76. števflka.
I UitlliH, f trnk, S. iprila 1915.
X£V!II. lelo.

.Slovenski Narod" velja w Lfnbliul
ni <3om   dostavljen:
ćelo leto napre]   .   .   .   .    K 24 —
pol leta        „       .   •   .   •    . 12'—
žetrt leta     „       •   ♦   •   .    p    6 —
ca mesec    m       *   •  •   •   «   2'—
v upravništvu prejeman: ćelo teto naprej   .   m   •   .   K 22*—• pol leta       m      •   •   •   .    . 11'— ćetrt leta      m      •   •   •   •    .   5*50 na mesec    m       •   •   •   •    «    1*90
Dopfsi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CrednUtvoi BaaUova ollca *L 5 (v pritlicju levo.) telefon ŠL 34.
Iifcala vsak daa svtćer IitimUI aed«l|« ta praulke.
Inserati veljajo:  peterostoptii petit vrsta zi enkr«n  po  16 vin., za dvakrat
p* 14 vin., za trikrat ali  večk.at   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
UptavniStvu naj te pošiljko naročninc, reklamacije, inserati Ltd, to je administrativne stvari
—^——   Poumeina itevilfca velfa 10 vinar Je v.   _^—.«
tsT4 pismena narobila  brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tiskara«" telefon st 85.
.Slovenski Narod* TClfa po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto skupaj naprej      .    K -3-—
pol leta        „                 .   .    . 13 —
Četrt leta     m         „     .   #     .    6,50
na mesec     m         »      »   •     •    230
za NcmčljO!
ceJo leto naprej          .    .    .    K 30*-
za Ameriko in vse druge  dežele:
ćelo leto naprej    .    .    .    .    K 35,-
Vpra'an-ern j?lede fn^tratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zr^mka. Cpravnlttvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica ŠL 5, telefon ŠL 85,
Svetovna vojna.
Hude borbe v Karpatih. — Naše ćete so v Karpatih in v Bukovini ujele 3420 mož- — Za Nemce uspešni boji v Flandriji in v Ar-gonih. — Odbiti ruski napadi pri Avguslown ■' ■#■     in Mariampolu.
BOJI OS LABOKCZI.  —  PRI   ZA-
LESZCZYKIH    SO     NAŠE     ĆETE
VJELE 1400 RUSOV.
Dunai, 5. aprila. (Kor. urad.) Vradno razglašajo, dne 5. aprila:
V Karpatih se vrše v dolini reke L^bcrcze in v ofcoiestranskih so5ed-njih odsekih nadaijni boji.
Na vseh ostalih frontah niesto-tna artiljerijska borba, sicer mir.
Pri Lščiju Biskup ju vzhodno od Zaleszczykov so inečnejše sovražne 5iie skušale pridobiti tla na južnem fcregu reke Dnjestra. Po večurnem bo;u smo Uli odbili, vjeli 1400 raož ter vplenili 7 strojnih pušk.
Namestnik    načelnika     generainega štaba pl. li 6 f c r, fml.
»            «
NAŠE   ČETE SO V KARPATIH   3. APRILA VJELE 2020 RUSOV.
Dunaj, 4. aprila. (Kor. urad.) Uradno razglašajo, dne 4. aprila opol-d*?e: V Karpatih trajajo boji na visi-r?ah na ofceh straneh reke Lahorcze. Na vzhodnih vzporednih višinah vče-raj izvršeni protinaoad ?e potisnil doslej srdito napadajočega sovražni-ka iz več pozicij. Vzhodno od Wira-we smo odbili močan ruski napad. V j ten včerajšnjih bojih smo vjeli 2020 \ Rusov. Severno od prelaza Uzsok je peložaj neizpremenjen. Ponoven ruski napad se je ponesrečil po krat-kem boju. Na vseh ostalih frontah no-benlh posebnih dogodkov.
Namestnik   načelnika   generainega štaba pl. Hofer, fml.
HOJI   O3   LA3ORCZI IN PRI WI-
RAWI. — ODBITI RUSKI NAPADI
PR!   UZSOKU.
Dsinaf, 3. aprila. fk>r. urad.) Uradio raz^.ašaio, dne 3. aprila opoldne:
Na fronti v T/hndnših Beskk^h se vrše boji otf včerai 53mo v gore-nii dolini Laborcze ;?i na visina*: južno cd WIrawe. Na novo vpo-abl»tena ruska oiačenia «c nar rTrisHila, da 5no nekcHko »jniakn?!! t?a obeh straneh Cfsne in Berechy G«*n3 <e bo-reče eksoo^ira^e čete. Napade na naše pozicije severno od prelaza Uzsck smo krvav-- odbili. Irm^d reskih čet, kl «o «^ ralzadnie jiahaja-\q pred Prze?ny5]orfi, srao sedti vsc diviziji knnstatirsH na ksrjratski fronti. Vr jugovzhodni GaHciji samo art!?ier?«kT ?:c]!. Frcd tisšir?ii rnzkri-jami med Prutom In Dniestrom vlada po uspešnih boiin dne 1. aprila irir.
N&mestnik nacel-iika 2^«erainega štaba pl. MoJsr, Iml
9                          *
rk
ODBIT RUSKI NAPAD NA MARI-AMPOL.
Berolin, .5. aprila. (Kor. rracD Porocilo >Vo!ffove7a urada: Veliki glavni stan. ćne 5. aprila.
Vzhodno bojišče:
Rufi narsd na Mariarnpa! smo odcili s težkimi izgufcam: za sovraž-nika.
Sicer se ni na ce'i fronti ničesar prigodilo.
Vrhovno arraadno vodstvo.
NEMŠKI KOMUNIKE S POLJSKE-GA BOJIŠCA.
Berdln, 4. apriia. (Kor. urad.) Wc!?fov urad iavlja: Veliki glavni stan, dne 4. apriia.
Vzhodno  bojiš čc:
Ru*?ie napade v okolici Augusto-va 3rr»o zavrni!!.
Vrhovno annadno vodstvo.
*
SODOTN'O   NFM$xO   POROCfLO S POLJSKf GA BOJIŠCA.
Berolin, 3. aprila. (K<"-r. urad.) Pnroč?lo WoiffGveg& irrsda. Veliki Cfavn? ?tan, dne 3. aprila.
Vihodno   bojiš č e: Na vzlif*tin1 fronti fe ni prigodilo nićesar ni^iven-jga.
Vrfroviis a/fnschio vodstvo.
Rusko uradno poročHo
z ćnt 31. marca nr^vi:
Vrhodno od Njernena se boji na-Lraliuiejo. V okolici Krasnopola vz-hodro od ^nvalkov so n?se čete vče-raj nad2ijeva!e aspešno n^nz^vo.
V  Karpatih traja naša ofenziva. Vieli    smo   rnringo    sovražnikov   in vpleniii .5 strojnih pušk.
Komunike cd 2. aprila zarrjuje: Na. froiiti Zapadno c:i    Njcmeria
smo izhoiev2!i 31. t. m. va;:cn uspeh
nad Nemci.
V    okolici    Krafne    7arjdno   od Simna se je priče! sovr«tži;k    vsled Ijutega pritiska nar-ih čet naglo umi-kati.
V  Karpaiih smo vzeli v   okolici \olanicio\-e in Lutoviske   več    silno urr;>nih avstriiskih    pezicij,   navzlie Ijutemu avstrijskemu ognju in    viso-kemu snegu.
V  smeri Khotin sn;o ?e uspesno bo'-cvs!i proti rekaterim avstrijskim bataljonom. ki so biii zavzeli utrjene pozicije proti kraiema    Sziio\vey   in Nainsv.
*
BOJI V KARPAT'tf.
Sobom: uradri komunike prina-ša rr>rnčilo, iz katerejra se da po-sneii, ća so se vršili še v petek boji južno od Laborcrewa in Virave, južno cd Pukle. Ti ruski napadi so v zvezi 7 ofenzivo na fronti  Lupkow-
Uzsok. Naše čete, ki so se bojevale na obeh straneh crte Cisna - Bere-chy. ^,0 se umaknile nekoliko v smeri proti Karpatom, ker so bile preveč eksponirane ruskim napadom.
Fronta, na kateri se je to zgodilo, je sezala med ruske čete in bi se bila rncpla držati samo, če bi bile naše čete tuđi na desni in levj napredovale. Ker to očividno ni bilo mogete brez veeiih izgub in ker so postavili Rusi vse Šriri divizije izpred Prze-mvsia v Ka^pate med Lupkow in l'zsok. ie bila ta operativna poteza potrebna, da so se prihranile temu deiu naše ironte prevelike izgube. Operativna je bila ta poteza, nikakor pa ne strate^ična, ker se s tem položaj naših čet ni niti pcslabšal. niti zbrljša1. Knncno bi lahko rekli, da se je položaj naših čet nekoliko zbolj-šal, ker je cdpadla možnost večiih izsruh in ker se je fronta v tem delu izravnala, toda odijozr.o je. govoriti ob takih prilikih o zboljšanju položaja. Pa se pa položaj naših čet ni po-slabsal. za to nam je dokaz, da so bili vsi ruski napadi na ostali fronti v Karpatih krvavo odbiti. Tuđi je prodiranje na tej točki izgubilo ves pcmen, odka rje padel Przemysl.
BOJI   V   BIKOVIM.
->kz, -Est« peroća \z Crno\ic^: Na skrajnem desnem krilu našega gaiiškcga bo.Ii5ča. to je v kotu Bukovine. Rusije in Romurske. se vrše že več dni vedno silneiši krvavi boji. Ti boii so se na ohsejru vedno bolj razširili. ker sovražnik dan na dan bolj ojačuje svojo fronto. Kakor silno pa tuđi napada sovražnik, ni se mu posrećilo odločit: se vzhodno od Za-Icszczvkov na crti do ruske meje in na severnem bregu Dnjestra. Tu se obraća sovražna ofenzivna crta proti jugu ter šega pred naše pozicije v okolici Bojana. Vsi napadi in nasko-ki sovražnika so bili pod najtežjimi izerubami zn njega odbiti tako. da po riascrn prodiranju iz Črnovic nismo izgubili niti koraka tal.
* BOJI  OB   DNJESTRU.
Poročnik pri poljskih Iegijonar-jih dr. Merwia poroča: Po zavzetju mesta Sniatvn je šio proti crti ob Dnjcstru. Ena kolona je dobila ukaz
prodirati preko crto Horodenka-Owozdziec, druga na crti Kolomea-Gcrnv Tvn-Tlumacz. Crta določena za obrambo, je bila kakih 100 km dolga. Naše Ie\o krilo, ki je imelo braniti odsek od Bistrice, do Dolhe, je napadlo sovražnika izpred Jezu-pola. Ruski ogenj je moral utihniti, en ruski polkovnik je bil ubit. en stotnik ranjen. Glasom izpDvedi \ jetnikov je imela vsnka ruska stot-niia samo mrtvih nad 20 mož. Mnogi vjetniki so bili obrroženi <aino z Berdanovimi puškami, ki jih je treba po vsakem strelu znova pnlniti. Pn zavzetju Jezupola bi bili morali legi-jonaši prodreti do železniškega mostu čez Pnjester. kar je nepričakova-no prispel neki ruski oklopni vlak. tako. da so se naši v redu umakniii iz obm ;čia oklopnega vlaka. Isto-časno z akcijo levega krila sta prodrla dva bataliona z artiljerijo in strejnimi puškami v smeri na Tlu-macz, vzhodno od Stanislavova. Prišla sta skozi kraie Oleszo\v in Bra-tyszo\v ter dospela končno do moćno utrienega mesteca Niznio\va. Med tem ko so bile naše čete že v mestu. so Rusi še zažgali veliki most čez Dnjester. Ker je bila s tem naša akcija pri .lezupoiu in Niznio\vu končana, je prišlo povelje, znrati v Jezier-zanih vse bataljone in od tod izvršiti sunek proti sovražnikom. V Jezici*-zunih je divjal boj; toda ves tiapor sovražnika je bil zaman. Naše čete, ki so že pričele z ofenzivo, nišo popustile in se nišo dale ustaviti niti od najhujšega sovražnega ognja. Prodrle so iz vaši in vzele še ;sti večer Tlumacz. Vsled situacije je bilo po-tem potrebno klin med ruskimi četa-mi nekoliko potegniti nazaj, tako da so prišle naše čete na Lvsogoro, visino med Bortniki in Korolo\vko. S pomočjo naše artiljerije so mogle naše kolone ta kraj zasesti.
BOJI   OB  ĐZURI.
Vojni poročevalec »Secola. poroča svojemu listu o pozicijskih bo-jih ob Bzuri in Ravki. Ormenje to-pov traia brez prenehanja. Skoro polovica prebivalstva je zapustila mesto Grodzisk, ki ie štelo pred vojno 6000 prebivalcev. Mesto je danes podobno velikemu vojaškemu tabo-rišču. Ob Ravki in Bzuri se vrše boji.
LISTEK.
flmepihanlia.
Prancoski   spisal   Pierre  d c C o u -levain.
(Dalje.)
Drugi  del. I.
Grad 5aint - Michel. ležeč na pol pota od griča. ki obvladuje Juan-ski zaliv, je zgradil neki Anglež v slogu opati], kakor jih pogosto sre-čaš v Angliji. Zakonca de Froissy sta ga kupila, da preživita, kakor sta se izražala. tam svoja stara leta in v tem rajskem kotičku je bilo zares do-volj solnca, azurnega ozadja in naravne lepote. da si mogel uživati ca-rovite solnčne zahode in žareče ju-tranje zarje.
Novoporocencema je bil tuka} I odprt grad z vsemi udobnostmi raz-košne?-a življenja. Okoli 'n okoli z vonjem prenasičen zrak. cvetlice, prekrasne livade, nad njimi modro nebo, na obzorju sinje morje. narav-no5t čarobna ^pokrajina. V Canneski luki sta našla zasidrano jahto, ki je čakala niihovega povelja, da ju po-pclje po morju, kakor jih je poleti vozila ob bregovih Normandije in Bretagne. Posadka, ki je zaročenca ohranila v prijaznem spominu, ju je
sprejela kakor kraljevsko dvojico in pozdravila z vzkliki in cvetlicami.
Prišla sta v Cannes ravno, ko je prenehala dališa deževna doba; mesec november je bil izredno lep in gorak, tako da sta mogla na vse strani delati dolge izprehodc pa tuđi izlete na jahti Sans - Souci. An-nie je vsak dan odkrila kaj novega in kar ni prišla iz navdušenia. Bila je vsa srečna. da kotično spozna ta del južne Francije. katerega so posetile vse njene prijateljice in v žarkih njene mlade Ijubezni se ji je prikazal še mnogo lepši kakor katerikoli iz-med njih.
T,Plašč^ ubožnosti. ki je težil Jacquesa kakor x,svinčeni plašč« E)antejeye pogubljence, je za vedno zdrknil z njegovih ramen in čutil se je mlađega in ognjevitega kakor z dvajsetimi leti. Imel je Ie še eno samo željo, priti zopet v posest Blo-naya in Bontemps je utrjeval to njegovo upanje.
2e v prvih urah zakonske intimnosti je Jacques spoznal. kako tuja mu je Annie. Bila je to Eva v prozi, priprosto - nara\-no bitje novega sveta, tako različna od zagonetne in nerazrešJjive Eve starega sveta, kakor moreta Ie biti dve bitji iste vrste. V njenem objemu je imel občutek, kakor da ugrizne v lep, zdrav, še ne prav dozorel sad. ki pa navzlie svojemu ostrernu okusu ugaja. Ta žena kratkih poljubov, prozornih oči in svežih rok. mu ni mogla nuditi opoi-
nosti, kakršno je poznal. odkrila mu je sladkost naravne in neprisiljene Ijtibezni.
Annie je preso^ala zakon s priprostim, odkritim veseljem, s prozo, ki je Jacque*a poeosto spravila iz ra\Tiotežia. Nieni izrazi so bili tako značilni in za Francoza tako tuji, da se iim je Jacaues na tihem ^mejal, obžalujoč, da jih radi delikatnosti ne more ponoviti svojim prijateljem.
Jacques ie svojo ženo trdno dr-žal v rokah in jo skrbno proučeval. Oblačil se je običajno v sobi poleg Anninega boudoirja. Pri prislonjenih vratih je pogosto poslušal njene pogovore in prepire s Katarine Neizre-čeno so ga zabavali in mu končno odkrili njen značaj. Marki ie z zado-sčenjem opažal, da se je Katarina ž njim sprijaznila. neprijetno bi mu bilo, imeti y svojem obližju sovražno žensko. Sicer pa ni bilo lahko, pridobiti si naklonjenost Irke. Toda Ja-cques je znal govoriti s starimi slu-žabniki in zanjo je vedno imel še kako posebno prijazno besedo.
Zakon je mlado Amerikanko očividno spremenil. Njeno lice je postalo milejše in mani otroško. V njenem vedenju ni bilo opažati več toliko samostojnosti in osornosti. Ne-kega dne je pisala svoji sestrični: »Jacques trdi, da imam čisto druga-čen obraz; radovedna sem, kai po-rečeš ti.« Pristavila je še: »Ce je res, da nas sreča dela Iepše, tedaj moram biti prav lepa.«
Annie je bila zares srečna, mor-da ne popolncma, gotovo pa iz vse-ga srca. Pokaj težko se je privadila svojemu možu — Francozu. Vedno je čutila, da je nekoliko od nje odda-lien, njegova občmJjivost in nervoz-nost sta jo skrbeli. Če se je zatopil v svoje običajne sanjarije ga je začuđeno motriia. Nikdar še ni videla sanjariti moža.
Evropejci veljajo v Ameriki za prave grešnike. Annie je ugibala, dali se je njen mož pred zakonom mnogo zabaval (if he had been wicked) in če je imel mnogo Ijubic. Strašno rada bi ga bila o tem izprašala, a nikdar ni imela dovolj poguma. Bila je pa tuđi zelo ponosna, da je žena markija d* Anguilhon. Navzlie svoji razumnosti je čutila. da jo naslov povišuje. Pogled na opravo, okraše-no s krono, jo je razveseljeval. Spr-va se je svoje nečimernosti sramo-vala, pozneje si je mirno rekla, da mora Ijubezen do takih stvari biti pač vkoreninjena v človeški naravi in slednjič sama ni bila nikaka boginja.
Grof in grofica de Froissy sta prišla prve dni decembra in prosila novoporočenca, naj ostaneta vsaj še teden dni. Grof je imel zelo rad svojo nećakinjo in se je posebno veselil, če jo je mogel spraviti do besede. Neizrečeno ga je zabavalo njeno za-ničevanje vseh ljudi in narodov, ki ne drže koraka z napredkom, njeno Dremišijeno načelo, da naj se vsak
zabava kolikor Ie more. Nekega dne je rekel o njej: »Annie je zares nai-lepša proza, ki jo moreš brati. Pri sebi pa je pristavili »Če se Jacques, ta žival, Ie zadovolji ž njo.«
Petnajstega decembra sta se marki in markiza d% Anguilhon na jahti Sains - Souci odpeljala v Ne-apelj, nesoč s seboj spomine, ki so imeli krasiti ćelo njuno življenje.
II.
Gospa Villars in Klara sta mesec november preživele v Touraini pri Keradieujevih, potem sta se od-pravili v Rim, kamor je imel priti tuđi George Ottis.
Ko sta marki in markiza d* Anguilhon došla v Neapelj. je bil Vezuv pokrit s snegom in deževalo je neprestano. Mrazilo ju je povsod in ker ništa hotela zaman čakati solnca. sta sklenila, odpotovati v Rim, kjer sta si obetala več udobnosti in zabave. Annie je takoj brzojavila svoji materi, naj najame zanjo stanovanje v hotelu Evropa, kjer se je tuđi sama nastanila. Novoporočenca so priča-kovali z lahko umljivo nepotrpežlji-vostjo. Prišedša v hotel, sta našla salon poln cvetlic, sijajno razsvet-Ijen in prijetno razgret. Jacques, ka-terega je ta skrbnost garrila, je na-stopal posebno prijazno.
Klara, ki je komaj čakala, da se na samem snide s svojo sestrično, jo je zares takoj odpeljala pod pre-tvezo, da ji pokaže svojo sobo. Neka Ijubka sramežljivost je ovirala An-
Stran 2.
.MAJV!lN:>Kl  NAKULT,  duc 6.   aprila   I!*l5.
76  stev.
Artiljerija je razbila nad 60 hiš. Po-nekod sta obe reki polni ubitih voia-kov. Za nekatere strelske jarke so se vršili večkrat ljuti boji, ponekod so nemški strelski jarki komaj 50 ko-rakov oddaljeni od ruskih. Pri Bo lirrovu so Nemci enkrat navidezno zbežali. Rusi, ki so jim sledili, pa so prišli nad mine, ki so vrgle v zrak en cei polk.
m                       •
Epidemija v Rusiji.
■ Rječ* poroča iz Charkova: Tu vjac-a epidemija koz, Izvedlo se je prisilno cepljenie vseh    prebivafeev.
Tuđi v Moskvi se širila epide-mične bolezni. Samo en teden je bilo beležiti 1193 sluča'ev pegas^ega le-*arta, legarja, skrobuta in grize.
Skrito žito v Rusiji.
*Rječ« pravi haje. da je ruski tninister netraniih zadev naročil gu-bernatorjem, da moraio energično nastojati, da bo prebivalstvo proda-jalo skrite zaloge žita. Da se arrna-da preskrbi z živili. je treba registrirati vse zaloere *ita. Če bo treba, bo vlada žito rekvirirala.
-Je.
DRIE    GRACITTEN   V    NEMŠK1H ROKAH. — BOJI V ARGONIH.
BeroHn, 5. aprila. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada: Veliki Slavni stan, dne 5. aprila.
Zapadno bojišče:
Belgije! so skušali pritegniti oja-čenja v vas Drie Grachten, ki se na-ha.fa ražen nekaterih hiš na severnem robu od 3. aprila sem v naši posesti. Joda nas artiljerijski ogenj uh |e prepodil.
Takisto Je preprečila naša artiljerija franeoske napadafne poskuse v Argonskem lesu.
Močan sovražni napad na visinske pozicije zapadno od Bourenillesa (južno od Varrennesa) se je razbit tik pred našim! zaorekami.
Francoski pehotni navaii zapadno od Pout a Moussona nišo imeli nobenega uspena. Pač pa ie nara več razstrelb z minami doneslo pri-dobitve na ozemlju v gozdu Le Pretre.
Vrhovno armadno vodstvo. *             *
NEDEUSKI   KOMUNIKE S FRAN-COSKEGA BOJIŠČA.
Berolin, 4. aprila. (Kor. urad.) Wolffov urad javila: Veliki glavni stan, dne 4. aprila.
Zapadno  bojišče:
Ob Ysarsketn kanalu južno od D!xmu!dena so zasedle naše čete vas Drie^rachten na zapadnem bregu, ki so jo imeli v posesti Befgijci. V gozdu Le Pretre smo odbili već franeoskih navalov.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOBOTNO   NEMŠKO   POROClLO Z ZAPADNEGA BOJlSCA.
Berolin, 3. aprila. (Kor. urad.) Poročilo VVolffovega urada* Veliki glavni stan, dne 3. aprila.
Zapadno bojišče:
Poskus Be!gi|cev, da bi zopet osvoji!! pristavo Klosterchoch, ki smo fini jo odvzeli dng 31. marca, se ie ponesrečil. Francoski naval v gozdu Le Pretre se je izjalovi!. Francoski   napad   na   visino pri Nieder«
rrie, da odloži svoj gosti paičolan. Gospodična May pa ga Je takoj odstranila.
—  Oglejmo si, je dejala, to veliko spremembo, o kateri govoriš. Res je, spremenila si  se!
—  V dobri ali slabi smeri?
—  Ne vem . . . Tvoje oči ?o več-je in postaraia si se ...
—  Postaraia! je vzkliknila Annie prestrašena in hitela pred zrcalo.
—  O, nočem s tem reci, da so se ti na obrazu pokazale gube, je odgovorila Klara smeje, a ^Iej . . .
Ovila je svoje roke okoli vratu sestrične in približala svoj obraz njenemu.
—  Mari ne izgledam mlajša od tebe?
—   Priznam,
— Portala si žena . . . in se mar-kizs povrhu!   To je več kakor   potrebno, da se postaraš.
Nato se ji je urno izvila iz Tok, se postavila naravnost pred njo in rekla *
— Sedaj pa resnico. Obljubile sva si, da jo druga drugi poveva. Ali je zakon prijeten ali neprijeten?
Annie je zardela in pogledala v stran.
—  To zavisi povsem od moža, je odgovorila, da zakrije svojo za-drego.
—  MisMa sem si, je dela Klara z največio resnobo.
—  Kako gre Georgesu? je vpra-šala mlada žena,  hoteča  preiti  na drug razgovor.
(Dalje prlhodaji&l
a^pachu in južno od tod, zapadno od Miihlhausaa, smo odbili
Vrhovno armadno vodstvo. •      .      •
Poročilo fmico$kega gcneralnega Štaba.
Iz Pariza poroeajo *M. N. Nachrichten z dne 3. aprila:
Komunike z Z. oprala ob 3. pop. se glasi: »Včerajšnjemu poročilu ni-mamo ničesar važnega dostaviti. — Južno od Peronne pri Dompierre smo razstrelili z minami več sovraž-nih srrelskih jarkov. V Argonih pri Bagatellu smo takoj ustavili nemški profmapad. Francoski in belgijski letalci so vrgli kakih 30 bomb na le-tališče pri lianozaomu. •
Komunike z dne 2. aprila ob 11. ponoći se glasi:
Ničesar važnega nimamo poro-čati s fronte. Zjutraj smo vzhodno od Soissonsa sestrelili na tJa v našo boj-no crto neki francoski zrakoplov. To je tretji tekom 24 ur. Zračno brodov-je vrglo 33 bcmb na barake in zgrad-be na kolodvoru pri Vigneullesu en VVoevre. Većina bomb je pad'a sredi v cilj. Naša letala je sovražnik ljuto obstrelieval iz največje blizine. Toda zadel ni nobenega letalca, vsa letala so se brez vsake nezgode vrnila v naše pozicije.
S FRANCOSKEGA BOJFŠČA.
-Ccrriere del!a sera^ poroča iz Londona: Oberst Repington se v več člankih bavi z vprašanjem, kake operacije nameravajo Nemci v krat-kem izvesti. Repington je rrnenja, da bodo prešli Nemci na zahodnjem bo-jišču v kratkem v ofenzivo. Dejstvo. da imajo Angleži gotove pokrajine zasedene, bo Nemce prisililo, tu na-stopitL Repington pravi, da Angleži upajo, da so za tak nemški naskok zadostno pripravljeni in da imajo angleške čete za fronto več kilome-trov daleč pripravljene okope. ker ni izključeno. da se posreći nemški su-nek z namenom, Angleže potisniti proti obali, med Oiso in Arrascm v smeri na Amiens. Nemci gotovo nišo opustili namena, zasesti Calais. in če dospo enkrat tja, imajo gotovo mnogo bolj nevarno in bolj važno oporišče za svoje operacije, kako sta Zeebriigge ali Ostende. Repington je mnenja, da se bliža v bojih na kop-nem na zahodu odločitev, kar je tem bolj nevarno. ker bodo zbrali Nemci za to odločitev vse za orožje sposobne može, da jim zmaga ne more u i ti.
Iz Remiremcnta poročajo, da je metal neki nerrrski *golob* v nedeiio dne 2^. marca bembe na Oerardmer.
»TemDS« pcrrča, da so pripluli dne 2. aprila nemški letalci nad Mer-ville in vrgli 12 bomb, ki pa so napravile škodo le na materijalu. Tuđi na Estaires so vrgli Nemci 4 bombe. Francoski letalci so zasledovali Nemce. >'Temps^ poroča nadalje, da je neko nemško letalo v četrtek vrg-lo 4 bombe na Bethune. Bombe so napravile mnngo Škode.
General Maunonry. ki ie bil v fronti ranjen, se od takrat ni več za-vedel. Njegov položaj je zelo resen. Na njegovo mesto je prišel general Dubois, bivši vodia oddelka za ko-njenico v voinem ministrstvu.
^Journal de Oeneve^ poroča iz Pariza: Za sedaj je duh franeoskega r«aroda oživljen vsled upanja na novo franeosko ofenzivo, ki je namerava-na za sredo aprila. Zlasti pravijo, da ie njihova artiljerija boljša, kakor nemška.
Nemšhi   letafei na sevemem vzhod-nem fcojl^ču.
Iz Petrograda peročajo uradno preko Stockholma: Zadnje dni so bili sovražni letalci zelo agilni. V od-seku Ostrolenke je vrglo 15 sovraž-nih aeronlanov dne 29. marca kakih sto bomb proti neki hiši, ki so jo imeli za ruski glavni stan. Baje ni za-dela nobena bomba hiše.
•      •     •
Zopet po?ct »ZeppeHnov« na Angleškera?
»T\\ć<- poroča: Severno od ho-landskega otoka Schirmonikoog so videli dva nemška »Zeppelina« ,ka-terima je sledilo 6 letal. »Zeppelini« in letalci so izginili proti zahodu.
•       •       •
Na Francoskem vjeti Nemci.
Berolin, 4. aprila. (Kor. urad.) Po poročilih tukajšnjega ameriškega poslaništva je izjavila franeoska vlada ameriškemu poslaništvu v Parizu, da Francozi nikdar nišo nameravali deportirati od frar.w.)skega vojnega sodišča obsojenih poročnikov plem. Schirstaedt in grofa Strachwitza in da z njlmi ne postopajo več, kakor s kazenskimi vjetniki, marveč kot z vojnimi vjetniki.
Francoski senat«
Lyonf 4. aprila. (Kor. urad.) »Lyon republ<caia« poroča iz Pariza:
Senat je sklenil v včerajsnji seji po-leg zakonske predloge za vpoklica-nje letnika 1917., ki io je zbornica že odobrila, tuđi zakonsko predlogo, s katero $e vlada pooblašča proglasiti naturalizacijo. Nemcev. Avstrijcev in Ogrov v Franciji za ncvcljavno. Isto-tako se je sprejela zakonska predlo-ga o kazenskem postopaniu proti onim franeoskim državljanom. ki kljub prepovedi trgujejo s pripadniki sovražnih držav.
Delavsko gibanje n* AngleSkem.
London, 3. aprila. (Kor. urad.) Pristaniški delavci v Liverpoolu, ki so se dosedaj branili, v petek in so-boto debti čez peto uro, so ta teden nehaii delati že v četrtek.
Boj v vzhodnji Afriki.
London, 5. aprila. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Vrvingto-na: Patrulja zaveznikov je naradla Nemce dne 17. marca pri Abcrcornu ob jezeru Tanganiika ter jih vrgla po živahnem boju nazaj. Nemci so izgubili enepa častnika in 3 vojake mrtve ter mnogo ranjenih. Na strani zaveznikov 5o bili mrtvi en prostovoliec in 2 Askarija, ranjena pa dva Aska-rija.
(Abercorn leži kakih 30 km juž-no-vzhodno od najbolj južne točke jezera Tansraniika, ter se nahaia na angleških tleh, kakih 2^ km od meje ntmške vzhodnje Afrike.)
DELO    NEMŠKIH    FODMORSKFfi ĆOLNOV.
Iz Rotterdama poročajo: Mo-štvo norveške iadje -^Nord • poroča tole: V četrtek zjutraj smo srečali v blizini Po^gerbanka nemški podmorski čoln ^>U 10-. Kapitan pod-morskega čolna je zaukazal. da mora kapitan Iadje prinesfi papirje Iadje rta krov podmorskega čolna. Nato je morala posadka * Norda^ zapusti-t! tekrm desetih minut ladjo. Po-sadko ]e vzela na krov ladia Uni-ta^. ki jo je prepeljala v Rotterdam. Ko je izginila ladja 7>Nord^ \z vidika, se je zas!iša!a eksplozija in so se na horizontu pokazali oblaki dima. Po drugih poročilih je poveljnik pod-morskega čolna povedal kapitanu ladje. da ima nalogo uničiti ladjo za-to.ker ima na krovu konterbando.Po-sadka meni, da so ladjo »Nord« za-žgali, ker bi bilo škoda v ta namen rabiti torpedo.
London, 3. aprila, (Kor. urad.) (Poročilo Reuterjeve^a urada.) Na visini Starpointa je bil danes ponoći torpediran anscle^ki parnik ->Lock-wood<^. Posadka se je resila na nek ribiški parnik iz Brixhama.
London, 3. marca. (Kor. urad.) (Reuterjevo poročilo.) Iz Rotterdama v Leith dospeli parnik ^Staffa.-poroča, da je 30. marca. ko ie parnik dospel do angleške obali, neki nemški letalec vr^el bombo, ki pa je padla v razdalji 15 čevljev od par-nika v morje. Parnik »Hendrik* je nato izstrelil proti Ietalcu ognjeno pušico, ki bi bila skoraj zadela letalca. Letalec ie nato pobegnil.
London, 3. aprila. (Kor. urad. Times poročam iz Newhawena: Neki t^rpedni rušilec parniške flotilje je rešil osem mož posadke parnika '5even Sea'. Kakor že roročano, je npazovalec opazil podmorski čoln sele. ko je bil parnik od torpeda že zadet. Parnik se je potopil tekom treh minut. ^Seven Sea^ je vozil s hitrostjo 9 vozlov, ko ga je dohitel podmorski čoln. Ko je bil parnik za-det, je posadka hitro spustila rešilne čolne, ki pa jih je potapljajoči se parnik potegnil s seboj v globočino. Dva moža posadke je prepeljal neki an-gleški torpedni rušilec v Dover. Oba sta morala poldrugo uro plavati, predno sta dv>?pela do rušilca, ^Se-ven Sea<? je bil zadet v sredini od torpeda in skoraj raztrgan. Domne-va se. da je bilo par strojnikov in kurjačev takoj ubUih. Parnik se je potanljal le par minut.
Pariz, 3. aprila. ^ (Kor. urad.) -Agence Havas<- poroča iz Fecam-pa: Ribiško ladjo *Paquerette« iz Fecampa, ki je bila na poti v Neu-fundland, je 2. t. m. v blizini Capa d* Antifer zadel neki torpedo. Pcsadka se je resila v čelnih.
London, 2. aprila. (Kor. urad.) Po uradnih poročilih admiralitete so nemški podmorski čolni od pričetka nemške blokade pa do sedaj potopili 27. ladij. V tednu od 24. do 31. marca so potopili podmorski čolni zopet pet ladij s skupaj 16.220 tonami.
London, 3. aprila. (Kor. urad.) Zadnjič torpedirano ladjo »Dclvira« so v toliko popravili, da so jo lahko privlekli v Cherbourg. Ladja »An-fourwen« je dospela v Cardiff, da popravi nekje dobl'ene škode. Na Iadji so se nahajali tuđi častniki in kapitan torpediranega in potopljenega pami-ka »Su-en Sea-. Rešeni častniki pri-povedujejo, da je na parniku »Swen Sea« nastala naenkrat strašna eksplozija, vsled česar se ie parnik poto-
pn, predno je bilo možno spustiti rešilne čolne. Podmorskega čolna nišo nikier opazili.
Potopljena atneriška lađja.
Bremen, 3. aprila. (Kor. urad.) Po neki privatni brzojavki lista vWeser Zeitung* se je amerikanski parnik %Oreen Bryar* iz Novega Jorka v Severnem morja potopil. Posadko so prepeljali v Wyk na otokih Fohn in v Amrun.
NEVTRALNA   ZASTAVA.
Christlania, 5. aprila. (Kor. ur.) Tukajšnji angleški poslanik ie sporo-čil zunanjemu uradu. da je dobila an-gleška vlada poročilo. da vohunijo nemški ribiški čolni pod nevtralnimi zastavami in signaliziralo svoja opazovania nemškim vojnim ladjam. Opazovali so, da ribi.-k1' čolni ne br-zoiavijajo samo brezžično. marveč da signalizirajo tuđi z sost'm dimom. Angieška vlada prosi zato norveško vlado, da naj vse ribiske čolne posvari, da se izpostavljalo največji sumnji, če v blizini an^leških vojnih ladij na zgoraj označeni način signa-lizirajo. To bi m^glo imeti za posle-d'co. da bi ancle^ke ladje. brez svarila potopile ribiske čolne. Enako bi bile izpostavljene isti nevarnosti ladje, ki bi pasirale crto angleških vojnih ladij ter bi spustile karkolj v vodo. Končno se poz:vlia]o norveški ribiški čoJni. da naj os^anejo ko!:kor mosroče daleč stran od anglcskih voinih ladij.
Ameriska rata Angini.
Landon, 2. aprila. (Kor. urad.) Arreri^.ka nota je dospela v tukaj-šn]o ameriško poslaništvo in bo pri-hodnji teden objavljena,
Zapienjene nemške postne pošiiiatve.
Iz Toulona poroča ■ Agence Mavas-: V zadnjih o>mih dneh 50 stražne iadje zaveznikov zaplenile na krovih raznih ladij nad 250 pošt-nih pošiljatev nemškega izvora. Pet parnikov so prepeljali v pristanišča, da izlože blas^o, ki je namenjeno ali pa dcšlo iz Nemčiie.
r                       «
^Prinz Eite! Friedrich.«
London, 2. aprila, ''Kor. urad.) Reuterjev urad poroča \z Ne^vpot-news od 31. marca: Kapitan pomož-ne križarke *Prinz Eite] Friedrich^ ?kuša ocividno na križarko naložiti 1600 ton premoga ter namerava s tem tovarom doseći najbližje nemško pristanišče. Na križarki co danes popoldne pričeli z nalaganjem tovo-ra. Posadka dela z največjo hi-trostjo.
Novi Jork, 3. aprila. (Kor. urad.) Nemška pomožna križarka -Prinz: Eitel Friedrich^ je pričela v sredo nalagati premog. Oborožena patrulja, za katero je zaprosil kapitan. straži križarko. ker je kapitan dobil več grozilnih pišem.
* Ubecla nemška ladja.
Iz Pariza poroCajo: Brzojavka Agence Havas iz Las Palmasa nži-znanja, da se je parniku -Mazedonia-posrečilo uiti angleškim parnikom, ki so stražile pristanišče in da je ladja pobegnila proti Južni Ameriki. Na krovu je imel parnik živila. namenje-na nemškim ladjam. >Temps • poroča iz Las Palmasa, da se je tamkaj uvedla stroga preiskava. da se dože-ne. na kak način je mogel parnik t.Alazedonia« preslepiti angleške ladje. ki so tam stražile. Mornariške oblasti so odredile, da morajo odstraniti v pristanišču zasidrane nemške in avstrijske Iadje najvažnejše strojne dele. da se na ta način prepreci vsak beg.
NAPAD NA DARDANELE, Turska poročlla.
Carigrad, 2. aprila. (Kor. urad.) Od zadnjih dni se ni zgodilo pred Dardanelami ničesar. Privatna brzojavna poroČila javliajo, da so se pojavili včeraj pred Edre Hmidom 3 križarke, 2 torpedovki in 4 iskalet min ter 1 hidroplan. Po 6 urah so so-vražne ladije zopet odplule.
Carigrad, 3. aprila. (Kor. urad.) Agence Milli javlja: Glavni stan po-rcča:Nekateri sovražni iskalci min so se poskusili približati darnanelski ožini; naši topovi pa so jih pregna-li. Dve oklopni križarki. ki naj bi bili ščitile iskalce min, sta pričeli na tre-nutek iz velike daljave in brezuspeš-no streljati ter sta se potem tuđi umaknili.
Z ostalih bojišč ni ničesar poro-
£ati-
Carigrad, 4. aprila.   (Kor. urad.)
Glavni stan poroča:
Granata naših baterij je včeraj pri Kumkale zadela in potopila neke-ga sovražnega iskalca min, ki se je skušal približati dardanelski ožini.
V ostalem se ni nitj pred Dardanelami niti na ostalih bojiščifc zgodilo kai posebnega.
Ruski napad na Bospor.
Carigrad, 5. aprila. (Kor. urad.)
-Agence Milli-- javlja: Ruski komunike z dne 29. marca zatrjuje, da sc> Rusi Bospor uspešno obstreiievali. Dejstvo. da ie ožina intaktna, de-mentira ruske trditve dovolj. Isti komunike zatriuje. da so ruske ladje pri vhodu v Bospor bombardirale neki veliki turski transportni parnik, katerega je posadka nato razstreiila. Res je, da so Rusi Jadio bombardirali ter izstrelili nanjo več kakor 250 granat, toda smešno je trditi. da je bila dotična ladja, ■•Seihanv po imenu, uničena. Ladja marveč ni bila za-deta od niti enega projektila, ter ie se isti večer zapiula v ožino in pri-spela v pristanišče. kjer je svoj to-ver izkrcala.
Rotterdam, 4. aprila. Dailv Te-legraph ■ poroča iz Petro^raća: Operacije rus. brodovja proti Bosporu so radi slabega vremena pr^1-kinjene; obnovili tih bodo. čim se vreme izboljsa. Rusi zatrjujeio. dn bodo prisilili tursko b rod ovi e k boju ter pokazali, kaj premore rusk» flotilja.
*
Tursko brodovje v Črnent morju. — Križarka »Medzidije« se je potopila.
Carigrad, 4. aprila- (Kor. urad.) Glavni  stan  poroča:
Naše brodovje je polopilo včeraj pri Odesi dva ruska parnika. -Provident^ z 2020 tonami in »Va-stošnajo^ ? 1500 tonami. Pasadko smo vjefL
Med to akcijo je naletela križarka ••Medzidije^, ko se je. precra-njajoč sovražne iskalce min v okolici trdnjave Očakov priMižala sovražni obali, na mino ter se je potopila. Izgubo je povzročila mina. ki se je odtrgala od ostalih, v obramho pristanisč Odcsa in Nikolajev ter primorja natrošenih min. Otomanskc vojne iadje, ki so se nahajale v blizini, so resile posadko. Ta se je obnašala nad vse dostojno. Predno se je ladja pogreznila v globočino, smo odstranili s topov zaklopnice ter križarko razstrelili s torpedi, da bi jo sovražnik pozneje ne mogel dvigniri.
Turska križarka Medzidije^ je bila ena naimoderncjšili turskih vojnih ladij. Zgrajena je bila leta 190,3. in imela hitrost 22 mcrskifi mili na uro. Dolga Je bila 103 m, široka 14 m in je regala 49 m pod vodno novršje. Prostornine ic imela 3300 registr-skih ton in stroji so delali z 12.500 konjskimi silami. Moštva je imela 302 moža. Oborožena je bila z dve-ma toporna kalibra 15 cm, 8 topovi kalibra 12 cm, 6 topovi kal. 4v cm in 3 topi kalibra 37 cm; polcg teh je imela še 6 mitraljez in dve cevi za lansiranje torpedov. Tursko operativno brodovje je imelo dve Iadji te-cea imena, ki sta sedaj obe uničeni. Prva vMedžidije.-. — po drugi verziji --Mešudije*, je bila kasematna ladja starejšega tipa iz leta 1874, predelana leta 1904,, z U.000 konjskimi silami in oborožena z moder-nimi topovi. Vozila pa ie samo 13 mili na uro. Posadka je šteia 600 mož. Potopila se je ta ladja že dne 15. decembra  1914.
Carigrad, 4. aprila. (Kor. urad.) Prebivalstvo je sprejelo vest o uni-čeniu križarke ^Medzidije ■ popolno-ma mirno, ker si nravi, da je ta iz-guba napram izgubam sovražnikov pred Dardanel. in Rusov ob začetku vojne le malenkostna. Vjeti ruski monarji so prispeli snoČi v Carigrad. *             •
Boji v Kavkazu.
Rusko uradno poročilo z dne 1. aprila pravi, da so ruske čete v okolici Artvin zasedli Taria. Boji še tra-jajo.
•  •      .      •
IZ   NEVTRALN1H   DRZAV. Tripelententa   \n   nevtralne države.
■ Russkoje Slovom izvaia v svojem uvodniku, da tripelententa za-upa samo v svojo lastno moc. Od ne-vtralnih držav ni pričakovati pomo-či, bati se je ćelo. da bo Bolgarska napadla Srbijo. Romunska takega nastopa Bolcrarske ne bo preprečila. Tz vseh teh dejstev sklepa »Russkoje Slovo«, da mora brodovje zaveznikov čim prei forsirati Dardanele in predati Carigrad Rusom.
Položaj v Italiil.
Iz Rima poročajo: Vlada je izdala naredbo, ki zabičuje vsem uradom najstrožje varovanje uradne tajnosti.
Vlada je odredila, da je zavrni* tako dolgo. dokler    traja    evropsV vojna, vse    prošnje    inozemskih, Italiji živečih podanikov za prizn nje italijanskega državljanstva.
Listi   priobčujejo   rezultate, * vlade svoj čas odrejen. štetja nen.
(2>LoVfcNSKi iMAKOD-, Jnc 6   aprila   1915.
Stran 3.
ške posesti v Italiji. Pokazalo se je, da imaio Nemci v raznih podjctjih naložcnih nad 400 milijoriov lir, ne računajoč one k-ipitalije, ki se naha-jaio v raznih industrijah pod italijan-skim imenom.
Kaj je nameraval Venizelos?
Iz Aten porojajo ><Munchencr Neueste Nachrichtjn« l dne .*. aprila:
Ministrski prcdsednik Ouna-r i s je Venizclosu vročil pismen od-govcr na njegovo pismo, ki ga je pi-sal dne 31. marca ministru zunaniih del Zografosu. V tem pismu konstatira Gunaris, da je hotel Vcnizelos Bolgariji odstopiti okraje Dratna. Sa-rikaban In Kavalo v svrho, da bi od-stranil nevarnost. ki grozi Grski od te države. Nadalje v^msuje Gunaris v tem pismu, ako se Venizelos ne spornima, da je že razpravijal o po-drobnostih eventualne zamene pre-feivalstva. »Morebitne kompenzacije, o katerih govori Vaše pismo« — nadaljuje Gur.aris —. ne kaže;o, kako bi se naj odpravila bolgaiska ne-varnost. Sedanja vlada je tuđi mne-nja. da mora biti Grška za opustitev svoje nevtralnosti odškodovana. Grška pa bo odklonila teritorijalne kompenzacije prav zato, da odstrani bolgarsko nevarnost.«
Venizelos je na to pismo obširno odgovoril. V tem pismu zatrjuje, da ni nikoii stavil predlogov in tuđi ni nričel nobenih potajan] glede odsto-pa Drame in Kavaie, in izjavlja. da je takoi začetkema evropske vojne odklonil vse bolgarske zafctevc. Pač pa te pisal kralju Konštantinu privatno pismo, v katerem je izrazil svoje misli o možnosti koncesii napram Bolgarski v svrho, da si Grška za-gotovi bclgarsko nevtralnost. ako poseže v vojno.
^V tem pismu sem nasvetovaU — pravi Venizelos —. da bi Grška odstopila Bolgariji 2000 kvadratnih kilometrov Makedonije pod temi - le pogoji: 1. Kot kompenzacija za koncesije Bolgarski se nam odstopi ozemlje Doiran - Gevgeli v izmeri 1000 kvadratnih kilometrov. 2. Bol-jrarija nato opusti kot zaveznica Gr-ške in Srhne svojo nevtralnost. 3. Odstop Drame in KavaJe se izvrši po vojni, in sicer samo v slučaju, ako zagotovi zmaga trojnega sporazuma Grški v Mali Azili ozemiie v izmeri 140.000 kvadratnih kifometrov.«
-- ,   Bolgarila in Srbila.
Bolgarska brzojavna agencija poroca iz Kjustendila, da so Srbi po-morili v trgu Carevo selo 11, v vaši Tliovo 15 in v Ral ovi ci 40 oseb Iz Kostindola število žrtev se ni znano. Šest srbskih čet pod poveljništvom majoria Popoviea gospodari baje v teh pokrajinnh. Tuđi v okraju Koča-ni je položaj od dne do dne bolj ne-znosen. Iz Strunice poročajo. da je mnogo muzlimanskih moških, žena in otrok pribežalo na brlgarska tla. Ti pripovedujejo, da so se vaši okra-fev Val and ovo in Ti-kveš dvigmle in pomorile srbske straže. Dospele pa so srbske čete iz Skoplja in Gevge-Jija ter pregnale prebivalce s topovi in puvkami po enodnevnem boju iz vaši Srbi so vdrli baje v bolgarske vaši Čopepli in Zlehovo.
Bomba v Sofiji.
Atene, 2. aprila. (Kor. urad.) *Agence d' Athenes« poroca iz Sofije, da so našli tam na vrtu grškega poslaništva. v blizini prsarne poslanika, bombo. Imela je netilno vrvi-eo, ni pa eksplodirala. Policija je odredila preiskavo.
•
Portugalska pred revolucijo.
Pariz, 3. aprila. Listi poročajo iz Lisabone. Justični minister je suspen-diral zborničnega predsednika Mon-teira kot člana najvišjega sodišča. To je razdražilo radikalne republikance do skrajnosti. Na kongresu je prišlo do burnih debat. Po govoriti Coste, Chaga in Brage, ki so označili elane kabineta za izdajalce domovine, je sklenil kongres soglasno pričeti proti ministrstvu najskrajnejšo opozicijo. Kongresno poslopje je zastražila policija, da prepreci demonstracije. •            *
Municija iz Amerike.
5aška vlada pravi v »Staats-inztigeTiU", da je Anglija že od 25. junija do 4 avgusta dobivala od dveh ameriških firm za 670.000 mark orož-fa in municije. Qreyevo zatrdiK> v poslanski zbornici, da je bila Anglija je 31. Julija pripravljena skleniti mir, se je izkazalo torej kot neresnično.
VsJed zvršanja zavarovalnega davka za 85 procentov za transporte municij v Evropo, leži od 20. marca, kakor poročajo iz Novega Jorka, 18 za Anglijo in Francijo določenib la-dij z vojnim materijalom za zavez-*jike, v ameriških pristaniščih. **     -»    m
Homatije v Metiiki.
New Vork, S. aprila. Boji v Me-hiki trajajo. Pristaši generala Car-ranse so zopet premazali vojake generala Ville. \'est, da se je vrnil Mu-erta vznemirja vse kroge. Carranzi-sti so ugrabili v mestu Mehika nad ,S niilijoiiov inozemskega denarja.
*      •
K1TAJSKA IN JAPONSKA.
Poročila z dne 2. aprila slikajo situacijo a daljnem \ zhodu še jako pesimistično. V provinci Tsinanfun naraščajo nemiri, ker se tamkaj Ja-ponci ocividno pripravljaju na ob-oroženo intervencijo.
Zadnje vesti iz Pekinga in iz Tokia pa zatrjujejo, da bo po v^ej priliki kontlikt mirno poravnan. — »Daily Telegraph« javlja: Janonska je odgovorila na kitajski protest proti transportom iaponskih čet s sprav-ljivo noto, katere vpliv se je pri po-gajanjih žc pokazal. Najmanj dve velesili se tuđi trudita, preprečiti nove nemire na  Kitajskcm.
^Reuter poroca iz Tokia; Mi-nistrski preclsednik Okunia izjavlja, da potekajo pogajanja s Kitajsko za-dovoljivo ter se bližajo 5koraj^nje-inu zaključku. Japonski nrcdlogi se strinjajo z angleško - japonsko zve-zo in s pogodbami ostalih vele^il. Japon^ka je zahtevala v ^antungu le to, kar je Kitajska žc Nemčiji priznala.
»Temps« javlja iz Petrograda: Japonsko - kitajska pokajanja bodo skoro končana. Kitajska je privolila, podaljšati najeinninsko    pogodbo za
Port Arrur za nadaljnih 99 let.
«             •
Za japonsko - rusko zve*o.
Anglcskf časrpisje razpravlja o nevarnostih, ki grozijo nastati na daljnem Vzhoću ter je mnenja, da se mera .laror>ka napram Ameriki za-varovati z intimno zavezniško pogodbo z Rusiio, katera naj bi bila izraz skladajočih se japonsko - ruskih interesov na Kitajskem.
Ronieni In mrful slovenski vc'aJii.
(Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija): r. = ranjen; m. = nirtev: v = vjet.)
(Iz seznamka  izgub  št.   148 z dne 24. marca  1915.)
Piciga Avgust, 97. pešp., 10. stotnije,
Dekane,  1693, vjet; Plohi Franc. S7. pešp., 8. stot., r.; Pioj Franc, 97. pešp., 8. stot., iz ma-
riborskega ekraja, 1887, mrtev; Potjboj Andrej, 97. pešp., 10. st., v.; Podgarnik Aloizli, 97. pešp., 10. stot.,
Cepovan, 1593, vjet; Podlogar Ivan. 87. pesp., ?. st., m.; Podobnik Ivan, 97. pešp.,    10. stot.,
iz toiminskega okraja, vjet; Podobnik Lropold, 97. pešp., 10. st.,
Čekovnik, vjet;
Podreberšek Ciril, 87. pešp., 8. st., r.; Podrižnik Jožef,   87. pešp.,   2. stot,
K»?karje, m.;
Polovič Franc. 87. pe-šp„ 8. stot., r.; Pontin Jožef, 97. pešp., 10. st., vjet; Potisk Ivan, 87. pešp., 7. stot., r.; Premru Ivan, 97. pešp., 4. stot., r.; Prezelj Jakob, 97. pešp., 9. stot., r.; Prich Martin, 87. pešp., 5. stot., m.; Pučnik Anton, 87. pešp., 5. stot.. Konjice, m.;
Pribič Jo5ip, 97. pešp., 10. Mot.. vjet; Pupgarčič Ivan, 7. lov. bat.. Catež,
vjet v Bogu caru. gub. Voronež; Puntar Franc,    97. pešp.,    10. stot.,
Prošek, vjet;
Pusnlk Fr^nc. 87. pešp., 5. stot., r.; Renko Anton,    97. pešp.,    10. stot.,
Kncžak, viet; Re^chitz Andrej, 97. nesp., 10. stot.,
Trst, vjet; Rešeta Emil, 97. pešp., 10. stot., Lo-
kev. vjet;
Ribič Isrnac, 87. pešp., 7. stot., r.; Ro?č  Blaž,  97.   pešn.,   II.  stot.,   Ko-
per, vjet;
Roiic Jožef, 87. pešp.. 5. stot., r.: Roiko Franc, 87. pešp.f    6.  stotnija,
Ptuj, m.; Rolich Franc, 97. pešp., 10. stotnija,
Trnovo, vjet;
Rozotričnik Ivan, 87. pešp., 6. st., r.; Rupnik Andrej    97. pešp.,    10. stot.,
Planina, vjet; Rnonik  Anton, 97.  pešp.,    10.  stot.,
Rovte, vjet; Rus Juri, 26. dom. p.. 9. stot.. Sed-
lašek, vjet v Bogučaru, gubernija
Vorcmež; Rusjan Peter. 97. pešp., 10. stot., iz
goričke okolice, viet; Sardoč Ivan.   9/. pešp.,   10. stotnija,
Slrvno, 1893, vjft; Sate] Alojzij, 97. pešp., 10. stotnije,
Vrtovin, 1893, vjet; Ščnka Ivan.  97. pešpolka,   11. stot.,
Kamen, 1887, vjet; Sčuka Gvidon, 97. pešp., 3. stot.. r.; Sekulič Avgust, 97. pešp., 9. stot, r.; Selič Jakob, 26. domobr. pešp., 6. st.,
iz Slivnice, 1886, ranjen in vjet v
Ašabadu. Rusiia;
Senič franc, 87. pešp., S. stot., r.; Simčič Anton, 97. pešp., f>. -tot., r.; 5irnčič  Ivan, 97.  pešp.,  10.  stot., ia
goriske okolice, 1891, vjet; Simčič Stanisl., 97. pešp., 10. st., v.; Ši^kovič Friderik, 97. pešp., 10. stot.,
i« Materije, 1892. vjet; Sivec Ivan, 97. pešp.,    10. stot.,    iz
Tolmina. 1892, viet; Skarabot Franc, 97. pešp., 9. st., r.; Skoberne Anton, 8/. pešp., 6. st., r.; Skočir Marko, 26. domobr. pešp., 11.
stot., iz Loke,  18S9, vjet v Vladimiru, Rusiia;
£kof Josip, 87. pešp.. 8. stot., r.; Skomina Alojrij. 97. pesp.,  10. stot.,
Dornberg, 1893, vjet; Skorjanc Anton. 97. pešp., 10. st., v.; Škrt    Štefan,    97. pešp.,    10. stot.,
Kal, 1885, vjet; Skuhala Franc, 87. nešp., .=>. stof., iz
ljutcrmerskesa  okraja,  1893, m.; 5Iavec Anton. 97. pešp., 6. st., r.; Slodanja Martin, 97. pešp., 5. st., r.; ^orli Andrej, 97. pešp., 3. *>tot.. r.; Žtaculj   Ivan,  97.  pešp.,   10.  stot.,  iz
Gorice,  1885, viet; Stalar Ivan, 97. pesp., 6. stot.. r.: Stare Ivan, 97. pešp., 10. stot., Dekani, 1893, vjet; JteianČič. Ivan. 97. pešp., 10. stotnije,
Dekani,  1893, vjet; $tembercer Josip, 97. pešp., 10. st.,
Jablanica,  1893. vjet; Stepišnik Josip. 87. pešp., 8. stot., iz
slovrnjegraškega okraja, 1893, m.; Sterle Anton, 97. pešp.. 5. stot., r.; Strrn?.d Franc, 28. lov. bat., 2. st., r.; Stolčić Karei, 87. pešp., 5. stot., r.; Stor^el Rudolf, 87. pešp., 2. stot., r.; Strašek Alojzij, 57. pešp., 7. stot., Št.
Peter, 1894, mrtev; Strobl Franc, 87. pešp., 7. stot., r.; Strojnik  Ivan, ^7.  pešp., 8. stot.. r.; ^unko Ivan, 87. pešp., 5. stot., r.; Toinše  Franc.  7.  domobr.   pešp.,  4.
Jitot.,   Velika dolina,   1884, vjet v
Bogučaru, gub. Voroneža, Rusija; Tomšič Valentin, °7. pešp., 10. stot.,
Ilir. Bistrica. 1893, vjet; Tripar Ivan, 97. pešp., 10. st., v.; Tribše Alojzij, 97. pešp., 10. stotnija,
Serpenica, 1892, vjet; Tronkar Štefan. 97. pešp.. 5. st., r.; Turšič Franc, 97. pešp., 4. stot., r.; Udovičič Ivan. 97. pešp., 10. stot., v.; Ujčič Franc. 97. pešp.. 10. stot., v.; Umek Blaž, 87. pešp., 8. stot., r.; Uršič Franc. 97. pešp., 10. stot., iz
Kobanda, 1887, vjet; Uršič Josip, 97. pešp., 5. stot., r.; Valić Josip, 97. pešp., ranjen; Vatovec Albert, 97. pešp., 10. stot.,
iz Kopra,  1892, vjet; Vatovec Vladimir, 97. pešp.,  10. st.,
iz Kopra,  1892, vjet; Vatovec Aleksand., 97. pešp., 10. st.,
iz Kopra,  1892, vjet; Veber Rudolf, 87. pešp., 5. st.. r.: Veli'kanja Frarc. 07. pešp., 10. stot.,
iz Losatca, 1892, vjet; Verhovsak Ciril. ^7. vesp,, 5. st., r.; Versec Gregor. 87. pešp., 8. stot., r.; Veršic Ivan. 87. pešp.. 8. stot., r.; Vrdmar Albin, S7. pešp., 5. stot.. r.; Vidovic  Martin, 87. pešp.. 6.  st.. r.; Vidrič Franc. 97. pešp.. 9. stot., r.; Virant Franc, 87. pešp., 5. stot., ni.; Vrvod  Jakob, 87. pešp.. 8.  stot., r.; Vlakovič Martin. 97. nešn., 9. st.. r.; Vodise1< Josip. £7. nešn.. iz brežiške-
£a okraja, 1890. mrtev; Zabukovcc Franc. 97. pešp.. 10. st.,
iz Cerknitre. 1891. vjet; Zadknvič Anton. 97. pešp., 10. stot.,
V. Mušce, 1884, vjet; Zavratnik Mirmel, 87. pesp., 5. st., r.; Zecra Jo^ip.   97. pešp.,    10. stot.,   ix
Štanijela.  1893, vjet; Žeriial   Ernest.   mornarički  podcast-
nik iz Trsta, vjet v Nikšiču, Čr-, na ?rora;
2ga!m Anton, 87. pešp., 7. stot.. r.; Zgonec Alojzij. 07. p*šp.. 4. stot.. r.; Zidar Anton. 87. pešp.. 8. stot.. r.; 2i#on Franc, 97. pešp..  10. stot.. iz
Spodn?-ga I Offatca.  1888, vjet; Živec Ivan, 97. pešpolk. 10. stotnija,
Povir. 1893. vjet; Živec Ivan, 97. pešp., 4. stot., r.; Znffnčič (Krivšek) Martin, 87. pešp., ^ 7. stot.. Sromle. 1893, nirtev; Znidsršič Antnn. 7. lov. batali., r.; Zrrrec Franc. 87. pešp., 8. stot., r.; Zunan Franc, 87. pešp., 8. stot., r.; Zvar Franc. 87. pešp., 8. stot., r«
P o p r a v k i. 5eznamek iz^ub št. 19.
Zebaljec Karol, 7. lovs-kega bataljona mesto 17.. 4. stot.. Podhruška, 1890, vjet v Nižjem Novgorodu.
Seznamek izgub št. 24.
Grigkar Alfred, ndiporoenik 47. pes-polka, mrtev 26. avgusta 1914, mesto ranjen.
Seznamek \zgwt št. 47.
Žile Martin, bos. - herceg, lov. bat., 2. s#ot. Jurjevica, 1888, ranjen in vjet v Tjumenu, jfubernija To-bolsk. Rusija.
Sernamek \z&ib št. 19.
Cotman Ivan, 7. lovskega bataljona, 1. stot., iz Trzina, 18S1, vjet v Bo-gučaru, gub. Voronež (je bil izka-zan kot ranjen);
Debelak Peter, 7. lov. batalj., 4. st., Naklos, 1881, vjet istotam (je bil izkazan kot ranjen) i
Kolednič Andrej, mesto Ivan, 7. lov. ]
bat.,  iz  Leskorvca,   1881,   vjet  v j
Vladimiru,  Rusija   (je   oii   izkazun |
kot mrtev); Rakteij Lovrenc, 7. lov. batalj., 2. bt.,
Preserje,   1890,   vjet  v  BoKučaru,
gub. Veronež, Rusija (je bil izka-
zan kot ranjen); Stonić Josip, 7. lovskega bataljona,
Dobliče,  1S88, vjet istotam (je bi!
izkazan kot ranjen); \Veisseisen    Mihael,    7. lov. bat, A.
stot.. Preddvor, 1890, vjet istotam
je bil izkazan kot ranien).
Seznamek izgub št. 41.
Blatnik Franc, 26. dom. pešp.. 7. st., St. Jurij p. T., 189f», ni ranjen, ampak vjet v Ašabadu;
Bregar Filip, 2f>. domobr. pešp.. 5. stot.. iz Trbovelj, 1886, ni ranjen, ampak vjet v Vladimiru;
Cančer Martin, 26. domobr. pešp., 4. stot., Marija Nova Stifta. 1889. m ranjen, ampak vjet v Bojručaru, gub. Voronež, Rusija;
Prinčič Igrnacij, 26. domobr. pešp.. 7. stot., iz Celja, 1890, ni ranjen, ampak vjet v Bogučaru, gub. Voronež, Rusija;
Pučko Alojzij, 26. domobr. pešp., 4. stot., St. Andraž. S. (1. 1884, ni ranjen, ampak vjet v Simbirsku.
Seznamek izgub št. 62.
Maček Martin, 22. top. div.. 2. bater.. Zdole. 1*92, vjet v jMolenki,    gub. Vladimir,  Rusiia.
Hacin.
Spisala komorna pevka Ana Bahr-Mildenburgova.
Naš Hacin nas je zapustil. oni ubogi mladi Slovenec, ki je bil takoi početkom vojne zadet od granate, ki se je razpočila tik njega, oni Hacin, ki je ležal potern gluhonem in skorai popolnoma ohromel v naši bo:nici. Ko sem napisala potem svoj božični članek »Služiti, služiti« ter pripove-dovala o njem, se je obrnila na njega tolika pozornost da je zamenjal svoj hranilnik v obliki prešička s hranilno knjižico. V svojih knjigah s podobami nam je vedno kazal. kaj bi si mogel že kupiti z denarjem. ki ga je imel: Koze in ovce so bile to od začetka, pozneje prašiček, če mu pa pokažemo kravo, zmaje veselo-ialostno z glavo ter nam pokaže s prsti levice, koliko bi krava stala, kar je seveda presegalo razpoložliiva sredstva za precejšnjo vsoto, če tuđi so prihajala darila prav obilno z vseh strani, zla-sti od ljublianskega župana, čegar sodeželan je naš Hacin. Ta ubogi, ljubi revež nas je sedaj zapustil. Vsi žalujemo po njem. dasiravno mu to vsi privoščimo. Viši i štabni zdravnik Haberer je prispel nekega dne sam, da ga odpelje v Inomost in ga je od-dal tam na živeno kliniko profesoria Mayerja. Tam sem ga pred par dnevi obiskaia in kakor težko ga pogrešam sem vendar vesela, da ga vera v pre-izkušenih rokah.
V sobi, v kateri je pri nas ležal. se je polagoma osredotočilo vse naše delovanje. i« kdor je kaj želei od mene ali od moje ljube sosestre Mete (ge. Nossal). naju je iskal pred vsem v Hacinovi sobi. Nikdar nisva šle mimo sobe št. 53, da ne bi hitro pogledale po njem ali pa mu prinesle kake malenkosti, mu popravile bla-zine. ga spodbujale v njegovem raz-vedrilu. mu pokazale kako sliko ali ga nekoliko pozabavale. Bil je najin ponos in najino veselje; sai je bilo vse, kar se je napravilo iz njega, tuđi nekoliko najino delo, delo vseh, ki so se trudili z nama v ljubezni za ubo-gega, težko zadetega.
Brez zanimanja za zunanji svet, s strašnimi bolečinami nebogljen kakor otrok, je ležal tu še pred par meseci. Ničesar ni bilo mogoče sto-riti za njega, ni mu bilo mogoce pomagati, ni ga bilo mogoce tolažiti, samo smrt smo mu mogli želeti. To-da rana na nogi se je celila in boleci-ne v glavi, ki nam jih je s tresočimi se prsti skušal tolmačiti, so ocividno popuščale. Potem je ležal dan na dan nepremično. obrnjen v zid in je odprl oči samo, če se je kdo sklonil tik nad njega. Potem te je pogledal s pogledom, poinim topega obupa. skoraj odklanjajoče. ^Kako se imate?« so mu vpili zdravniki pri viziti v ušesa, on se ni ganil ali pa je brez razume-vanja gledal ljudi, ki so stali okrog njegove postelje. Prišla je njegova mati. prišel je njegov brat, on pa tu je komaj pogledah kakor da se sra-muje svoje bede in je skril glavo v blazine.
Kakor iskro v pepelu sem iskala v njegovi navidezno ugasli duši, in ko sem opazila tu in tam vendar majhne. majčkenc iskrice zavedanja, sem začutila nekako sveto dolžnost, da dam tega težko zadetega zopet nazaj življenju in luči, da storim vse, da resim njegovo mladost pred strašno bedo. Po težkem trudu se mi je res posrećilo prodreti v to brezupno zakrknjenost, ga vzdramiti iz tope brezmiselnooti in vzeti od nieiia tihi
.strašni obup. Nepopisno žaluzine oč! so nic knnčno gledale /, razurneva-njem, pogosto in vedno boli pogoste sem čitala v niili tajno, nestrpno vpra?anje in boječe upaiiic. Tu moje <>{:', nišo prendiaie pro^iti iu odgovar-iati. so obljubovaie in toiažile. moja volja se ic /, \\so silo polastila njegove volje in ni odnehala in ga je prisilila, da ic hotel meti, da je začet upati in kliubova! usodi. Ko sem morala poteiii na Hunaj in r.ckaj časa nisem priski v bolnico, sem j^a pri svoicm povratku našla zopet brez; zanimani-'i iu apatičnecrLi. Irr Ko sem se sklonila nad nie^a in Iiotela obr-niti njegovo pozornost na sebe, nu je pogleda! zopet tuje. brez zanimanja in zdelo se je. da ic zopet vse pozabil. Bilo je komaj drugace. kakor takrat.   ko sem ga prvic videla.
Tu je bilo treba hitro delnti. da mu zopet pridobim. kar sem bila že dosegla. Med dvajset sobami svojega oddelka sem izbrala najbolj svet-lo in najbolj solneno sobo. Tja sem ga, dala prenesti, tam naj bi mi iznova oživel. tam je našel tuđi ljube tovari-Še. Nikdar ne bom pezabila rem mladim liudem in vedno jim bom hvale/-na za Ijubeznivi trud in za pomoč. ki so jo naklonili nesrečnemu tovarišr. Će nisem mogla biti pri njem. — sai sem morala streči .še toliko drugim bolnim. — sem ga prepustila njih skrbi. Pred vsem sem horela preprečiti. da bi zapadel zopet svoji stari brezčutnosti. Govoriti pač ni bilo mogoče z njim. ker je bil gluh irr nem. vendar pa mu je bilo rnogoče s sto in sto malenkostmi dati razumeti, da ni neopažen in zapuščen. Že zgo-daj zjutrai se je to začelo. Se pred vizito sem prihajala hitro za trcnutek v njegovo sobo. Zbudiia sem ga s tem, da sem ga ralilo stresla in spch-razumela sva se o njegovem stanju. Prvi čas me je zopet gledal brez rn-zurnevanja in hotel je zr^et zapret! oči ter se vto-piti v polspanje. Tegu pa nisein trpela in začela sem g:i. vpraševati z vsemi mogočrmi znaine-nji. kako mu jrre. Ocividno težRo mu je bilo razumeti. jaz pa nisem odnehala in sem ga prisilila, da me je naravnost pogleda!. To so bili najin i prvi poskusi govoriti. — seveda brc/, besed. Kmalu je vedel. kaj sem ga vprašala in jaz sem kmalu vedela, kaj je on odgovarjal. Sčasom je prišla taka izrazitost v njegovo obličje, da mi je mogel kliub nemosti sporočiti prav komplicirane stvari. In ravno tako se je posrečilo mciv sporazumeti z njim. Kmaln svn se nemo že prav živahno razgovarjala.
Ce sem prišla potem pri zdrav-niškem obisku mimo njegove postelje, sem mogla poročati zdravniku žc o iijegovem stanju ter se ni tako prihranila zdravniku in njemu nekoliko težavno razumevanie. Saj nišo vedno mislili na njegovo popolno glu-host ter so mu stavili vprašanja. ku-terih ni razumel in na katera ni mogel odgovarjati. Prav ponosna sem poročala izpočetka o malenkostnih napredkih. ki sem jih dan za dnevom dosegla pri njem. vendar Trijem mogla zdravnikov popolnoma prepričati in dostikrat so izrekli o tem ubo-gem. nebogljenem, ničesar slutečenr cloveku strašno sodbo: »Popolen be-bec bo!<-. .laz pa tega nisem hotela verjeti. Vsak dan sem imela svoje doživljaje z njim, dan na dan. uro za uro sem opazovala. kako se počasi-drami ta uboga, prestrašena duša in korak za korakom sem ga videla pri-hajati iz tmine. Nisem se dala pre-motiti, in z vso silo sem vzdrževala, kar sem bila enkrat dosegla. Po viziti »em v se pred vsem brigala za njega. Če sem pristopila k njegovi postelji, je prav kmalu že vedel, kaj to pomeni in pomagal je, kolikor je pač mogel. Sklonila sem se nad njega, on me je objel z levo roko. — edino. kar je mogel gibati. — okro^ vratu, in tako sem ga nesla s pomoč-io strežnika do naslonjača, ki sem ga postavila k oknu. Prvo je bilo potem vedno. da se je z očmi ozrl v smeri, kjer stanujem. Povedala sem mu bila to enkrat in on si je dobro zapom-nil. Če je bilo zunaj prav jasno in je sijalo solnee, se je dostikrat zgodilo, da se je nepremično in neskončno ža-losten in željno oziral skozi okno. Kmalu pa je zahteval nazaj v posteljo če tuđi so se njegovi tovariši trudili opozarjati ga na vse, kar se je godilo na cesti, da bi ga na ta način razvedrili. Jaz sem mu med tem pripravila posteljo, postavila pod blazine naslonilo, drgnila sem ga s fran-coskim žganjem in potem je ležal zo-pet ocividno zadovoljen v svoji postelji in je pričel s svojim dnevnim delom. Brez posla ni smel biti. Prvi čas sem mu prinašala popolnoma primitivne barvaste kamne ter sem mu pokazala, kako je mogoče z njimi napraviti podobe. Kmalu je razumel in s polotrplimi prsti levice je začel sestavljati kocke. Vedno zopet sem prihajala, da vidim kaj dela, njegov? tovariši pa so mu pomagali in ga; spodbujali ter so bili z menoj srečni, čc   ie tuđi   neoDazQva.ii   nadalisv&^
S'ran 4.
.SLOVENSKI NA'iOD\ dnt 6. aprila  1915.
76. šev.
svoje delo.   Kako Ijuheznivi so bili ti Ijudje z noiim ncbodjencem!    V'sak na svoj   način   se   je bavil z njim in vsak je hil ponose?!, če mu je inogel izvabili smeliija.i. Kaj vse so inu pri-nesli samo ua bi se smehljal! Nnjprej malena sv. Fmuušk;;,   ki   so mu ^a postavili na    mii'ico    polc^ posieije. Potem   mu je prinesla rusa ljubljena jiadvojvoainja Tosfcanska, dobra, razumna žena, rožni venec in svetinj-ce z iMatero božjo.   Njegov    pogi *d ine je prosit, da mu j:h obesim okros vratu.   In odslej ni bilo   dneva bre/. majhnih presenetenj za njega. Kmaiu Je bilo okrog njega,   kakor o Božiću. Biie so tu podobe.    cvetljicc, skode-Jjice    z imenom    »Franc«.    tobakire, majhne igre,    jabolka, oranže.    naša ljuba    pomoćnica Frida Jung   mu je bila prinesla ce!o uro s svetečimi se fitevilkami in z obema cesarjema na pokrovu.   Pri vsem. kar je dobil, ie pokazal vedno najprej s prsti na svoje prsi ter je pogleda!   vprašujoee in začuđen.   Će je bil potem prepričan, da so dariia   res njegova,   je bil ves srečen in hvaležen in ievico je nesigurno stegni    proti    roki darovalca. Lepi in ozki sta bili njegovi roki. beli !n prosojni. Mehko in nežno je prije-jnal cvetlice, jih božal   in   otipavai. Kako    zgovorne in živahne   so bile ajegove oči, kako izrazit njegov pogled,   ce je hotel   povedati,   kar mu je bilo posebno pri srcu.   Ustni so se mu Ie rahlo   zmajali   in dobili izraz, kakor   da   hoče   govoriti ali se na-smehniti; če so ga popadle bolečme pa je ustni stisnii.   Tuđi elektrizirak* sem ga.   To mu je bilo prav všeč in vedno je hotel imeti se močnejši tok. Tovariši so stali okrog njegove postelje in če sein končaia, so njegove oči tako nuir.o prosile in njegovi prsti so tako doiočno   kazali na enega iz-ired tovarišev, da se je pričelo sploš-jio elektriziranje. Fran Hacin je gle-dal z napeto pozornostjo in z živah-nimi pogledi in krčevito razproNtrti-m'i prsti me je spodbujal, da bi tova-riše prav močno elektrizirala.   Ti so se zopet zabavali ob njegovem veselju. Skakali so in se zvijali in skeraj vsak čan smo mu igrali majhno komedijo s stoječim aparatom.   Vsi so ra<Jevolje pomagati, da se je razvedri!. Posebno eden je spravil njega in nas   vse   vedno v smeh.   Imenovali snio ga Gašperčka. Karei Rieder mu je bilo ime. z rokama in nogama je opletal,   kakor   da nišo prirasle,   v svojih copatah je drsal okrog kakor suha veja,   obraz je imel kakor pa-jac, nos zavihan,   usta navzgor obr-njena. Bil je Tirolec, in kadar je go-voril,   te je bolel goltanec.   tako   je prežvekaval in goltal besede.   Bil je hiapec na neki kmetiji. Okreval je bil po streiu in za grižo. Kako se je tru-dii ta navadni, neizobraženi in ven-dar tako srčno dobri človek za Macina,   kako   dobro   je razume! v svoji srčni priprostesti, kar se mi je zdeio potrebno in kako je pazil in razvese-Jieval bolnega, ki ga je s svoje poste-Jie pažljivo opazovat.    In Gašperček je to vedel in vprizarjal v sobi pravi cirkus, da so se vsi od smeha držali zn trebuhe in da   se   je končno tuđi Jiacin smejal. Naš ljubi, nori Gasper-ček!   In vendar   je bil prav za prav poDOlnoma resen čiovekinni bil nika-kor Iahkomiseln. Dostikrat je ležal v svoji postelji ves zamišljen,    skrival glavo v blazinah    in   se ni ganil,   če sem ga poklicala. Ker pa je imeJ bla-zino veđno sredi   postelje   in   noge sredi .sobe,    ie   vendar v^akesra stlil smeh. Smejali smo se ćelo še potem, ko smo izvedeli za njegovo nesrećo. Očetovstvo   ga je čakalo in on je bil star sele 20 let, ona pa 15 let. Pomagala sem.   kolikor   sem mogla in ko nas je potem zapusti!, je piša! še gin-Ijiva pisma, ki so se začela z naslovom: »V časteh spoštovana, visoko-častita sestra . . „«
(Konec   prihodnjič.)
Dnevne vesti.
—  V pokoj je šei general iman-terije Blaž Schemua (Žemua), čigar oče je bil rodom iz Gori] pri Bledu. Sedaj vpokojeni general Schemua je bil po odstopu    flotzendcrfa    nekaj časa šef generalnega štaba, pa se ie med balkansko vojno umakni] in je zopet    Hotzendorf stopil na njegovo mesto. Kako mesto je Schemua za-vzemal v sedanji vojni, ni znano. V cesarjevem lastnoročnem pismu    je rečeno,da je general Schemui dovođena vpokojitev, ker se ne čuti več spo&obnega za službo.
—  Odlikovan slovenski častnlk. Naš rojak iz Slapa pri Vipavi. gosp. stotnik domobrrnskega   pešpolka št. 11. Karei Dole ne, je odlikovan za hrabrost pred   sovražnikom z voja-skim zaslužnim križeem III. reda t vojno dekoracijo. Čestitamo!
—  Odlikovanje. Poveljnik kranj-skega domobranskega   pešpolka  št. 27., podpolkovnik Henr. K u t s c h e-r a, je odlikovan z vojaškim zaslnž-nim križeem III. reda z vojno   de-tcoraciia.
• — V bofni fronf? padli slovenski dastr?iki in kadcije: i'ran*.- Huiak, praporsčiik v rezervi 17. pe^polka, I rane Dobnik, stotnik 27. domobran-ske^a pešpcika, praporščak v rezervi 47. pešpolka Viljein Oolšak, pra-porsčak v rezervi 4. domobranske-K"ii ptšpolka Emil Obnčnik, prapar-^čak 4. bosansko - hercegovskega pespolka Ivan Lukanc. kudet v rezervi 7. pe$ix>lka Kran Manič, sto4-nik 17. pfšpolka Makso Sočnik. nad-porocuik 4. domobranskega pešpolka tlvgcn Siifič ter praporščak v rezervi ^ 4. deniobranskega pešpolka Ivan Žjjur.
—  Ranjen: slovenski čaitiiiki ui kadeije.    Praporšjak   v   rezervi   43. pešpolka.  Adolf F a j d i g a, ki je  v ruskem vjetništvu. in  praporščak  v rezervi 47. pe^po-Ika. Rudolf Lav-r i č, iz Novela niesta, sta ranjena. Kadet    14. iforskeira    artiljerij^kega polka, Rudolf Bračko, in poročnik \- rezervi bos. - herceg, pešpolka št. 2, Franc    pl. P r e rn e r s t e i n,   sta ranjena.
—  Ranjen je bil \  Karr&tfti rezervni   nauporoćnik    Josip    Melnjk, evidenčni    nadgeometer na Dunaju. vri narodnjak in bla^ podpornik slovenskih visokošolcev. SeJaj se leći >   bolnišnici v Budimpešti.
—  Ssznamek    izgab    it 152 i dne JO. marca izkazujs: rezervni po-ročnik ?/. pehotne^a polka    Ste-an Mcdved,   doma iz Cirkovcev na Stajerskern vjet. — Seznainek izgrub št. I5o z istega dne pa; rezervni p»>-ročnik  crnovojniškega    polka št. 29 Josip  Pcrovšck   iz   Krskega — ranjen.
—   Tisza in Weisk1rchner. Kakor znano, ?e je tiunajski župan dr. Vv'eiskirchncr \ ntkem govoru oštro cbrnii proti ojjrski vladi, ker prerre-čuje izvoz žita iz O^rske v avstrij-ske deže'e in tako ottlkoca    redno aprcvrzacijo avstrijske^H    prebiva!-*tva. Weiskirchiier je pi>L!darj?.K da ima Ogrska žtta do\ olj, da pa ga za-dr/uje, da bi napravila    tem boljše kupčije. Gorski ministrski predsednik grof   Tisza   se   je   sedaj   o^hsil z O5irim protestom. Orot Tisr>a obža-luje vsebino :n abliko Weiskirchner-jcvegz govora, prav*, da dunaj^ki župan ni oriiemiran ter poadarja,   da irna Ogrska komaj za sebs dovro!j žita in se to ie ^ato, ker š'eii pri kon-/umu in zlasti pri krmi    za    živino. Navzlic teinu pa daje, svoj konsun: še boli omejiijoc, avstrijsk: vladi  bi-»tvene rnnožine  živil na  razpolago, in sicer po enakih    cenah,   kakršne veljajo za Ogrsko. Ako Avstrijci več piačufejo, je to njihova krivda, zakaj pa več ponuiajo.
—  »Zwischen zwei Osterna. Ve-
likonočni člarek graške »Tairespo-^re-, ki ima zjoraj navedeni naslov, ne izraza samo trdnetja prepr-čanja, aa bo vojne kmaiu kGp.ec, ampak označuje kar določen terrnic, koliko času bo treba na>im \riim vojakom potrpeti. ->Ta?espošta- piše: »§e dva tedna in začne se ruska V"e*!ka noč. Do tedaj naj bo izvršeno veliko de;:»nje. naj bo za vsako crno prebi-ta karpatska fronta ... Se 14 dn\ niorajo na.^i vr!i vojak; vrzdržati ne-znanske težave in boje, ki jim pri-mernih ne p<>7:na svetovna zg<x!ovi-na.- — Da, lepo bi bilo, če bi s* lo uresničilo in ker je »Togespošta* list, ki dobiva svoje migliaje od me-rmjaine strani, ie tuđi inog:oče, da res tamkai g:oje tako tipanie. A t" je pa gotovo, da se do ruske Velike noći to ne iiresnMi. Čisto jjoto'/o ne! Mo^oče, da v 14. dneh. ampuk đo ruske Velike noći ne, kalti ruska Velika noč je —■ že minula. Če bi bila »Tagrespošta^ pogledala v pravoslavni koledar, pa bi bila vkieia, da je bila ruska Velika noč ravnotako 4, fn 5. aprila, kakor katolička. Rožič se praznuie pač na doloćene dni in je pravoslavni Bo/ie vedno 13 dni po katoliškem, — od tod zrnota »Ta-ge«pošte^, a Velika noč se pri pravoslavnih kakor pri katoličanih ća-sovno preminja in se praznujc po astronomičnih doiočilih. Taka zmola kakor »Tasrespoštu, se je prirneriia tuđi nekaterim dru^lin ncmškim h-stom.
—     Tržaški nameitnik tn Caso-pisje.      Tržaški      namastniJc    baron Fries-Skene je izda! na vse oddelke namestništva in na vsa okraina grla-varstva odlok, v katerem pravi med drugim:   »Za vzpostavitev r.eobhod-no potrebnega kontakta z javnosti in no    potreb. kontakta z javnostjo in ga življenja ie velike važnosti    tuđi časopisje, ker nudi upravi ne samo izredne podatke o željan in potreban prebivalstva, an:pak zamore tuđi bi--^tveno prispevati k temu, da se širši kiojji informirajo o posebno važnih upravnih odredbah, kakor tuđi o njih vzrokiii in namenih. S tega  staJisča je    pažljivo čitanie dnevnega časo-pisja    dolžnost    vsakesa upravnoga uradnika, ki pri izvrievaniu svojega pokliča nikakor ne more črpati   po* trebnega   pozrtavania ljudi in stvari samo sz štHifii »kiov,   pač v raz?nft-ram sedanjosti odsovarjaloči zadott-ni meri te iz življenja samegA.«
-  Premeinbe v bosanski   upravi. Namestnik deželnega šefa, dr. Nikola  M a n u i ć,    je    imenovan    *a predsedntka    bosansko-liercegovskr računske koinore in obenem za taj-iic^u svetn?ka. Za namestnika dežel-r.e^a  šefa )c  imenovan  nekdanji  hrvatski     podhan     in     sedanji  državni tajnik   v   hrviitskem   miriistrstvu,  dr. Karol   Dnkelhausser.
-  Pogroša se Viktor Semic, vojak 97. pešpolka, 6. stotnija, doma iz Vipave  na  Notranjskem.   Imenovani je zadiijič r>isal iz Galicije.   Udele'il ^e je no raznih govoricah prvih ljutih bitk. Kdor bi ka] vede! o pogre-^aiicai. >;c naproša, da sporoj i to ali njegovi    soprotfi    Frančiški    Semič, gostilničarki v Vipavi, ali pa    neposredno potom objave v kakem nev-niku.
- Premembe v finan^nl službi. V pokoi je šel dvorni svetnik pri fi-nan^nem ravnateljstvu v Ljubljani Si. Anto*i L e n a r č i č. Vpr>ko]en je vrišii davčni oskrbnik v I.itiii ^ospod Hogoliub Z a z u 1 a. Premeščeni ^o: tinančni svetnik g. dr. Ivan Podne b Š e k od davčne administracije v Ljiibljjjii k hnaačnemii ravnateljstvu, finančni tajnik go<in. Valentin ?. u n od okr. g-Iavarstva v Kočevju k finančnemu ravnateljstvu v I.juhija-ni; koncipi*.t dr. Ivan '■■ t e r b e n c od finančficir^ ravnatelj«• va k okr. glavarstvu v Ljubljani: dave ni oskrbnik cr. icrnacii P e r h a v c od davkarije xa Liubljano k davkariji za Ijublisnsko okolico: davćn! oskrb-nik g. Kihard H o 11 a u 11 r \t Višnje gore v Litiio; davčni asistent g. Josip K r a k r r iz Logatca \- fdriu>; davčn; praktikant g. Anton V a r d -j a n je imenovan ra davčnega asistenta.
—  Spreifiembe v iinančns službf. Parnik Alojzij Črepinko je bil stalno iiastaviien.    NTadpaznik Jožcf   Beguš se prestavi ir Osilnice v Kočcvjc. Ti-tularni respicijent Jakob Mirschmann jf bil .stalno vpokojen.
—  Iz bosanske  poHtične »lužhc. Predstojnik prezidijalne pisarne bosanske dcželne vlade. Karei    ^aron Col I as, ie bil imenovan za dvor-rega svetnika in za voditelja prvega aclministrativnega nddelk^    deželne vlade.  Za predstojnika   preziđija'ne pisarnc pa je bi! imenovan njegov do-sedanji  namestnik, vladni  tajnik  dr. rienrik S t a r c h.
—  V koncertu  »Glazbene Matice-: dne 10. t. m. bo sodelova! poleg sesp. dvnrnega opernega pevca B e-t e 11 a mladi konservatori-st ix Pra-ge, Janko R a v n i I:.    ?e ko je    bil pred Irti gojenec »Glasbene Matiee<% je vzbujal radi svoje ruidarjenosti veliko zanimanje. Letos bo končal svoje pianistiSke studije,    v prihodnjem letu   pa  narnersva   dokončati   tuđi kompozicifske nauke. Sedaj bo imelo cbčinstvo Dr:iiko veseliti ^e njegove-ga naprcdka in dozorelosti.   ki jo je dosegel na glazbeni visoki 5oli.   S!i-Ša!i borno zo?et eriega   izmed  tistih gojencev »Olasben? Matice«.-, ki stre-m€ no   višji    glazbeni   izobraženosti na konservatorijih v Pragi in na Du-naju. Njih resno stremljenje po umet-nosti nam jamči, da bo mosjla napredovati slovenska glasba v bodočno-sti še lepše kakor   dosedaj.   Ravr.ik bo izvajal v koncertu    dve    skladbi naj^eniainejšega  če^kc^a  skladatelja sedanJe dobe    Viteslava    Nova k a »Ba.'sdo« in »Valaški ples«.   Sprem-!j?.i bo pa tuđi gosp. dvornega pevca 0 c t e 11 a.
—  V   varstvo  *rompirjevih  na-sadov na ijubiianskeir Gradu. Upra-viteijstvo >-oja5ke kazniinice na ljub-.'janskem Oradu je vsled višjega po-v*ija pustilo vse prosto za to primer-no zemljišce na južni strani   praiske planote zasaditi s krompirjem,   fi/o-Iom in grahom, bznaeilo mejo % žič-nato ograjo in postavilo nanise.    Da *:.e obvarujejo nasadi    po^kodbe    od strani mimoidočefea občinstva splohf vzlasti pa od strani šolske   mladine, ki si rada da ondi opravka. je zgoraj omenie.no upraviteljstvo   prosilo, naj se v tem smislu po Dokiieanih orjja-nih na to vpliva.   Mestni   magistrat zatorei opozarja, da Je po teli nasa-dih hoditi in jih   kakerkolisibodi  po-skodovati strogo prepovedano.
—  Pozor!   Vsi obrtniki, trgovci i. dr.. ki \rt i.io dušik vscbuioče snovi, se opozarjajo, da poteče rok na-/inanila dne 8. t. m. Naznaniti je stanje zadnjega dne meseca sušca. Isto-tafeo poteče rok   za kovine  dne 8. t. m. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem rkklelku mestnssfa magistrata, kainor jih je tuđi do navedenega roka duposlati. Vsa natančnejša pojasnila so na tiskovinah.
—  Nesreč« « revolvcrjeni.  Vče-raj popoldne ob treh se jr  zgodila v Gromovi  iiisi  na  PoIJanskem  nasipu nesreća. Tamkaj so bili    zbrani trijc oficirji.   ki so ogledov?.!i    browning-revolver, pa nišo zapazili, da je nabit. Eden oficirjev je revolver  spro-?a\ in    je    zadel    svojega    tovariša. Krokija mu je š!a v trebuh, mu pre-strelila želodec in poškodovala črc-va. Ranjenega oficirja so takoj ope-
rirali v »Leonišču in je upati, da okreva.
—  Nagrada za kmeiijski pouk v šolskcm letu 1913 14 se krsnjskemu
učiteljstvu šc zdai ni nakazala. V teii dragih časih, ko so se živija poclra-žila za vcC kot 100't, a plača je ostala ista, naj bi se vendar zasluženo plačilo ne zadrževalo.
—  Umri Je včeraj v Leonisču v Ljubljani gospod Andrej   Kožna:, poslovodja. Pogreb je jutri ob 4. popoldne. Naše sožalje!
—    RszŠ!r]eu;£ kolodvora v Za-loga.      Na    postaji    Zaiogr pola^ajo 20 novih tirov. S tem bo glavni kolodvor v Ljubljani glede    tovornega proiiitta znatno raz'. remenjen.
8. Iskaz prispevkov za Rdeči križ, iiodružnici .lesenice, v mesecu sušcu 1915: uradniki Kranjske obrtne družbe, VII. zbirka, 80 K, uradniki in uslužbenci postaje Jesenice, VII. zbirka, 80 K, reinienrivan za izgubljeno stavo 2n K, Ignac Paar za računske li^tke 10 K, izkuniček za. zlat prstan 6 K <0 v, razni mali pri-spevki 5 K 20 v, članarina 223 kron; skupa] 424 K 6Ti \-
Iz Vipave se nam poroča: Dne 3. t. m. je tukaj v svojem rorlncm kraju, katerega je silno ljubi! v najJep-.i dobi mladosti preminn! jfospod Franci S t a j e r ekssportni akademik. Zz močno bolan si je zažele! prenehati s svojim mukepoinim, življenjein tari. kjer g& je pričel in vrniti svoji rodni zemlji, kar je njer.ega. Usoda ]e vstretfla tej zadnji njegovi želji in zaključila tuzemeljski njegov račun, ^;i!iho<T pre-.trigla zajedno nit življenja nadepolnemu mladenicu. — Bodi hbgemu Francitu za toliko n;e?ovo liul>ezen rodna zemljica hvalezna, rahla in lahka.
hneiiovanje. Nadučitelj sestraz-redrie ljudske Sole v Sredi.ščii g. Ars-toii Kosi je dobil naslov ravnatelja.
Sisferskl deželni SolskI svet raz-i?Iasa, da letos običajne uradi?e okraj-ne učiteljske konference odpadejo in sic;r deloma vsied tega, ker je velik de,- uči:e!jstva pokličan k vojakom, delorn?? vsled tega, ker bi ne bili po-vsod na razpolago primerni prostori za konference.
Iz Celja. Na Veliko soboto zvečer so se vnele saje v dimnikn ene irmed hi.š v ^pitalski ulici, kjer stanuje fotograf Perissich. Požarna brarnha je o?enj hitro zadušila.
Stavha gosoodinjske sole v Št. Jurjuob J. ž. Dežeini stavbni urad je razpisal sfavbena in druga uela za zgradbo slovenske gospodinjske sole v št. Jurju ob J. ž. do 17. aprila.
Drobne   novlce   »    Stajerskesa.
11 mr] je v Celju vpok. mestni učitelj g. M. Kresnik v starosti 6^ let. — U m r 1 j e v Mariboru vojak 26. pešpolka Simon Kvas; dalje je umri v Slavoniji na legarju pekevski mojster Huma na Tegetthoffovi cesti. — O d r a g i n i i v Mariboru pisejo tan^o5nji listi: Po-eg visoih cen .ra moko imarno v Mariboru tuđi že re-primerno visoke mesne cene. Me-sarji. ki so mnenja, da cene mesu vc bodo šie več krišku, se morijo. Ž nji-mi vred pa se moti tuđi obeinstvo. — I z L a š k e g a t r g a. Na pepcini-co ie odšel posestnik Mlinarič iz Psarj?.. da bi kupil vole. Zvečer so ga ^e videli v La^kem trq:u, potem pa je neznano kam zginil. Njegova rodbina prosi za poročilo. če bi ga kdo \idel ali mrtvega na^el. — V S 1 o v. B i -5 t r i c i je z.^orel kozolec trgovca Kopatscha. ležeč ob Tržaški cesti. Skoda je prav znatna.
Nevarno je obolel, kakor prro-Ča.io gorički listi, odvetnik dr. Hen-rik T u m a.
Iz Lokevca na Oor'škem poro-čajo, da je iz šestih ondotnih kmeč-kih niš 36 vojakov na bojišču.
Sedemdesetletnica narodneiza de-tavca. Na velfkonocno nedelio je stavi! svoto Kedemdcserletnico gosr>od Anton Trobcc, posestnik ori Sv. Ivanu v Trstu, eden najzaslnžnejših delavcev na narodnern polju v Trstu. V svoji rodni vaši in v vsi tržaški okolici je bil na čelu narodnomu gibanju od prvega početka pa vse do danes. Da se je narodna stvar na tr-žaških tieh tako bujno razevetela in obrodila toliko dobrega sadu, ta za-slu^ra pripada v nemali meri Antonu Trobcii in njegovim zvestim sode-lavcem. Z zgledom, dejanjem in z živo fcesedo je vzbujal svoje rojakc k narodnemu življenju in de!ovanju ter s trudom in z nemalimi žrtvami dosege!, da je v razineroma kratkem časti zaslovela njegova rodna vas Sv. Ivan kat najboij preobrnjeno in kat v narodnem cziru najboij za-vedno slovensko selišče v tržaški okolici. Neprecenljiva zasluga pa gre Tr^bcu kot očetu slovenske politične organizacije m siovenskega ča-sopisja v Trstu. Trobec je namreč dal inicijativo za ustanovitev bral-nega društva »Edinost«, iz katerega se je potem razvilo politično društvo >Edinost<■■, ki še sednj toli uspešno krn-Kiri Iadjr> slovenske narodne stvari v Trstu. Tuđi tržaška »Edi-nost«, ki se je iz malih zaćetkov raz-
vila v ugleden list, izhajajoč dvakrat na dan, se je porodila v Trobčevi hiši in prvi. ki ii je v gniornem oziru kumova!, je bi! Anton Trohec. Iz teh kratkih potez je že razvidno, kako zaslužen je za slovensko stvar v ob-če in v Trstu šc pesebe niož. ki je na Veliko noč slavil 7(»!ctnico svojega truda, (Jela \r, uspehov polnega življenja. Cestitknm tržaških Siovencev ob njegovi 701ctnici se pridružuje \cS()!jn<> ?!< veiLstvo, klicoč mu; Na mnoga ja tieta!
Hrvatski nroresorj! v vojni. Iz-mei profesorjev, ki službuiejo na hrvatskih 5 -edi-ijih in tem enakih šolah, jih je \\9 mobiliziranih in jih je do-siej že osem v vojni padlo.
Mffi2 S&STl.
*  Cc*ar in vojni kruh. Ccsar in elani cesi-rske    hise v bchoiibrurnu bodo dobi':, kakor poroča »Neue Vr. Prcsse«, popo.'nMina enake izkaznice za kruh, kakor vsi prebivaici Duna-ja. Enako tuđi vsi člani dvora, urad-niki, služabniki itcl. mesarski dvor je kakor    vsako   dra^o    gospjdinjstvo priKliisi! svoje zalome nioke. Pek, ki i-Tia dobavo za Sciionbnnin, dobavlja pecivo ropolnoma po predpisili za vojni kruh.    Za  cc^:irjevo oseho   je kruh nekoliko boli bel. ni pa \7 same pšenične moke. Bel kruh se peče samo za cesarjev prvi zajterk, ker po-la.^aio zdravniki vn/nost na to, da se v   hrani   cesarja   ne   izvrše   prevelke izpremembe.
*     Otroci      nadvojvode      Frana Ferdinanda so dospeli veliki teden na ! (unai   ter   bili   povabljcni   v   palrčo nadvojvodinje Marije    Terezlje.   Od jebeni naprej    bodo stanovali otroci stalno na Dunaju. Upravništvo je ku-niio žanje veliko palačo z vrtom na Reisnerstrasse v IH. okraju.    Princi bodo    izdelali na  Dunaiu    j^imnazij, prinčev   Sofija  pa  bo  dobivala  privatni p^duk.
*  Spomenik škofti HUirr.airu. Ce-S2T je odredi!, da se  postavi  za pe-gastim  letrarjein     umrlemu   škofu   v Linču, dr. Rudt^fu Hittmairu, spomenik v stolni cerkvi v Linču.
*   Duhovnik na vesalih.    Kore?-pondenčni  urad  javlja  iz  Carigrada, da je bii v Beirutu rbesen  katolički duhovnik Jusuf el Ra:k, po plemenu Arabec, ker je predsedniku franeos-kega parlamenta nisal pismo, v ka-terem mu ie pojasni! razmere v liba-nonskem okrožju.  To  pismo je  turska oblast zapjenila in imcnovanejra mašnika obsodi'a r.a smrt.
*  Voiai vietnikl v  Rusiji kot to-vsrniški   delavci.   Ruski   ministrski svet ie odobril nacrt   vojnecra  mini-strstva. ki ima namen zaposliti vojne vjernike v industrijskih podjetjih. Po-?o| temu je, da stevilo vojnih vjet-nikov ne presega 15 ostotkov vseffa delavstva v poajetju, ki   priđe  vpo-šrev. iz ene tretjine mezde, ki jo bodo dobivali vjetniki. bodo zbirali po-seben kapital, ki bo   slnžil po   vojni za poravnavo vjetniških računov na podlaci vzajemnosti.
*  Dežejrl pr*đe!k1 Galicije. Leta 191J. so pridelali v Galiciji nad    16 milijcnov centov pšenice in rži. Ćela Avsrrija je pridelala 48 in p°! milijo-ni centov, slovensko ozemlje na 2 in pol milijona centov.      Jeim?na pri-delajo S* \ milijona Q, Avstriia 17 mi-lijonov. slovensko ozemlje 400.000 q. Ovsa da Galicija 7 mil. q.    Avstrija 24, slovensko ozcmlje pa dober miii-ion centov.     Zelo bogata ie Galicija fižola in jrraha. Da pa na lero skupaj 1 in po! miiijona q, dočlm %t\ da ćela Avstrija oko?i 2 in pol milijona. slovensko ozemljc pa 200.000 q. Krom-piria pride'aio v Galiciji na leto    5S mi:ijoriov q, v AvsrriM 12? in pol milijona q, na slovenskem ozemlju oko-Ii 5 in pol miliiona q. Ze!ja da Galicija okoli 3 milijone q, Avstrija 8 do 9, slovensko ozemlje pa nekaj čez   en mi'ijon q.
*  Nemiri v Italiji.     Za Italijo so nastali hudi čaši. Nehal ie tujski promet, ki je v?sko leto prinesel milijone v deželo in tuđi dela ni.     Običajno je Šio vsako leto na stotisoče ljudi v inozemstvo na delo, ki so potem na zimo prinesli milijone domov. Lani pa so morali f.e v avgustu domov in zaslužki so izostali. Temu ve-likanskernu    izpadu se je pridružilo še pomanjkanje živil. Naj več žita je dobivala Italija iz Amerike in Rusije, toda lani so ameriško žito pokupili Angleži in Francozi. ruskega žita pa ni bilo mogoče dobiti, ker so Dar-danele zaprte. Beda je velika. Kralj je za podporo ljudi na Beneškem da-roval 100.000 lir.      V Frichianiju so brezposeini Ijudje napadli mestno nišo in so s kamni razbili vsa okna. Zgodilo se je to ravno med tem,   ko je ;*ne! občinski svet sejo. 2upan se je vsled teh dogodkov odpovedal.
*    Čišćenje   nem^kega    jezika. Vsak narod gleda na to, da je njegov jezik kolikor mogoče čist. Nemci se v tem oziru posebno trudijo, pač tuđi zato, ker je v nemskem jeziku toliko tujk, kakor v nobenem drugem. To je posledica razmer, v katerih se
76. štcv.
»SlOVENSKI NARULT 6nt 6. aprila  \3\5.
Stran 5.
ie porodila in se razvila nemška kultura. To čišćenje jezika ševe ni lah-ko. Nemci imajo ćelo posebno društvo, ki trebi tujke iz jezika. S kaki-rrri težavami se je boriti, priča poroci lo, ki ga ie te dni priobčil »Berli-ner Taj?ehlatt% V Berlinu je bilo za-ukazano, da se morajo odstraniti vsi nenemški napisi. Ker so krojačice, sivilje in klobučarice pustile svoje franccske napise >Modes, Robes* itd., ie izšel drug tak ukaz in ob-enem so oblastveno prijeli nekega brivca, ker je imel na svoji tabli zapisane tuđi busedo -Coiffeur*. Reklo se mu je: .»Zapišite nemško besedo.«
—   *>Dobro,*  je odgovoril    nedolžni brivec, »bom pa zapisil »Frieseur'.«
—  »To ie tuđi franeoska beseda, • se mti te odgovorilo. —  ^Saprament.« se je razhudil brivec, »če smeio tajni svetniki imeti svoje salone in svoje balkone, se smem tuđi jaz imenovati Coiffeur ali pa Friseur.*
~ Čudna pota dopisnice. Kakor pripovedujeio brnske »Ud. Noviny* ie doživela neka skromna dopisnica, poslana \z olomouškega precimestja Charvaty v Olomouc čudno usoda Dopisnica je bila odposlana 20. novembra 1914. Odpošiljatel] se je zmotil: napisal je adreso -Gdčna M. S. v Oiomoucu, Uredni čtvrt 3« na levo polovično prvo stran dopisnice, dopis na desno polovico, ki je na-menjena za naslov. Tekst dopisa je bil popolnoma vsakdanji: *V pone-deljek me ne pričakuj. Imamo koline, V. S.« Dopisnica se je podala na pot. Toda mesto v Olomouc je šla — v Ameriko. Tam so se poštni uradi silno temeljito t njo pecali. Iskali so v tekstih ki naznanja gospodični Miči, da imajo doma koline, kak amerikan-sik kraj. toda zamanj. Prišli so do spoznanja, da je adresa napačna in s sramotnim pečatom >Adres ineoreet
—  xMissdiriget^ se je vrnila dopisnica v Evropo.   Srečno je ušla angleškim in franačkim križarkam, ki tako rade preiskujejo avstrijsko pošto, ter je romala preko Sviće nazaj v moravsko svojo   domovino.   Kot »inozem-5ka pošiljka^ ie morala v Brnu se v vice vojaske cenzure,   ki ii je nape-tatila spričevalo: »Oberpriift — Mi-titarzensur Briinn« in umazana, toda nedoižna   kaKor angelj se je oglasila v soboto   27. i* m, zopet   na domaći pošti v Charvatih. Tam so jo gledali z velikim začudenjem,   Toda tokrat se nišo dali več   prernotiti in tako je gospodična Miči      po štirih mesecih vendarfe zvedela, da so imeli neke-ga fepega novembrskega ponedeljka doma koline. —   Največja uganka je 5eveda ta, kako so mogli pahniti ubogo dopisnico na sedaj   tako nevarno pot   preko morja.   Smatra se,   da ie kak uradnik čital podpis V. S. za M. S. ter   si   ga   brihtno   razlagal    za »United Staates-—Združene države.
Presvete.
Malo gledališče. Velikoročni po-ncdeljek zvečer je priredilo vodstvo ćaljšo predstavo z mešanim spore-dom. Lepak oznanja tri točke: Ren-denzvous, veseloigro v enem deja-nju, ki jo je spisal pl. Zeska, prevedei pa Milan Skrbinšek. intermezzo, ki obsega več točk operetnih m resnih pesmi in izvirno igro > Vražja divizija«, ki vsebuje. kakor pravi gledali-skj list, pol dejania in sta jo spisaia Potnik in Danilo. Obe igrici je vedil gosp. Danilo. Scenerija je bila okus-na kakor vedno in v tem oziru gotovo ne zasluži vodstvo drugega, nego hvalo. Dejanje prve igrice se vrši po naznarrilu lepaka »na divanu v stanovanju Gastona«. Ta mladi Iahko-živec Ijubimka z dvema zakonskima ženama. Blondinka ga obi*Če in prosi, naj bi ji šel nečesa kupit. On gre in med tem priđe brinetka. Dogovo-rita se. da ga počaka v sobi Ie brinetka, blondinka pa stopi v sosednji kabinet. Gaston se vrne in ie naglo zmeden. Brinetka ga prosi, naj od-pre okno, in rnedteni gre ona v so-sednji kabinet, na divan pa sede blondinka. In tako teče ta reč svojo običajno Jahko pot Varietetna stvar-ca je, ki ii je treba predvsem dveh jako lepih in imponirajočih dam in gospoda z veliko igralsko rutino. Gospoda Groma Gaston je bil pretra-gičen in predeklamatorski. Blondinko je igrala gospodična Vera Dani-lova, brinetko gospa Bukšekova, starega in kratkočasnega slugo pa z znano snretnostjo gospod Danilo. Na-to je nastopila gospodična Štefka Le-puševa, subreta slovenskega gledali-šča v Trstu. Pela je nastopno pesem poštarjeve Kriste iz Zellerjeve operete »Ptičar^, dalje pesem iz operete »Punčka« (Andran) in končno se je pokazala v vlogi Marošija iz Kalma-nove operete »Jesenski manever«-. Gospodična se prijetno giblje po odru, ima prijazne operetae geste in po> z nemočnim a živahnim ,gla-sorru Publiki se je takoj prikupila in žela do^fi ploskanja in hvale. Gospodična Vera Daniiova se svojega pr-vega kupleta ni naučila. Sicer ni zato nobene Škode,   ker ni kuplet nič
prida, vendar je nerodno, če pevku sredi druge kitice obstane, in mesto da bi pela naprej, reče med pobren-kavanjem klavirja suflezi: >Ja, ljuba moja, tako pa ne gre.; Gospodična Vera je hotela že oditi, a stvar si je tik vrat prernislila, vzela suflezi tekst in pela Čitajoč naprei. Občin-stvo Je bilo nejevoljno. Sikalo je in ćelo par žvižgov je bilo vmes. Mislimo, da smo vsi enih misli, če rečemo gospodični Veri isto, kar je rekla ona suflezi: »Ja, ljuba moja, tako pa ne gre! Ćelo pri Malem gledališču ne!« — Pravi umetniški užitek večera so bile pesmi, ki jih je pela gospa Marija Peršlova, in sicer Mitilova »Cloveka nikar^ in Frimlovi pesmi rJen troehu lasky« in t>Bože to bfichem«. Ona je s svojim nenavadno obsežnim altom in z izrazom pristnega čustva resila v veli-kem slavo in čast večera. Ob koncu smo gledali dva oficirja iz -Vražje divizijec in gospodično Stefko Lepu-ševo v vlogi varietetnepevke.Stvarca je zabeljena ^ prijazno pikanterijo. Oficirja sta bila g. Zeleznik in g. Danilo. Ta dva kakor gospodična Lcpu-ševa — vsi so bili dobri in kratko-časni. Oddelek *Siov. filharmonije-je igral med drugim Gostinčarjevo koračnico vVražja divizija-, ki jo je orkestrira! g. A. Pahor. Bila je na programu, a pravega viiska ni bilo mo£Oče dobiti. Sploh bi bilo modro, če bi se posluževala vsaka godba ta-ke^a programa, ki ^a vsaj za s-.io zmore. Tuđi gospod, ki je sprcmljal pevske točke na klavirju, je slaho pomagal k u^pehu. Dvorana je ^iia skoro razproćana.                       P.
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina aprilovega zvezka: Oton Zupančič: Razgovor. — Josip Koštan je vec: Na solnčnih tleh. (Dalje prihodnjič.) — Fr. Milčinski: Naši in vojna, — Dr. Fr. Ilešič: --»Evropa z liro.^ — Ivan Aibreht: Kako bi z vami šel. — Ksa-ver Meško: Sin. (Konec prihednjič.) — G. Cremošnik: Jurčicev ^Ivan Frazem Tatenbah*. — KnjižeMia po-ročila; Dr. Fr. Ilešič: Publikacije -Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti' v Zagrebu. — J. Ribič: Svetovna vojska. — —r: Tad. Stan. Grabowski, Zvgmunt Krasin-ski w literaturah 5lowianskich.
Ipzo!a?na porobili
Izprcrcemba   v   poveljni^tvu    ruske
severne armade. Petrograd, 4. aprila. (Kor. urad.) General Aleksejev je bil imenovan na mesto generala Russkega za vr-hovnega poveljnika ruskih severnih armad. Aleksejev se je udeležil rusko - turske vojne leta 1877. in je bil za časa iaponske vojne generalštabni šef kijevskega vojaškega okrožja.
Samouprava na PoIIskem.
Petrograd, 4. aprila. (Kor. urad.) Od carja potrjen sklep ministrskega sveta razširja mestno samoupravo z dne 24. juniia 1892 na mesta Ruske Poljske.
Zračna vojna.
Pariz, 5. aprila. (Kor. urad.) Kakor poreča ^Temps*, je neki nemški aeroplan v sobeto dopoldne že šestiČ bombardiral Saint Die. Vrgel je 4 bombe. Ena izmed bomb je poskodo-vala 3 osebe, ostale so napravile samo neznatno škodo.
Potopljene ladje.
London, 5. aprila. (Kor. urad.) Mali angleški parnik *Oloine^ je bil med otokom Guernsev in Calaisom torpediran. Posadko so resili. Rusko iadrnico »Hernes- je na vožnji v Me-hiko pri otoku Wight radel torpedo. Moštvo je bilo rešeno.
Zaustavljen španski parnik.
Lyon, 5. aprila. (Kor. urad.) Kakor javlja »Nouvellist* iz Nizze, je v noči od 2. na 3. aprila pomožna kri-žarka »Corte« ustavila španski par-nik -Theresa Fabragus« in spravila v Nizzo. Pri preiskavi ladje so našli v prostoru za tovore 2 Nemca, ki so jih aretirali.
Spomfnjajte se „Rdečega krttaM.
Iau§q   list obsega 6 stran.
Izda]ateli hi odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina io tisk »Narodne tiskame«.
Ljubljencl dam zlasti ob seda-njem časa tako varčnih gospodin) so dragoceni darilni predmeti* ki se za-menjajo za prarne škatlje od Koh - i-noor j^umbov - zaskočnikov (druker-jev). Na željo se da za to tuđi denar v gotovini. Ze čez deset let si je ta uredba pridobila zaupanjc vsch pro-
dajalcev in kupčev. Tuđi med vojno obstoji stvar naprej, kar sporočamo na premnoga vprašania. Vkljub iz-datni podražitvi mnogega blaga se bodo premije, kakor prej dajale v isti izbiri (čez 400 predmetov od 1 K do 3 K) v isti vrednosti in isti kakovosti. Kdor Koh - i - noor premijskih kupo-nov doslej *e vi zbiral, naj začne takoj in zahteva gratis in franko bogato ilustrovani premijski katalog od Waldes <5c Co., največje tvornice sveta za gumbe zaskoenike, Praga-Vršovice.
tsbera   rokavic   in   raznovrstnth
par/smov
O. &QlA ČIČO
Tužnim sretni MZiUfljamo vstm 9orodnikom,   prijateljem   i«   znancem \ žtlostno vest, da je «*š nad vse dobri, j ljubljeni  oče,  ©ziroma bnt,  svik \n j stric, gospod                                        I
I
i
Andrci Bfižnsr
včeraj, 5. t. m. po dclgi, »ufni boltzn1, . previđen s sv. sakramenti za umira- i joČe mirno in vdar.o v Gospodu zaspa!, j
Pogreb nepozabnega bode v sredo, 7 t. m. ob 4. uri popoldne iz Le«-. išča na pokopali'če k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se  bodo slu* I žile v uršultni-ki cerkvi v Ljubljani,     i
Prosi se tihega :<oža!ja.
i
LJUBLJANA, *>. aprila  1915.             \
Žalnfoči ostali*
868                                                      ;
se takoj sprejme v trgovino specerije
] s p polUk9 Sv. Petra cesta 7.
S*5
l-Tsatelfstvo frgovvUega bdlntškega  pod|K>rn  dra^fra ▼
fcjvlllla«l javlji   tužno vest,   da  je   njegov mnogo1ctni  redni   član, jjos^od
Andrej  Božnar
pdslftvoilft veUlvrdke C. C. Bolier
včera] ponon ob 11. ari previđen s sv. zakrimenti zi umirajoče mlm^ v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v sredo dne 7. april« 1915 ob 4. uri popoldnt iz mrtvačnice v Leonišftj na pokopali$če k vv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
UUBUANA, dn^, 6. apriU 1915.                                       -            871
Potrtim srcem javljamo vsem gnrodnikorn, pnjateltem in znancem     I
prehifno vest,  da je dne 3. t m. ob 3  uri  zjutraj v svoiej   toli ( bože-     I
vani domovini Vipavi  izdihnil po do'gi mučni bolesni svojo blago du5©      I
moj sitno ljuDljeni bi at                                                                                     I
Franci Štajes*   |
eksportni akademik                       1
v starosti 25 let   Zemeljsk'  preo »tanki  se prcneso \z niš? falosti »Vile     S
Ane« in vmejo materi zemlji dne 5. t. m. ob * 2 4 uri ni vipa\*bko po-     J
kopahSče,                                                                                                      I
Minka Šlajpah roj. Š ta jer,        i
sestra.                               I
?«T                 '      irer vstkefi pasebnegm obvestila.                                   I
Tvrika Karl C. Bolzer V L]vbl]aal  najmanja  s tem žalostno vest,  da je nje »kuro 40 let kot posloTodjm vestuo in neutiudno delujoči goapođ
AH|l|iAi KA7H9V
TČcraj prcminnl.
Bodi zvettemu sotrođnikn ^Mten spomia.
870 V Ljubljani, dne 6. april* 1915.
i toeie i y?ii
v vili s 3 sobam\ kopalno sobo in !  vsemi pritiL-liaami, gft Odđd S 1. E33f"
nikOOI. Zelo pripravno aa pcn2ijon»s-..*% i   ker  v  nvrnem   kraju.                             ^^7
Vpra5anja    pod    93MIrit!    tiOCO
85711 na uprava. »S!ov. Karoda«.
Gesta na Ecžaik šf. 2B,
cnorodb;n;ka hiša, velik hler, sadni in zeVnjadni Trt, travnik v skupni i^meri 3575 m* se zaradi delitve dedišči!*t* ceno pređa.                                   jbig?
Kaslov v uorsvn   »Stov.   Karoda«
farncrjaFICeOltjaF
vLjubljani            I
RAZPOŠIUJ
JPOPCVZETJU
l/
*   1 stepenica 29 vin.
Pređa se lepa, đovo zidana
Ili   i   &   GL
V TrbOVlJall tik pr^mogokopa- Hisa ic i dana pa noTejših iiičrtih, rraven je vrt, ki meri 400 sežnj^v. Pripr?.vtm je za vsake^a vpokojen.-ga £os oda, ker je Da ea križišču zečjih crst, je pripravna za vsako obrt. C^nn X.4OO ?^.
Več pore Fr. Hura, pssestntfti Trbovlie*                                      ^5
Opozoritev I
jaz  Fren   Jurca,   relepose^tnik,
tovarnar in trgovrc z lesom t Po^t^jni, paiBanjam s tem, Ha nisem plačnik za dotgotre, ki bi j;h napmvil moj m!a-doletni sin Tosip Jure a in da tuai ni-sem plačnik za nobene narocitre, ki bi jin on br^e moje vednosti napraTi!. To naj se blagovoli vpostevati, da ne priđe   kdo   iz   neprevidnosti   r   škodo.
Postoj na,   dne   30. rr»arca  1915-
806                            fran Jurca.
krojač pryo mu ^ j
Ljubliana,     -S2^^
v hotelu tpriIVKaUen( 48
(I. nadstropjo)            ^^
(sasproti   cfla^ne  neite)    |
:: se ppipapoča. s: |
Zaloga snilkesa ioa. I
cnran o.
.SLOVENSKI NAROD-   4nt 6   iprila  \9\h.
76. štev.
Xnpira proti takojšnjemn plačfln ~^g
posestvo
z velikim  gozdovjem.
Natančoi popis lejje, obsega, od-dalje od kolodvora, podatki rentabili tete in ceoa   naj  se   posije na naslov:
Peter   Nlajdič,  Celje.
855
Ženitna ponudba.
Mlad, akademtčno izobražen državni uradnik, vrnivši se iz bojnega poija, želi v sviho žen.tve resnega znama z izobraženo gospodično ali mlado I vdovo iz bol se rodbine. Ponudlbe s sliko se želijo pod naslovom: Tihi dom 909* na uprav. »Slov. Naroda«. Stroga tajnost Častna zadeva 814.
Sprejema zavaravanja človeSkega Živ*
Ijenja po najraznovrstnejSih kombma-
cijah pod  tako   ugodnimi   pog©jt,  ko
nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavaravanje na do-fivetje in smrt z manjiajočimi se 11                    vplačitt.
•••■••• Viajemno zavarovalna banka v Prag i« .*.-.*. Beverval feudi C 69,190.12*19. - Izplaeaae odikoda t« ta kaaitallfe K 129,933,30425. Pd vefikesti druja vzarmna zavarovalnica n*$t države i vscskozi slovamka-narodno upravo.
-------■—.—.—-------■—■              Vsa r ojasn;la  daje:       --------__._____________
Semralne ia$tonn'/91 Wm ^i*™^ lairBi fcaB- v GosoosHi oliti flw. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine rroti požarnim škodam po najnižjih   ccnah Škode   ceni    takoj   in   naikulantr.eje. Uživa najboljši sloves, koder posluie.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi   pokoji. — Zahtevaite  prospekte.
Prtporota:   najreno   izhtro   tlaminkor   za  dam*   in   dckticr
L'aknr   fvdt   onhaio   tato<,:f>   znivih   idohulco?'
^^^^ Jfl.odni saicn ■— - ■ —
Stuchly - Ma>ch/^Q
Ljubljana EidovsK& ulica št 3   Dvorski trg ?-
Poorau-ia tof.no »fi ve%ino.
^                                                     ___
Km                 •        ■ fm        a*
«n mi iw liti i u
z rrčletno rrakso, popolno ve?ča kmi govori-?tva   in  v-eh  pisarni^U-ih  riel,  sn-
mostojna moč, želi pr e meni ti služba.
NsMon tud' la» o takoj. Ponudbe po.1 „1914 1915 855U    a upr. »Slov. Nar «
855
Mesto  pisaraiškega   pomočaika,
pisarnišie s uge
ozir. lcaj enakfga   išČO mOŽliiv   ^i je
bil stoj čas že v notarski pi^arni kot pisnrniška moč. Vojasčine prost tcr se ^amec. Ponudbe se pro*i]o pod „V6-sten 80411 na  uDrav. »S!ov. Na -.da.«
Krinki Mto jw iffltsET
i
Št. 5300.                            ^                                                                             869
Razglas.
Da 11. anrila se zopet sprejema[o ▼ srtiaji hlii aiestaefi magistrata (pritiićje, prva vrata na Uto) ia ai^er vaaii dan 9tf 8. do 12. dopoldne fer od. 2. do 5. popoldno
prlgias! za nakup krompirja.
Prodaja kicmpirja ic nan^enje^a zt aptovi^cijo Tseh slojev ljubljan-»kega prt rivalstva, vsled Ćesar ga lahke sarOĆl TSaMo.
Oddaja se krompir tuđi v prav majna h koli^mah, da se tako odpe* more  zlasti reruej^im ljudem.  1  kg krompina siane  12 viiiarjcT.
fiffestni magistrat ljubljanski,
cbc 3. aprila 1915.
[ŠANATORT.]ri:EMuNA -i
7LtJUBLuIANA KCMFNr^Kt ^a ui.ica ^ 1 f ?FF-gy^w f-rm^j DR FH DERGANC '
Jiiln3{p if^fe Nrn
v modnifi   btrva'i,   ^iadk^,  t-.i&. s   p'sanimi
robovi   po^iliam   samo   nreprodajalcem
proti povretju ali ouna!?kirn rercrencam.
tl^T"    Sppejme se    "^g
I         4      *   1*    *
v^šća   slovenske^3!  hrvai-Lr^a   =n   r.em-škcga jezika.   Pi«m<»ne  ponuchf  ca:   «e
po^ijejo na „poitiii predal štev« 3. glavna paite".            sos
C, I;g, atr»trtj[8ke   ^ đržaroe že!ezn"cs.
il        lzvl«ć«k z v»!/av*ostj* od 1. stptembpa 1914.         *•          '«**—»
£ veljavncaijo ođ 1. safiteiabra 1914   ^od^ ^o.ili do preklica v okra u
lukai-rif^a  rarnaitl M*a   s  on1   navrdeni  tlak'  po  od  1.  maa   1914   veljavnem polctnem  vozoem   rcdn    Trh   vlakov   se lahko   roslužujcjo   vsi    civilni potniki
brcz prlsilaega legitimiranja.
Civilni potaihi, ki se  pel eio   v Pnij, morajo imcti  legitimacije od c. i. kr. povel'stva vojne    uke v Pul u.
OĐHOĐ   žz  LiofolUne  gl?vnl   kolodvor, samo osebnl vlaSit;
a-OO z>utra; v Krani (Tr2:č),   Jesenice, v
I ?■!"■/.
8-05 dopoldne   v    Grosuplje     Kočevrje),
Trebnje (S*. Janž),   Novo mesto, (Straža-
Tor!trei. Buhn;arc!.
11-30 dopoidne v Kran;, Jesenice, Trbiž. 12-i>2   popoldne   v    Grosupije,    Trebnle,
Kr.vn   me^to   i'Straža-Toplice),   Bubnjarci. 6-30 zvečer v Krani, TržiC, Jesenice, Cere će;' Saicburf na Dunaj. 6-36 zvečer v Grosupije (Kočevje),  Treb
r.,r. Novo  mesto, Bubni-trci. FB7SO9   ▼  L^nblfano   g!a*ml  kolodvor, •sebni viiki:
7a25 dopoldne :z Jesen c, Kranji (Tržiča).
8-56 dopoldne  iz Novela mesta,  Treb-
nega «St. Jut^ža), Grosuplta (Kočevja).
11-16  dopoldne iz Trbiža, Jesenic. Kr.inja
2-35 popoldne    ir    Bubnjarcev,   Novccra
me-- a (Straže- i optic), Trebnjega, Grosuptja
8-29  ponoći   iz   Trbiža,   Jebenic,   Kranja,
( I i ;:,ća
9-23 ponoći iz Novega mesta, Stra'e-TCplic), Trebnjega (St. Janža), Grosaplja, (Kočcvja)
Kamniška železnžca.
3 DBOĐ z driavnegs ko od. ora v ^amalk z mešan!mi v.akl
7*40 dopoldne, 230 popoldne .n oh 7-15 zvečer.
P3I.IGĐ ii Kamnika v Ljubi ano ob
6-42 zjutraj, 11*00 dopoldne in ob 6*15 zvečer.
C. kr. đržavno-železniško ravnatelj sivo v Trst w.
Njegova c In kr. Vlsokost  nadvo|voda dr. Leopold Salvator fe oblskal tvornico Walđes Koli-i-noor dne 13. febmarla 1915 In Je ostai ondi z nafvečlim zanimanjem mesto najiove-
danlh 40 minut 2 nri In 20 minut.
Pred vo'bo 3e elita nmieam delavitva lzdolala vell^ansko množisie Iz nafboilSeaa materijala in zato dobavllamo
/M£n0Oi
A   ^^m      zaskočili  gonbL
Najboljša svetovna znamki. Garantirano brez rjc.
dokler js kaj zaioge brez usakega piovišanja cene.
Dopolnlte tako)  svofo Z3logo Koh-1-noor zaskočnlh gnmftov fadrBkeržev'O, da vam ne lio treba pomele ia man|vredne
»namHe plalatl Istih cen.
Premije v enaki vređnosti in II enaki kako v os ti kakor poprej !!
etofd« UmMtrmrmm katatog poiilfa brozplačeoi
Waldes&Ko.
>•!▼•*!> tvOTBica lukatafh gnaibov sa svetu«
Praga — Vršovtce, Draždane — Varsava.
umš mi oddolek za vojaike predmete i>**iaj«:
cinkaste blačne gumbe, patentne predorne gumbe, gumbe za plaiče, Ugltlmacljske pusice, zaponke za životna leraena Itd.                                   •            . Vzorci in cene na zabtevo.