. 320, bački oves ponudba 302. bačka suha koruza 11 vaa. 300, stara 2 vaz. 225, ponudba za marec 265, banatska 2 vag. 270, beli bački fižol 1 vaz. 395, pSenlčna moka bnčka »00« 1 vaz. 7*2.50. »0« 1 vaz. 725, »2« 4 vazone 700, »6« 2 vaz. 562.50, »7c 2 vag. 525, »8« 2 vaz. 280, otrobi 1 vagon 185.
—g Beogradska blagovna borza. 24. fa-rraarta. Notlra'o: plenica 77 In pol kz. 4% franko vagon Peograd prompt povpraševanje 460. ponudba 470, stara, zdrava, suha koruza franko vagon Smederevo ponudba 255, začasno juha nova koruza franko vagon postala bačka prompt ponudba 250, koruza za marec pariteta Smederevo pol ka-ponudba 280, koruza za marec garitefa
Beograd ponudba 270, Ječmen 61 do 62 kg, franko vagon Beograd prompt ponudba 325. rešctanl oves franko vagon Ruma prompt ponudba 310, moka št. »5« banatska franko vagon Beograd ponudba 650, moka št. »6c banatska franko vagon Beograd ponudba 625, moka št. »0« franko vagon neo-grad prompt 710 do 750, nove suhe šljive 80 do 85 kg franko vagon Klenak prompt 610, 640, beli prebrani fižol franko vagon Beograd prompt 430, 400, otrobi brutto za neto franko vacon Beograd ponudba 220.
mm »Narodnogospodarski Vestn!k« št. 11—12 prinaša tole vsebino: Industrija Sloveni e. Delniške družbe v Sloveniji. Gospodarske razmere v Sloveniji. Narodno gospodarstvo In zakon o zaščiti delavcev. O dvoplinu. Hranilne vloge v posojilnicah. Raznoterosti.
— Kongres za tiijskl promet v Zagrebu. V Zagrebu se vrši dne 29.. 30. in 31. t. m. kongres za tujski promet. Kongres, katerega svrha je pospeševanje in organizacija tujskega prometa v naši državi, sklicujeta »Društvo za promet tujcev v Zagrebu« In »Savez kupa-lišta-banja, IječiTš^a. sanatorija in mineralnih voda v kraljevin? SfiS. Delovanje kongresa s-e bo vršilo v pler«t»m;h sejah in v seiah pododborov, v katerih bodo zastopana \'sn ministrstva, nadak'e trgovske In obrtniške zbornice, zveza južne železnice, posamne pokrajinske zveze za finski promet, planinska društva itd. Pri kongresu bo zastopal trgovsko In obrtrvško zbornico za Slovenijo g. dr. Ivan Pfess.
Politične vesli.
r= »Kmetijski list« o narodno-na-prednl stranki. »Kmetijski list«, glasilo samostojne kmetijske stranke, piše o ustanovitvi narodno-napredne stranke takole: »Tako sijajno so se borili demokrati za napredni blok, da so skupino okoli »Slovenskega Naroda« popolnoma odbili od sebe. In niti sedaj pred volitvami niso storili niti koraka, da bi nasVIi razkol v svoji stranki odpravili. Računali so, da morajo starini po deželi voliti mladinskega kandidata in zato starinov pri svoji koncentraciji niti upoštevali niso. Sedaj je prišel odgovor skupine okoli »Slcv. Naroda«, ki je oživela staro narodno - napredno stranko. Pri volitvah misli nastopiti samostojno.« — K temu pripominjamo, da začasno načelstvo narodno - napredne stranke še nI definitivno sklepalo o stališču, ki ga naj stranka zavzame pri bodočih skupščinskih volitvah, to pa je gotovo, da stranka ne bo šla z mladini.
c= Ustanovitev naprednega bloka so, kakor znano, z vsemi sredstvi forsirali mladini. Obrnili so se na narod-no-socijalistično stranko in samostojne kmete, a povsod so dobili, kakor je bilo pričakovati, košarico. Nato so skušali s spletkami SKS prisiliti, da bi držala 0r. Kukovcu na Štajerskem lestvico, po kateri bi splezal do mandata. Pa tudi to se jim je Izjalovilo, na kar so se vnevlč službeno obmHi na načelstvo SKS z vabilom, da bi stopilo v volilno koalicijo ž njimi. O tej ponudbi Je razpravljalo načelstvo SKS pretekli ponedeljek in jo znova zavrnilo. Nato so mladini v svojih listih ugotovili, da je »SKS onemogočila napredni blok«. »Kmetijski list« reagira na to ugotovitev, pravi, da je to debela laž in Izvaja: »Takozvani napredni blok je bil potreben v Ljubljani pri občinskih volitvah, ker je po kratkovidnem prizadevanju dr. žerjava veljal za te volitve nečist proporc. Kliub temu pa se napredne stranke v Ljubljani niso mogle zjcdinltl In tako je postala Ljubljana klerikalno-komunistična. Zakaj to? Ker ni nikomur resno bilo za napredno misel, temveč le za strankarstvo. Tudi danes je v Ljubljani napredni blok potreben, ker dobi mandat tista skupina, ki ima najvišji količnik. Vseeno se o naprednem bloku v Ljubljani niti ne govori. Zakaj to? Ker je v LJubljani radi mladinskega psovanja na vse strani tak blok nemogoč. Na deželi pa je napreden blok nepotreben, ker velja tu čisti proporc. Ce dobi ena stranka na Kranjskem le eno enajstino glasov, na Štajerskem pa eno šestnajstino, že dobi poslanca. Napreden blok pa je na deželi tudi nemogoč in tudi škodljiv, ne samo kmetski, temveč tud i napredni misli. Ce bi bil sklenjen tak blok, bi morali kandidirati na deželi dr. Kukovca aH dr. Žerjava. Naj nam pove kdo okraj, v katerem ljudstvo hoče, da ga zastopa eden od teh dveh politikov? S kompromisom bi torej ne dosegli drugega, kakor da bi izgubili svoje glasove In da bi narasli klerikalni... Taka je resnica o naprednem bloku, o čegar načelni vrednosti pa zaenkrat niti nočemo govoriti.« Točno!
= Kdo bi na! tvori! novo komunistično - socTjatnodemokrafsko stranko? Pred par dnevi smo poročali, da je po-setil ministra notraniih del Vujića bivši slovenski komunistični poslanec Fabl-jančič z namenom, Izposlovatl. da bi ne delala vlada ovir nastopu slovenskih komunistov pri volitvah v narodno skupščino. Beogradski »Preporod« tudi piše o tem razgovoru in navaja neke podrobnosti, ki so zelo značilne in zanimive. »Preporod« pravi, da je Fabran- i Cič med drugim poudarjal^ da so slu ve a- 1
skl komunisti prijatelji države In da žele ustanoviti novo delavsko stranko, v katero bi stopili komunisti, socijalisti okrog tednika »Zarje«, socijalni demokrati iz Štajerske pod vodstvom bivšega poslanca Goloul a in krščanski socijalisti. Ne vemo sicer, ako je Fabijančič v resnici govoril o novi stranki, kakor to beleži »Preporod«, zdi pa se nam. da je ta verzija točna. Kakor smo namreč Informirani, so bili na nedeljski sestanek socialističnih strank res povabljeni tudi Gosarjev! krščanski socinlci, ki pa se sestanka niso udeležili, pač pa so poslali sklicateljem pismo, v katerem izjavljajo, da n o morejo sodelovati, ker Imajo druge politične in kulturne težnje.
= Italijanski komunisti proti Moskvi. Poslanci soci;a!istično-maksimall-stične stranke so imeli v parlamentu važno posvetovanje o situaciji, ki je nastala radi strankinega sklepa združiti se s komunisti na platformi ITT. internaci-jonale. Do definitivnoga sklepa še ni prišlo. Večinoma poslancev sc je iz;a-vila proti združitvi, ki jo zahteva Moskva.
=s Kako so Nemci na Poljskem pogoreli. Organizacija Nemcev, živečih na Poljskem, Dcutschbund, je izročila Zvezi narodov nekatere pritožbe, češ da jim dela poliska vlada krivice. Zveza narodov je pa nemško pritožbo zavrnila z razlogom, da se ne more vmešavati v no t rn nje poljske zadeve In da skrb za nemške prebivalce ne pripada Zvezi narodov. Poljski politični krogi so vsi o-gorče^l nad tem činom Deutschbunda, zlasti zahtevajo narodni demokrat'e, da se omenjena organizacija razpustu
Kultura.
REPERTOAP NARODVF0 4 GLEDALIŠČA V LJUCLJANL
DRAMA.
Četrtek 23. Januar'a: čude! sv. Antona Jtp črna dama Iz sonetov. Red A.
Petek 26. Januara: LPiom. Red D.
Sobota 27. Januarja: Živi mrtvec. Znižane cene. Delavska predstava. Izven.
Nedelja, 28. 'anuaria: Liliom. Ob 3. popoldne. — Vo'Iček. Ob 8. zvečer. Izven.
Poncdcl ek 29. januarja: Madame Sans Gane. Red E.
OPERA,
četrtek 25. Januara: Nižava. Red D. Petek 26. Jan.: Ooren ski sbvček. Red A Sobota 27. januarja: Trlptychon. Red C Nedelja 28. januarja: Nižava. Izven. Ponedeljek 29. januaria: Zaprto.
a   • a
ŠENTJAKOBSKI ODER V LJUBLJANI. V soboto, 27. januarja: »Avtomobilist«.
•  • •
mm fMdanaSnfl predstavi opere »Niža-■va« poje vlogo Sebastijana e. Cvejld.
— OledalJSkl Ust ŠU 15. prinaša med drugimi sliko In nekrolog Pavla Ločnika. črtico o Voiičku Izpod peresa 0, $esta In zanimivo «Razno».
— Josip JnrerC, Sp*sL tJređfl dr. Tvati Drafenaucr, I. zvezek. Uvod. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Jurij Koz»ak. Jesenska noč med slovenskimi polharji. Domen. Dva prijatelja. Leta 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v LJubljani. Cena broš. Din. 20. vez. Din. 30. — Jugoslovanska knigarna nI hranila denarja, da nam omogoča v teh hudih časih, da dobimo kmalu celotne spise naSega pripo-evdnega klasika, Josipa Jurčiča, ki Jih po principih ljudske Izdaje urejuje   dr. Ivan Grafenaucr. L zvezek. Uvod. Narodne prav-vsebuje dela mladega Jurčiča. Kar zvezek posebno odlikuje, je uvod, ki nam podaja celokupno sliko o Jurčiču Človeku In pisa-tel u. V poljudnih besedah nam oriše Gra-fenauer pomen Jurčiča pisatelja, nato nam poda dovelj obširen pisateljev življenjepis in našreva kronološko vsa n'egova dela, tako, da si ustvari čitatelj prav lahko celotno sliko o   Jurčiču.   Opomn e koncem knjige so sicer kratke vendar dovolj bogate, da nam razlože težje umljivo. AH naj hvalimo Juri'a Kozjaka? tega pač nI treba. Dal sem knjigo čitati svojemu 12 letnemu fantu. Začel jo Je brati in jo bral. Se k večerji sem ga moral trikrat klicati, dokler ga nisem z grda spravil od Kozjaka. Pravijo, da Ima otrok prav Izvrsten čut zato, kar je dobro In lepo. Tu Imamo pač najlepši dokaz za kvalifikacijo Jurčiča. Popolnoma razumem ljudi, da so segli po Mohorjeve družbe knigl, ki je prva pribnčila Jurija, s takim ognem, da je moral župnik Hinek tri zaporedne nedel e pridlgovatl v stiski cerkvi samo o Kozlaku. Je pač lud-ska knjiga, pisana Iz ljudstva za ludstvo. Na5e čitalnice  In  Izobraževalna društva bodo naročile po več izvodov tega zvezka, ker bo popraševanje po tej kn igl zelo veliko. »Domen«, znan naSlm odrom v dr. Cesnikovi dramatizaciji, ki se Je Igrala že marsikje z velikim uspehom. Je bfl že dolgo vrsto let razprodan, seda] bomo topet lahko brali  o gra'Sčaku  Sovi,  stari   Meti. o Domnu jrinljfvo. poučno In na dogodkih bogato povest. »Jesenka noč med slov. polharji smemo Imenovati klasično našo črtico. To krepko, jasno pripovedovane, to ostro očr-tovane, ta jedrnati pristni slog. _ »Narodne pravpce In pripovedke« s knter?mi so kn Iga začne bodo v veliki večini bralcev zelo ugaiale. sal so tudi kot narodno blago velike vrednosti In ker so potekle Izpod Jurčičevega peresa, noslo tudi vse značilne znake naSega klasika na sebi. Jurčič je pristen, slovenski, narodni pisateP, čita ga rad gospod In kmet, delavec In izobraženec. Vsakemu nudi neka!, ker je pristen sin svojega naroda. Iz Dolenjske izrastel iau zajo nare.cn Jzjiaie ^uda^   " jf* ^JT~^
štev. 20
»5COVPNSK!   NAROD« dne 26. januarja 1923.
Stran 3
Dnevne vesti.
V Lmbtjani, dne 25. janaatja 1923.
— Mladinski naSriL Mladini so pri-   dr. Romanu Ravnlharin In nradnflcu fsffc
banke g. Debelaku, da izsiljujeta od vo-lilcev podpise za »Jugoslovensko Zajednico« in da je najbolje sredstvo proti takemu nedopustnemu nasilju in izsiljevanju, da dotični pokliče stražnika. Gg. dr. R. Ravnih ar in Debelak sta proti tem obrekovalnim žalitvam vložila zoper odgovornega urednika »Jutra« tožbo zaradi žaljenja   častL   Dne 23. t. m. se je pred deželnim sodiščem vršila razprava. 2e uvodoma je zagovornik obtoženca dr. Klcpec izjavil, češ da se tožitelja ne moreta čutiti žaljena, ker da jima je članek očital le način, presilen za agitacijo in da se oni del članka, ki govori o nasilju in Izsiljevanju, nanaša bolj na veletržca Jelačina in ravnatelja Ljubljanske kreditne banke Krofto in še na druge ljudi. Zastopnik tožiteljev dr. Vladimir Ravnihar izvaja, da se tukaj ne da nič slepomišiti, ker da je inkriminirani »Jutrov« članek tako jasno očital izsiljevanje podpisov za »Jug. Zajednico« obema tožiteljerna. da je vsak dvom izključen. Toženo »Jutro« je nato nastopilo dokaz resnice svojih očitanj. V ta namen od   njega   predlagani priči ravnatelj zavarovalnice »Jugoslavija« g. Vladimir Fišer in računski nadsvetnik v pokoiu in uradnik Jadranske banke g. Josip Skalar, pa izpovesta pod prisego oba, da nI res, kar trdi toženec, češ da sta gg. dr. R. Favnihar In Debelak od njih izsiljevala ali zahtevala podpise, da naj volijo »Zajednico«. Izpovedbe od tožiteljev predlaganih   prič gg. Alojzija Lenčka. dirigenta ljubljanske podružnice Jadranske banke in g. Franca Korin-ška, sluge iste banke, isto tako jasno dokumentirajo, da o kakem naselju al! Izsiljevanju In sploli pobiranju podpisov za »Zsfadnlco* od stran!  tožlfallav na more bit! niti rovora. Ker zastopnik obtoženca dr, Klepec predlaga Še zaslišanje drugih uradnikov Jadranske banke, se je obravnava preložila do prve polovice februarja. Ko bo izrečen« razsodba o gornji tožbi proti »Jutru«, prinesemo natančnejše poročilo.
— Neprilike na mel. Prejeli smo: Pod tem naslovom so priobčili rentiemeni okoli »Jutra« na samo n lm lastni način notico o carinskih neprflfkah neke d.ime na železniški vožn f preko Maribora, in v zve?! s tem so s prozorno tendenco imenovali rudi moje ime. Dami, k! se je vozila v Istem kupe-ju kot jaz, je carinik delal velike neprilike, ker ie imela pri sebi vsega skup«! natančno 2900 dlnarev. Ker pa Je Imela naš diplomatski potni list z diplomatskim vizumom kakor tudi laisse" - passer. vsled česar carinski uradnik sploh nI imel pravice pregleda, sem se za damo naravno zavzel 2 vsemi dovo! enimi sredstvi. Na podlagi pismenega uradnega odloka, da se dami denar vrne, da je torej carinik postopal nepravilno, je lahko že s prlhednjim vlakom neovirano nadaljevala svoio vožn'o. Ker ie carinski uradnik vršil službo proti službenim predpisom in na surov način, je preti n emu vložena ovadba pri pristojni oblasti. — Dr. Romea Ravnihar.
TedencTIozno vest!. Predsedstvo
pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja: Zadnje dni se širijo po Sloveniji vsled padca dinarja med prebivalstvom, in sicer ne le med konsumenti, temveč tudi med trgovskimi in bančnimi krogi najfantastičneiše vesti o mobilizaciji naše vojske, o velikih kreditih za vojsko in slično. Te vesti so skrajno slabo vplivale na teČal dinarja ter povzročile vznemirjenje med poslovnimi kroži. Konsumenti so začeli z mrzlično naglico nakupovati blago, ker menijo, da bo dragima vedno bolj naraščala. Na podlagi uradnih poročil se obvešča občinstvo, da so vse vesti o kaki mobilizaciji, o kreditih za vojsko i. t. d. docela Izmišljene in tendenciozne in da nI nobenega povoda za vznemirjenje. Naš finančni položaj se v resnici izbol7šava, ker so posojila pri Narodni banki popolnoma pojenjala. Finančni minister tudi v bodoče ne bo najel niti dinarja pri Narodni banki. Dinar se mora dvigniti. Vlada z vsemi sredstvi pospešuje izvoz, o čemur priča pred kratkem dovoljeni izvoz prešičev, svinjskega mesa in masti, moke od uvožene pšenice, otrobov, odpadkov od sladkorne pese In hrastovih pragov. Vse to mora brezdvomno povzročiti dotok tujih valut v našo državo in stabilizacijo raše valute. Z ozirom na vse to se konsumenti v lastnem interesu opozarjajo, na! se v sedanjem času kolikor mogoče vzdrže večjega nakupovanja. Pripomniti ie Se, da je po došlih poročilih prebivalstvo v drugih krajih države ostalo povsem mirno in se nI dalo begati od neresničnih In tendencioznih vesti,
mm Tatjanln dan. Danes se rusko dlla-štvo spominja velikega dogodka v kulturnem razvoiu svo'esa naroda, spomin a se vesele In polne raznovrstnih zanimivih dogodkov dobe, ki ?o pozna ruska ztrodovlna kot dobro vladanje cesarice Elizabete. Tat'anin dan izvira iz XVIII. stolet a. ko so bile na ruskem prestolu večinoma ženske Iz hiše Romanovih. Dasl Je Imela Elizabeta kot hči Petra Velikega največ pravice do prestola si le morala vendar te pravice šele priboriti In ko je po 15 letnih notranjih .nemirih zasedla prestol, jo je ruski narod pozdravil z nepopisnim navdušenjem. Ta dogodek Igra v zgodovini ruskega naroda valno vlogo, kajti on pomeni konec
Bi končno vendarle do prepričanja, da jšm je v Ljubljani in na Kranjskem de-.^nitivno odklenkalo. Zato so napravili duhovit načrt, kako bi se dalo političnega mrtveca še vendarle oživeti. Napravili so tale projekt: V Ljubljani naj kandidira vodja demokratske stranke Ljuba Davidović, v enem izmed sigurnih demokratskih okrajev v Srbiji pa naj nastopi kot nositelj kandidatske liste dr. Gregor Žerjav. To je vsekakor zelo moder načrt in račun, ki pa je narejen brez srčmarja. Mladini pač mislilo, da bi v Ljubljani glasovali brez vsakega odpora za Ljubo Davidovima poleg mladinov vsi ostali naprednjak! brez razlike In tudi večina narodnih socijalistov, češ Ljuba Davidović se je udeležil zagrebškega kongresa in je glasoval tudi za znano zagrebško resolucro, torej je edina oseba, ki lahko zgradi most od mladinov preko naprednjakov do narodnih socllalistov. Toda ugoden čas za zgradbo takšnega mostu ie že zdavna potekel in danes tudi Ljuba Davidović nt več Hsfl mož. ki bi mogel v Ljubljani premostiti vlada »oča nasprotstva in nesoglasja. V Ljubljani se je osnovala med tem narodno-nanredna stranka, katera si bo pač premislila, da bi šla seda! v borbo za predsednika — demokratske stranke, dasi H je le-ta osebno zelo simpatičen. Na drugI strani pa je ta načrt nad vse značilen za mladine, ako uvažuje-mo. kako so mladinski listi lansko jesen lmto napadali Ljubo Dav'dovlća ha* radi tega, ker se je udeležil zagrebškega kongresa, ga stavili že v isto vrsto z nami Miskoki«, ter ga celo podili z mesta strankinega predsednika.  Pa  Časi se spreminjalo In danes M bil Isti Lhtba Davidović dobrodošel, da b! Izvlekel mladinsko barka so Iz močvfrfa In blata ter jo zopet zasigura! v varnih vodah! No, načrt, da bi dr. Žerjav kandidiral v ?r-biil, je prav lep, toda Izvedi H v Je prav tako rnalo, knkor Davldovlćeva kandidatura v Ljubljani. Ne pomaga nič, kdor Je na tleh le na tleh.
— »Prvi političar«. V 3r. Kukov-Čevem glasilu »Taboru« čitamo: »Naši prfdobftnf k*-ogj so se pr? kan-d'dacfjl Tvana ReMea In Lovro Peto, varja dobro zavedali, da je dr. Ku-kovec priznan od cele iuposlovensko misleče Jarvriostf kot eden izmed nr-vTh — po H ti ča rfs v države. Pod njegovim vodstvom bodo se šele motrit posfnnc! pridobitnih krosrov trvelia-vftf, knr so sam! najbolj uvideli, ko so si dr. KmVovca želeli kot nosilca Jis-te.« Dr. Kukovec »nrvl političar« naše države! Kal poreko k temu Pa-šić. Davidović, Protlć, Pribičević. k! so v nrlmer! s Kukovcem sami pritlikavci?! Nffhovo slavo kot politikov Je že zatemnela In zasenčila vzhajajoča zvezda »prvejra polftičarfa« ob Dravi, ki Je s svojo fenomenalno, modro politiko spravil srečno na tla demokratsko strrnko v SlovenHi!
— Poziv somišljenikom. Oživlje-nje narodno napredne stranke, ki si je v preteklosti pridobila nevenljivih zaslug za politično probujo slovenskega naroda, bodo gotovo z odkritosrčnim veseljem in z vrli kim zadoščenjem pozdravili vsi šte\>iln! naši somišljeniki v L;nbljant in Širom Slovenije. Da izvedemo Čim najpreje potrebno strankino organizacijo, pozivamo vse naše somišljenike, da se prijavrjo ustno ali pismeno strankinemu vodstvu. V to zadostuje navadna dopisnica S to-le vsebino: »Pristopam k narodno-naprednl stranki. Podpis.« Dopisnica ali pismo je nasloviti na tajništvo narodnonapredne stranke v LJubljani, Knafljeva ul. 5. L V interesu stvari m stranke prosimo vse somišljenike, da nam Čim najpreje spo-toče svoj pristop. — Vodstvo narodnonapredne stranke.
— Stanovanfskhn najemnikom, k! se rTede najemnine ne morejo pogoditi s hišnim gospodanem, obiavljamo na razna vprašanja, da Je stanarino založiti ori mestni blaga mi, naiumestneje v obliki hranilne knflžlce, ker bi mestni ma^strat vsled obilnega posla ne mogel skrbeti za nalaganie In obrestovani založenih svot. O višini preporne stanarine razsoja stanovanjsko raz*?od'šče In je dotične pismene vloge vlaeratl pr? stanovanjskem uradu na Duna^ki cesti.
_ PomTToščen*©. Volno ministrstvo
prfo'-nvHa ukaz o pomll^čenm vseh. ki so bili od votaslcega sodišča obsojeni na manj kot eno leto zapora.
_ Fond ffardnTft oflcMev. Tz Beo-
irrada poroča to, da je kralj daroval v trmo1 za Izdelovale uniform gardnih o-flclrjev znesek 700 000 dmariev.
_n*n<»« v »Nsmrtn! dom« na Tatja-
nm večeri Začetek oh 20.!
_ ».Ttr^rove« laž!   pred sMTšče*n.
fr«»irnr z^ano. Ie »Jutro«, glasilo mladinske Demokratke stranke, koncem novembra lan«kega leta nep^«redno pred !:'tbl'anskim! občinskim! volitvami priobčilo nod naslovom »Pritisk, katere-ro *e n! bat'« članek, v katerem pol*g običalneea blatenja »Slovenskega Naroda« očita prokuristu Jadranske banke
nepriljubljenega brauschweig - IĐneburškega gospodstva in prebujenje narodne samozavesti. Sovraštvo proti nemškemu vplivu in političnim mahinacijam se ie med narodom tako ukoreninilo, da Elizabeta dolgo ni mogla pomiriti razburjenih duhov, ki so zahtevali naj se Izžene o iz Rusi e vsi Nemci Elizabeta je vladala v Rusiji 20 let. Za časa njenega vladanja je ruska kultura zelo napredovala. Elizabeta, ki je bila sama strastna Ijubltel Ica glasbe je ustanovila poleg francoske komedije In italijanske opere tudi prvo rusko gledališče. Po njenih zaslugah je oživela ruska literatura. S kako vnemo so gojili v času te cesarice literaturo, najlepše dokazuejo kn ige iz te dobe, ki so splošno zelo lepo vezane In okrašene z zlatimi ornamenti, kar priča, da so bile knjige zelo priljubljene In so Jih lu* ponavadi nosili seboj. Iz tedan ih časov pozna ruska literatura Kautemirove satire Lomonosove lirične pesmi In prvo rusko dramo, ki jo spisal Sumarokov. Razlika med dobo Petra Velikega, ki ni priznal druge literatur« kakor matematiko in suhoparne mornariške va^e in vladan em Elizabete je očividna. Materijelno in mili-tarizirano kulturo Petra Velikega je izpodrinila ruskemu narodu bol} dostopna in prirodna duhovni kultura. O Elizabeti prlpo-vedue o, da se .e leta 1757. dolgo obotavljala podpisati volno napoved tedanjemu nemškemu cesarju Priderlku, ker je ba;e tik pred podpisom priletela muha In zamižala prvo črko nenega podpisa. Pač pa e z velikim vesel em podpisala ukaz, ki Je dal ruskemu narodu prvo univerzo. Rojstni dan prve ruske univerze je 12. (25.) Jan. 1755. leta. Na ta dan je pozdravil tedanji minister prosvete J. Suvalov svo o mater Tatano s sledečimi besedami: »Za god ti darujem prvo rusko univerzo.« Tega velikega dogodka se niska aknderneka mladina s hvaležnostjo spominja že 168 let. univerza, ki pozna na svojem potu mnogo zaprek in težav, Je daia ruskemu narodu može kot n. pr. Granovski. Herzen, Tur-genev, Lermontov in dr. Na dan Sv. Tatjane, ki je postal pravi praznik ruske visokošolske mladine, so se zbirali vsako leto visokcšclci iz vseh krajev Rus! e, da izrazno svojo hvaležnost napram oni, ki Je odprla vrata znanosti tudi v Rusiji. In tako se zbira:o tudi letos. Ne na domačih tleh ne tam, ker so nlhove misli in žeMe, marveč v talini, ki ie mačeha, pa na;sibo Še tako dobra. Pri nas v Romun!'!. Mako-donil, C&rigricu, Atenth. v Bolgariji, ma Pol skem, v Tunisu, raztreseni po celem svetu, se zbira o ruski dlaki, da obudijo spomine davno minulih dni. Ker pa e njihov gmotni položaj večkrat tako obupen, da ne morejo nadalevat! svo Ih Studi} In so mnogi prisiljeni iskati si zaslužka z ročnim delom, ima ta dan zan e še drt:g važen pomen — apelirati na usmiljena srca, ca jim priskočijo na pomoč, ubisži o vsaj deloma njihovo bedo in Jim omogoč? e na ta aač?n dovršiti študPe. Zato b! želeli, da bi tudi na naših slovenskih tleh Tatjan«* dan dosegel svoj naaiea ▼ solnem ebsegu.
— Zapostavljeni   naši talenti.
Pišejo nam: Nedavno smo čitali o nezaslišanem škandfln, kako naša vlada prezira g. dr. Šubljft, ki ima vse duševne in fizične vrline, da bi lahko sluzi! na najvažnejšem mestu ter delal čast naši državi v inozemstvu. Malokomu je znano, da je ta vrli rojak takoj prvo let« vojne neustrašeno zbira! gradivo za svobodno Slovenijo ,o?ir. za sjedinjeno Jugoslavijo, ko so se 1] ?die, kf danes stojijo v ospredju boječe stiskali v ozadju. — Drusri tak strokovnjak v diplomatičnib vedah je nas rojak c. dr. Jože Goricar, ki je zapustil med vojno avstrijsko diolomatično s!i!?ho ter odse! v Ameriko, kjer je vodil propagando za razpad Avstrije in za osvoboditev JugosJovenov. Tudi ta odličnjak ni nsšel milosti ter moral ostati pozabljen v tujini. Beseda sladka — domovina, spoštuješ tujca, ne pa sina...
— Poviševanje «*aa«rtr?a p0 novem stanovanjskem pravilniku se naoovedir-je, kakor nam piše naročnik našega lista, tako samovolino In neednaknrnerrto. da bo Imela tozadevna komisija reš-'tl na tisoče prito?b. Pa tudi najemniki se ne maralo ukloniti 1» tako unrav*lenemu povišku, temveč se isto tako zatekajo k pritožbam. Prave uvidevnosti manjka na ob?« straneb. Gospodar, ki je povišal stanarino 3—5kratno s« mora zavedati, da mn komisiia tega ne bo priznala, nasprotno pa mora vsak najemnik uvideti, da dosedanja najemnina ni ▼ nikakem razmer*.! a Predvojnimi cenami in dohodki. Marsikateri naiemnik je plačeval pred vojno najmanj 1/5 svojih rednih dohodkov za stanarino, danrs pa ne plača vkliub povišanju niti 1/20. Ako Ie dobil poprej gospodar 100 K mesečne nalemnine, se je lahko za celo leto preskrbel z zabelo, seda i bi moral v ta namen dobit! naimanl 67300 K. Torej bodimo na obeh ftraneh strpljivi in DravičnL ;
*- MeSfcanska kOT-JsracTJa v Ko-stanfe-'fcf je ta mr*ec Izvolila novi go-snodar«:k| odbor. Ob razn^n volitve je M!a vložena samo !^ta SKS, ker klerikalci li<*e niso mofirli nit! sestaviti. Volitev odbora ie torej odpadla. Te dni pa s! Ie nov! odbor Izvolil načelnika v osebi *n«p. Tvana Vodarica, posestnika Hi fcosfiiničara v Kostanjevici. Lrni načrti klerlka'cev. da bodo komandirali tud! nad nanrednlmi Kostamevčan! so se torej izjalovili. O! *uoan«:ka zveza, tu se pa neha tvr>'a oblast, ki tudi na občini ne
bo dolgo držala.
— Skrahirane! o krahu. Pišejo nam: »Strokovni nadstrankarji« lažejo v »Jutru* o mariborskem zborovanju »Združenih zasebnih nameščencev«, da se kar kadi. Krasno uspelo zborovanje so počastili s svojo prisotnestjo tudi »generalstcjjlarii« strokovnih nadstrankarjev. S.boj so pripel j aH Je par notarskih in odvem ških urada,kov z oči vidnim namenom motiti zborovanje. Gospodje so debili besedo, ker se nihče ne boji, da bi bili v stanu pridobiti le encjja nameščenca za svojo listo. Zasebni nameščenci so burno pritrjevali izvajanjem tovarišev Mariborčanov in Ljubljančanov, ki so na podlagi kandidatnih list dokazali, da gg. »nadstrankarji«« n so predstavniki zasebnih nameščencev, temveč le pricanjači svejih dclr.dajalecv. Dokazal! so. da onih 16 organ:zacij. s katerimi agitirajo »nadstrankarji«, sploh nc cbstoji in da oni njih število pomnožujejo na ta način, da navajajo orsaniracije po štirikrat zaporedoma. Seveda so b:M cospedje nervrzni, ko se iim je vpričo trgala krinka z cbraza in so svoji onemoglost' dajali durka s tuljenjem in neslanimi medklici. Pri tem se je posebno odlikoval ljubljanski Urbančič. Na ponovne pozive od strani predsedstva in zboroval-cev, se le javil k besedi tudi Urbanč:č ki je zlecljal nekaj zabavljic na oreanizaejo zasebnih nameščencev In na pcsnmne funkcionarje. O volitvah sploh nI govoril, ker je prišel 6^ prepričanja, da ni razven njegovega štaba nebenejra, k! bi nasedel na njegov Iim. Po njesovfm »covoru« so »nadstrankarji« odšli v nadi. da bo vse drvelo za nJ,'mT. Toda zborovalcl so vk!j"b p^zni uri vztrajali do k^nca in se navdušeno izjavili za listo »Združenih zasebnih nameščencev«.
— »Svlitčatm a?wa« le, kakor Čujemo, stopila v akuten stadii Sodna preiskava je končana. Besedo dobi sedaj državni pravdnik, vendar pn se ni nadejati, da bi vspri^o ogromnega materiala prišlo že v doslednem času do sodne obravnave. Naravno je, da nimamo nobenega vpogleda v reznltate praskave, to pa laH'0 trdimo, da bo ta afera, in nal se zaključi tako aTi drugače, dvigrii-la 5e mnogo pr.n:"u v rasi javnosti, vendar pa je v splošnem Interesu, da se afera že enkrat razčisti.
— TsT^frscTa učiteljem tn katehetom. ViSji šolski svet j s prejel naknadne kredite
za nagrado dušnih pastirjev*veroučiteljev, učiteljev na ckskurer.drih šolah, oddelkih 79. oddaliene in neatalno nastavljenih učite* Hie žensVih robnih đel za čas od 1. januarja 1021 do 31. julija 1922 (kreditov za potrnne in prehrano še nima). Da se morejo zaostale nagrade čimprej nakazati, poriva višji šolski svet prizadete učne osebe, na vpošljejo prijave po poslanih jim vzorcih Di Sni ra« štirji'vero-jčitclji naj vpoiliejo tvoje nr'ia* ve    neT>r>srcc*r»o   računovodstvu d^lrgacije
Ljnhlianf, odsek'i 71 oddelku II. (poslopje
ra-nistratva .1
tir-arv
po:cra iinako vpravo, pokra:in»ke uprave1), ostale priiave se mo* rajo vposlati po uradni poti. Vsaka prijava mo-a imeti eno celo stran pole prosto 7i\ ura d"« zabeležke. Poaehnega razpisa višji iolski svet nc bo razposlal, zato naj priza* deti uradi in očne osebe vzamejo raz^ns taVoJ m »nanje. Obenem onoraria vi" ji Solsld svet, da se Vodo naiprei izvila imla« čila onim. ki pešljeje pravilro Izpolnjene priiave, šele potraa se bcJo vraTale posaanj* kljiv« v izr-ono!nitev.
— LoSsrila maKbercke fr*<f\ef»* ske!-fe. Kakor zaauo ]e vs:ed popr>>.s gradbene paaivHcit! v Mzrfbom ie hufš* stanovan'-skx bedi, kaker draffd, Ker so ostali vsi •bupal klici ra vlado brezuspešni, si le društvo marlbcrske zrrdbcne akcTe zas-noval r*^^e nj^r^e s^mon^močl. Tal-o se je med drugim odločila t d- za loterijo, ki ima predvsem zb;:.?::,i Maribor Iz gradbenega mrtvila In vladi nuditi prvo prilfto, da počne resno razmišljat! tudi o podpori za rešitev stanovanjskega vprašan'a v Mi-/tboru. Tozadevni načrt Je izdelal poseben odbor in bode te dni potrien. Kolikor do-znano obsega loteria 13.000 srečk po 25 Din. Dobitki: I. lepa solidno izdelana hiša s stanovan:em parter in en7m stanova-nem v polnadstropju s pritiklinami in vrtom popolnoma izgotovl:ena. kar za naselitev. Ta h!5a je glavni dobitek. 2. Popolnoma slična h'ša. le da dobiteli te srečke prevzome 30% hipoteke. Kot 3 dobitek se nudi stavbišče okrog 500m* obsega. Vsi trije ob:ekti se nahaa:o na mestnem ozemlTu. Hiša kakor je v Idealnem načrtu približno fe izdelana, ?e tako vabljiva, da :e že sedal za ta nsčrt Mariborske gradbene akclie vsesplošno zan'man'e. Zcradba hl5 se razpiše takoj v natečau. Hiša mora predsUvl'atl sedan:o vrednost od Dls. 150.000 do Din. 175.000. Na bol šl načrt Izbere za to posebno določena komisija. Srečke se bodo prodajale tudi po drugih mestih.
— Vodstvo siestse pKnime nas naproša, da priobčimo tale dopis: Vodstvo mestne plinarne namerava v polet'u, oziroma v pomladi razširiti plinsko omrežje preko železniškega tira Južne železn'ce po poti na Rožnik In v Rožno dolino. Zato naproša vse hišne posestnike in stanovanjske najemnike v omenjenem delu mesta, da se priglasijo mestni plinarni, ako namerava o rabiti pMn za kuho ali razsvetljavo. Od Števila od emalcev je odvisno, ako se bo plinsko omreže razšIrMo tudi v ta del mesta. Prijave, k! postanejo obvezne šele po odobritvi proračuna s strani stranke, je treba poslati do 15. februar a.
— Gledališka alera v Osijeku. Kakor javila osPeškl »Jug« bo primadona osi'eške opere Arka Milic tožila b;všega kapelnika Maksa Unger a. ker 'o je kot operni kritik v »Hrvatskem listu« brez podlage napadal. Oa. Milic bo pred sod?ščem dokazala, di napadi ne Izvlra'o lz stvarnih, temveč zgolj osebnih vzrokov.
— Staro sovmffvo. Med posestnikoma Antonom StroJInom in Ivanom Rregarjem v Malem G^bru pri Litri 'e že dolgo časa trajalo napeto sovraštvo. Včeral pa e Brejrar Stroino počakal v zasedi In oddal nam strel. 5troMna Je bil zadet v trebuh In so ga s precej nevarnimi poškodbami prepelja-
~"       \ il x lubl^ansko bolnico.
NAJNOVEJŠA POROČILA.
ZAUPNICA POLJSKEGA SEJ.UA \ LADL
— Varšava, 24. jan. (Izv.) Po daljši debati o zunanjepolitični situaciji, v kateri je poljska vlada izrazila odločno Franciji prijazno stališče, je poljski sejem danes glasoval o vladini deklaraciji. Sejem je izrekel zaupnico poljski vladi z 230 glasovi proti 110.
KONVERZACIJE MrZD RIMOM iN LONDONOM.
— Lončen. 24. lan. (Izv.) V vlađnuV krorih vlada največja rezerviranost gleda na delikatno situarijo med Francijo in Nemčijo. Pravijo pa, da še nI čas prišel za Intervencijo z an^le^ke strani. »Forclgen Office« Je v stalni zvezi z zavezniškimi uradi, nikdo Izmed vodJlnih državnikov pa noče še ničesar natančneje povedati, da 99 pripravlja kolektivni angleško - lialljanskl korak, ki bi posegel v ruhrski spor in jra skušal rešiti na prijateljski pa energični način. AnsJe?! pravijo, da se le italijanska vlada zadrnf čas nrecel sprcmen'la v presojanju ruVcfce zadeve In ca se je razvila pri njej resna ostrost napram Franciji.
VELIKA KATASTROFA V MOSSEJEVEM ANONČNEM BIROJU.
— Berlin, 24. jan. (Izv.) Danes cb 10. popoldne se je dogodila velika katastrofa pri poslopju, v katerem je nastanjen anoa-čni biro Mrsse. ozir. kjer je redakcija »Ber-Iner Tajrcblatta«. Podjetje Mcsse Je nameravalo dvigniti svojo palačo do VI. nadstropja. Pri postavitvi zidarskega ogrodja se Je to zrušilo in podrlo do II. nadstropja. Po sedanjih uradnih ugotovitvah Je bilo pri tej katastrofi 6 mrtvih in 13 težko ranjenih. Do danes ziutraj jih še nso moaJ Izkopati Izpod razvalin.
MUSSOLINI O raANCOSKO-NEMSKEH' KONFLIKTU.
— Plm, 24. januarja. (Izvir.) V mln'srr-Skem svetu e Imel predsednik Massoliaj obširen govor o francosko-nemšlrem konfliktu in stališču, katero zavzema italijanska vlada v tem vprašanju. Italijanski tehniki sc naha'a'o v Ri:hru edino v svrho. da se ude-JeŽu'eio kontrolnih, gospodarskih ©peracfc In Ima o strog na!or> Izogibati se vsnke odredbe pol-iičnega rfačala. Govorilo sa *e o italijanskem posredovalnem predlogu, ki »? mogel Izzvsti ob drugem Času direktno Va-Iljansko-angleško intervenefo v Berl'mi irr v Parizu. V resnici nI nikakega pravega In lastnega posredovan'a in tudi ne more priti do n:e«ra brez presne gotovosti, da bi bil dobrohomo spre et. Resn'ea na le. d* le Italijanska vlada nemški vladi naznač"H vse nevernosti, ki ntegnejo Izvirati Iz sedanje P^zcl'e, na dm»! strani pa Je pr??a*rl>K?> opozorila francosko vlado n4* komplikacije polit čno-soc!'alnesra zna3-»*a. Italijanska vlada !e tega mnerva, da ruhrska slttiacla še nI prispela na ono mrtvo točko, v kateri Je reš:*cv neobhodno potrebna. Samo v takem trenutku bi mogh Italijanska vlada vpliva«7 na rešitev situacije.
Borzna poročila.
1
— Lubljana, 25. jan. (Privatni tečaflj Valute: do'ar 100, 1!2. fr. frank 6.50, 7, šv frank 19, 19.50. fnnt sterilne 450. —.—, av. krona 14. 15. Kč 2.70, 3.20, lire 4.60. —. nemška marka 50, 60, Devize Newyork 100. —, Pariz 6.70, —, Curih 19.10, 1930. London 450, 530, Dunaj 14, 14.60, Praga 2.90 3.10, Trst 4.80, —.—, Beri:n 50, 56.
— Curih, 25. jan. (Izvir.) Današaia predb^rza. Zajrrcb 5.40, Berlin 1.025/. Dunaj 0.0074. Dudimpcšta 0.2^5. Milan 25.65. Lrndon 24.94, Pariz 34.70, Newycrk 5.36.
— P?zno nezcede. Jožefa Pišek, 70 letna občinska ubo^a Iz Male Kostrirnlce, je na:!7o^va!a vole. Mimo Te prldir'al voz sr konji ki so Piškovo podrli na tla. Pri padco se je precej poškodovala. — Delavcu Francu Babšeku. zaposlenemu pri tvrtki Tonnie* je v Kolodvorski ulici pr| podiran'u zida padel velik kamen na desno nogo In mu 'o zmečkal na peti. Oba poškodovanca sta bil* pripeljana v bolnico.
— Policijske vesti. V Celin so bili aretirani: Janez Cik. v Rožno dolino pri Ljubljani prls'oien, ker Je poneveril dr. Bohincu Iz Lj bliane fotografski aparat. — Radi tatvine le bil aretiran Mihael Kra^ovec ftc Zabukovce pri Celju. — Radi prodaje krave, katere pa nrsta imela, sta bila aretirana Martin Kopriva Iz Jurkloštra ter Andrej Tcfant Iz Zavedne pri Celju. Vsi aretf-ranci so bili oddani v celi^ke zapore. — Pcbeenš! Je iz CcPa Filip Travner, !6 lat star, stanujoč na Sbm^kovem rogu. £el fe bale proti Zagrebu. Ril je slabo obleče*. KcVr bi o nlem kaj zvedel, naj sporoiŠ celjski nloicHi.
—Tatovi so še vedno pr!'Tn*» n« «?tlw v Celju in njera oklici. V eni zadnjih nc*-či Je nek? nenrid'orav iz drzavn? drevsnf-ee na Poljem polju ukradel 2S ceuljenlft iabolčnlh drevesc — Francu Korošcu na Drlgem pelin Je nekdo ukradel iznod ka-zolca ročni, zeleno prbarvanl voziček.
— Čevlje !n*np7te od domačli fOTaren tvrdke Peter Korin? flt Ko. z znamko »Peko«, ker «0 isti prT^n^no na bol*g| fn na*_ cenešf. Glavna zaiojra na debrlo In drobno L jablana. Prc^ y\.  trr Aleksandrova
— Kino MsMea; 7namenttl roman rra-fa Leva Tolsta: Kren^zerleva 9ona»a )e drbro znan nagemu rb'iostvu. Zato vzbuja veliko zan'manie po tem romanu posneti film, kl se prrdva'a še v če'r*-ek v kfnu Mat*ca. Ne zamudite si ogledati tega dela trajne literarne vrednosti.
Poizvei&e,
— Lovski nes, se*er. črne barve, ki s1»5!  na Ime  »LoH« z Publfrnsko p?i!o znomko. se *e Izgubil med vp'n'o po železnici med Krenem in L*ub!*ano. Odda1 na se pri J~s. Pergman, LTubljana, Polian*.
ril - —J
1 ska cesta S5, prot| nagradi.
A
DntSfvene vesti.
— Kolo jusosloTCs«fc!]i se?tw v Kra-•j«. ki Je ob priliki božićnice obdarilo mesna reveže ia ubose otroke iz Kranja in ■ dežele, se najtopieje zahvaljuje vsem, ki te kakorkoli pripomogli, da smo revnim priredili hipe veselja. Iskrena hvala tum iarovalccm iz Škofje Loke, ki so omogo-eii obdaritev dece v našem okraju.
— Kolo Jusorlovensklh sester ima v eetrtek, 25. i. m. ob 18. izredno sejo v ma-•ristratni dvorani.
« j. A. D. »Triglav« v Ljnfc!]ani vabi *se ZZ. starejšine in aktivne TriZlavane, tla se udeleže »Svetosavske besede«, ki se Trši dne 27. januarja 1923. v Kazini in pn kateri sodeluje društveni pevski zbor. Ude« lafba a trakovi.
— Trlzlaranskl elitni plea v Maribora. Vabila za Trizlavanski elitni ples, ki se vi-9 dne 3. februarja t. 1. ob 21. v Ootzovi dvorani, smo po bivšem Kranjskem večii-Itl že razposlali. Ker je vstop dovoljen sa-aao proti vabilu, opozarjamo vse prijatelje aašega društva, ki se žele udeležiti te sijajne trifclavanske prreditve in Še niso prejeli vabil, da se obrnejo na naslov: J. A. D. »Trijrlav« v Ljubljanu — Odbor J. A. D. »Triglav« v Ljubljani.
— Društvo javnih nameščencev v Celju priredi 28. januarja ob pol 11. dop. pred liar. domom javen protestni shod radi zavlačevanja ureditve njihovega gmotnega položaja.
— Obča! zbor »Društva mfemn^kov«. Suoči ob aH. je bil v dvorani Mestnega dona občni zbor »DruStva najemnikov«. Udeležba Je bila polnoštevilna In je bila dvo-tana popolnoma zasedena. Občni zbor je .potekel popolnoma mirno.    Po poročilih
predsedstva in odbora o dosedanjem poslovanju društva so bila v razpravi seda; ak-trVaa vprašaMJa a novilaajn staaartae na
podlaci nov«ga staaovanjakaga pravilnika. Napram izvaaujtm govoraikov na izrednem tbčtem zboru »Društva sISils poaest-
nikov« Je občni zbor zavzel zelo odločno stališče, osobito glede poročila o 100% povijanju najemnine. Občni zbor je končno Izvolil poslujoči odbor In sicer: L. Vencaj-2i n predsednika, Joa. Bergeča ca podpredsednika, Joa. Lavriea za ta'ni-ka. Karla Podboja za blagajnika. Kot odborniki so bili dale vel eni: Josip S k u 1 j, Pavle J e I o č n 1 k, ga. Gale-tova ta ga. Marija Kovačičeva. Članarina ostene ista Določil se je samo znesek za Intervencija.
— Eksekutivnl komite Unije priredi v petek zvečer, to je 26. t. m. ob pol 20. zvečer v veliki dvorani Meatnega doma javno predavane. Predavalo se bo o naših narodnih in drfavnlh zahtevah in o organizaciji.
— Članom »Gosposvetskega Zvona« naznanjamo, da se vrši občni zbor v petek dne 26. anuara 1923 ob 8. uri zvečer v dvorani Mestnega magistrata. Vzemite seboj članske Izkaznice.
— Vel'kl pustni korzo priredi, kakor običajno vsako leto pevsko društvo »Slavec«, tudi letos na pustno nedeljo, 11 februara 1923 v veliki dvorani hotela »Union«. Pričakujemo polnoitevllne udeležbe!
— Na zborovanja Vrnitve hJfnm na-Jemn'kov, podnižnlca Piti?, se je sprejela tale resolucle: Dne 13. januarja 1923. v Ptuju zborujoči najemniki, podna:emnlkl In brerstanovslct 1.) ugotavljalo, da se stanovanjska bed* v štirih letih po preobratu nI omilila, temveč nasprotno, da postaja čimdalie neznosne ša. Zborovale! so si v
svesti, da se stanovanska beda nt da odpraviti čez neč, vendar bi morala ta doba »adoatovati. da bi se bila vsaj* nekolika omilila. Omilila p* se ne bo % izdatnem naredb. temveč z aidanjem ttanovaajaklk hii. Zaradi tega aahtevajo, da država, ki e prva poklLana priskočiti na pomoč, zida hiše za svoje urade, ki se nahajajo v privatnih stanovanih, kakor tudi za javne nameščence in delavstvo. 2.) Zahteva-o, da se pravomočni odloki, izdani v smislu člena 14. prejšnje st2novan ake uredbe z dne 21. maja 1921 it. 202, s katerim se je zaukaz?.!o zidati denarnim zavodom in in-dustri sklm pod et em h "Se za svoje nameščence, katerih izvršitev .e bila vs'cd na-redjenja ministra za socijalno politiko z dne 23. avrusta 1922, št. 4603/11, obustavljena, takoj izvršijo. 3.) Protestirao proti zakonu o stanovanjih z dne 30. decembra 1921 in k temu izdanega pravilnika, ki e bil sestavlen brez sodelovanja najemnikov, ker določbe Istega ne cdgovar a'o današnjemu času in s katerim se favorizira h"5ne posestnike in izroča najemnike na milost in nemilost hišnim lastnikom. 4.) So proti vsakemu  povišanju  na emnine bodisi
stanovanjem, bodisi obrtnim In trgovskim lokalom, ker bi to zvišanje direktno ali indirektno zadelo, oziroma se prevalilo na konsumenta. Vsled tega bi postal že sedaj obupen položa' vsega duševnega In ročnega delovnega ljudstva nevzdržljlv. 3.) Zahtevajo, da se izda nov stanovan ski zakon, ki bo sestavljen s sodelovanjem kor-poracij društev stanovanjskih naemnlkov. 6.) Zahtevajo, da imajo društva slovanskih najemn:kov pri vseh eblastvih, ko določa** In rešujejo zadeve na'emnikev, sv soodloču oči glas. 7.) Zahtevan, da se kazni, ki se plačajo vsled prekršb stano-
vanjske naredbe uporabljajo  Izključno za zidanje stanovanjskih hiš občine, v katerih ima sedež stanovanjsko oblistvo, ki ,e kazen izreklo.
— Ustanovni obča! zbor »Kluba jugo-slov. svobodomiselnih akad. iz Italre« se t vršil 18. t. m. v areni Nar. doma. Namen kluba je, zbirati pod svojim okriljem svobodomiselne akademike iz našega Primorja, da se medsebojno spoznajo, in jim nuditi priliko, da se pripravijo za podrobno delo med narodom. Posvečal bo tudi svojo skrb gmotnemu stan u članov. Vabljeni sa vsi tovariši Primorci svobodomiselnega prepričanja, da se prijavio kot člani kluba. Na ust. cbč. zboru je bil izvoljen ta-le odbor: Preds. O. Ček, cand. iur., podpred. R. H 1 a v a t y, stud. med. odborniki: M. V e r Č stud. med., A. G r a h o r, stud. med.. A. D a n e u, stud med„ 1. L a s i č, stud. med.
Razne stvari.
• Kako na Pruskem molijo za Hohen-zoHernce. V pruskem dezeinem zboru so soc? alni demokrat e pred kratkim vprašali vlado, ali jI je znano.da po cerkvah pastorji molio za Hohenzollernce molitev nastopne vsebine: »Bos naj razlije veliko milost nad negovim hlapcem, cesar em Vi-Temom, nad prestolonaslednikom in njegovo ženo In nad vso kraljevsko rodbino, zlasti pa nad mladim princem Viljemom, ki naj raste kot ponos Nemčije v modrosti, starosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. Božja milost na zopet počiva nad knezi In svobodnimi mesti Nemci e.« Zastopnik vlade je odgovoril, da je vlada res izvedela za take molitve In storila primerne korake da prenehajo. Tudi konzlstorlj izjavlja« da so take molitve nedopustne.
Darila.
Uprava našega lista je prejela za:
Menzo ruskih akademikov: G. dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, prispeva D 50.
»Dečjl dom«: Namesto venca na krsto blagopckojne gospe Burja poklanja II. b razred realne gimnazije Din 34.
»Jugoslovenfko Matico«: Odvetniška pisarna dr. Kreča po'ilja Din 150 iz neke sedne  poravnave   (Zadeva Vašata).
Akad. društvo »Trialav«: Mesto cvetja na grob Marice Kettejeve daruje fin. nad-svetnik g. M. Spindler Din 100.
Uboso ženo z 9 otroci: G. M. K. daruje Din 10 in g. kapelan Horvat Din 10. Skup-no Din 20- Srčna hvala!_
Glavni urpdnik* RAST O PUSTOSr.FUSEK. Odgovorni urrd":k: _VAUWT1N KOPITAR.
Starejšo izvežbano felagajnJGarko snrejms
RESTAVRACIJA „ZVEZDA"
676
Zanesljiva kentoristinja
v več = etno prakso SE 1$CE za pisarno v sredini mesta. Lastno« ročno pisane ponudbe z navedbo starosti naj se pošljejo pod »Stalna služba« na An. zav. Drago Pc* seljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. S64
GUMENE PETE in GUMENE POTPLAT
ceneje In trajnije so kakor usnsatl Najbolje varstvo protS vlacj I mraza I
Sprejms se učenec £T5£
takoj. — Valentin SLAK, pekar* n«, DrVnil Logatec 31. 858
Kuri
Rinil t« G
DOBRO OHRANJEN
GLASOVIR.
Ponudbe na rnravo ».Slovenskega Na* rotlat   nori »Crla^nvir/F52«.
PRODA SE
dobro ohranjen glasovir.
fbivve V>sno.
Frančiškanska,  ulica  4. II..
875
Proda se vila
a* eno družino, na novo dograjena In a takojšnjim stanovanjem
jr' Ljubljani. -       Pismene ponudbe na
«opr. »SL Nar.« pod 300.000 Din/847«.
Dnonrlim Proti vknjižbi na novo rUollUlIll hišo večji znesek. Po* joj; udobno večje stanovanje z »rtom v hiši, kjersibodi v Slove? MijL «— Pismene dogovore pod »Za« upsa^T?* na upravo »Slov. Naroda«.
Ceno se preda
OMARA ZA OBLEKO. OMA* RA ZA PERILO, NOČNA OMA* RICA, TOALETNA MIZICA — ▼s« staro. — Tabor 3, priti. 862
išče MESTA VZGOJITELJICE ▼ Ljubljani ali najbližji okolici. Poučevala bi rudi klavir. —Naslov sove nprava »Slov. Naroda«. 859
Dobro ideča pekarija
aa prometnem prostoru I § Č E KOMPANJONA s kapita* \om 130.000 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 857
C*io se preda £"j smo.
KlNG*OBLEKA za srednje moč* nega gospoda. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 873
KUPIM
dva lepa kenja za ježo.
Ponudbe pod »Konja/^54« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Računska natakarioa
za malo gostilno v Ljubljani, SE TAKOJ SPREJME. — Naslov po, ve uprava »Slov. Naroda«. 877
IŠČE SE PROSTOR ZA
ključavničarsko delavnico
v sredini mesta ali bližnji okolici. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 846
Nemeblovano sobo
s   posebnim vhodom   v sredini
mesta IŠČE MLAJŠI GOSPOD.
Maslov   pove uprava »Slovenskega
Naroda«. 799
ie
Išoem stanovanj
ZA ENEGA ALI DVA GOSPO* DA. — Naslov pove uprava »Slo? venskega Naroda«.
811
• vv
isce
mltd ge*«pod pri kakem podjetju ali tvrdki za slu«o ali kaj podobnefa. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda« nod »Slutfa'POl«.
Sprejme se hlapec
h. konjem, sposoben rudi za delo v vinski kleti. — Janez ZORMAN. Spodnja SiSk*. Celovška eeata 91. 798
Družba ,f Ilirija" Ljubljana, Kralja Petrra trg 8        TeLf. 202
Prodaja Bulnvlii rin
na debelo in drobno,
stava na dom.
* i
žaganje drv
do-
10144
rn^a? i^d MESTA na kako manjšo orožniško postajo. — Po* nudbe pod »Delavnost/855« na upra« vo »Slovenskega Naroda«.
Išoe se soba
v sredini mesta z eno aH dvema
posteljama pri boljši obitelji. Ponudbe na upravo »Slovenskega Na* roda pod »Boljša obitelj/821«.
dHJZBi n?SlJjB IŠČE izurjena ŠIVILJA. Gre le izven Ljubljane. Ponudbe pod »Hišnia/830« na upravo »Slovenskega Naroda*.
Izkušen oskrbnik
v nol^edclsrvij, gozdarstvu in fivlno* reji ŽELI MESTA kot tak pri kakS* nem veleposestvu ali večji graščini. Dopisi se prosijo na: »J. R. 2000«, poštno ležeče Celje. 814
Vrtnar
Izurjena natakarica,
obenem šivilja, IŠČE SLUŽBE v gostilni ali kavarni. — Dopisi na naslov: Glavna pošta Ljubljana, po* ste restante St. 999. A B. 865
Kontoristinja-
kores^ondenticja,
19 let &**ra. t v-*!-tnn nraks^ v Tele* trfovini, I5ČE SLUŽBE. — Gre tudi kot blagajničarka, ev. v kako tovar* no. — Ponudbe pod »Takoj«, poštno letače Hrastnik ob Savi._850
lili fin flnlrln razumno, čedno niaOO UBKie, in zdravo, IŠČE 5LU2BE> kjer bi se priučilo ku* banja in gospodinjstva, najraje T Ljubljani. Nastopi lahko s 15. februarjem. — Nailov: Glavna po* t*a Ljubljana, poste restante št. 333.
KUPI SE ^
zelo dobro ohr^njsn klavir
(Stutzfliigel) SAMO prvovrstnea (Stutiflugel) SAMO PRVOVRSTNE ZNAMKE. — Ponudbe z navedbo c.tt»t pod »Prvovrsten/848« na upravo »Slovenskega Nahoda«.
Elektrotehnik, hanične delav*
niče, ia/i premeni t i mesfo s 1. III. Reflektira samo na elektrotehnici-no stroko ali tehnično pisarno. Ponudbo t navedbo plače pod »R. M. S4P« m* upravo »Slov. Naroda*.
ABSOLVENT
višje strojne šole
s nekoliko prakse, IŠČE SLUŽBE. Ponudbe pod »Absolvent/851« na upravo »Slovenskega Naroda«. 851
Glascvirjs in pianine
KUPUJEM. — Ponudbe s ornač*
bo cene, firme in dolgosti na M. ČOP, Zagreb, Mrazovićeva ulica br. 12. IIL kat. 871
Trgovski pomočnik,
23 let star, vojaSčine prost, izvež* ban v manufakturni, modni in športni trgovini, ŽELI PREME* NITI DOSEDANJO SLUŽBO v
Ljubljani; gre tudi na deželo. Ponudbe  na  upravo »Slov. Naroda« pod »Pomočnik 22/869«.
Seno, slama.
Vsi, ki to se interesirali ic Slovenije za seno in slamo pri Jan STUDEN* TU. Staro Petrovo selo (Slav©nij«\ dobe lahko v*ako količino nri špedi* terju Josipu TURKU, Ljubljana, Vi* dovdanska cesta 3. 868
Visoko odškodnino dobi oni,
kateri Z.4 MEN J A tvoje ST ANO s VANJE, ležeče v mettu, obstoječe tz najmanj 3 »ob in Vach pritiklin, a električno rax»vetljavo, vodo v eta* rovanju, parketiran; e mojim, leže* čim v četrtem nadstropji skoraj nove hiše v eni glavnih ulic v sredini mesta, obstoječim iz 2 sob, predsobe, kuhi* nje, kleti in podstrešja. Električna luč in veda v ttsncvanju. I^rrcfc za? mene stanovanje, ker je družinski ud bolan na srcu. — Jsiotako dobi vito* ko odškodnina rnni, kateri mi tako stanovanja PRESKRBI v stari ali na* vi hiši. Višina stanarina postranska s*ver~ — Le resari Feflektanti maj sta* vijo ponudbe na upravo »Slov. Naro* da« pod »Visoka odškodnina/845«.
DOBI MPBLOVANO STANOVA? NJE ZASTONJ, ako bi upravljal vrt; ic lahko drvffie zaposlen. — Istotam
MOTTLJE CENO NAPRODAJ. — Streliska ulica 33._800
Sijenu i slamu,
zobenu kao i pšeničnu, nudja na vagone postavno  stanica Zagreb A. MATIJEVIČ, odpremnik, Zagreb, DraSkovičeva 9. 683
Išče se pridno dekle
13. vsa kuhinjska dela proti dobri plači in preskrbi v hiši. — Prednost JTiajo one, ki rr-i'n -^sai doloma ku* bati. _ Josip BERGxMAN. Ljubljana. Pol lanska cesta 85 813
lice se rfroMnlk (-ica),
rrrmosfojna moč, s primernim kapits* l~rm zn novo vpeljano trpovino na de: želi, kjer se bo tudi odnrta trgovina z lesom. — Doti"na oseba mora biti zanesljiva, ker bo cvent. samostojno vodila trgovino. — Tudi prodaja trgo* vine ni izključena. — Ponudbe je po* s^ati na upravo »ST^v. Naroda« pod »Primeren kaoital,'S15«
UUVa
433
Trpvska hiša,
dvonadstropna, v sredini Ljubi j a* ne na prometni točki, SE PRO* DA. — Dobro vpeljani trgovski lokal, skladišča, kleti in hlev te=> kom dveh mesecev razpoložljivi. Ponudbe pod »LTgodna cena« na An. zavod Drago Bcscljak, Ljubljana. Sodna ulica 5. 827
fea&or Jopica, zlm&o perilo, nogavic, ro&avlco v veliki Izbiri pii
A. S2nkov2c D3SL K. Soss
LJUBLJANA, Zgestnl trg 19.
Vm n pRfleta i\m:i in (nun
nMm ? fiUU iztiri. t% razlita
platno in liti n taittilki. sedlane i. 1.1 gorela tiitta
H. £2 L. 0aiUllBlTl!D H:shii trg 10
Redk* prilika za kolesarje!
Oglejte si veliko zalogo ravno došlih
za moške In ženske. — N^JboljSa angleška znamka.   Nc zamudite ugodnega  nakup*,   dokler  traja  zaloga. — Konkurenčne cena!
Za obilen poset vabi tvrđka
Jos. leioum- čuden
L!nb2;ana9 Mestni trg 13.
Ksapl se večja množine
1 m dolge, luplj'ene, franko vagon.   Najvišje ponudbe
z dostavnim   trminora  na  g. FEANJO
Poljčane.
874
stalno v zalogi pri
El-Peirič, Llnblfana,
Don^f8!sft cesta 33. Tel* 366. Skladiftče v,Ba!haolf.
Proda se D. K. V. motor
v prav dobrem stanju, montiran na močnem biciklju s fedriranimi prednjimi vilicami (Vordergabel). Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Motor/806«.
Enonadstrcpna hiša
r devetimi stan~ranj! na Selu SE PRODA; istotam se prodajo bu*-
kova drva. — Vpraša se: Marija Cerk, Vodmatska ulica 4 a (Novi Vodmat). 756
Namočena petevka
SE DOBI VSAK PETEK PRI
FR« KHAM, LjuVjana nasproti hotela »Union«.
634
Sprejme se
DOBRO IZURJENA ŠIVILJA % večletno prakso za francosko de«
lo; samo prvovrstna moč. Modni  salom  A NT. MICHALICEK, Lingarjcva ulica 2. 810
Slovenska stenotifiistinja,
vešča nemškega in deloma itali* janskega jezika, s trgovsko pi< sarniško in odvetniško prakso, simpatična, se priporoča kot pomožna uradnica radi rodbinskih razmer za delno dopoldansko in popoldansko službo. Nujno delo opravlja tudi preko ur. — Višina plače postranska stvar. — Vpraša? nja pod »Spretna in točna/767« na upravo »Slovenskega Naroda«.
lili? V PTOJii
priporoča cenjen'm gostilničarjem in vinskim trgovcem svojo veliko zalogo prvo-vistnih baloških In ljutomerskih vin lastnega pridelka leta 1921 In 1922 v
sodih in buteljkah.
Cene In kakovost vin brez konkurence.
Glavno zastopstvo in za'oga za Ljubljano M. RAVTAR, LJUBLJANA, Jurčičev trg 3.
vesten in po$tan, poznavajoč Ljubljano. Penzijonistl niso izključeni« Položiti je treba kavcijo.
Ponudbe pod „Inkasant" na upr. Slov. Naroda.
KDO hoče vstopiti v dobro vpeljano trgovino  v  večjem  mestu Slovenije
kot tihi družabnik?
Reflektira a« le ne revne ponudbe z imenom in s kapitalom od 200 tisoč dinarjev naprej. — Ponudbe pad »Sifurva be Jecn«at/867c m« uprt. ve »Slovenskega Naroda«.
DVA K
(K0RESP0N3ENTINJ!)
sprejme večja moderna industrijska institucija proti skrajno ugodnim prejemkom t stalno in za življenje zajamčemo službo.
Zahteva se, da prosilka (prosilki) popolnoma obvladata slovenski jezik, da sta resnega in odločnega značaja ter izurjena strojepiska in stenografa kakor tudi točna v ostalem administrativnem poslovanju.
Začetniki in osebe neodločnega značaja ali raztresenih misli so izključene.
V pošte? prihajajo samo oni kompetenti, ki zmorejo sluibo nastopiti takoj ali pa vsaj v prvi polovici februarja.
Lastnoročno pisane prošnje, opremljene s prepisi šo>skib in s?u?b?nih izpričeval ia s cirriculum vitae 90 vposlati upravništvu SLOVENSKEGA NARODA v nadaljno poslovanje s pripombo na ovitku: „k poslovni štev. 2111/Rj23 870".
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.
_