St. 19 (2021) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 12. maja 1988 Cena: 600 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
■{SEE3ES1 sc
mm
ismnsm
mmim
Do dobrih rešitev le z dialogom
Z osrednje prvomajske proslave na Lisci — Slavnostni govornik Ivica Račan
LISCA — »Tukaj so v začetku maja 1938 ustanovili začasno vodstvo KPJ, katerega člani so bili Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Franc Leskošek, Miha Marinko, Josip Kraš, Drago Petrovič, Andrija Žaja, Milovan Djilas in Alek-sandar Rankovič. To pa je imelo velik pomen za nadaljnji razvoj KPJ in revolucionarno gibanje v Jugoslaviji. Ta ustanovitev začasnega vodstva je pomenila vrnitev vodstva KPJ v državo, torej v samo središče gibanja, ki gaje vodila in kateremu je bila odgovorna,« je rekel na letošnji osrednji prvomajski proslavi na Lisci slavnostni govornik Ivica Račan, član predsedstva CK ZKJ.
PRVOMAJSKI ZBOR
JAVOROVICA — 1. maja je bila na Javorovici tradicionalna proslava, na kateri je številnim obiskovalcem govoril Janko Goleš, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije. V imenu šentjernejske krajevne skupnosti je udeležence srečanja pozdravil predsednik ZZB NOV Šentjernej Zvone Bambič, poleg tega pa so domačini pripravili tudi krajši kulturni spored. Izvajali so ga godbeniki pihalnega orkestra Iskre Šentjernej ter člani združenih pevskih zborov Orehovice in Šentjerneja, ki ju je vodil Milan Pavlič. Praznovanje se je po končanem kulturnem programu nadaljevalo s tovariškim srečanjem.’
Naš socializem je zapadel v krizo tudi zaradi tega, ker so se družbenoekonomski odnosi pa tudi vrednote oblikovali z dekreti. Brez prave demokracije, brez spoštovanja in upoštevanja razlik v jugoslovanski skupnosti narodov in narodnosti ne bomo mogli premagati sedanje krize in razvijati socialističnega samoupravljanja. »Kako bomo pripomogli pri demokraciji?« si je zastavil vprašanje Ivica Račan. Predvsem z upoštevanjem razlik, večjim razumevanjem stališč in položaja drugih, s potrpežljivostjo pri iskanju sinteze pa tudi s krepitvijo spoznanja, daje dobre rešitve mogoče najti samo s pomočjo dialoga in kresanja mnenj. S tem bomo dejansko pripomogli pri demokratizaciji družbe, vsebine in načina našega življenja ter pri razvoju bogatejše in bolj humane politične kulture. K taki demokratizaciji prav gotovo ne bodo pripomogli tisti, ki probleme in ovire vidijo samo pri drugih, ki upravičeno ali pa
PO POTEH XV. DIVIZIJE
METLIKA — V počastitev 45-letnice XV. divizije pripravlja občinska zveza prijateljev mladine v sodelovanju z občinskim odborom Zveze združenj borcev in TKS Metlika pohod po poteh XV. divizije. Pohod bo v soboto, 14. maja, odhod bo ob 8.30 s Partizanskega trga v Metliki. Pot bo vodila prek Božakovega in Drašičev nazaj v Metliko. Vabijo vse, otroke, mladino, odrasle. Domačini v Drašičih bodo za pohodnike pripravili čaj in pogačo.
tudi ne stvari ocenjujejo kot nedemokratične, nenapredne ali nerazvite, ki
stvari »rešujejo« z nepremišljenimi izjavami, ocenami in političnim etiketiranjem namesto s pravimi argumenti. Morda je demokracijo včasih resda mogoče braniti z nedemokratičnimi sredstvi, vendar pa je z njimi prav gotovo ne moremo dokončno obraniti, kaj šele razvijati, je med drugim dejal Račan.
P. P.
lih
Zbiralna akcija ob
125-letnici križa
tcija
Rdeč
ecega
Na koncu predora je svetlo
S slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja na Trški gori — Govoril Jože Florjančič
TRŠKA GORA — 27. aprila so odkrili na Trški gori spominsko obeležje, posvečeno prvemu dolenjskemu partizanskemu političnemu mitingu, ki so ga izvedli 19. marca 1942 borci 1. dolenjskega partizanskega bataljona.
V prisotnosti številnih obiskovalcev, med katerimi so bili Viktor Avbelj, Stane Potočar-Lazar, Bogdan Osolnik in borci 1. dolenjskega partizanskega bataljona, med njimi komandant Dušan
Švara-Dule, so podelili občinska priznanja OF in srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Organizatoiji, občin-
SPOMIN NA PARTIZANSKA LETA — Slavnostni govornik Jože Florjančič je pred trškogorsko cerkvijo simbolično odkril ploščo.
Vsi čakamo na dan »D«
Esi nestrpno čakamo dan »D«, ko naj bi zvezni izvršni svet prišel nadanzukrepi, kijihje narekoval mednarodni denarni sklad. Tako vnaprejšnje napovedovanje ostrih ukrepov je že pustilo posledice med ljudmi, ki so navalili v trgovine in spraznili skladišča. Na ta način so že izrekli nezaupnico bodočim ukrepom zveznega izvršnega sveta in bi torej lahko rekli, da se spet ponavlja scenarij, ki smo ga že tolikokrat doživljali, vsaj nekaj časa, potem pa je bilo spet vse po starem. Več kot očitno je, da zvezna vlada doslej ni dobro opravila svojih nalog in v Slovenijije bilo slišati več glasov, daje treba sprožiti vprašanje zaupnice. Tako nalogo je dobila tudi slovenska delegacija v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, ker je povsem jasno, da ta izvršni svet ne uživa več zaupanja delovnih ljudi. Zato naj bi te naloge in ukrepe, ki jih je Slovenija doslej že večkrat predlagala, izvajal izvršni svet, ki jih bo sposoben uresničiti in ki bo užival zaupanje ljudi. Sicer pa moramo počakati na 15. in 16. maj, ko bo zasedala skupščina SFRJ, kjer bodo obravnavali novi paket ukrepov in tudi poročilo o delu ZIS, ki ga v Sloveniji nismo sprejeli.
J. SIMČIČ
Ivica Račan, slavnostni govornik osrednje prvomajske proslave na Lisci
Razprava o ustavi se umirja
MS SZDL za Posavje je ocenil dosedanji potek razprav o spremembah ustave
KRŠKO — Na seji medobčinskega sveta SZDL za Posavje so ugotovili, da so bile prve razprave o ustavnih spremembah bolj formalne narave. Večina udeležencev razprav o ustavnih spremembah, ki so se začele marca, še ni bila dovolj poučena o spremembah ustave, saj je svoje pripombe črpala iz sredstev javnega obveščanja. Kasneje, ko so se v razpravo vključila strokovna združenja, društvo kadrovikov, pravnikov in podobni, pa je razprava pridobila na teži in je bila zaradi tega bolj vsebinska.
odklanjali. Na razpravah v okviru strokovnih združenj pa se je pokazalo, da vsega le ne gre zavreči in daje marsikateri amandma le sprejemljiv. Vendar pa so se tudi na razpravah v teh društvih zavzeli za to, da se sprejmejo samo tisti amandmaji, ki vodijo k poenostavitvi, recimo delegatskih postopkov, volitev in podobno. Ostro pa so zavrnili vse tiste amandmaje, ki bi pomenili jačanje centralizma in upočasnitev demokratizacije ali celo njeno manjšanje. Pozitivno pa je bilo, da so bile na tej ravni presežene metode polarizacije med posameznimi republikami. Pokazalo se je namreč, da tudi v drugih republikah resno obravnavajo ustavne spremembe in da imajo tudi tam precej pripomb nanje. Dogaja pa se, da v drugih republikah pogosto kritizirajo nove ustavne amandmaje z drugih pozicij. Predvsem se je izkazalo, da drugod podpirajo močnejšo vlogo države, ker bi z njeno manjšo vlogo več izgubili, kot dobili.
In prav za prve razprave je bilo značilno, da so na njih domala vse spremembe, ki so predvidene v ustavi,
V BREŽICAH SO SLAVILI 9. MAJ
BREŽICE — Krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL sta v spomin na 9. maj, dan osvoboditve Brežic, v ponedeljek zvečer organizirali proslavo v Domu JLA. Dijaki srednje šole in učenci glasbene šole so za praznik pripravili gledališko-glasbeno prireditev pod naslovom Naša pot gre naprej. Na slovesnosti so podelili občanom osem bronastih priznanj OF, pet priznanj krajevne skupnosti in štiri priznanja turističnega društva Brežice.
bah ustave, udeležba na teh razpravah ni bila pretirano velika. Večina ljudi se je zadovoljila z informacijami v tisku, čeprav ni mogoče reči, da so bili ljudje brezbrižni. Kljub temu je bilo v Posavju v razprave vključenih okoli 3500 ljudi, ki so se udeležili okoli 90 posvetov na vseh ravneh, od krajevne konference SZDL do medobčinskega sveta, pa temeljnih kandidacijskih konferenc itd. Razprave so v zadnjem času izgubile ostrino, več ali manj so na njih ponavljali
že znane ugotovitve. Glede nadaljnjega poteka razprave o ustavnih spremembah pa so na seji medobčinskega sveta sprejeli sklep, da je potrebno vse pripombe iz razprav upoštevati in jih vnesti v tekst. Ta bi se moral, seveda izpopolnjen s pripombami, ki so jih dali razpravljalci, spet vrniti v temeljna okolja, kjer bi o njem ponovno razpravljali.
J. SIMČIČ
‘NOVO MESTO — Ne bo odveč, če bralce še enkrat opozorimo, da je v teku široka akcija RK Slovenije pod geslom »Solidarnost v dejanjih«. Poteka od 8. do 26. maja, težišče zbiranja prispevkov pa je od 8. do 15. maja.
V novomeški občini je nosilec akcije občinski odbor Rdečega križa, prek svojih krajevnih organizacij in aktivistov v delovnih organizacijah, osnovnih šolah in mladinskih organizacij pa s prodajo bonov v vrednosti 500,1000,5.000 in 20.000 din ter obrazcev za evidentiranje darovalcev zbira denarne prispevke ob letošnjem 125-letnem jubileju Rdečega križa. Posebna doplačila bodo pri poštnih znamkah in pri avtobusih in železniških vozovnicah, prispevke krajanov, delovnih organizacij in ustanov pa sprejemajo tudi na račun občinskega odbora Rdečega križa 52100-678-80144.
Predsedstvo OO RK Novo mesto se je skupaj z OK SZDL Novo mesto dogovorilo tudi o namenu zbiranja sredstev v letošnji akciji. Večino naj bi namenili za pridobitev nadomestne lokacije počitniškega doma za letovanje otrok v Luciji pri Portorožu. Sedanji prostorje zaradi gradnje osnovne šole v Luciji že zelo utesnjen, zato je nova lokacija nujna.
ski odbor ZZB NOV Novo mesto, KS Otočec, OK SZDL Novo mesto in novomeški občinski sindikalni svet so povabili k sodelovanju v programu pevski zbor KUD Otočec, recitatorje iz OŠ Gubčeve brigade Otočec, instrumentalno skupino novomeške glasbene šole, recitatorki Lidijo Novak in Zvezdano Košljar ter slavnostnega govornika Jožeta Florjančiča, sekretarja OK ZKS Novo mesto.
Florjančič je opozoril na pomen tedanjega mitinga in se dotaknil sedanjosti, v kateri je čutiti posledice dolgo časa skrivane, lakirane ekonomske krize, ki seje spajdašila s hudo politično krizo, s krizo v odnosih na vseh ravneh, tudi nacionalni, ter s krizo vrednot in morale. Podčrtal je svojevrstno mnoštvo družbenih interesov, ki se kaže v tem, da vsevprek ploskamo in žvižgamo administrativnim ukrepom, ponujenim ustavnim spremembam in politiki. Zahtevamo spremembe, a večinoma le v besedah. Kajti nasproti dobrim gospodarjem sodobnih pogledov na razvoj nekateri obupno vztrajajo na obstoječem stanju. Toda otresimo so malodušja in apatije, dvignimo glavo, kajti na koncu vsakega najbolj zavitega temnega predora je svetlo in pojdimo proti njej,« je dejal Florjančič, ki je ob koncu odkril spominsko ploščo.
L. M.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Liter vina-liter izgube
na 4. strani:
• Več kot mesec dni so bili brez vode
na 6. strani:
• Gost ima vedno prav, toda...
na 9. strani:
• Tudi drevesa zdravijo
na 12. strani:
• Moja ledvica v tvojem telesu
Čast vrednejša ko profit
Janez Stanovnik govoril na prvomajskem srečanju Mirno — Počastili 45-letnico 15. di-
na Debencu nad I
lirno vizije NOVJ
Čeprav so imeli vsi občani možnost, da se vključijo v razprave o spremem-
RIBNIČANI NA LISCI
RIBNICA — Prvi maj so praznovali tudi jubilanti ZK, ki so člani te organizacije že 30 oz. 40 let. Pripravili so izlet na Lisco, ki se gaje udeležilo 27 jubilantov in njihovih družinskih članov. Seveda pa komunisti ne samo praznujejo, kot smo zvedeli, si prizadevajo predvsem za reševanje nekaterih najbolj aktualnih vprašanj v občini, kot so: reševanje zadev na področju zdravstva, proučevanje možnosti za uvedbo kabelske televizije, reševanje romskega vprašanja itd.
DEBENEC NAD MIRNO — Pri koči na Debencu nad Mimo, priljubljeni izletniški točki in tradicionalnem prizorišču prvomajskih srečanj v trebanjski občini, seje letos zbralo nekaj sto obiskovalcev. Med njimi so bili tudi nekateri borci 15. divizije NOVJ, ki ima domicil v občini Trebnje in ki letos praznuje 45-letnico.
Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva Slovenije Janez Stanovnik. Govoril je na pamet, torej ni bral spisanega govora, kot to počno drugi govorniki, zato je njegova beseda zvenela še tolikanj bolj kleno, neposredno in gaje občinstvo večkrat prekinjalo s spontanim ploskanjem. Spomnil se je težkih dni bojevanja partizanov na Dolenj-
skem, kjer je Stanovnik tudi sam delil negotovo usodo skupaj z drugimi borci.
Janez Stanovnik je rekel, da mu je težko, ker se danes tako prepiramo. Pravijo, da Slovenci druge izkoriščamo; če je tako, nas pa ven spustite, odvrnem takim, ki nočejo razumeti, da smo Slovenci za socialistično, federativno in samoupravno Jugoslavijo. Švica nima toliko tujih delavcev, kot jih ima Slovenija. Zdaj je treba pošteno pljuniti v roke, izvozu pa posvečati veliko večjo pozornost. Dolgove je treba plačati, saj je čast vredna več kot profit. Zatem je opozoril na nujnost spoštovanja tržnih zakonitosti, o izgubah pa je Stanovnik menil, daje ceneje zapreti tovarno, kot pa proizvajati izgubo.
P. PERC
Na poti do pravega sodelovanja
Med novomeško občino in nemškim Langenhagnom se spletajo čvrste vezi — Aprilski slovensko-nemški teden je bil izhodišče nadaljnjega sodelovanja
LANGENHAGEN — Izkušnje, ki si jih je pri navezovanju stikov z razvitim svetom že pridobila novomeška občina, so otipljive, kažejo se v velikem izvozu; žal so tudi nevšečne, ako mislimo na pred poldrugim desetletjem zastavljeno, nato pa razdrto sodelovanje z nekim manjšim nemškim mestom. Pri zdajšnjem iskanju skupnega s spodnjesaškim mestom Langenhagen pa je sodelovanje določnejše — in po tem, kar seje dogajalo zadnji teden letošnjega aprila v daljnem hannovrskem predmestju, je očitno, daje novomeška občina na dobri poti do trdnih prijateljskih, hkrati do gospodarskih, kulturnih, športnih, turističnih in še kakšnih stikov z okoljem, kjer biva sicer malo slovenskega, še manj pa dolenjskega zdomskega življa.
Da so se Novomeščani že nekajkrat odpravili na nemški sever in na moč gostoljubno pričakali Nemce v mestu ob Krki, so »krivi« prav slovenski zdomci. Za manj kot tri stotnije jih je na območju Hannovra, in ko so pred leti iskali pokrovitelja za svoje društvo, so ga našli v novomeški Socialistični zvezi, nakar ni bilo težko izbrati ime za društvo: Krka! Društvo je polno ži vljenjskih moči, z raznovrstnimi dejavnostmi skuša čimbolj povezati slovenske zdomce, pri čemer je v zadnjem času vse sile usmerilo v slovensko šolo. Da ta gostuje v neki langehagenski šoli, gre na račun čedalje bolj razvejenega sodelovanja med nemškim in Novim mestom.
To sodelovanje je poglavje, katerega vsebina še zdaleč ni dorečena. Prej je
Ob koncu tedna bo deloma jasno in razmeroma toplo vreme, le v nedeljo predhodne pooblačit-ve.
mogoče reči, da je začela šele dobivati prave obrise, odprtih je še veliko možnosti, ali kakor je na sprejemu novomeške delegacije pri županji Waltraud Krueckeberg in drugih predstavnikov Langenhagna dejal novomeški župan Franc Šali, ni dovolj! da bi se videvali le na »vrhu«, veliko je osnov za čvrstitev
• Za naprej je načrtovanih še več stikov, dozdajšnji in prihodnji pa bodo opredeljeni z listino o prijateljstvu med občino Novo mesto in mestom Langenhagen. Najprej naj bi jo podpisali ob letošnjem novomeškem občinskem prazniku, nato pa še čez slabo leto dni, ko bo Langenhagen slavil tridesetletnico, odkar je dobil mestne pravice.
vezi, za tkanje kite prijateljstva, ki bo trdna tolikanj, kot bodo široke raznovrstne oblike sodelovanja.
Tokratni obisk Novomeščanov pri Langenhagencih je pokazal, da je dovolj volje in možnosti za širitev sodelovanja. Slovensko-nemški teden v Lan-
genhagnu je bil priložnost, da so oboji vrgli karte na mizo. Aduti enih in drugih so turizem, kultura, šport in še kaj, dobiček za Novomeščane pa naj bi prej ko slej bil gospodarski prodor na zahtevno nemško tržišče. Konec aprila je Nemcem delček dolenjske ponudbe prikazala tovarna Krka, spet sta nastopala folklorno društvo Kres in glasbena skupina Cof, z igračami so se predstavili novomeški vrtci. Po tem, kar je bilo videti v velikem langenhagenskem naku-
(Nadaljevanje na 2. strani)
REFERENDUM
USPEL?
DOLENJSKE TOPLICE — V KS Dolenjske Toplice so v nedeljo izvedli referendum za krajevni samoprispevek. Prvi rezultati kažejo, daje bila udeležba izredno dobra v osrednjih krajih, nekoliko manj pa v okoliških vaseh. Enako je bilo tudi z glasovanjem za in proti samoprispevku. V naslednji številki bomo objavili celovite rezultate glasovanj po posameznih področjih in analizo referenduma. Čeprav kaže, da samoprispevek skupno ni bil izglasovan, bo vodstvo KS temeljito pretehtalo okoliščine in potegnilo smernice za nadaljnje delo še ta teden.
GRAFIKA ZA NEMŠKO ŽUPANJO — Prevajalka Erika Medle (na desni)je imela prijetno opravilo, ko je Waltrudi Krueckeberg, županji mesta Langenhagen, prevedla besede Franca Šalija, predsednika novomeške občinske skupščine, ko je le-ta nemški županji v znak pozornosti za prisrčen sprejem podari grafiko Branka Suhyja. (Foto: D. Rustja)
Odstop vlade je stvar kulture Na p°ti d0
w	_ ________ (Nadaljevanje	s	1.	strani
Vodstva trebanjskih občinskih družbenopolitičnih organizacij o ustavi, ukrepih ____________in	delu	ZIS	—	Razkorak med obljubami in dejanji je prevelik______________________
TREBNJE — Izjavne razprave o osnutku ustavnih sprememb veje bojazen, da bo spet procedura tista, ki lahko potisne Slovenijo v podrejen položaj. Nedvomno pa živijo v veliki zmoti tisti, ki mislijo, da nas bodo že spremembe ustave potegnile iz krize, so med drugim poudarili na skupnem sestanku vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij v Trebnjem, ko so razpravljali o predvidenih ustavnih dopolnilih.
V Sloveniji je Socialistična zveza imela v javni razpravi resnično pravo vlogo. Če bi se danes umaknila in bi rekla, da lahko gredo stvari skozi, take SZDL ne potrebujemo več, je dejal Janez Gartner in dodal, da referendum zaenkrat še ni potreben, ker je to osnutek in lahko pride do sprememb v poznejšem besedilu. Vsekakor pa naj bi republiška skupščina dala polno podporo SZDL. In če bo skupščina rekla odločno — ne, če se bo tudi Miran Potrč opredelil kot Kučan in Smole, bomo sprožili ustavno krizo, ki si je nihče ne želi. Bolj pa se kaže opredeliti za ekonomski del sprememb ustave, kot predlaga Mikuličeva komisija, da bi lahko spravili v življenje tržne zakonitosti, je bilo še rečeno v razpravi v Trebnjem.
PRIJAVITE SE!
LJUBLJANA — Vsem, ki se želijo udeležiti krvodajalskih akcij, slovenski Rdeči križ sporoča, da bodo tudi maja in junija tovrstne akcije širom po Sloveniji. Kočevci bodo imeli priložnost pokazati svojo humanost 17., 18. in 19. maja, Sevničani 30. in 31. maja, 7. junija bo akcija v Leskovcu pri Krškem, naslednji dan v Krškem, 9. junija na Senovem, 10. junija pa v Kostanjevici na Krki. Prijave zbirajo občinske organizacije Rdečega križa, v delovnih organizacijah in za krvodajalstvo zadolženi aktivisti RK.
Še bolj vroča je bila razprava o predvidenih ukrepih ZIS po 15. maju in o poročilu zvezne vlade. Kot je dejala Milena Slapničarjeva, pričakujejo v trebanjski občini največje težave v zdravstvu in pri socialnih programih. Občinska zdravstvena skupnost se že lep čas ubada z obupnimi likvidnostnimi težavami in prav nič ne kaže, da se bo položaj bistveno izboljšal, temveč kvečjemu obratno.
Kaj bodo ukrepi pomenili za trebanjsko gospodarstvo, je težko določeno povedati. A vendar bi ukrepi po besedah Avgusta Gregorčiča za Dano verjetno pomenili za 20 odstotkov nižje osebne dohodke. Pripraviti se bo treba,
da bo nastal širši stavkovni val, ker ljudem tega ne bo moč dopovedati. Manjša kupna moč pomeni po mnenju Jožeta Bregarja, da se bo doma trg zožil, za izvoz pa gospodarstvo ne dobi pravih spodbud. »Skrbi nas, da bomo morali proizvodnjo zmanjševati, ne pa, da bomo povečevali storilnost itd.,« je rekel Bregar.
Ciril Pungartnik je požel odobravanje z mislijo, da začaran krog polovičnih rešitev, kijih ponuja ZIS, v končni posledici omogočajo Mikuličevi vladi, da vedno znova sprejema nove ukrepe, skratka, da dela po svoje. Ukrepi so premišljeni tako, da jih ne bo mogoče izvajati. In tako je Pungartnik v razpravi o delu ZIS dejal, daje razkorak med tistim, kar so obljubili in kar so dejansko storili člani ZIS, prevelik, zato je odstop stvar njihove kulture.
P. PERC
(Nadaljevanje s 1. strani)
povalnem središču, bodo koraki No-vomeščanov k tvornejšemu sodelovanju lahko še pogumnejši.
Prej pa se je treba dodobra obojestransko spoznati. Kar so Langenhagen-ci že videli in izvedeli o ljudeh in krajih ob Krki, bodo imeli priložnost še dopolniti, oni sami pa tokrat niso skoparili pri predstavljanju svojega življenjskega in delovnega okolja. Novomeščanom so razkazali mesto s številnimi zanimivostmi, ne le z besedami, ampak na kraju samem, to je v ustrezni ustanovi, srednji šoli in velikem športnem klubu, so prikazali, kako rešujejo socialna vprašanja, kako šolajo otroke, kako znajo poskrbeti za zdravje telesa in duha.
Zbližanje novomeškega in lange-nhanskega »vrha«, kije tudi tokrat imelo za podlago povsem otipljivo podobo življenja in dela, služi za utiranje poti, na kateri naj bi se še večkrat srečali in sodelovali ljudje obeh mest, izvzeti pa kajpak ne bodo slovenski zdomci.
D. RUSTJA
Mukotrpno zvezno delegatsko delo
Delegati so na razgovoru v Krškem menili, da ne bi izrekli nezaupnice ZIS
ZVEZNI POSVET
PORTOROŽ — Pomen in vloga novinarja v združenem delu bo osrednja tema jugoslovanskega posveta, ki ga organizirata Zveza novinarjev Jugoslavije in jugoslovanski koordinacijski odbor za razvoj obveščanja v združenem delu v sodelovanju s sekcijo novinaijev in organizatorjev obveščanja v združenem delu pri Društvu novinaijev Slovenije. Posvet bo od 12. do 14. maja v Portorožu, udeležili pa se ga bodo tudi novinarji ozdov naše regije. Ob vlogi in pomenu novinarja v ozdu, njegovih življenjskih in delovnih razmerah se bodo v razpravh dotaknili še vprašanj o izobraževanju, uredniški politiki, novinarskem kodeksu, povezovanju novinarjev v ozdih, prek 300 novinaijev pa se bo seznanilo z računalniškim urejanjem in oblikovanjem časopisa.
V PODGRADU TELEFON
PODGRAD — V tej krajevni skupnosti so v nedeljo simbolično predali namenu prvih 29 telefonskih številk. Nedeljske proslave so se poleg domačinov udeležili tudi predstavniki PTT Novo mesto in vodstva novomeške občine. Na slovesnosti, na kateri so v priložnostnem programu nastopili moški pevski zbor Ruperč vrh, podgrajski osnovnošolci in mladinci ter tambu-raški zbor Stopiče, so podelili krajevna priznanja OF. Prejeli so jih: telefonski gradbeni odbor, gasilsko društvo Podgrad, ekipa Podgrada, kije lani nastopila na igrah Pod dedovo lipo, OO ZSMS Jurna vas in Dušan Jarc.
Nagrade
raziskovalne
skupnosti
ČRNOMELJ — Črnomaljska raziskovalna skupnost je letos pred prazniki že osmič zapovrstjo podelila priznanja in nagrade za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti. V avli črnomaljskega kulturnega doma so inovativne dosežke tudi razstavili. Za dosežke s tega področja v lanskem letu so podelili 8 prvih, 5 drugih in 8 tretjih nagrad ter eno posebno nagrado.
Prvo nagrado so dobili: Anton Banovec iz Belta, Alojz Malenšek in Tone Lakner iz semiške Iskre, Jakob Snoj iz Iskre, Anton Bukovec iz Iskre, Marko Banovec iz Iskre, Vladimir Breznik iz Rudnika Kanižarica, Jože Šikonja iz Rudnika ter Ivan Lakner iz črnomaljskega tozd IMV. Drugo nagrado so dobili: Branko Vranešifc iz Belta, Stane Suhorepec in Polde Plut iz Belta, Anton Poč iz Iskre, Branko Jukič in Jože Banovec iz Belsada, Jože Rogina in Alojz Banovec iz Belsada. Tretjo nagrado so dobili: Jože Kočevar, Alojz Željko in Marjan Kočevar iz Iskre, Ferdinand Jakša iz Iskre, Stane Malerič iz Rudnika, Janez Jerman iz Gorenja, Franc Fugina iz Belsada, Vida Adlešič ter novinarski krožek OŠ Loka, Darinka Papež in novinarski krožek OŠ Župančičeva, Cvetka Simonič in novinarski krožek OŠ Semič. Posebno nagrado za prispevek k popularizaciji inventivne dejavnosti je dobil črnomaljski tozd Gorenja.
DOLENJSKI LIST
KRŠKO — Razgovor z zveznimi delegati, ki so ga organizirali skupaj vsi trije medobčinski sveti posavskih družbenopolitičnih organizacij pretekli četrtek v Krškem, je ponovno dokazal, da je delo naših zveznih delegatov vse prej kot lahko. Na eni strani so naši delegati, ki nas zastopajo v zboru republik in pokrajin ter v zveznem zboru, izpostavljeni močnim pritiskom v Sloveniji, ko pa pridejo v Beograd, morajo upoštevati realnost, kakršna pač je sedaj v Jugoslaviji.
V posebno težkem položaju so v zadnjem času, ko se v Sloveniji pojavljajo vedno glasnejše zahteve, da bi bilo treba sedanjemu ZIS izreči nezaupnico. Seveda se slovenski delegati strinjajo s tem, da zvezna vlada v preteklih dveh letih ni napravila vsega, kar bi bila glede na razmere dolžna, in bi torej lahko izrekli nezaupnico. Toda vprašanje je, koliko delegatov iz ostalih republik bi tako nezaupnico podprlo, kar pomeni, da bi Slovenija spet ostala osamljena in bi to lahko še bolj skalilo odnose med zvezo ter drugimi republikami na eni strani ter Slovenijo na drugi. K temu pa je treba dodati, daje zvezna vlada delovala na vso moč in da doslej še nikoli ni bilo na delegatskih klopeh toliko gradiv in novih zakonov, večinoma omejevalnih, kot prav v zadnjih dveh letih. Slovenski delegat Zdravko Zabukovec je vsa ta gradiva enega leta celo stehtal in odkril, daje dobil na klop kar 135 kilo-
Zastava center
Velike servisne zmogljivosti—Kda|JCočevje?_
LJUBLJANA — Za sedanje in bodoče lastnike vozil iz kragujevške Crve-ne zastave je razveseljiva novica, da se je v Sloveniji precej izboljšala servisna in prodajna možnost. Na Tržaški cesti v Ljubljani sta namreč pred prvomajskimi prazniki Crvena zstava in ljubljanska Zastava avto odprli spodoben prodajno-servisni center.
Center se razprostira na več kot 10.000 kvadratnih metrih uporabne površine, v njem pa so servisi za potniška in gospodarska vozila, skladišče in prodajalna rezervnih delov, skladišče novih vozil, prodajalna lovskega in športnega orožja, restavracija in bife, poslovni in ostali potrebni prostori. Servisi so opremljeni z najsodobnejšo domačo in uvoženo opremo in dokaj zmogljivi, saj naj bi v njih servisirali do 100 vozil na dan. Za kupce novih vozil je razveseljivo, da bodo v Zastava centru opravili na enem mestu vse potrebno od tehničnega pregleda do registracije.
Z novim centrom je odpravljena precejšnja pomanjkljivost na tem področju. Kot so povedali, je v načrtih podoben center za kočevsko območje, kjer so zdaj razmere v tem pogledu zelo slabe.
PODELILI PRIZNANJA ZA PREDANO DELO
NOVO MESTO — V novomeški občini so letos prejeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije med posamezniki Nikola Lazič iz novomeške vojne pošte 1394, dr. Anton Starc iz Splošne bolnišnice Novo mesto, Jure Gros iz tovarne zdravil Krka, Vera Miklič iz Tovarne obutve in Viktor Bartolj iz Društva upokojencev. Poleg tega so podelili sindikalno priznanje izvršnemu odboru OG ZSS v novomeškem Krkinem tozdu Marketing in sindikalni konferenci IMV-TOZD Tovarna avtomobilov. Občinska priznanja OF so prejeli aktivisti Ida Blažič, Slavka Gal, Karol Grubar, Lado Jaki, Anica Korasa, Jakob Krštinc, Jelislava Može, Vera Pavlič, Vida Rataj, Franc Šporar, Janez Turk, Bernarda Zorko in Katarina Zupet.
gramov gradiv. Toda vse to delo in spreminjanje predpisov žal ni obrodilo sadov. Kajti gospodarske razmere so se še naprej slabšale, inflacija je naraščala, prav tako pa ZIS ni uspelo obrzdati rasti cen. Seveda ne bi bilo nič lažjega, kot odpoklicati ta izvršni svet in postaviti novega. Toda nekateri naši delegati so menili, da bi bil izrek nezaupnice tvegano podjetje. Zvezni izvršni svet je namreč že sprejel določene pogoje mednarodnega monetarnega fonda, s katerimi naj bi začeli zdraviti naše gospodarske težave. In po 15. maju, ko naj bi ti ukrepi začeli delovati, bi bilo težko na hitro sestaviti novo vlado. Zato so delegati menili, da je treba dosedanje delo ZIS oceniti kot slabo, a dati vladi še eno možnost, da vsaj v začetni fazi izpelje vse, kar mednarodni monetarni fond terja od nas. Že septembra pa naj bi ponovno preverili njeno delo in ukrepali šele tedaj.
K temu je treba dodati, da mednarodni monetarni fond zahteva od nas vse tisto, kar je republika Slovenija že ponujala kot rešitev gospodarskih težav, a to na zvezni ravni ni bilo sprejeto.
RAZSTAVA O 15. DIVIZIJI
KOČEVJE — Razstavo »15. udarna divizija« so odprli 25. aprila v prostorih srednje šole v Kočevju. Ta razstava je bila marca v Ribnici, 19. majajo bodo odprli v Črnomlju, 2. junija v Metliki, 13. junija v Novem mestu, 1. septembra v Trebnjem in 27. oktobra v Grosupljem. Divizija praznuje letos 45-letnico ustanovitve. Odbor skupnosti borcev te divizije je zato pripravil za letos še več drugih slovesnosti, in sicer ob prazniku občine Ribnica, 26. marcu, zdaj sodeluje pri dolenjski progi Kurirčkove pošte itd. Doslej so izdali že dva biltena, v katerih opisujejo svoje delo in načrte. Imenovali so tudi poseben odbor proslave in organizacijski odbor, ki ga vodi Franci Šali.
Revni prispevajo največ
Lani je bila KO RK Uršna sela med najbolj uspešnimi
URŠNA SELA — Sonja Zadnik je ena od najmarljivejših predsednic krajevnih organizacij Rdečega križa v novomeški občini. Trditev se zdi na prvi pogled nekoliko neskromna, vendar veliko o tem pove že dejstvo, daje v lanskoletni akciji Rdečega križa »Solidarnost v dejanjih« njena krajevna organizacija zbrala daleč največji prispevek na prebivalca v vsej občini, hkrati pa je treba vedeti, da je krajevna skupnost Uršna sela ena manj razvitih in se še malo ne more ponašati s strukturo prebivalcev z nadpovprečnimi osebnimi dohodki. Posebno so se Uršc-nčani izkazali tudi v akciji nabiranja pomoči za Urško, o kateri smo že pisali.
V čem tiči torej uspeh teh akcij? Sonja seveda pravi, da nikakor ne v njej sami, ampak v aktivnosti in prizadevnosti celotnega odbora, katerega člani takrat, ko gre zares, žrtvujejo marsikatero urico prostega časa. Sonja je predsednica že drugo mandatno dobo. »Postavili so me po naključju, ko me ni bilo zraven,« pravi Sonja, »vendar, ko sem že bila za to določena, sem se z vso resnostjo lotila dela. Trinajst let sem delala kot strežnica na novomeški kurirgi-ji, sedaj pa že pet let kot telefonistka v novomeškem zdravstvenem domu in lahko rečem, da poznam ljudi, njih trpljenje in potrebe po solidarnosti. Ža-to mi tudi ni težko krajane in odbor prepričati, ko gremo v akcijo. Prav ganljivo je videti, kako prispevajo tudi starejši ljudje in upokojenci, za katere
C
Naša anketa
Vprašanje je, ali bo vlada, ki je doslej zagovarjala povsem druga načela, na kakršna je pristala v dogovorih z mednarodnim monetarnim fondom, sedaj povsem spremenila politiko.
J. SIMČIČ
KAJ PA ZDRAVJE?
NOVO MESTO — V četrtek, 5. maja, so se v Domu JLA zbrali na občinski problemski konferenci o zdravju pionirji osnovnih šol novomeške občine. Kritično in samokritično so pretresli lasten odnos do zdravja in odnos odraslih ter ugotovili, daje zdravje mlade generacije vse bolj ogroženo.
Starši pogosto nimajo časa in ne potrebe, šole pa ne možnosti za zagotavljanje boljših pogojev za dobro delo in počutje mladih. Pioniiji imajo vse preveč slab zgled pri odraslih. Kljub dejstvu, da lahko največ sami naredijo za svoje zdravje, pionirji sami ne morejo rešiti vseh problemov. Pričakujejo pomoč odraslih. Teh kljub vabilom njihova problemska konferenca ni zanimala, saj se jo je udeležila le dr. Gabrijela Humaijeva. Pioniije novomeške občine bosta na republiški konferenci, ki bo 20. maja v Čelju, zastopali Tina Čuček in Helena Jeriček.
PRVOMAJSKI POHOD
BIRČNA VAS — Prvi maj so v KS Birčna vas proslavili s kresom in kulturnim programom, ki so ga na predvečer pripravili mladinci, na praznični dan pa s pohodom »Ob spomenikih padlih v naši KS«. Pohoda, ki ga je v sodelovanju s KK SZDL in ostalimi DPO oganizirala KO ZRVS, seje udeležilo več kot sto mladincev in odraslih. Pohodniki so od spomenika na Ruperč vrhu prek Birčne vasi in Vel. Podljubna krenili v Mali Podljuben, kjer so izvedli streljanje z vojaško puško za odrasle, MK puško za mladince in ZP za pionirje. Prireditev so zaključili s kulturno prireditvijo in prvomajsko zabavo.
P. GOLOB
vemo, da ne živijo v obilju. Njihov sicer skromni delež veliko pomeni pri moralnem uspehu akcije.«
Odbor Rdečega križa na Uršnih selih uspešno sodeluje tudi s socialnim skrbstvom in patronažno sestro, in kot pravi Sonja, je bilo v skrbi za starost-
■
I
Sonja Zadnik
nike, bolnike in invalide, pa tudi za posamezne socialne primere v zadnjih letih veliko narejenega. Seveda tam, kjer je bilo količkaj pripravljenosti za to. »Z glavo skozi zid pa le ne moremo,« pravi prizadevna predsednica KO RK Uršna sela.
T. J.
Cestna malha brez dna?
Že sedaj plačujejo lastniki motornih vozil v Sloveniji 10- do 15-krat višje republiške cestne takse kot drugod po Jugoslaviji, neenakost pa naj bi se s pobudo skupščine slovenske skupnosti za ceste, po kateri naj bi cestne takse povečali še za 50 do 100 odstotkov, cestnine za 80 odstotkov, prometni davek na rezervne dele za 5 odstotkov ter bencin za 100 din pri litru, še bolj povečala. Samo tako bi po mnenju cestarjev prišli do denarja za popravila in gradnjo novih cest v naši republiki. Kljub prizadevanjem, da bi pri zvezni vladi dosegli spremembo deleža bencinskega dinarja, s tem, kot kaže, še dolgo ne bo nič, nasprotno, ta seje v zadnjih letih celo zmanjšal, in sicer od približno 15 na nekaj več kot 6 odstotkov. V Sloveniji pa porabimo 21 odstotkov vseh goriv v Jugoslaviji. Bomo torej skozi zadnja vrata uvedli neke vrste republiški samoprispevek za ceste, poleg vseh dajatev, ki se že stekajo v zvezno blagajno?
BRANKO JALOVEC, ključavničar v SOP Krško: »Povsem se strinjam, da so ceste potrebne obnove, saj takšne, kakršne so, ogrožajo prometno varnost in tudi naša življenja. Toda jaz se ne bi strinjal s tem, da za obnovo cest plačujemo dražji bencin, saj je že sedaj drag, poleg tega je veliko vprašanje, če bi bil denar porabljen namensko, to je za obnovo cest. Doslej smo že večkrat zbirali denar za ceste, pa seje to na cestah zelo malo poznalo. Vprašanje je, ali bodo ljudje še pripravljeni zanje prispevati iz svojega žepa.«
JANEZ KEBE, diplomirani veterinar Posavskega veterinarskega zavoda iz Brežic: »V Sloveniji imamo tako slabe ceste, da že zdaj močno ogrožajo naš gospodarski razvoj. Prepričan sem, da bo pobuda za podražitev goriva v naši republiki z namenom, da bi bencinski dinar uporabili za ceste, naletela na plodna tla. Vse je odvisno od tega, koliko ljudje še verjamejo, da bo iz tega res kaj in da denar ne bo splahnel kot nekoč cestno posojilo.«
BOŽENA KLJAJIČ, poslovodkinja delovne enote vojne ustanove Partizan v Ribnici: »Najprej menim, da bi moral iti davek na bencin in gorivo le za gradnjo in vzdrževanje cest. Slišim pa, da se ta denar porablja nenamensko, saj gre celo za železnico in druge namene. To ni prav. Pripravljena pa sem tudi dodatno prispevati za ceste, če bo denar res šel za ta namen. Morda bi spet razpisali cestno posojilo. Če so ceste slabe, je namreč več nesreč, avtomobili se hitreje kvarijo itd.«
VELJKO RAŠPERIČ, predsednik sveta KS Osilnica: »Menim, da ni prav, če bi bil v Sloveniji bencin dražji kot v drugih republikah, saj to pomeni, da bi spet eni več plačevali kot drugi. Že zdaj je v Sloveniji vse dražje in je teh razlik že preveč. Zmanjšati bi morali administracijo in birokracijo in tako privarčevati denar. Bencinski davek naj bi porabili le za ceste, in ne za vse druge namene. Če bi tako delali, podražitev gotovo ne bi bila potrebna. Seveda pa bo dovolj denarja za vse, če bomo manj razpravljali in več delali.«
STANKO BAJUK, šofer iz Metlike: »Bencin se bo podražil, če mi hočemo ali ne. Bilo pa bi prav, da bi šlo več denarja od bencina za ceste. Tudi če bi v Sloveniji plačevali dražji bencin, samo da bi res vse to šlo za naše ceste, ki so res slabe in nevarne. Včasih, ko pridem z vožnje, sem tak, kot bi me kdo pretepel.«
TONČKA ŠKOF iz Črnomlja: »Po moje ne bi bilo prav, da bi v Sloveniji plačevali dražji bencin. Po slovenskih cestah se vozimo vsi, ne samo Slovenci. Dražji bencin bi bil samo še ena obremenitev več za nas.
Vprašati seje treba, kam gre že ves čas bencinski dinar za ceste, če se res troši strogo namensko in pravično. Vsekakor bi morali imeti v Sloveniji boljše ceste, in to vse. Ko je bilo prvo posojilo za ceste, so veliko obljubljali, pa malo naredili.«
ALOJZ ŠENICA, poslovodja bencinske črpalke Petrola v Vavti vasi: »S podražitvijo se nikakor ne strinjam. Razlike med republikami so že sedaj dovolj velike in očitne, saj nismo država v državi. Vsa leta po vojni smo skupaj gradili ceste po vsej Jugoslaviji, sedaj pa naj si Slovenci sami pomagajo. Imeli smo bone, prepovedi voženj, sedaj nam grozi, da bomo bencin ,švercali’ prek meje s Hrvaško.«
ZVONE KOLMAN, prodajalec v Železnini sevniškega M-Kmetijskega kombinata:
»Nimam nobenih pomislekov, da ne bi dal tudi kakšen dinar več za bencin, če bi tako zbrani denar v resnici porabili za vzdrževanje in izgradnjo novih cest v Sloveniji. Bojazen pa le obstaja, da bi zato, ker bi plačevali dražji bencin kot v drugih republikah v Jugoslaviji, le še več denarja steklo po Savi navzdol. Tu bi morali biti povsem čisti računi, če bi hoteli ljudi še kdaj pripraviti za kakšno podobno pobudo.«
CIRIL LOGAR, v.d. razvojnega sektorja v Tesnilih, Trebnje: »Ne vem, zakaj ne bi vztrajali, da bi šlo za ceste 25 odstotkov bencinskega denarja, kot je bilo to precej let nazaj? Zdaj se ta delež nenehno zmanjšuje in je menda pristal pri komaj 6 odstotkih! Mikuličeva vlada gleda predvsem, da napolni zvezno blagajno, toda tako nespametne politike ne vodijo v razvitejših državah. Zato se tam vozijo po boljših cestah. Ob tem pa Nemci ne pozanjo cestnin.
Št. 19 (2021) 12. maja 198
j*"?**
Nagel vzpon posavskih vin
Slovin se uveljavlja kot proizvajalec najboljših vin v manjših količinah — Vsa vina letnika 1986 se bližajo vrhunski kvaliteti
BREŽICE — V zadnjih dveh letih se je kakovost celotnega izbora Slovino-vih vin zelo popravila. To pripisujejo kvalitetnejšim sortam grozdja ter sodobnejši tehnologiji postopkov od prevzema do predelave pridelka, negi in
stekleničenju vina.
Vsa stekleničena vina letnika 1986 iz bizeljsko-sremiškega okoliša so pri ocenjevanju republiške komisije dobila po 17 točk in so bliže vrhunskim kot namiznim vinom z geografskim porek-
Liter vina — liter izgube
Pri vsakem litru kakovostnega slovenskega vina več izgube,kot znaša prodajna cena
POZEBA
BREŽICE — Pomladanska pozeba je povzročila v nasadih sadnega drevja mnogo škode. Marelic letos sploh ne bo, breskev pa zelo malo. Malo več sreče imajo sadjarji z jablanami in hruškami. Škodo v kooperantskih nasadih so ocenili pri Agrariji na 741 milijonov dinarjev, pri neorganiziranih sad-jaijih pa na 414,6 milijona dinaijev.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so imeli naprodaj fižol po 2.000 din, solato po 2.000 do 2.200, špinačo po 500 ter kolerabo in črno redkev po 600 din kg. Enakawkoličina berivke je stala 3.000 din. Šopek rdeče redkvice je veljal 300—500 din. Kilogram skute je bilo moč dobiti za 4.000 din, medtem ko je stal lonček smetane
2.000	din. Jajca so prodajali po 140 in 150 din. Sadike zelja v šopku po 12 kom. so stale 500 din, posamezne sadike paradižnika ali paprike pa 200 do 300 din. Sadike Pelargonij so prodajali po 2.000 din, petrunij po 600 in vodenk po 1.500.
O *	*	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Zadnjo aprilsko soboto je bilo na prašičjem sejmu dokaj živahno. Rejci so pripeljali na prodaj 235 do tri mesece starih pujskov in 61 prašičev. Kupčija je cvetela, saj je lastnika zamenjalo 115 pujskov, in sicer po 2.200 do 2.300 din kilo žive teže, in 13 prašičev (zanje je bilo treba odšteti po 1.700 din za kilo žive teže).
Na prvi majski sejemski dan pa so rejci pripeljali 235 do tri mesece starih pujskov in 47 prašičev. Prvih so prodali 119, in sicer po 2.800 din kilo žive teže, drugih pa 14 (za kilo žive teže je bilo treba odšteti po 1.900 din).
NOVO MESTO — V ponedeljek so imeli naprodaj 116 prašičev, starih od 8 do 14 tednov, in 23 starejših. Skupaj so jih prodali 106, in sicer so bili mlajši po 65.000 do 12.000 din eden, starejši pa po 1.800 din kilogram žive teže. Na sejem so pripeljali še 2 vola in 2 konja ter kravo, ki so jo cenili 900.000 din, vendar niso prodali nobene od teh živali.
METLIKA — Zadnje kalkulacije jasno kažejo, da znaša povprečna izguba pri litru slovenskega kakovostnega vina 1400 dinaijev, to je več, kot znaša povprečna prodajna cena takega vina z davki in maržo vred.
Za primer vzemimo kakovostni belokranjski rose v buteljki. Plutovinasti zamašek stane 270 oziroma kvalitetnejši 400 dinarjev, steklenica 160 dinarjev, obresti za kredit za zaloge vina za pol leta 338 dinarjev, kar skupaj znese 768 dinarjev (s cenejšim zamaškom). Tu še niso všteti ne odkup grozdja, ne predelava, ne nega, ne stekleničenje, ne transport od kleti do kupca. Klet pa dobi za buteljko roseja 858 dinaijev. Torej za vse to ostane kleti 90 dinarjev!
To je lep primer, kam proizvajalce pripelje, milo rečeno, nerazumna administrativna gospodarska politika. Zato ni čudno, da se v metliški Vinski kleti nemočno sprašujejo, kako bodo jeseni
Gnojiti s plinom
Obeta se revolucionar- na novost___________________
Poznamo že gnojenje s trdimi in tekočimi gnojili, zdaj pa se obeta še plinasto. Zahodnonemški geolog Werner Ernst iz Tiibingena je namreč ob delu na naftnih poljih ugotovil, da rastline hitreje in bolje rastejo tam, kjer iz zemlje izhaja naravni plin. Ta opažanja je izkoristil in vzorčna polja pognojil s plinom. Rezultat je bil presenetljiv.
Naravni plin ugodno učinkuje verjetno zaradi tega, ker je sestavljen pretežno iz metana in ker pospešuje razmnoževanje mikroorganizmov v tleh. Ti pripomorejo, da rastline lažje vsrkavajo rudnine iz zemlje, s tem pa pridejo do več hrane.
Če se bo novost obnesla v široki praksi, se obeta velika korist predvsem tistim deželam, ki imajo velike količine nafte in zemeljskega plina, njenega običajnega spremljevalca. Spodbudno je tudi dejstvo, da je mogoče plinasto gnojilo lažje transportirati, pa tudi lažje vnesti v obdelovalno zemljo kot doslej znana gnojila. S poskusi so dokazali, daje mogoče s posebnimi injektorji vbrizgati plinasto gnojilo v zemljo hitreje kot zadelati trdno gnojilo s traktorjem. Ob tem pa se ne prizadene struktura zemlje. Injiciranje plinastega gnojila je tudi mnogo cenejše kot gnojenje s pomočjo letala, kar zlasti v Ždruženih državah Amerike že na veliko uporabljajo. (Iz Inovacije 88)
Kmetijski
Povratek bakrenih škropiv ?
Kdo bi se sploh tega nadejal! Po dobrih sto letih, odkar je Francoz Mil-lardet odkril fungicidni učinek bakra in prvi obvaroval vinsko trto pred pe-ronosporo, baker spet močno pridobiva veljavo. Kljub neslutenemu razvoju kemije in množici organskih, sintetičnih snovi, ki so se izkazale v varstvu rastlin. Tehtnico so začele nagibati v prid bakra vse ostrejše zahteve varstva okolja.
Baker ni le učinkovit in široko uporaben, marveč je tudi nestrupen za človeka, toplokrvno žival in čebelo. To pa danes šteje mnogo več kot nekoč. V vinogradništvu bakrene pripravke že spet uporabljajo v večjem obsegu, saj niso učinkoviti samo zoper peronosporo, marveč tudi sivo plesen in sušico kabrnkov. Imajo pa tudi hibo: zavirajo rast vinske trte, zatojih uporabljajo raje za poznejša škropljenja, ko se rast že končuje in trta dozoreva.
Z novejšimi bakrenimi pripravki pa je mogoče odpraviti ali vsaj bistveno zmanjšati tudi ta negativni učinek. Nekdaj so baker, bolje rečeno bakrov sulfat ali modro galico, uporabljali le v obliki bordojske brozge ali bakrenega apna, zdaj pa bakrovim solem dodajajo organske fungicide, s tem zmanjšajo potrebno koncentracijo bakra in posredno zaviralni učinek na rast. Z manjšanjem koncentracije bakra se zmanjša tudi možnost ožigov, kijih lahko povzročijo običajni bakrovi pripravki pri nizki temperaturi.
• Ob sicer najbolj znanem novejšem bakrenem pripravku cuprablau seje posebej izkazal cupramix, ki ga izdeluje celjska Cinkarna. Cupra-mix je učinkoval zoper celo vrsto rastlinskih bolezni na vinski trti, krompirju, hmelju, čebuli, paradižniku, sadnem drevju, ribezu itd., ne da bi prišle do izraza kake negativne lastnosti, značilne za nekdanje bakrene pripravke, ki so bili brez organske sestavine. Ce upoštevamo še, da pri pripravkih na osnovi bakra skorajda ne poznamo rezistence, potem je njihova uporaba še toliko bolj priporočljiva._________________________
Seveda ostaja še velika prednost z ekološkega stališča. Novejši bakreni pripravki so (tako kot starejši) nestrupeni, kar postaja vse bolj cenjena lastnost.
Inž. M. L.
odkupovali grozdje, kako bodo zagotovili dohodek zaposlenim in ne nazadnje, kako bodo potrošniku lahko zagotovili vino.
Seveda pričakujejo, da bodo cene vinu po 15. maju sproščene. Po ekonomskih izračunih bi morala biti cena litra metliške črnine v trgovini okoli 2500 dinarjev, sedaj pa je 1270 dinarjev, litrski rose naj bi imel enako ceno kot črnina, belokranjec bi moral biti dražji za 10 do 15 odst. od sedanje cene. Kupna moč se je zadnje čase zaradi zamrznjenih cen res večala, zavedajo pa se hkrati, da kupna moč spet ni taka, da bi prenesla ekonomsko ceno vina, sajse bodo gotovo podražili tudi drugi, življenjsko pomembnejši izdelki. Jasno pa je tudi, da vinogradniki in vinaiji s takimi cenami, kot so sedaj, nikakor ne bi mogli oskrbovati trga s kakovostnimi slovenskimi vini. V prvih treh letošnjih mesecih je imel vinarski del tozda Vinska klet kar 140 milijonov dinarjev izgube. »Kakovostno slovensko vino bo vsekakor drago,« pravijo v kleti, »zato naj potrošnik še posebej pazi, katero in kakšno vino bo kupil, zlasti pa, če bo za tak denar v gostinskih lokalih res dobil kakovostno vino.«
A. B.
varujmo naše okolje pred požari
lom. Celo cviček (v oceno so ga dali 260 tisoč litrov) je ves v kakovostnem razredu, čeprav ga po dogovoru lahko označijo le kot namizno vino s poreklom.
V delovni organizaciji Slovin Bizeljsko — Brežice so ta čas upravičeno ponosni na rezultate, ki jih je dalo ocenjevanje ob prerezu izbora letnika 1986. Njihov laški rizling je najviše ocenjeno vrhunsko vino iz posavskega in podravskega rajona. Od dvajsetih možnih so mu prisodili 19,6 točke. Tega vina je deset tisoč litrov.
Sredi maja bodo v Mariboru ocenjevali prerez letnika 1987. Slovin Bizeljsko — Brežice bo sodeloval tam s cvičkom iz dolenjskega vinorodnega okoliša, z modro frankinjo ter z izborom sauvignona iz bizeljsko-sremiškega okoliša. Tudi letos pričakujejo visoke ocene. Izbora sauvignona imajo 500 litrov. Grozdje je iz nasada v Drenovcu. Trgali so ga proti koncu novembra. Predtem so večkrat odbirali slabe in plesnive jagode, da so za končno trgatev ostale na grozdih smo najkvalitetnejše,
• V Sloveniji ocenjujejo prerez letnika posebej za primorski ter posebej za posavski in podravski vinorodni rajon. Ocenjevanje primorskih vin je navadno v Novi Gorici, vin iz posavskega in podravskega rajona pa v Mariboru. V republiški strokovni komisiji, ki dela po pravilniku, sodeluje po 25 do 30 članov. Vsa vina morajo biti ustekleničena. Ocenjujejo jih po dvajsettočkovnem sistemu. Vina, ki dobijo od 14 do 16 točk, razvrstijo v namizna z geografskim poreklom, vina od 16 do 18 točk v kakovostna z geografskim poreklom in vina, ki prejmejo od 18 do 20 točk, v vrhunska z geografskim poreklom.
z žlahtno grozdno gnilobo napadene jagode.
Razen izbora sauvignona so imeli še pozno trgatev laškega rizlinga; pridelali so ga 20.000 litrov. V kratkem ga bodo ustekleničili in najbrž izvozili.
J. TEPPEY
Spet pozeba v vinogradih
Ob 70 do 80 odst. pridelka — Slovin še ni dokončal sanacije v svojih nasadih, a je spet prizadet
BREŽICE — V občini je 1200 ha vinogradov, v katerih komisija izvršnega sveta občinske skupščine ta čas ocenjuje prizadetost zaradi pozebe v dneh 25. in 26. aprila. Računajo, daje v povprečju uničila 70 do 80 odst. pridelka.
Po katastrofalni zimski pozebi 1985 so v kooperaciji sanirali 589 ha nasadov in od tega so jih 118 ha popolnoma obnovili. Vinogradnikom so razdelili 600 tisoč ton umetnih gnojil in 120 tisoč cepljenk. Obnovo, ki so jo na 118 ha začeli 1986, zaključujejo to pomlad. Nasade zasajajo predvsem z laškim rizlingom. Ta je proti zimski in spomladanski pozebi najbolj odporen, ker kasno žene. To je preventiva za naprej. Vseh cepljenk so v kooperaciji zasadili 350 tisoč. Razen laškega rizlinga so izbrali še beli pinot, sauvignon, rdečih sort pa so dodali samo 5 odstotkov, da so popravili razmerje.
• Slovin po letu 1985 še ni dokončal sanacije v svojih nasadih in že ima ponovno ogromno škode, od 70 do 80 odst., ponekod pa tudi več. Približno 25 ha je mladih nasadov, ki so izredno močno prizadeti. Obnovljeni vinogradi so zasajeni z laškim rizlingom, s sauvignonom, belim in modrim pinotom in chardonnayem.
Vinogradniki nekooperanti so do zdaj dobili iz sredstev republiške solidarnosti samo cepljenke. V naslednjih dneh jim bodo razdelili še ostali repro-material, predvsem zaščitna sredstva in gnojila. Občina Brežice je letos dobila za sanacijo vinogradov in sadovnjakov
159 milijonov dinarjev. Slovin in Agra-ria sta dolžna za nekooperante pripraviti sanacijske programe in sta samo izvajalca, pomoč pa daje občina oziroma izvršni svet.
J.T.
EN HRIBČEK BOM KUPIL«.
Uneja: Tit Dobersek
Cvička bo manj
Leta 1985 je trte prizadela zimska pozeba. Po tej pozebi si je trta letos opomogla in kazalo je, da bomo imeli odličen pridelek. Konec temu pričakovanju pa je nedavno povzročila zgodnja spomladanska pozeba. Zeleni Jurij (24.4.) nam je prinesel sneg, toda istega dne ga je popoldansko sonce po vinogradih že stopilo. Sledila je jasna mesečna noč; rahlo meglo, ki bi lahko obvarovala trte pred slano, je prezgodaj pregnalo sonce in tako je na Markovo, 25. aprila, slana uničila zelene mladike in zavrla rast prebujajočih se brstov. Temperatura je padla povprečno na -3° C.
Kaj je pozeblo?
Obseg pozebe je še po 10 dneh, ko pišem ta prispevek, v glavnem neznan. Ne vemo še, kaj bo pokazala narava, kajti trta še vedno miruje. Morda bo marsikatero oko še pognalo, s čimer se trenutno vinogradniki tolažimo. Že sedaj pa vemo, da bo cvička znatno manj in nekateri vinogradniki bodo ostali brez te žlahtne pijače. Glavna sorta za cviček je žametovka, ki je od vseh drugih sort najbolj ozelenela, posebno v nižjih legah. Vsa očesa, ki so bila odprta in so bila zelena, so pozebla. Pri frankinji so pozebla tudi napol odprta očesa, neodprta očesa pa so zakrnela in ne kažejo vidnega znaka življenja. Vemo, da vsa glavna očesa dajo mladike z grozdjem, teh mladik pa bo letos zelo malo. Stranska očesa, ki bodo po pozebi pognala, bodo brez grozdja, če pa bodo mladike iz stranskih očes tu in tam le rodile, bo pridelek zelo skromen, kisel, nekvaliteten. Ker je v naših vinogradih 60 do 70% trt žametovke, kije glavna sorta za cviček, in ker je po pozebi trpela tudi frankinja, lahko brez pretiravanja rečemo, da znaša škoda zaradi spomladanske pozebe v vinogradih 60 do 70%, ponekod morda nekaj manj (Vinji vrh 30%), zato pa drugod veliko več (tudi do 100%). Na enaki razvojni stopnji kot žametovka so bili letos beli pi-
not (beli burgundec), rumeni muškat, game, delno portugalka in žlahtnine. Vendar je nasadov s temi sortami bolj malo, zato v manjši meri povečujejo celotni obseg škode. Ker so poleg žametovke skoraj enako pozeble še frankinja in nekatere druge sorte, znaša skupna škoda v vinogradih na našem območju 70%, ponekod celo več. Laški rizling in šipon v tem času še nista imela odprtih brstov in na prvi pogled nista pozebla, vendar za zdaj ne poganjata in je vprašanje, če tudi ti dve sorti nista trpeli zaradi pozebe. Na žalost imamo le malo vinogradov zasajenih s temi sortami, zato ne moreta bistveno popraviti nastale škode.
Kako naj trtam pomagamo?
Po slani moramo trtam pomagati, da bodo lahko nadomestile pozeble dele. Gnojimo s hitro delujočimi mineralnimi gnojili, kot ‘''a KAN in UREA. Zaradi magnezija (3 do 5%) je bolje uporabljati KAN. Trte so s pozeblimi deli izgubile 20 do 30% potrebnih hranil za rast novih mladik in listov. Zato je dopolnilno gnojenje s hitro delujočimi mineralnimi gnojili potrebno in ga ne kaže opustiti.
Odstranjevanje pozeblih mladik in polodprtih brstov ni primerno, saj še ne vemo, ali so mladike m brsti pozebli v celoti ali delno. Morda bosta marsikatera na videz pozebla mladika ali brst še pognala. Z nasilnim odstranjevanjem bi lahko poškodovali tudi prebujajoča se stranska očesa. Zato pozebla očesa in mladike pustimo pri mi.u, naj narava pokaže svoje, od mraza uničena očesa bodo odpadla biez naše pomoči.
Če na novo zrasle mladike na šparonih ne bodo imele grozdja, bomo ob pletvi zelenih mladik špa-rone porezali, saj bomo imeli dovolj lesa za bodočo rez trt v prihodnjem letu iz mladik, ki bodo zrasle iz rez-nikov pri deblu trte. Nerodne nove mladike, razen tistih, ki jih rabimo za rez trte v prihodnjem letu, bomo odstranili s pletvijo, takoj ko bodo na mladikah vidni grozdi.
T. DOBERŠEK
.VVN \\ \\\VVVVWVVV\\\VWWWWV\'V\VWVVVVVVV>
Zoper bolezni in škodljivce
Precej novosti med pripravki za zaščito vinske trte — Pravočasno
NOVO MESTO — Glede na raziskave in poizkuse o učinkovitosti sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev na vinski trti se bomo morali temu prilagoditi tudi dolenjski vinogradniki. Vsakoletno ugotavljanje učinkovitosti sredstev je prineslo mnogo novosti.
Pri zatiranju peronospore se pri kontaktnih fungicidih ne spreminja dosti, le
VODO NAJPREJ V HRIBOVSKE VASI
CERKLJE OB KRKI — Prebivalcem tega okoliša povzroča neurejena preskrba z zdravo pitno vodo veliko skrbi, saj so v neprestanem strahu pred okužbo iz vaških črpališč, v katere se ob nalivih stekajo površinske vode. Za hitrejše reševanje vodovodne problematike predlagajo celo referendum za samoprispevek. Najprej so sklenili poskrbeti za višinske kraje, za kar imajo že naročen idejni projekt, denar zanj pa prispevajo poleg občinske komunalne in območne vodne skupnosti tudi krajani.
daje priporočen folpet, zlasti tam, kjer se pojavlja Botryitis cinera. Po učinkovitosti pa si sledijo za zatiranje peronospore pripravki takole: mikal, galben M 0,25%, galben Cu 0,4%, ridomil MZ 0,25%, sandofan F 0,1%, cinofol 0,3%.
Mnogo nevarnejša bolezen na vinski trti je oidij. Za zatiranje oidija pa so priporočeni pripravki: bayfidan, topas EC, folicur bayleton UP, rubican.
Proti grozdni gnilobi Bortritis cinera se moramo boriti preventivno s pravilnim gnojenjem in obremenjevanjem vinske trte. Če pa se bortritis cinera vseeno pojavi,m jo zatiramo s pripravki: ronilan WP 50, ronilan FI 50, su-milex, pinulin, botran. Učinkoviti so še enovit M, rovral ter folpet.
Za rdeči listni ožig je važno, da ga zatiramo pravočasno, in to ko so mladice dolge 8 do 10 cm. Kasnejša škropljenja
so neučinkovita. Zatiramo pa ga s sredstvi kot pri peronospori.
Za škodljivce na vinski trti je pomembno, da jih zatiramo takrat, ko na vinski trti so. Ne smemo škropiti z insekticidi preventivno, saj bomo na ta način povzročili mnogo škode. Gro. dnega sukača zatiramo s pripravki: offunack, reldan, ekalux, gardona; rdečega pajka s pripravki: apollo 5 C, neoron, nisso-run EC 10, keltan, dikofol.
Pršico je letos že kasno zatirati, v primeru pa, da se pojavi, jo zatremo s pripravkoma neoron in thiodan. Spomladi, v fenofazah A, D, C in E, pa jo uspešno zatiramo z oleo pripravki, kot so folidol olje, oleoediazinom, oleokalux, oleoultracid.
Za kmetijsko pospeševalno službo KZ KRKA Novo mesto: inž. JANEZ BRATKOVIČ
Da bi se izognili sporom
Kako je z izročitvijo kmetije, darili, dedovanjem
ŽE DELAJO ZA LETNIK 1989 — Kot vse kaže, je letošnja spomladanska pozeba napravila v vinogradih in sadovnjakih precej več škode, kot je sprva kazalo. Tako letošnjega grozdja marsikje ne bo kaj več kot za zobanje, po pijačo pa bo treba tja, kjer pozebe niso utrpeli. T udi po Dolenjski in Beli krajini je nekaj takšnih kotičkov. Kljub pozebi se vinograd ne sme zapustiti, še bolj skrbno se gaje treba lotiti, da bodo rozge zdrave vsaj za letnik 1989. Na sliki: kopači v Papeževem vinogradu na Lapoiju. (Foto: J. Pavlin)
• Vprašanje: Lastnica zaščitene kmetije bo izročila kmetijo mlajšemu sinu, ki z družino živi in dela na kmetiji. Svojim ostalim trem otrokom, ki so nekmetje, želi podariti kmetijsko neobdelovalno zemljišče — pašnik. V primeru, da dobijo to zemljo, bi se odpovedali dedovanju po
PRAVNI NASVETI
materi, in sicer nujnemu deležu. Gre za bolj oddaljena zemljišča, ki za samo kmetijo niso bistvenega pomena. Ali lahko kmetijska zemljiška skupnost da pozitivno mnenje za sklenitev teh darilnih pogodb?
• Odgovor: Po 31. členu zakona o kmetijskih zemljiščih lahko kmet podari kmetijsko zemljišče svojim otrokom.nek-metom. Pri tem pa je treba poudariti, da zakon pri tem postavlja kot poseben pogoj, da gre za taka zemljišča, ki jih sicer smejo občani nakloniti z oporoko v skladu z 22. členom zakona o dedovanju.
Po navedeni določbi zakona o dedovanju kmetij bi daritelj lahko izjemoma iz
upravičenih razlogov podaril, vendar le: kmetijsko neobdelovalno zemljišče, ki ni pomembno za kmetijsko proizvodnjo in ki leži na takem območju, v katerem je možno spremeniti namembnost kmetijskega zemljišča po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih.
O tem, ali so izpolnjeni vsi trije navedeni pogoji, odloča občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo. Ta izda potrdilo, na podlagi katerega je mogoče darilno pogodbo overiti in izvesti zemljiškoknjižni prenos v zemljiški knjigi.
Da bi se izognili kasnejšim sporom glede nujnih deležev, bi bilo smotrno kmetijo oceniti kot celoto in še posebej pašrik, ki je predmet daritve. Nadalje bi bilo potrebno izračunati višino nujnega deleža, ga pomnožiti s tri, nato pa ta znesek primerjati z vrednostjo pašnika: Ni pa nujno, da se mora vrednost nujnih deležev ravno uje-.mati z vrednostjo pašnika. Upoštevati je namreč, da se dediči lahko tudi odrečejo delu nujnega deleža v korist prevzemnika, v tem primeru mlajšega sina.
MARTA JELAČIN, dipl. iur.
Št. 19 (2021) 12. maja 1988____________________________________________________________________________________________________________  POUiNJSHJJST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠ1H OBČIN
li
Še ved čaka pom
Ob pogledu na grad Hmeljnih, ki sc je nekoč mogočno koSatil nad karteljevskim klancem, se zdi, kol da mu pohajajo zadnje moči in da ga neusmiljeno načenjajo vremenske neprilikc. Z vseh strani ga duši gozd, stene pa se krušijo in zasipavajo same vase. Kol kak zapuščen in onemogel starček je, ki izdihuje svoje življenje. In zakaj je la pomemben kulturnozgodovinski spomenik obsojen na propad?
Od H. stoletja, ko je bil zgrajen, je prešel skozi mnoga lastništva.
Prvi lastniki so bili gospodje Višnje-gorski, zadnji lastnik pa je bil Filip Hugon IVamholdt. Grad je doživel mnogo prezidav, predvsem v dobi gotike, sodi pa med največje grajske arhitekture romanske dobe v Sloveniji.
Tudi v povojnem obdobju je grad menjal lastnike, nazadnje pred dvema letoma, ko je Društvo ekonomistov Dolenjske dalo pobudo, da se upravljanje gradu prenese z Gozdnega gospodarstva Novo mesto na GIP Pionir, ki naj bi ga obnovilo. Takrat smo pisali, da ima novi »gospodar« namen najprej zaščititi propadajoče poslopje, potem pa naj bi sledila temeljitejša prenova. Od takrat stoji grad še vedno nedotaknjen. Škoda, da bo propadel z ostalim vred tudi tisti del, ki je bil v začetku 60. in 70. let že obnovljen. Zakaj?
Tako tistih, ki so prevzeli upra vljan-je gradu, kot tudi tistih, ki skrbijo, da naravna in kulturna dediščina ne bi propadla, očitno to ne vznemirja, še več: kot da jih ni ali pa nimajo ničesar novega povedati
Konec koncev pa ne gre le za propad kulturnozgodovinske dediščine, zrušila se je tudi obljuba in vera ljudi, da bo la grad naposled le zaživel.
J. ŽAGAR
»VOJAŠKO IN CIVILNO« V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Danes ob 20. uri bo v mali dvorani novomeškega Doma kulture javna tribuna »Vojaško in civilno«. Novomeška občinska kon-fernca ZSMS je povabila na javni razgovor Janeza Janšo in Marka Hrena ter pričakuje udeležbo vseh, kijih omenjena tema zanima in kakorkoli vznemirja.
SREČANJE RVS
RUMANJA VAS KO ZRVS Straža je pripravila 8. maja v Rumanji vasi za KO ZRVS Straža, Dolenjske Toplice in Prečna preverjanje znanja iz letošnjega izobraževanja s tekmovanjem v streljanju z malokalibrsko puško, metanju kamna in vlečenju vrvi. Prvo mesto so dosegle: KO ZRVS Dolenjske Toplice v preverjanju znanja in streljanju z malokalibrsko pšuško, KO ZRVS Prečna v metanju kamna in KO ZRVS Straža v vlečenju vrvi. Posamično sta se najbolje izkazala: v streljanju z malokalibrsko puško Ivo Longar iz KO ZRVS Dolenjske Toplice in v metanju kamna Peter Djukič iz KO ZRVS Straža. S tem so končali program letošnjega obveznega vojaškostrokovnega in idejnopolitičnega izobraževanja.
Dolenjsko zapisali bolj zadaj
Letošnje plane cestnega gospodarstva klesti znatno pomanjkanje denarja -Novomeški most med pomembnejšimi nalogami — Dolenjska sicer na repu
NOVO MESTO — S 15. majem bo sklenjena javna razprava o osnutku letošnjega plana republiške in občinskih skupnosti za ceste. Ne glede na morebitne spremembe plana na podlagi javnega pretresanja osnutka je jasno, da zven praznih blagajn zlasti močno para ušesa Dolenjski. Drugače rečeno: zaradi pomanjkanja sredstev v cestnem gospodarstvu je skupščina republiške skupnosti za ceste aprila sprejela le plan nalog za 1. polletje, kamor ni vključen noben odsek ali objekt v cestnem omrežju v novomeški občini.
Sicer so sestavljalci osnutka plana za	149 km magistralnih in 170 km regio-
leto 1988 med obravnavo predvidenih nalnih cest, kar je vendarle samo dobra
Pomagajo človeku v stiski
Prostovoljno socialno delo v Novem mestu — Srečanja s posamezniki in skupinami
NOVO MESTO — V Centru za socialno delo v Novem mestu dopolnjujejo dejavnost, kakršna je bolj ali manj običajna za podobne ustanove, že dve leti s prostovoljnim socialnim delom. To jim uspeva s pomočjo prostovoljcev, ki jih imajo trenutno v štirih skupinah skupaj 28. Sodelavci centra za socialno
Moti jih slaba preskrba
Trgovina na Uršnih selih je zastarela — Kdaj voda in asfalt do Laz? — Za otroke premalo varstva in igrišč
V areni vsakdanjika
NOVO MESTO - V Novem mestu so imeli 23. aprila občni zbor člani medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Dolenjske in med drugim obravnavali svoje delo v obdobju od leta 1983 do letos. V tem obdobju je bilo društvo posebej zavzeto v iskanju invalidov, ki lahko uveljavljajo pravice po zakonu o civilnih invalidih vojne, kajti po letu 1985 se je zaostrila zakonodaja glede priznavanja invalidnosti. Sicer je društvo sodelovalo pri dopolnjevanju in spreminjanju zakonodaje. Med stalne naloge si je, kot so poročali na zboru, zapisalo vsakoletno pomoč svojim socialno najbolj ogroženim članom.
Društvo skrbi za športno in rekreacijsko delovanje svojih članov, saj seje v preteklem obdobju udeleževalo vseh športnih prireditev na več ravneh in tudi samo pripravljalo laka srečanja. Sicer organizira še tovariška srečanja ob dnevih invalidov, kakršno je bilo v Čateških Toplicah, ter krajše in daljše izlete. Zanje prispevajo denar člani in društvo in posamezne občine. Ob »umiku« slednjih bi društvo moglo zaiti v težave. Zato je delovno poročilo predlagalo, naj bi bila invalidska dejavnost med temeljnimi in ne med dopolnilnimi programi sisov.
URŠNA SELA — »Naša krajevna skupnost je v zadnjem času doživela velik napredek in lahko rečemo, da je že zlezla iz nerazvitosti. To je videti tudi v prizadevanjih krajanov za lepšo ureditev naselja, okolico hiš in za stavbe same,« pravi predsednica sveta te KS Tina Kapler-Volk.
Dosegli so marsikaj, o čemer so dolga leta lahko samo sanjali. Ceste so zvečine asfaltirane, v ta kraški svet je pritekla voda, zapeli so jelefoni. Kljub temu pa ni časa za samozadovoljstvo, saj predsednica hitro našteje še kopico stvari, ki bi jih morali čimprej uresničiti, da bi bil doseženi standard enako dostopen vsem krajanom v skupnosti. Do prebivalcev Laz še sedaj ni pritekla voda, od Uršnih sel do te vasi pa še vedno vodi makadamska občinska cesta. »Na Lazah bi morali napraviti vodni rezervoar in do tja položiti cevi, vendar še sedaj nimamo dokumentacije. Le-to pripravlja Komunalna skupnost, nam pa se mudi, saj bi radi čimprej opravili izkop in položili cevi. Upamo, da bo vse to urejeno vsaj do jeseni. Za gradnjo ceste smo tudi že določili gradbeni odbor, ki naj bi pomagal cestarjem, kar je v naši moči, ostalo pa je v občinskih rokah.«
Tina, kije sicer učiteljica v Birčni vasi, pravi, da bi v krajevni skupnosti nujno morali rešiti tudi problem otroškega varstva. Sedaj je v družinskem varstvu petnajst otrok, nimajo pa igrišča. Starši še vedno zgodaj zjutraj vozijo otroke v varstvene ustanove v Novo mesto, kar je za otroke precej naporno.
Lansko leto so bili razen z asfaltiranjem nekaterih poti največ zaposleni s telefonijo. Zazvonilo je 68 telefonov, skoraj pri vsaki drugi hiši, sedaj pa se je izkazalo, da bi bilo interesentov še veliko več, vendar na centrali v Dolenjskih Toplicah ni več možnosti. Največ
dva priključka bi lahko še dobili. Enega bi porabili za urad krajevne skupnosti v gasilskem domu, drugega pa za javno govorilnico pri pošti, ki bi prišla prav vsem krajanom, ki sedaj ne morejo dobiti priključkov.
Še letos naj bi se lotili javne razsvetljave na Uršnih selih, nujno je popravilo pokopališča ter izgradnja mrliške vežice, kjer pa imajo težave s pridobitvijo zemljišča, pa tudi avtobusno postajališče bi morali urediti čimprej. Krajane moti slaba preskrba z živili in drugim blagom, saj trgovina v zadružnem domu, ki že petnajst let ni bila posodobljena, nikakor ne zadošča več. V zvezi s tem se dogovarjajo s kmetijsko zadrugo in komitejem za družbeni razvoj. Radi bi oživili tudi kulturno dejavnost, saj imajo tako v zadružnem domu kot v gasilskem domu za to še kar ustrezne prostore, pa tudi propadajoča šola na Lazah, ki je sedaj brez. pravega gospodarja, bi se dala pametno izkoristiti za potrebe kraja.	j.	J.
Tina Kapler-Volk
GRABROVEC — S pitno vodo imajo v metliški občini večkrat težave. Ali je je premalo in je zlasti v višinskem predelu občine zmanjkuje, veliko se je zaradi starega in dotrajanega vodovodnega omrežja izgubi v zemljo ali pa je je zaradi obilnega deževja in hitrega taljenja snega preveč in je tako kalna, daje filtri v rezervoarju na Veselici ne morejo sproti dovolj očistiti. Nič od tega pa ni bilo krivo, da so bile pred kratkim tri hiše na Grabrovcu več kot mesec dni brez. vode. Zaprla jim jo je metliška Komunala, upravljalec vodovoda. To jc prvi tak primer v metliški občini. In kako je do tega prišlo?
Eden od prizadetih, Tone Vukšinič, je takole povedal: »Lani poleti sem opazil, da se na mojem dvorišču nabira voda, ki je očitno odtekala iz. poškodovane vodovodne cevi. Metliško Komunalo sem dobronamerno na to opozoril, saj je voda gotovo že dolgo odtekala. Spominjam se podobnega primera izpred nekaj let, prav tako v naši vasi, ko je voda odtekala iz. poškodovane cevi, do koder pa so prišle odplak iz hleva in onesnažile vso vodo. Napako so komu-nalci dolgo iskali in ko sojo odkrili, so jo na svoje stroške tudi odpravili. Tudi k nam so prišli in stvar uredili, potem pa so mi septembra poslali račun za 190 ti-
sočakov. Sosedu, ki piav tako dobiva vodo s tega priključka, pa so računali
65.000 dinarjev. Seveda računa nisem bil pripravljen plačati, prav tako ne sosed. Priključek je sredi javne ceste, vodovodna cev je položena 1,8 m globoko, v občinskem odloku pa jasno piše, da je lastnik priključka dolžan plačati stroške popravila, če je do okvare prišlo po njegovi krivdi. Naša krivda je tukaj vsekakor izključena, verjetno je do okvare prišlo že takrat, ko so asfaltirali cesto skoz vas.« Na Vukšiničevo pritožbo so mu račun najprej znižali na
119.000 dinarjev, ker se tudi s tem ni strinjal, prav tako ni hotel plačati-sosed, so jim vodo 18. marca letos zaprli. Brez vode je tako ostal Vukšinič, ki sicer ne živi stalno na Grabrovcu, njegova mačeha ter mlada družina Jelerčič z dvema majhnima otrokoma.
Jure Jelerčič, referent na metliški občini: »Ko je do vsega tega prišlo, smo bili na morju na počitnicah. Ko smo se vrnili, je bila napaka odpravljena, mi pa smo dobili račun za 65 tisočakov. Ne sosedu ne meni se ni zdelo prav, da morava plačati nekaj, česar nisva zakrivila. Potem so nam vodo zaprli. Najtežje je bilo nam, štiričlanski družini z dvema majhnima otrokoma, starima 4 in 2 leti. Vodo za najnujnejše smo vozili od tasta.
Po moje ravnanje Komunale ni bilo pravilno, redno plačujemo vodo, okvara ni mogla nastati po naši krivdi, če pa je sporno plačilo, bi morali to reševati na drugačen način.« Po več kot mesecu dni se je prvi »vdal« Jelerčič in plačal svojih 65 tisočakov. Čez nekaj dni pa je plačal še Vukšinič, ki so mu medtem račun tudi znižali od začetnih 190 na 65 tisočakov. »Plačal sem predvsem zato, ker so se mi sosedje z dvema majhnima otrokoma smilili. Zaradi sebe ne bi nikoli plačal, saj tudi v odloku lepo piše, da je lastnik priključka dolžan plačati popravilo, če je napaka nastala po njegovi krivdi. Kot 13-letni fantič sem kopal jarek za ta vodovod. Vsaka hiša v Grabrovcu je morala skopati 42 metrov skupnega jarka in še ves svoj del; od takrat tudi redno plačujemo vodarino.«
Na metliški Komunali pa vso zadevo razlagajo drugače. »Ko nas je Vukšinič opozoril na napako, smo ugotovili, da pušča skupni priključek za Vukšiniča in Jclerčiča. Ker so cevi globoko, je bil največji strošek delo. Občinski odlok pravi, da Komunala vzdržuje glavne vode, priključke pa na stroške lastnikov. V novomeški občini je to drugače Urejeno, ker so lastniki svoje priključke dali kot osnovno sredstvo Komunali. Ker je to prvi tak primer v naši
tretjina vseh republiških cest, ki so potrebne najnujnejše obnove, prisluhnili tudi dolenjskim stiskam. Med posegi na 38 odsekih na slovenskih magistralkah so uvrstili, baje po pomembnosti, na 30. mesto obnovo ceste od Novega mesta proti Metliki v dolžini 0,40 km. Pri predvideni obnovi 46 odsekov regionalnih cest so uvrstili na 6. in 9. mesto skupaj 2 km ceste Soteska—Novo mesto, na 11. mesto cestni odsek Novo mes-
delo so večinoma srednješolci, 9 jih je zaposlenih, in to v najrazličnejših poklicih.
Prostovoljci se srečujejo z vedenjsko in osebnostno motenimi mladostniki in mlajšimi polnoletnimi osebami, z učen-, ci z učnimi in vedenjskimi težavami in z osamljenimi starejšimi občani, in sicer se en prostovoljec ukvarja z eno osebo v stiski. Kako naj bi taka srečanja potekala, določijo na podlagi skupnih razgovorov prostovoljci skupaj z mentorji. Razen prej omenjenih oseb so zajeli v dopolnilno socialno delo tudi otroke po krajevnih skupnostih. V tem primeru gre za skupinsko delo, in sicer prihajata po dva prostovoljca na igralne površine v posameznih krajevnih skupnostih, da bi otrokom pomagala smiselno izrabiti prosti čas.
Center za socialno delo je pridobil sodelavce za pomoč ljudem v stiski prek šolskih oglasnih desk in z različnimi razgovori. Za izbrane kandidate, ki so morali biti stari vsaj 16 let, za delo s skupino pa polnoletni, je organiziral
• Danes ob 19. uri bo v sejni sobi novomeškega rotovža razgovor, ki naj bi ga skupaj oblikovali obiskovalci in prostovoljca Centra za socialno delo, ki bosta poslej prihajala semkaj vsak četrtek ob tej uri. Pogovarjala bi se zlasti o vsem, kar doživljajo in za kar se zanimajo mladi. Zato vabijo k pogovoru, ki ne bo v naprej pripravljeno »poučevanje«, posebej mladino.
usposabljanje od enega do dveh mesecev po dve uri na teden. S tem je prostovoljcem podrobneje predstavil cilje dopolnilnega socialnega dela, kot so: pomagati reševati vsakdanje stiske otrokom, mladostnikom in ostarelim ter spodbujati enakopravnost in solidarnost med otroki.	l	M.
LUČI PRED PRAZNIKOM
ŠENTJERNEJ V teh dneh končujejo v Turopolju in na Prvomajski cesti v Šentjerneju napeljavo javne razsvetljave. Tu naj bi tako še pred 1. majem zasvetilo 13 luči, medtem ko so doslej v kraju javno razsvetljavo ob večini glavnih cest že imeli. Za pokritje stroškov nove javne razsvetljave v višini okrog 7 milijonov dinarjev bodo prispevali krajani 40odst. sredstev in nekaj prostovoljnega dela, 60 odst. denarja pa bo dala KS.
Več kot mesec dni so bili brez vode
Metliška Komunala zaprla vodo za tri hiše — Brez vode tudi 4-članska družina z dvema majhnima otrokoma
• V planu gradnje nadomestnih objektov na magistralni cesti v Novem mestu so kot najpomembnejšo nalogo opredelili most v Novem mestu. Glede vlaganj na ceste na novomeškem območju je novomeški občinski komite za urbanizem in varstvo okolja pripisal osnutku plana zahtevo za rekonstrukcijo odseka magistralne ceste v Ločni od Tovarne zdravil Krka do vhoda na servis Pionir in rekonstrukcijo ovinka pri Dvoru na cesti za Kočevje.
občini, smo se hoteli dogovoriti, a se ni dalo. Opomini niso nič zalegli, na zboru delavcev pa so ljudje zahtevali, da ravnamo po odloku, ki pravi, daje eden od razlogov za prekinitev dobave vode, če porabnik v zakonitem roku ne plača popravila okvare, kije nastala na vodovodnem priključku ali vodomeru po njegovi krivdi. Bistvena pa je tukaj opredelitev lastništva. Tega odloka nismo sestavili mi, od nas zahtevajo, da ga spoštujemo. Če pa prizadeti menijo, da je z odlokom kaj narobe, so za njegovo spremembo druge poti.«
Lani so pripravili osnutek novega občinskega odloka o preskrbi z vodo, ki bi bil bolj v skladu z zakonom o komunalnem gospodarstvu, a je bil umaknjen, ker je imela Komunala nanj pripombe. Ta osnutek je predvideval, da bi tudi vodovodni priključki, ki so sedaj v lasti občanov, postali osnovno sredstvo Komunale. »S tem bi za nas nastali novi veliki stroški. Če bi tak odlok sprejeli, bi se morala vodarina močno podražiti. Izračuni so pokazali, da bi lani v začetku oktobra kubik vode za gospodinjstvo moral stati namesto takratnih 275 dinarjev kar 2050 dinarjev, za gospodarstvo pa 3628 dinarjev namesto 485 dinarjev,« pravijo na metliški Komunali.	A.	BARTELJ
to—Šentjernej, skupaj 0,9 km, in na 45. mesto dotrajano prometnico med Dvorom in Žužemberkom v dolžini 1,3 km. Glede na načrt bodo posodobili skupaj 1,9 km gramoznih vozišč preko naselij, Škocjan, Zalog pri Škocjanu in Stara Bučka. Po planu sanacije objektov so uvrstili na 21. mesto most v Zalogu, medtem ko sta na 35. in 36. mestu v republiški mostova v Zburah in Škocjanu.
Na splošno ocenjujejo, da osnutek omenjenega plana predvideva na cestah le dela, ki naj preprečijo nadaljnje propadanje vozišč, in najnujnejše ukrepe za kolikor toliko varen promet. Začeli naj bi vendarle tudi z nekaterimi najnujnejšimi novogradnjami iz načrtov za obdobje 1986—1990. Očitno pa je, da za' financiranje načrtovanih letošnjih nalog zmanjkuje cestnemu gospodarstvu kar 281 milijard dinarjev.
M. LUZAR
Zmagali so Stopičam
Tekmovanje mladih v ve-1 ščinah SLO in DS
DOLENJSKE TOPLICE — Pet- j najst osnovnošolskih in štiri petčlanske ekipe srednjih šol novomeške občine se je minulo soboto udeležilo tradicionalnega, 10. tekmovanja mladih v veščinah splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Organizator tekmovanja je bila OK SZDL, odvijalo pa se je pri osnovni šoli Baza 20 v Dolenj-1 skih Toplicah.
Ekipe so najprej reševale teste iz | znanja o civilni zaščiti, orinentaciji, topografiji in o tem, kako preživeti v naj-1 težjih razmerah. Preizkusili so se v teoretičnem in praktičnem znanju prve| medicinske pomoči, poznavanju zdravilnih zelišč in Ožitnih rastlin, gašenja z. 1 vedrovko (samo za osnovnošolce), vse ekipe pa so se pomerile tudi na 5 kilometrov dolgi trasi orientacijskega pohoda. Srednješolci so tekmovali tudi v I sestavljanju in razstavljanju puške ter | metanju bombe.
Med ekipami osnovnih šol so se naj-1 bolj pripravili na osnovni šoli »Janez. Trdina« v Stopičah, nekaj manj točk pa so zbrale ekipe OŠ Šmarjeta, Brusnice, Katja Rupena in Grm. Med ekipami srednjihvšol velja pohvaliti le 1. in II. | ekipo SŠTZU.
J. P.l
Novomeška kronika
NADURE — Da človek, ki svoje članstvo v kolektivnem poslovodnem organu šteje za nenadomestljivo, ne more zboleti, kajpak ni res. In ko zboli, pa se zaradi njegove domala enomesečne odsotnosti kolektiv ne sesuje v prah, mu gre bolniška plača. Do tod vse lepo in prav, ko pa namesto bolniškega nadomestila dobi v kuverti polno plačo na račun nadur, ki jih je zaradi svoje nenadomestljivosti opravil že prej, postane jasno, zakaj med delavci ni pravega spoštovanja do vodilnih. Vsaka podobnost opisanega z razmerami v največji novomeški srednji šoli, ki se ponaša z. imenom velikega revolucionarja, je namerna in preverjena!
KUHINJA — Tovarna zdravil Krka je vsaj za balkanske razmere uspešna in ugledna firma, ki bolj, kot je pri nas običajno, skrbi za svoj image. Zato jc naravnost neverjetno, da odgovorni za Krkin ugled dovolijo, da v skoraj razkošnem in predvsem vzorno čistem upravnem poslopju ves dan neznosno smrdi po hrani. Vonj je še zlasti intenziven v dvigalih, ki med drugim vozita v posvečeno zgornje nadstropje poslovne partnerje iz vsega sveta. Sicer pa ne gre za ponižnost in servilnost pred tujci. Tudi Dolenjci (vsaj nekateri) so že toliko civilizirani, da vedo, da vonj po pomijah in poslovni ugled nista uspešna družabnika.
COCA COLA — Te pijače bomo poleti kar nekaj popili. Tega so se očitno začeli zavedati tudi v gostilni Pavlin v Mačkovcu in ceno stekleničke nastavili na 1200 din. V najuglednejših novomeških lokalih, kjer coca colo postrežejo z veliko leda in rezino limone (na primer v Teen-su), stane osvežilni požirek največ 1000 din. Ko smo gospodarja Palina vprašali, zakaj taka draginja, je odgovoril, da se cena nastavi po tem, koliko denarja kdo rabi. Nekateri očitno veliko. Upajmo, da bo nekaj ostalo tudi davkariji.
Ena gospa je slišala, da so v Gabrju pripravili tako obilno kulturniško gostijo, da bodo najbrž morali podaljšati samoprispevek.
pri
V času od 20. do 27. 4. 1988 so rodile: Duška Vidmar iz. Sadinje vasi — Uroša, Alenka Štrekelj iz Pustega Gradca — Primoža, Ana Cesar iz Mirne peči — Blanko, Antonija Rajar iz Jordan Kala Simona, Dragica Kočevar iz. Zaloke Tomislava, Džurdža Čoraga iz Polja Ozlju — Antonia, Andreja Perčin iz Metlike — Nino, Anica Bene iz Metlike — Gorana, Mirjana Muhič iz. Jurne vasi — Mitja, Nataša Robek z Mirne — Stelito, Marija Iskra iz Dol. Ajdovca — Blaža, Marinka Jeršin z Račjega sela — Miha, Zalka Vrbanac iz. Daljnih njiv — Darinko, Sonja Strgar iz Semiča — Jana, Alojzija Kožar iz Iglcnika — Sabino, Veronika Slinkar iz Črnomlja — Roberta, Marija Povše iz Osredka — Bojana, Maja Žagar iz Šmarjete — Jerneja, Ramiza Čal-ja iz Straže — Lariso, Zvonimira Kostrevc iz Krmelja — Gašperja, Anica Pungerčič iz Dul — Suzano, Renata Umek iz Skal-jevega — Mitja, Leopoldina Dejak iz Črnomlja - Blaža, Majda Potočar izvPotoč-ne vasi — dečka, Minka Fric iz Žužemberka — deklico, Stanka Gregorčič iz Šmarjeških Toplic — dečka, Rajka Kova-čič_iz. Žabjeka — deklico, Nada Kovačič iz Šmihela — dečka, Jožica Šačirovič iz Čelevca — dečka, Milka Mlinarič iz Kota — dečka, Anica Ambrožič iz, Šentjošta— deklico, Irena Hudorovac z. Lokev pri Črnomlju — dečka. Čestitamo!
IZ NOVEGA MESTA Rodile so: Darja Kobler z Belokranjske ceste 64 — Mitja, Mateja Cujnik, Ob Težki vodi 40 Benjamina in Andraža, Simona Smrekar, V Brezov log 59 — Roka, Tatjana Čolič z Zagrebške 18 — Majo, Rafaela Vidic iz Detelove ulice — Jano. Čestitamo!
PRVIČ NA TEKMOVANJU — Gašenje Z vedrovko je bilo letos prvič na tekmovanju kot še ena od disciplin znanja v veščinah SLO in DS. Na sliki: Ekipa XII. SNOUB iz Bršljina med izvajanjem vaje. (Foto: J. Pavlin)
Sprehod po Metliki
PRVI DAN VINSKE VIGREDI 88, petek, 20. maj, bo v znamenju modne revije Beti, če odštejemo pokušnjo vin, slavnostno otvoritev ter ansamble Obvezna smer, Dobri znanci in Le grande Britanyo. Revija bo na Trgu svobode ob 21. uri, izdelke Beti pa bodo prikazale članice plesne skupine Arruba iz. Ljubljane.
V SOBOTO, 21. maja, bodo igrali z.a zabavo, ples in veselo vzdušje Žirovci, RŽ, Adria Dixieland, napovedanega Ibrice Jusiča pa ne bo, ker je zadržan. V nedeljo, 22. maja, pa se bodo poskušali izkazati: Novi odmevi, Big ben, Animatori in Županova torta iz Novega mesta. Vmes j bo posegel še lastnik Srake Drago Vovk z večno zelenimi melodijami: za vse nostal-| gične in ne prevč mlade. Pa naj še kdo reče, da na Vinski vigredi 88 ne bo bogatega programa!
POLEG ŽE NAPISANEGA bo moč na Vinski vigredi 88 spremljati še nastope folklornih skupin, harmonikarjev — fraj-[ tonarjev, tamburašev, godb na pihala, koncert okteta Vitis. Slednji je pripravil več venčkov narodnih pesmi, ki jih bodo spremljali s harmoniko, kitaro in kontrabasom. Povezovanje in drugi govorni del | dogajanj na Vinski vigredi 88 sta prevzela Matjaž Rus in Toni Gašperič.
4
DOLENJSKI UST
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
#
Črnomaljski drobir
PLAKAT — Brez namena napadati JLA moramo povedati, da nam je bralec iz Črmošnjic poslal plakat, kije bil javno razobešen v tem kraju in je napisan v čisti srbohrvaščini. Ima pa dve napaki: daje bil razobešen v kraju, kjer velja slovenski zakon o plakatiranju, torej bi moral biti v slovenščini, ter da je ime kraja prikrojeno v Crmošnice. Če že vojaki V.P. 1394 Novo mesto, ki so s plakatom javnost vabili na ogled filma in na ples, ne obvladajo slovenščine, bi si za pisanje v smislu dobrega sodelovanja lahko pridobili kakega domačega krajana.
PRVE LASTOVKE — Da je prišla pomlad v deželo belokranjsko, kažejo poleg cvetočih češenj tudi nekateri drugi znaki: v nedeljo je že bila veselica v Draga-tušu, prihodnjo nedeljo pa bo na Krasin-cu. Tudi prvi nizozemski turisti so se pojavili v vimškem kampu. Je to obet veselega in turistično bogatega poletja?
MALICE — Odkar je KZ Črnomelj zamenjala nekaj vodilnih ljudi v svojih lokalih, so ljudje, kot kaže, bolj zadovoljni. To dokazuje tudi gneča v lokalu na tržnici, kjer prodajajo malice. Novi šefi, nov okus!
HOT DOG — Restavracija v gradu nudi črnomaljskim srednješolcem novo popestritev k šolskim malicam. Ker zaradi visokih cen pice ne gredo več toliko v promet, so pričeli prodajati hod dog. Prodajali bi tudi pomfrit, pa ne najdejo prave embalaže. Morda bodo le našli kakega domačega obrtnika, ki se bo z lastnim patentom usmilil lačnih srednješolskih ust.
Drobne iz Kočevja
LEKARNO PRENAVLJAJO — Kočevsko lekarno prenavljajo. Dela bodo končana predvidoma že do konca meseca. Začasno posluje zdaj lekarna v prvem nadstropju v isti stavbi.
ZAUPAJTE V STABILIZACIJO — Vse kaže, da so v Kočevju zelo resno vzeli stabilizacijo in stabilizacijske ukrepe ZIS. Občanu iz Kidričeve ulice, ki je pozabil pred blokom žago, so neznanci žago zmak-nili. Še ni tako dolgo, ko si lahko v Kočevju pustil orodje vsepovsod, pa se nihče zanj ni niti zmenil. Prve kraje orodja pa dovolj zgovorno govore, da se ljudje končno le zavedajo, da je potrebno delati in da nas bo le pridno delo rešilo iz krize.
MLEKA DOVOLJ — Potrošnja mleka v Kočevju upada, tožijo trgovci. Hkrati pa se veselijo, ker potrošniki vedno bolj kupujejo žgane pijače. Že sami trgovci priznavajo, da so taki nakupi v sedanjih težkih časih pravzaprav skregani z zdravo pametjo, hkrati pa vedo povedati tudi, da pripovedujejo stari ljudje, da je v kriznih časih vedno naraščala potrošnja alkoholnih pijač.
OTVORITEV ZA PRAZNIKE — V preteklih letih so v kočevski občini za prvomajske praznike vedno otvarjali podjetja, šole vrtce, ceste in drugo. Letos družbeni sektor ni pripravil nobene otvoritve. V Kočevju je le zasebnica odprla bife »Saša« (na križišču Cankarjeve in Šeškove ulice), krajani Streliškega terena pa so odprli športna igrišča in otroško igrišče.
Ribniški zobotrebci
V TEM PROSTORU NE KADIMO — Tak napis je na vratih dvorane v gozdarskem domu v Ribnici, kjer je velika večina sej in sestankov tudi občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Odločitev zasluži pohvalo, saj je prva taka na zahodnem Dolenjskem (za druge še nismo slišali in naj bi bila drugim z zgled). Za to odločitev se je zavzel tudi sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov, čeprav je strasten kadilec... Po pisarnah pa še povsod pridno kadijo.
TUŠI IN KOPELI — Ribničanje res ne potrebujejo plavalnega bazena, in je prav, daje zaprt. Ob deževju je po cestah, parkiriščih in drugod dovolj velikih in globokih luž, da se lahko vsak okoplje po mili volji. Če pa se kdo vode boji, ga »stuširajo« avtomobili, ki se vseh luž res ne morejo izogniti.
DELO ZA UPOKOJENCA — Kulturna skupnost Ribnica zaposli za 4 ure na dan upokojenca ali upokojenko za varovanje razstavljenih del v galeriji v Miklovi hiši.
Trebanjske iveri
- Na občini, pri :kie
TURISTIČNI BIRO trebanjskem turističnem društvu in še kje so močno zainteresirani, da bi našli pravega človeka za vodjo turističnega biroja v Trebnjem. Zdaj imajo kaj slabe izkušnje, zato so novopečeno obrtnico kar pisno pozvali, ker jim drugače ne uspe, naj biro vendarle spet odpre ali pa vrne ključe in še kaj. Upajmo, da bo to blagodejno učinkovalo.
EKSPERTI — Trebanjski gasilci bodo morali poklicati na pomoč kar izvedence, ki naj bi ugotovili, daje bilo zemljišče, kjer so zastavili gradnjo novega gasilskega doma, poprej le malovredno močvirje, ki so ga v dolgih letih zasipavali, a še zmeraj zemljišču ni moč reči — travnik. Kot takega ga namreč obravnavajo zdaj, to pa pomeni, da bi gasilci morali odšteti za spremembo namembnosti zemljišča ve liko večje denarce, ki jih za gradnjo že tako komaj sproti skrpajo skupaj  ----------------------\ČI?	—	Če
pri J eku mladosti od Šentlovrenca do
bi samo lani sodelova-
KAJ PA DOMAČ trebanjski delovni kolektivi li pri Teku mladosti od Še Trebnjega s takšnim deležem denarne pomoči, kot so pri mirnopeškem teku, potem bi organizatorji lani »zvozili« brez izdatne pomoči ljubljanskih podjetij. Bo pri letošnji prireditvi kaj drugače ali bo spet poglavitno vlogo pri razdeljevanju denarcev iz domačih logov imela zelena in še kakšna bratovščina?
jL
MALICA OB CESTI — Za cestarje ni tople malice, zadovoljni so že, če imajo vsaj toplo vreme. Tile, ki so pred prazniki delali na belokranjski strani gorjanske ceste, so tisto, kar so si prinesli od doma, pomalicali tako rekoč na delovnem mestu. (Foto: A. B.)
KRVODAJALSKA AKCIJA
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v torek, 17. maja, krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnice. Vabijo -krvodajalce, naj se v kar se da velikem številu odzovejo in pridejo na ta dan ob 6.45 na črnomaljsko železniško postajo, od koder se bodo odpeljali v Novo mesto.
Osilnica slavi
OSILNICA — V spomin na partizanski napad na Osilnico praznuje krajevna skupnost Osilnica vsako leto 21. maja svoj praznik. Nekaj prazničnih prireditev je že bilo, ostale pa se bodo zvrstile takole:
14. maja ob 18. uri bo kinopredsta-va; 15. maja pa se bo začel ob 10. uri turnir v malem nogometu na igrišču v Podvrhu (sodelujejo ekipe iz Kočevske Reke, Drage, Kostela, Plešcev in Osilnice); ob isti uri se bo začel v Osilnici še hitropotezni šahovski turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe istih krajevnih skupnosti.
20. maja ob 18. uri bo tradicionalni tek skozi Osilnico. Na praznični dan, 21. maja, pa bo ob 19. uri v dvorani v Osilnici izveden kulturni program, v katerem bodo nastopili učenci osnovne šole Čabar in osnovne šole Osilnica. Gasilci bodo slavili 22. maja ob 10. uri, ko bodo razvili svoj prapor.
Za zaključek svečanosti bosta še dva pohoda, in sicer 3. pohod po poteh Notranjskega odreda in pohod v Taborsko steno. Oba bosta 28. maja krenila ob 8. uri izpred spomenika v Osilnici.
Sprenevedanje o kadrih
KOČEVJE — Na zadnji seji zbora združenega dela je delegat sozda Gozdarstvo-Kmetijstvo vprašal, zakaj se ne opredelijo tako imenovane subjektivne slabosti, ki zavirajo hitrejši razvoj gospodarstva kočevske občine. Odgovor je bil, da je izvršni svet ugotovil, da razvoj gospodarstva zavirajo subjektivne slabosti. Te se pojavljajo že vrsto let pri ocenah gospodarjenja, nikoli pa ni rečeno, katere so te slabosti in kje se pojavljajo. To bo treba natančneje opredeliti
Tudi borci so na zadnji skupščini ugotovili, da je za slab gospodarski položaj občine kriva zgrešena kadrovska politika, se pravi slab odnos do kadrov. Borci da so na to že vrsto let opozarjali, poslušal pa jih ni nihče.
Tudi na sestankih ZK že leta in leta poslušamo o slabemu odnosu do kadrov v občini, da mladi in sposobni po šolanju ne dobe dela v domači občini in beže iz nje itd. Podobne so tudi ugotovitve drugih organizacij in organov. Celo v regijskih organih že opozarjajo na subjektivne (človeške, osebnostne) vzroke za slabo gospodarjenje itd.
Na subjektivne slabosti torej opozarjajo že leta vsi tisti, ki jih povzročajo. Brez blagoslova partije, občine, borcev itd. gotovo ni bil noben »osebek« imenovan ali izvoljen na odgovorno mesto. Gre torej za sprenevedanje ali za zmotno prepričanje, da so kadre (ljudi) na odgovorna mesta postavljali tako imenovani delovni ljudje in občani? Nekateri odgovorni v občini že ugotavljajo, da je glavni vzrok za slabosti in težave v občini dejstvo, da na odgovornih mestih niso tisti, ki so za ta mesta tudi sposobni. Nič pa ne naredijo, da bi to stanje popravili, saj bi potem marsikateri odgovorni tovariš ali tovarišica morala s svojega delovnega mesta. Občani pa že naglas govore, da nesposobneži krijejo drug drugega, drug drugemu pomagajo ohranjati položaje in privilegije, občina pa drsi v vedno hujše težave. Lonec hodi po vodo, dokler se ne razbije. Do kdaj bo še hodil po vodo kočevski lonec?
JOŽE PRIMC
IZSTOPI IZ ZK
ČRNOMELJ — V dobrih dveh letih, od 1. januarja 1986 do 29. februarja 1988, je iz Zveze komunistov v črnomaljski organizaciji izstopilo oziroma najavilo svoj izstop 60 članov. V letu 1986 je izstopilo 14 članov, lani 29, v prvih dveh letošnjih mesecih pa je izstopilo oziroma najavilo izstop 17 članov ZK. Od vseh 60, ki so oziroma nameravajo izstopiti, je 18 žensk. Povprečna starost članov, ki so izstopili, je 38 let, povprečni staž pa 13,5 let. V Črnomlju pravijo, da število izstopov v zadnjih dveh letih v primerjavi s stanjem v Sloveniji in po idejnopoltičnih ocenah izstopov v OO ZK ni alarmantno, zaskrbljujoče pa je, da je v prvih dveh letošnjih mesecih izstopilo oziroma najavilo izstop 17 članov. Pozorno analizirajo vse izstope, še posebej tam, kjer izstopa več članov.
Telefon v vsako vas
SEMIČ — V krajevni skupnosti Semič, največji v črnomaljski občini, imajo za letos v načrtu veliko del. Ena največjih in najpomembnejših akcij v zadnjih letih sploh je razširitev telefonskega omrežja. »Ko bo vse narejeno, bo imela telefon cela krajevna skupnost,« pravi Anton Simonič, predsednik krajevne konference SZDL.
»Precej telefonskih linij je že razpeljanih, a kakih 120 dosedanjih interesentov še ne more dobiti telefona, ker je semiška centrala premajhna. Novo centralo naj bi dobili te dni, imela bo 700 priključkov, možno pa bo njeno kapaciteto povečati še za enkrat toliko,« je povedal Simonič. Že s 700 priključki bodo pokrite vse sedanje potrebe po telefonih v tej krajevni skupnosti in še precej rezerv bo. Medtem ko nanovo napeljane telefonske Unije poleg sedanjih interesentov, ki so že plačali svoj prispevek za telefon, omogočajo še precej novih priključkov, pa je starejša telefonska linija proti Stranski vasi že preobremenjena. »Seveda morajo ljudje za telefon prispevati precej denarja, poleg tega morajo opraviti še ze-mejska dela oziroma prispevati drogove.« V začetku leta je bilo tre-
ba za telefonski priključek plačati nekaj manj kot milijon dinaijev, to pa so lahko plačali v štirih obrokih.
Poleg telefona bodo letos v krajevni skupnosti naredili še več drugih stvari. »Tako bomo obnovili vodovod Mladica — Coklovca, predvideno je, da bomo položili nove zaporne sloje na cestah, ki smo jih asfaltirali v prejšnjih obdob-
Anton Simonič
jih. Eno večjih in res potrebnih del je še posodobitev ceste za Rožni dol, ki bo potekalo v skladu z možnostmi. Za vsa dela so ljudje zelo zagreti in sami veliko prispevajo z delom in v denaiju. Lep primer so vaščani Kota, ki s svojim denarjem in delom napeljujejo vodovod na pokopališče in gradijo mrliško vežico.«
A. B.
Podpora borcev vodstvu
Menijo, da je nakazana prava pot iz težav, ki jih čutijo tudi borci — Kriva zgrešena kadrovska politika
KOČEVJE — Zveza borcev ne sme biti le organizacija za reševanje socialnih in zdravstvenih zadev borcev, ampak je njena glavna naloga utijevanje samoupravljanja, varovanje pridobitev NOB in še posebej bratstva in enotnosti, je v uvodu programske skupščine OO ZZB NOV Kočevje poudaril njen predsednik Nace Kamičnik.
Nadaljeval je, daje zelo boleč dvakrat propadli referendum za samoprispevek. Na razpoloženje ljudi slabo vpliva inflacija in še posebno slab gospodarski položaj v občini. Za slednjega je kriva slaba kadrovska politika, na kar so borci že dolgo opozaijali.
Predstavnik republiškega odbora ZZB NOV Stane Reparje prisotne seznanil s položajem v svetu in Jugoslaviji ter pripravami na bližnjo skupščino borcev Slovenije. Med drugim je opozoril, da se bodo težave še zaostrovale, saj je mednarodni denarni sklad postavil Jugoslaviji ostre zahteve. Nadalje je poudaril, da dajejo borci povsod popolno podporo sedanjemu političnemu
ODLIČNI NA TEKMOVANJU
RIBNICA, KOČEVJE — Na nedavnem tekmovanju kovinarjev ljubljanske regije, kije bilo v Litiji, so dosegli odlične uvrstitve kovinarji iz občin Ribnica in Kočevje. Tekmovanje je potekalo v 12 poklicih, Ribničanje pa so tekmovali v devetih. Najuspešnejši so bili v naslednjih poklicih: konstrukcijski ključavničatji (1. Dušan Levstik, 2. Vili Bartolj, 4. Ivan Rus; vsi iz. tozda Riko v Loškem potoku); varilci MAG (1. Andro Florjan, Rikostroj; 3. Janez Starc, Loški potok; 4. Stane Kromar, ZPO); plamenski varilci (1. Franc Lesar, Riko, DSSS; 3. Anton Gačnik, Rikostroj); orodjarji (2. Stane Oražem, Riko, DSSS; 4. Tone Stupar, ITPP; 5. Pahulje, ITPP); brusilci (2. Košorog, Rikostroj).
Prvo- in drugouvrščeni iz vsakega poklica so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo od 14. do 16. junija v Mariboru.
USPEŠNI V REGIJI
KOČEVJE — Na regijskem tekmovanju kovinarjev v Litiji je sodelovalo tudi 26 kovinaijev iz kočevske občine (ITAS, Kovinar, INKOP, GG tozd TVG in Zidar). Kočevcem je to tekmovanje štelo tudi za občinsko, ker sindikalne organizacije nimajo denarja, da bi organizirala občinska tekmovanja. Najuspešnejši tekmovalci iz kočevske občine so bili med strugarji 1. Darko Kovač, 2. Jože Lazar; med plamenski varilci 2. Jurev Kravanja; med varilci TIG 1. Franc Šohar; med varilci REO 1. Josip Turk, 3. Josip Benčina, 4. Marko Ponjevič; in varilci MAG 2. Avgust Jerebičnik. Te uvrstitve veljajo za regijsko tekmovanje. Že našteti in drugi uspešnejši tekmovalci iz kočevske občine bodo prejeli priznanja na dan kovinarjev, ki ga praznujejo 10. oktobra.
vodstvu Slovenije. Ko pa je govoril o bodočih nalogah borcev, je dejal, da so kljub starosti še naprej dolžni delati v delegatskem sistemu; da je potrebno SZDL usposobiti za nadaljnje utrjevanje revolucionarnih tradicij, da je še posebno veliko nalog na področju zgodovinopisja, skrb pa je treba posvečati tudi socialni varnosti borcev.
Borci so sprejeli tudi delovni program do leta 1990 in v njem zapisali svoje naloge na področju urejanja gospodarskega in družbenega položaja v občini, postavljanja in vzdrževanja spomenikov NOB, sodelovanja s pobratenimi (Rab, Dolina pri Trstu itd.), zgodovinopisja, spreminjanja ustav in kadrovske politike.
J. P.
KAKO IMENOVATI DOM?
KOČEVJE — Na jutrišnji seji zborov občinske skupščine Kočevje bo dan med drugim v javno razpravo osnutek odloka o razglasitvi Šeškovega doma za kulturni in zgodovinski spomenik, v tem domu je bilo namreč od l. do 3. oktobra 1943 prvo zasedanje odposlancev slovenskega naroda. Nekateri že predlagajo, naj bi Šeškov dom preimenovali v Dom zbora odposlancev, ker bi bilo tako ime gotovo bolj upravičeno. Dodajajo, da seveda nimajo nič proti spominu na narodnega heroja in organizatorja vstaje na Kočevskem Jožeta Šeška, vendar njegovo ime gotovo ni bilo posebno tesno povezano s tem domom. Predlagajo tudi, naj bi po Jožetu Šešku raje poimenovali kakšno šolo ali kaj drugega.
Pestro proslavili dan šole
Vrsta prireditev na trebanjski šoli heroja Slaka
TREBNJE — Dan šole so Tre-banjci že ob ustanovitvi pred 11. leti povezali s poimenovanjem šole po rojaku, narodnem heroju Jožetu Slaku-Silvu, in s sklenitvijo prijateljstva s šolo Veljka Vlahoviča iz Velike Gorice. Letošnji program praznovanja je bil še posebej pester, obeležili pa so ga tudi s posebno številko Zarij.
Šola seje na predvečer praznika, 25. aprila, predstavila krajanom z bogatim kulturnim programom tudi v počastitev dneva OF, 1. maja in 45-letnice ustanovitve 15. divizije. V avli trebanjskega kulturnega doma je krajane, žal prema-loštevilne, kot bi to zaslužili učenci in njihovo vodstvo, pozdravila razstava Šola in njen utrip, krajanom pa je spregovoril podpredsednik skupščine KS Trebnje Stane Hribar.
Za dan šole, 26. april, so prip-avili spominsko uro za učence 5., 6. in 7. razred. Učence so obiskali tudi borci Maks Završnik iz Ljubljane ter Ciril Bukovec in Stane Hribar iz Trebnjega. Učenci od 1. do 4. razreda so se izkazali na prireditvi Pokaži, kaj znaš, učenci 5. razreda pa so se za dan šole odpeljali na nekdan-
S tozdi odhaja napredek
TEKMOVANJE V SLO
KOČEVJE — Na sobotnem tekmovanju v veščinah SLO in družbene samozaščite, kije bilo v Kočevju, je med srednješolskimi ekipami zmagala ekipa 3 .a naravoslovje-matematika-tehnologi-ja, 2. je bila ekipa 2.c, tretja pa 3.b (obe kovinarstvo-strojništvo) itd. Skupno je tekmovalo 21 ekip, v orientacijskem pohodu pa še 60 srednješolskih ekip. Med 54 ekipami osnovnih šol pa so bili pri osmih razredih najboljši: 1. mesto II. ekipa 8.c, 2. mesto II. ekipa 8.e (obe OŠ Kočevje), 3. mesto II. ekipa OŠ Vas-Fara.
BOROVČEVI ZNAK OF
RIBNICA — Med dobitniki letošnjih zlatih priznanj OF, ki jih podeljuje republiška konferenca SZDL, je tudi Milena Borovac, upokojena učiteljica iz Ribnice. Borovčeva je bila rojena leta 1926 v Zgornji Kungoti pri Mariboru. V Ribnico je prišla leta 1948. Nazadnje je bila ravnateljica osnovne šole Dr. France Prešeren, od leta 1982 pa je upokojenka. Vedno je prizadevno delala v raznih organizacijah in organih od krajevnih do občinskih in republiških. Tudi danes kljub upokojitvi pri delu ni popustila. Za svoje delo je že prej prejela več državnih in drugih priznanj in odlikovanj,
ZDRAVNIKI NAJBOLJE ZASLUŽILI
TREBNJE — Pri trebanjski občinski upravi za družbene prihodke so vložili napovedi od skupnega dohodka za leto 1987 tile občani: zdravnik, ki dela v Novem mestu — 14,812.118 din, zdravnik (Trebnje) 14,549.801 din, zdravnik (Trebnje) — 10,721.973 din, zdravnik (Trebnje) 9.847.187 din, zdravnik (Trebnje) 9.601.315 din, upravnik KPD Dob — 9.557.136 din, direktor Unitehne Trebnje 8.661.469 din in direktor Polikema Veliki Gaber — 8.289.016 din. Pri zdravnikih so šteta tudi dežurstva.
V Črnomlju z nezaupanjem gledajo na ukinjanje _________________tozdov_________________
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je le devet delovnih organizacij, ki imajo sedež v tej občini. V teh delovnih organizacijah je zaposlenih 3779 delavcev, v lanskem letu pa so te »domače« delovne organizacije ustvarile blizu 55 odst. celotnega prihodka črnomaljskega gospodarstva, skoraj 61 odst. dohodka in več kot 63 odst. vse akumulacije gospodarstva v tej belokranjski občini. Največ so ustvarile tiste delovne organizacije, ki imajo v svoji sestavi tozde.
Takih temeljnih organizacij iz gospodarstva, katerih delovne organizacije imajo sedež zunaj črnomaljske občine, je 14, v njih je zaposlenih 2.254 delavcev, v lanskem letu pa so ustvarile 45 odst. celotnega prihodka črnomaljskega gospodarstva, dobrih 39 odst. dohodka in dobrih 36 odst. akumulacije. Obveznosti teh tozdov do delovnih skupnosti so lani znašale 7,2 milijarde dinarjev, kar je več kot 17 odst. ustvarjenega dohodka črnomaljskega gospodarstva v lanskem letu. Lani so precej porasle tudi obveznosti za skupno porabo in znašajo že blizu 14 milijard dinarjev, kar je tretjina vsega ustvarjenega dohodka.
V Črnomlju ugotavljajo, da se njihovo gospodarstvo v preteklih letih ni povezovalo v višje oblike organiziranosti, v sozde, povečuje pa se število obratov, ki imajo sedež tozda zunaj občine, v zadnjem času pa tečejo postopki za ukinjanje tozdov in za ustanavljanje enovitih delovnih organizacij, in to tako tistih, katerih sedež je zunaj občine, kot v občini. Še posebej so v Črnomlju nezadovoljni zaradi ukinjanja tozdov, katerih sedež delovne organizacije je zunaj občine, saj je jasno, da bo to povzročilo kadrovsko siromašenje, prelivanje sredstev izven občine itd. Menijo tudi, da se za tako reorganizacijo lahko skrivajo drugačni interesi, kot so prikazani v elebo-ratih o ekonomski upravičenosti take reorganizacije. Smotrno pa bi bilo, pravijo, tako povezovanje organizacij združenega dela v občini, regiji in republiki, ki zagotavlja prestrukturiranje gospodarstva, uvajanje novih programov itd. Prav takega povezovanja pa je bilo do sedaj zelo malo.
A. B.
ji Valvasorjev grad Bogenšperk. Učenci 6. razreda so odšli na pohod na Gorenjski vrh, kjer je rojstna hiša Jožeta Slaka-Silva. Ob dnevu šole so pripravili spominski tek učencev 7. in 8. razreda.
Na svečani seji zbora delavcev šole v Trebnjem so med drugimi gosti sodelovali tudi predstavniki iz pobratene Velike Gorice. Oba ravnatelja osnovnih šol sta obljubila, da bosta še naprej razvijala prijateljstvo med šolama ter krepila bratstvo in enotnost med mladimi. Tamburaška in folklorna skupina in drugi učenci iz pobratene šole so pripravili Trebanjcem prisrčen kulturni spored. Osrednja točka zbora delavcev pa je bila podelitev nagrad za delovne jubileje. Za 10 let dela sojo prejele Elica Lipoglavšek, Milena Lunder in Milka Šircelj, za 20 let Filomena Kravcar, za 30-letno delo pa Tončka Grandovec in Sonj« Nahtigal.
Omenimo še, daje vse do konca junija v Trimu, kije pokrovitelj trebanjske šole, na ogled razstava likovnih del učencev, ki so hvaležni za sodelovanje in pomoč delavcem Trima.
P. PERC
Koristna
tekmovanja
Andro Florjan najboljši varilec MAG v regiji
RIBNICA — Andro Florjan iz Rikostroja Ribnica je zmagal na nedavnem regijskem tekmovanju kovinarjev v skupini varilcev MAG in se uvrstil na republiško tekmovanje, ki bo prihodnji mesec. Doslej je tekmoval na devetih občinskih tekmovanjih in treh regijskih (enkrat je bil drugi, letos pa je zmagal).
O tekmovanjih pravi, da so koristna, saj na njih natančneje spoznava svoje delo, pridobiva pa zanesljivost in natančnost. Za uspeh na tekmovanju je potrebno, da do-
Andro Florjan je bil letos najboljši varilec MAG v ljubljanski regiji.
bro spoznaš načrt izdelka, ki ga je treba narediti, in da si že vnaprej razporediš delo.
Tekmovanja nujno silijo udeleženca tudi k razmišljanju, kako bi delovni postopek izpopolnil, da bi opravil delo hitreje in vsaj enako kakovostno, če že ne bolje. Tako je tudi Andro pri svojem delu uvedel izboljšavo pri valjenju rezilnih ploskev pri stiskalnici. Prej so to varili z elektrodami, zdaj pa s posebno žico. Delo je zdaj lažje, bolj preprosto traja manj časa, kakovost pa ne trpi Tako lažje presega delovno normo in več zasluži.
J. PRIMC
•si
11
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
C
Ljudje se odzivajo, če vidijo sm
BREŽICE —- Delegati navadno šele takrat, ko začutijo, da bo njihova beseda upoštevana in jih na sejo ne vabijo samo zaradi števila, zaradi sklepčnosti, pokažejo pripra vljenost za sodelo vanje, za to, da prihajajo na dan s pobudami in pogledi okolja do obravnavanih zadev.
Laže jim je, kadar imajo iz obsežnih gradiv na voljo jedrnate povzetke ali celo stališča skupščinskih odborov. Zelo pomembno je tudi, da jih ne priganja čas, da se delegacija lahko normalno sestane, ne v naglici. Če gre vse preveč na hitro, tedaj ljudje ne utegnejo razmišljati, preudariti in postavljati ustreznih vprašanj. Včasih pa so tiho samo zaradi tega. da jih ne bi imeli za malenkostne ali celo nerazgledane, da jih ne bi odpravili z levo roko, češ kaj se vtikate v stvari, na katere se ne spoznate, čeprav že vrabci čivkajo o njih.
Večjo za vzetost delegatov lahko sprožijo nove oblike in načini dela, predvsem pa vsebina, kijih bo prepričala, da se lotevajo zadev s prve strani in da bo zaradi lega čez pol leta, čez leto dni v občini drugače in bolje. K površnosti jih, žal m rajajo tudi predolgovezna poročila, naštevanje opravil. To delegatov nepri-; ne, ker hočejo vedeti za rezultate, do-> ali slabe. Oh vsakem ukrepu, za I' i 'rega dvignejo roke. želijo prej ali i videti učinek v praksi. Gre torej za a uto preverjanje posledic, za to, če se ti :tt o vedi uresničijo ali ne in če ni morda ■ aa kaj dopolnili, spremenili ali celo ■ tč. uiti.
Skupščinski zbori so se do zdaj naj-
res preveč poredko sestajali s sisov-, mi, kot jim očitajo v Socialistični zve-7. tla bi si iz oči v oči povedali, kaj koga iv:, koliko kdo zmore in hoče in kaj v Siljenju pomeni to za ljudi, za šole, zdravstvo, socialno varstvo. Je že tako,
Ja si morata biti o učinkih na jasnem obe strani, da morajo z omejitvami ramnati tisti, ki jih zahtevajo, in tisti, ki jih izvajajo.	j	ppppjzy
BODO OPOZORILA ZALEGLA?
BREŽICE — Operativni štab in preventivna komisija pri občinski gasilski zvezi vsako leto znova ocenita požarno škodo, uspešnost gašenja in preventive. Z nejevoljo ugotavljajo, da ljudje zadnje čase ne upoštevajo opozoril in da število požarov narašča. Tudi medobčinska požarna inšpekcija ugotavlja, da se predvsem v delovnih organizacijah ne zmenijo za'njene pripombe in daje pomanjkljivo tudi izobraževanje zaposlenih. Med drugim ugotavljajo veliko požarno ogroženost v žitnih silosih Agrarie, nevarnost povzročajo nered. ogromne količine prahu iz zrnja, v sitnem jašku in na vseh etažah strojnice.
Tudi pri raztovarjanju žita so preveč br -skrbni, saj uporabljajo okovane lopate, ki se lahko vsak čas zaiskrijo. Puščajo tudi strehe in stene in tako se v dežju prah navlaži, da lahko vsak čas pvii te do samovžiga.
RESTAVRATORJI V POSAVSKEM MUZEJU
BREŽICE — V delavnicah Posavskega muzeja je ta mesec zelo živahno. Restavratorji iz raznih krajev Slovenije prihajajo tja na izpopolnjevanje, ki ga organizira Slovenska akademija znanosti in umetnosti za restavriranje bronastih in železnih arheoloških predmetov. Tečaj vodi arheologinja in restavra-torka Jarmila Malinsky — Bareis, po rodu Zagrebčanka, ki se je po diplomi tri leta izobraževala v Mainzu.
MANJ POSOJIL, VEČJI ZNESKI
BREŽICE — Občinska organizacija Zveze borcev NOV bo imela letos na voljo 8 milijonov dinarjev za stanovanjske kredite. Na skupščini so se delegati dogovorili, da bi poslej razdeljevali prosilcem večje zneske od 1 do 2 milijonov dinarjev. Lani so jim še odobravali po 200 do 400 tisočakov, s tako vsoto pa si pri gradnji ob sedanjih cenah materiala dobitnik ne more veliko pomagati.
Prazno šolo so spet oživili
Za Sromljane bo ostala središče dogajanja v krajevni skupnosti — Za obnovo   šole in za ceste so krajani prostovoljno delali več tisoč ur
Novo v Brežicah
SROMLJE — Obiskovalcem, ki so 1. maja prišli na praznovanje krajevnega praznika, so domačini s ponosom razkazali dokončno obnovljeno poslopje osnovne šole. V njem so zdaj dobili dve dvorani, ki skupaj sprejmeta 350 do 400 ljudi. Manjka samo še oder in nekaj opreme.
Otroci se že vrsto let vozijo k pouku v Artiče in Sromljani so dolgo žalovali za šolo, ki je bila hkrati njihovo shajališče, središče družbenega in družabnega življenja v krajevni skupnosti. Kljub vsemu niso podlegli malodušju, čeprav so s težkim srcem gledali, kako propada prazna zgradba. Popravljati sojo začeli sami in si v pritličju najprej za silo uredili prostor za prireditve, dokler ni stekla načrtna obnova. V pritličju so že lani maja odprli trgovino, jeseni pošto in krajevni urad in pred dnevi v nadstropju še dvorano ter gasilsko sobo. K finančnemu sodelovanju so pritegnili PTT Novo mesto, Posavje Brežice, Kulturno
ZA DOBRODOŠLICO KRUH IN SOL... — za posladek pa še orehi. Tako so gostoljubne članice aktiva kmečkih žena iz Sromelj L maja sprejele obiskovalce kulinarične razstave v prenovljenih prostorih osnovne šole. Na predvečer krajevnega praznika so domačini zakurili velik kres na Silovcu, kjer je bil ustanovljen Kozjanski odred. Osrednja prireditev je bil koncert pevskih zborov s Kozjanskega. (Foto: J. Teppey)
skupnost in občino. Krajani so pomagali z delom in za obnovo šole napravili 1800 prostovoljnih ur.
Druga velika pridobitev za praznik je asfalt na vinski cesti Dečno selo — Curnovec. Na tem 1600 m dolgem odseku so ljudje opravili 1700 ur ročnega in 620 ur strojnega dela. Razen tega so krajani in uporabniki ceste plačali 30 milijonov dinarjev prispevka v gotovini, zbrati pa nameravajo še 60 milijonov. Za asfaltiranje pripravljajo odsek Sromlje — Gomile. Domačini, lastniki vikendov in vinogradov so zbrali zanjo 10 milijonov dinarjev, opravili pa so že tudi 720 delovnih ur. Ž vinsko cesto računajo Sromljani tudi na podaljšanje avtobusne zveze na Zgornjo Pohanco in Krško, kar bo dobrodošlo predvsem zaposlenim.
Za 454 ljudi, kolikor jih prebiva v šestih vaseh te krajevne skupnosti, so ceste, ureditev krajevnega središča in nedavna telefonska povezava dokaz izredne vztrajnosti in žilavosti. Za to, da življenje v kraju ne zamre, prispevajo vsak nekaj. Zelo delavni so gasilci, aktiv kmečkih žena ter kulturno-prosvetno društvo.
V aktivu kmečkih žena, ki mu predseduje Anica Cizelj, je vključenih 60 članic in skoraj vse so za praznik sodelovale na prvomajski razstavi kmečkih jedi. Pomagale so tudi pri čiščenju šole po odhodu zidarjev. Dobrote domače kuhinje razstavljajo že več let zapored za krajevni praznik. Pozimi se kmetice izobražujejo, redno pa se udeležujejo
tudi strokovnih ekskurzij in izletov. Sromljani za vsak praznik povabijo v goste pevske zbore s Kozjanskega. Letos jih je nastopilo osem: razen domačinov so peli še zbori iz Kozjega, iz Zdol, z Bizeljskega in iz Pišec. Pišečani so tokrat sodelovali z moškim in mešanim zborom ter z oktetom.
J. TEPPEY
Če drugemu naprtiš svoje breme, bo omagal
LE REDKI OBDAVČENI
SEVNICA — Sevniški upravi za družbene prihodke je prijavilo skupni dohodek nad predpisanim zneskom 8,114.436 din 10 občanov, večina pa ne bo obdavčena, saj bodo deležni olajšav zaradi preživljanja družinskih članov. Največ so lani zaslužili trije zdravniki, v sevniškem zdravstvenem domu, k osebnim dohodkom pa so prišteti tudi številna dežurstva in dodatno delo: prvi je prijavil 11,436.909 din skupnega dohodka, drugi 10,485.747 in tretji 9,902.838 din. Sledi jim arhitekt v Stil-lesu s popoldansko obrtjo (9,446.268 din), nato direktor Lisce (9,195.206 din), direktor Jutranjke (9,115.720 din), direktor M-Kmetijskega kombinata (9,080.052 din z dodatnim delom), predsednik zbora združenega dela skupščine SRS (8,686.565 din), upokojenka iz Sevnice (8,569.548 din z dopolnilnim delom in nadomeščanjem delavk) in sekretar MS ZKS za Posavje (8,146.292 din).
Gost ima vedno prav, toda...
Mercatorjev gostinski tozd v Krškem je prvo četrtletje zaključil z izgubo — Gostov kot prej, izkupiček
manjši
KRŠKO — O krškem hotelu Sremič, ki je poslovna enota tozda Sremič Mercatorjeve delovne organizacije Hoteli — gostinstvo,je večkrat slišati kritične pripombe. Čeprav v tem hotelu menijo, da ima gost vedno prav, kar še posebej poudarja njegova poslovodkin-ja Danica Strnad, pa se vendarle kaže, da bi bilo potrebno kakšno ostro puščico usmeriti tudi v objektivne težave, ki jih v gostinstvu zagotovo ne manjka.
Direktor tozda Sremič Peter Markovič meni, da je turizem skupaj z gostinstvom v krizi, saj domala vse gostinske delovne organizacije poslujejo z izgubo. Tudi tozd Sremič je v prvem četrtletju pridelal za 40 milijonov dinarjev izgube, ki pa bo po zagotovilih direktorja Markoviča do polletja pokrita. Vendar tozd zagotovo ne bo splezal na zeleno vejo, kajti gostov je sicer dovolj, celo toliko, kot jih je bilo pred krizo,
vendar gostje nimajo denarja in je zaradi tega poraba vse manjša. Dodal pa je, da je hotel vseh 10 let doslej posloval pozitivno, čeprav je bil zgrajen z lastnim denarjem. Nasploh so v tozdu vsa ta leta veliko vlagali v nove gostinske objekte, Tri lučke, kostanjeviško restavracijo, picerijo, v zadnjem času pa v novo okrepčevalnico v starem mestnem jedru. Vendar pa najbolje posluje picerija, kjer gostov nikoli ne manjka.
Na vse to dodaja Danica Strnad, da je bil doslej Hotel Sremič kar dobro zaseden, saj so imeli doslej redne obiske avtobusov Kvarner expresa pa nemške goste in tudi domačih turistov je bilo
Čisti računi, dobri prijatelji
trajevni skupnosti Loka v celoti uresničili program samoprispevka — V nedeljo, 22. maja, se bodo odločali o novem samoprispevku — Slabe ceste
,OKA PRI ZIDANEM MOSTU
»Največ problemov v naši krajevni skupnosti je komunalne narave. Zlasti bi potrebovali boljše ceste v odročnih vaseh Čelovnik, Okroglice, Radež in Žirovnica. Tem ljudem, ki so med vojno toliko žrtvovali, moramo pomagati je povedal predsednik krajevne konference Socialistične zveze Loka pri Zidanem mostu Alojz Golob pred bližnjim referendumom, ki bo v nedel-i . 22. maja, in na katerem se bodo krajni KS Loka odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka.
V loški krajevni skupnosti so že večkrat dokazali, da sc zanašajo na lastne šiit 1 zadnjim samoprispevkom so v petih dih zbrali več kot 28,8 milijona dinarjev, predvsem za ureditev komunalnih objektov. Na območju vaškega odbora Breg so obnovili vodovod v Šentjurju in ceste na Bregu. Vaški odbor Loka se lahko pohvali z urejeno telefonsko napeljavo do naselja Čelovnik in do Žirovnice, lani pa so dokončali še mrliško vežico in razširili pokopališče.
Pri izgradnji mrliške vežice je prispevala nekaj denarja tudi Račiča. V tej vasi so obnovili vodovod. V Okroglicah so rekonstruirali cesto do vasi, nekaj denarja pa porabili zrl vzdrževanje vaških poti. V Radežu so napeljali telefonsko omrežje in uredili vaške ceste. Tudi na Razborju so denar, zbran s samoprispe-
DOLENJSKI LIST
vkom, uporabili za ureditev in obnovo vaških cest.
V krajevni skupnosti Loka so za nov krajevni samoprispevek, za katerega naj bi prispevali delavci poldrugi odstotek osebnega dohodka, upokojenci od pokojnin in kmetje od katastrskega dohodka naslednjih pet let, izdelali program predvidenih del po vaških odborih. Tako naj bi v Šentjurju na Polju zgradili mrliško vežico in uredili pokopališče; poskrbeli bi za ureditev kanalizacije in asfaltiranje poti v zaselku Podgora ter uredili ceste na območju zaselkov Breg,
Alojz Golob
Jelša in Gradišče. V program so zapisali tudi sanacijo vodovoda in ureditev hidrantov na Bregu in v Šentjurju. Vaški odbor Loka bi precejšnjo pozornost posvetil ureditvi in asfaltiranju krajevnih poti, k šoli naj bi prizidali prostore za otroški vrtec, izgradili športno igrišče, sofinancirali pa bi še prenovo gasilskega doma. Predvidena je tudi obnova ceste v Čelovniku, asfaltiranje ceste proti Žirovnici in ureditev poti na Slapu.
Vaški odbor Razbor bi denar potreboval za rekonstrukcijo vaških poti in cest, posodobitev ceste Črni potok — Križ in nabavo gasilske opreme. V vaškem odboru Račiča načrtujejo ureditev hidrantnega omrežja in kanalizacije, asfaltiranje krajevnih cest, pomagali pa bodo tudi pri dozidavi prizidka k šoli v Loki ter pri gradnji športnega igrišča in prenovi gasilskega doma v središču KS. Med velike želje in potrebe vaščanov Radeža spadajo rekonstrukcija ceste Loka — Zavrate, asfaltiranje ceste proti Radežu in ceste od Račiče proti Radežu. Požarna varnost bi se precej izboljšala, če bi imeli v vasi protipožarni bazen.
Boljših cestnih povezav potrebujejo tudi vaščani v Okroglicah, zato načrtujejo urejanje vaških poti in cest proti Lovrencu, rekonstrukcijo ceste Okroglice — Polana in asfaltiranje ceste od Brega proti vasi.
P. PERC
V Brežicah niso za to, da se izgubarji izognejo dajatvam za zdravstvo
Danica Strnad, poslovodkinja Hotela Sremič v Krškem.
dovolj. V zadnjem času pa je manj obiska zaradi jedrske elektrarne in slabega zraka v Krškem. Imeli so namreč že dogovorjene aranžmaje s Švicarji, ki so bili zadovoljni s hotelom ter ponudbo v njem, kasneje pa so se premislili prav zaradi smrada po žveplu, ki prihaja iz TCP Djuro Salaj.
»Seveda se v hotelu nismo sprijaznili z razmerami, v kakršnih delamo, zato bomo naredili vse, kar se bo dalo, da bi v hotel privabili čimveč gostov. Vsega pa ne bomo zmogli sami. Pri nas je bil nekdaj razvit športni turizem, odkar pa plavalni bazen ne ustreza več normativom, k nam ni več plavalcev in vaterpolistov. Tudi lovskega turizma, ki je bil nekdaj zelo donosen, ker so bili to gostje z debelejšimi denarnicami, ne bomo mogli več obuditi, kar spet povzročajo slabe ekološke razmere pri nas. Vsekakor pa je res, da Krško brez hotela ne more, prav tako pa drži kot pribito, da bo moral hotel poslovati pozitivno. Zato bomo skušali najti rešitve, o katerih pa za sedaj še ne bi govorila. Povedati moram še, da sta hotel in oprema v njem že precej dotrajana, denarja za obnovo pa ni,« pravi Danica Strnad.
VSI BOMO PLAČALI -^ Toliko v tolažbo objestnežem. ki se bahajo s svojimi nočnimi podvigi na glavni mestni ulici od gradu do občine. Tam so pred dnevi pogumno polomili pravkar ozelenele sadike okrasne rdeče slive, ki so jih lani zasadili komunalci. Vsaka sadika je vredna deset tisočakov in ozelenitev mesta je Brežičane veljala nekaj nad dvanajst milijonov — brez plačila za delo in brez vnaprej vračunane škode za zdaj še neodkritih neznan-
CCKRAVE NE RAZUMEJO — Jedo vsak dan, namesto da bi se prilagajale cenam za kmetijski repromaterial. Letos bi se lahko normalno hranile samo v januarju in februarju, ker so se cene mleka samo takrat ujemale s stroški. Od marca naprej cene mleka ne pokrivajo več izdatkov, ki jih imajo rejci, zato bi krave morale imeti shujševalno dieto.
PISMA SREČE SPET KROŽIJO — Dandanes je to draga reč, saj mora prejemnik besedilo razmnožiti in ga razposlati na dvajset naslovov. Tisti, ki se vedno znajdejo, mečejo dobre želje v nabiralnik brez znamke. V navodilih ni posebej omenjeno, kdo je plačnik, možnosti sta pa samo dve.
BREŽICE — Od petih izgubarjev, ki so po zakonu o celotnem prihodku imeli možnost, da zahtevajo nazaj že plačane prispevke za zdravstveno varstvo, se je tej ugodnosti odrekel samo kolektiv Tovarne prikolic IMV. Zanj je ta znesek predstavljal 12,8 milijona dinarjev.
V Trimu Dobova, v skupnih službah Gozdnega gospodarstva Brežice, v tozdu Gostinstvo in tozdu Trgovina na veliko pri Posavju niso pokazali tolikšne rahločutnosti do zdravstva in so si povrnili ves denar. T rimo je dobil nazaj 18 milijonov, Gozdno gospodarstvo 10,7, Trgovina na debelo 13,5 in Gostinstvo Posavja 10,4 milijona. Skupna vsota povrnjenih zdravstvenih prispevkov se je v občini povzpela na nekaj več kot 52,7 milijona dinarjev in zaradi tega se je primanjkljaj v zdravstveni skupnosti še povečal. Za minulo leto je znašal skoraj 450 milionov dinarjev brez upoštevanja vračila izgubarjem.
Kaže, da ne bo ostalo pri tem in da bodo v zdravstveni skupnosti spet dobili denar nazaj, kar je edino razumno. Delavci omenjenih kolektivov se namreč niso odrekli zdravstvenim storitvam in so enako kot prej iskali zdravniško pomoč zase in za družine.
Na srečo so posledice olajšav uvideli tudi v republiki in so predlagali občinam, naj opozorijo na vračanje vse, ki so izkoristili prejšnje ugodnosti. Za tako rešitev so se izrekli tudi zbori brežiške občinske skupščine na pobudo konference delegacij zdravstvenega centra, izvršni svet pa bo do naslednje seje zborov pripravil informacijo o tem, kako bi zadevo izpeljali v praksi.
Brežiški zdravstveni delavci zahtevajo do takrat tudi odgovor na vprašanje, zakaj je rast sredstev za osebne dohodke v zdravstvu nižja kot v gospodarstvu in drugih družbenih dejavnostih, če so res vsi vrednotili programe po enaki metodologiji. O gibanju osebnih dohodkov v občini želijo biti poslej informirani redno vsak mesec, da bodo sproti videli, kje je kdo.
J. T
KOČA NA BOHORJU ODPRTA
KRŠKO — Planinsko društvo Bohor Senovo obvešča planince in druge pohodnike, daje planinska koča na Bohorju spet odprta in redno oskrbovana. Koča je odprta vsak dan razen ponedeljka.
DVA USPELA REFERENDUMA
VELIKI PODLOG, SENUŠE Preteklo nedeljo so v krajevnih skupnostih Veliki Podlog in Senuše izvedli referenduma o uvedbi samoprispevka. V obeh krajevnih skupnostih so krajani glasovali za samoprispevek. V krajevni skupnosti Veliki Podlog je bilo za uvedbo krajevnega samoprispevka 86 odst. krajanov, v krajevni skupnosti Senuše pa domala 66 odst. krajanov. V obeh krajevnih skupnostih bodo denar iz samoprispevka porabili za urejanje komunalnih problemov in cest.
CESTO SO PREDALI NAMENU ZA 1. MAJ
DOLENJA VAS Krajevni skupnosti Dolenja vas je uspelo, da je na Libni preuredila 1000 metrov dolge vaške poti v lepo cesto, za katero so krajani zbrali denar tako rekoč sami, poleg tega pa so priskočili na pomoč tudi s prostovoljnim delom. Novo cesto so predali narttenu lik pred I. majem in na ta način praznovali delavski praznik. Ob tej priložnosti so spregovorili tudi o svojih prihodnjih načrtih pri posodabljanju in obnavljanju cestnega omrežja v krajevni skupnosti.
V času od 16. do 23. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Ramiza Jusič iz Sre-• miča — Senijo, Marija Proselc z Mosteca Manco, Metka Rasinec iz Krškega — Jasmino, Zvonka Bregariz Krškega — Majo, Anija Trampuš iz Šutne — Aleša, Jasminka Škvarč iz Mihalovec — Marka, Gordana Papac iz Bukoška — Janjo, Alenka Gramc iz Brežic — Nino, Pavlica Žagmestar iz Laduča — Tomislava, Nataša Ajster iz Cerkelj ob Krki — Barbaro in Simona, Anica Novak iz Zg. Obreža — Matejo, Stanka Szoks iz Dol. Brezovega Sašo, Ljiljana Štefanič iz Obrežja — Renato, Brigita Srpčič iz Sp. Starega grada Urpša in Irena Kragl iz Brežic — Patricijo. Čestitamo!
Krške novice
PRIPRAVE BODO TRAJALE NASLEDNJIH 500 LET — V Krškem so se ob 500-letnici mesta spravili nad umaza-nijo in mesto temeljito počistili. Že tedaj I so sklenili, da bodo take očiščevalne akcije pripravili večkrat, pa jim priprave ne gredo in ne gredo od rok. V Krškem upajo, da se bodo za novo očiščevalno akcijo odločili še pred tisočletnico mesta, saj se bo sicer nabralo preveč smeti. Večni nergači pa pravijo, da bi lahko že kar sedaj praznovali tisočletnico, saj je smeti za visoki jubilej že dovolj.
KUPILI SO SPEEDWAYISTA — Krški klub za spcedway, ki deluje v okviru še bolj slavnega AMD, se bo za novo sezono okrepil z novim dirkačem, ki bo slavo krškega športa lahko ponesel po vsej | Jugoslaviji. Seveda je to lepo in prav, čisto nič narobe pa ne bi bilo, ko bi se v Krškem odločili še za vzgojo kakšnega doVnačega dirkača. Potencialnih kandidatov je med | mladci z motorji več kot dovolj, pa še prometa ne bi ogrožali potem, ko bi se preganjali po domačem stadionu.
BILJARD NA POHODU — V I Krškem je prišel v modo biljard, tako ga imajo sedaj v hotelu Sremič pa v gostilni | Komočar in lahko se zgodi, da bodo table nabavili še Kje. Seveda je sedaj veliko razprav o tem športu, poglobljene debate pa so se začele tudi med fanti na občini. Ti se 1 namreč v zadnjem času vse manj navdušu-I jejo za tenis in vse bolj za biljard, ki ima 1 več prednosti in daje več zadovoljstva. I Podatkov o tem, kako se je do biljarda I opredelil naš bivši kolega, pa še nimamo.
SEMAFORSKI MRK - Saj ni kaj re-I či, krški cestarji si na vso moč prizadevajo, da bi ceste kar se da lepo uredili. To seveda čutijo vozniki domala vsak dan. Krčane pa moti tudi to, da ne menjajo žarnic na semoforiziranem križišču pri mostu, ki pa je tik pred upravnimi cestarskimi prostori.
Sevniški paberki
MALA ZAJČJA DOBRAVA — Proslava na Lisci je po splošnem mnenju lepe uspela. Svoje je prispevalo tudi vreme, izkazali so se novomeški cestarji pri asfaltiranju ceste od Orehovega do Brega. Za popestritev neuradnega dela prireditve je poskrbel tudi kmet Vinko L. z Mrzle planine, ki je pavzo predragega ansambla Don Juan (fantjeso zahtevali kar 200 starih milijončkov za nekaj ur igranja) izkoristil močno ozvočenje, daje neprogrami-rano in povsem nenadejano Lisca 88 dobila značaj male Zajčje Dobravc ali angleškega Hyde Parka. Njegovo kratko besedovanje, kritika kmetijske politike in še česa v povsem domačem jeziku je bilo neprostovoljno prekinjeno. Morda bodo organizatorji vsakoletnih prvomajskih srečanj to izkušnjo in spontano pobudo s pridom izkoristili na Lisci že prihodnje leto.
POLNI ŽELODCI Na osrednji jugoslovanski prvomajski proslavi na Lisci je za televizijske prenose skrbela ekipa blizu 60 ljudi iz ljubljanske televizije. Sev-ničanom, ki so pobrateni z. nerazvito srbsko občino Babušnica blizu bolgarske meje, med spremljanjem prenosa pogovorov z Lisce seveda doma ni ušlo, ko je reporter razdaljo med pobratimi označil s 7000 km, za eno ničlo preveč. A tega okrog 5000 obiskovalcev proslave seveda ni opazilo, saj je bilo zanje zelo dobro poskrbljeno, da, so se zabavali in polnili želodce tudi na številnih stojnicah sev-niških gostincev (tudi zasebnih), turističnega društva, društva vinogradnikov, rokometnega kluba itd.
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
tura 1 in
»bra-
anje
SLIKE NA STEKLU predstavljajo neizmerno bogastvo že urejenega dela etnološke zbirke, ki ji je Dolenjski muzej določil domovanje v nekdanji Ropasovi hiši. Obiskovalci si te slike radi ogledujejo, saj jih v starih podeželskih hišah, ki sojih nekoč krasile, ne morejo več videti. Ponekod hiš ni več, drugod pa so takšne podobe zamenjale »novodobne«, včasih na tržnici kupljene kičaste »umetnije«.
Kdo ima črno kuhinjo?
Dolenjski muzej želi urediti in odpreti še drugi del etnološke zbirke — v pritličju Ropasove hise — in prosi javnost za pomoč — Iščejo staro leseno opuščeno kmečko hiso
NOVO MESTO — V obnovljeni nekdanji Ropasovi hiši (Mej vrti 2) so ob koncu leta 1986 odprli prvi del stalne etnološke zbirke Dolenjskega muzeja. V prvem nadstropju so poskušali predstaviti majhen izsek iz načina življenja in dela kmetov in obrtnikov pred uvedbo sodobne mehanizacije na Dolenjskem. Prikazan je poljedelski cikel, ki obsega vse od priprave drv, spomladanskih del na polju do žetve in spravila pridelkov jeseni. Delovni cikel je dopolnjen s prikazom prazničnih šeg in navad od pusta do T reh kraljev. Sledijo: predstavitev konjereje s poudarkom na Šentjerneju, pa svečar-ska in medičarska delavnica ter lončarstvo. Včasih je na sejmih in trgih potekala živahna menjava kmetijskih pridelkov, živine in obrtniških izdelkov in vse to kažejo stare fotografije (povečave), nekdanje merske enote in naj-razližnejše priprave. Na ogled pa je tudi del ljudske likovne ustvarjalnosti: slike na steklu, poslikano pohištvo, lesene plastike in drugo.
Medtem ko je zbirka v prvem nadstropju odprta že dobro leto in pol in si jo je ogledalo kar lepo število obiskovalcev, pa so v tem času nadaljevali z obnovitvenimi deli v pritličju Ropasove hiše in z vsebinsko pripravo za postavitev še preostalega dela zbirke. V tem delu želi muzej, kot pravi vodja etnološkega oddelka etnologinja Ivica Križ, prikazati vinogradništvo, mlinarstvo, tkalstvo in ljudsko nošo, poleg tega pa še dva bivalna prostora v kmečki hiši. To sta črna kuhinja in hiša, kakor ponekod še pravijo izbi, kjer je kmečka družina spala, jedla in se sploh največ časa zadrževala.
»V muzej smo želeli prenesti tudi del originalnih elementov notranjosti take hiše, se pravi lesene stene in strop kota, kjer je običajno stala miza s klopmi, pa se nam je, žal, zataknilo že pri rekonstrukciji,« pravi Križeva. »Ker nam na terenu ni uspelo dobiti stare lesene, vendar že opuščene hiše, ki bi še imela take elemente, tudi po tej poti, prek časopisa, naprošamo prebivalce, da nam pomagajo. Kdor bi vedel za takšno hišo ali pa je morebiti celo njen lastnik, naj to sporoči pisno ali ustno v Dolenjski muzej, Muzejska 7, Novo mesto, ali po telefonu na št. 21-169 ali 24-217. Če se nam bo na ta način posrečilo uresničiti našo zamisel, za pomoč ne bomo hvaležni samo mi v muzeju, ampak tudi in morebiti celo še bolj tudi številni obiskovalci.«
I. Z.
V Krki že enajstič knjižni sejem
Odprt bo od 23. do 27. maja — Prvi večer na njem bo posvečen delu slovenske igralke in pesnice Mile Kačič — V Krkini knjižnici pa bo predstavitev Sige
Železnica spet nagradila učence
Na tradicionalnem natečaju sodelovali tudi osnovnošolci iz dolenjske in posavske regije
. LJUBLJANA — V avli zgradbe Železniškega gospodarstva Ljubljana na Moše Pijadeja 39 bodo še do 20. maja razstavljena nagrajena dela mladinskega literarnega in likovnega natečaja, kije bil razpisan ob letošnjem dnevu železničaijev. Precej nagrad so tudi tokrat dobili natečajniki z Dolenjskega, Posavja in drugih območij, kijih pokriva Dolenjski list. Žiriji sta najboljša dela izbrali izmed 8.908 literarnih in 14.657 likovnih prispevkov ter 1.140 posebnih izdelkov, ki jih je poslalo 24.705 učencev osnovnih šol.
Prvo literarno nagrado sta si prislužili tudi Helena Jazbec, učenka 8. razreda boštahjske, in Dragana Trivundža, učenka 7. razreda trebanjske osnovne šole. Drugonagrajenci za literarne spise pa so še: Matjaž Nahtigal, šestošolec OS Mpkronog; Tone Mavec, četrtošolec OS Mirna Deč; Mojca Tomažin, os-mošolka OS Boštanj; Tina Veber, sed-mošolko OS Jurij Dalmatin, Krško, ter Boštjan Podgoršek in Milenko Hervol, sedmošolca OŠ Globoko. Tretjenagra-jenci so tudi: Marija Benčina, petošolka OŠ Loški potok; Darja _Sotošek in Jakob Fric, sedmošolca OŠ Adam Bohorič, Brestanica; Tonja Radej, Tamara Hruševar (obe 8. razred) in Davor Dimič (6. razred), vsi z OŠ Brestanica.
Posamičnih nagrad za likovne izdelke je šlo tokrat na Dolenjsko najmanj, odkar se učenci udeležujejo železničarskih natečajev. Med letošnjimi dobitniki je z našega območja le Urška Janežič, prvošolka OŠ Mokronog.
Kolektivne nagrade za literarne prispevke so dobili tudi posamezni razredi osnovnih šol v dolenjski in posavski re„-giji. Take nagrade so prispele na OŠ Mirna peč, Veliki. Gaber, Dolenjske Toplice, Grm v Novem mestu, Mokronog, Vavta vas, Artiče, Boštanj, Brestanica, Blanca, Brežice, Leskovec pri Krškem in Tržišče. Kolektivno nagrado za likovne izdelke sta si_prislužila med drugim dva razreda OŠ Loški potok. Kolektivne nagrade za posebne izdelke pa sta si prislužila tudi po en oddelek črnomaljske in šentjanške šole. j £
KIPARSKA DELA
LJUBLJANA — V Galeriji ZDSLU v Ljubljani so prejšnji teden odprli razstavo kiparskih del Lovra Inkreta, ogledati pa si jo bo moč do 25. maja.
Že 6. knjižni sejem
Včeraj je bil gost topli-škega knjižnega sejma pisatelj in karikaturist
NOVO MESTO — Do začetka 11. dolenjskega knjižnega sejma je samo še teden in pol. Slovesna otvoritev te celotedenske manifestacije, ki jo pripravlja KUD Krka v sodelovanju z novomeško knjjigarno Mladinske knjige in Studijsko knjižnico Mirana Jarca, bo v ponedeljek, 23. maja, ob 19. uri v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni. Sejem bo odprt vključno do petka, 27. maja.
Jorut Pečar
DOLENJSKE TOPLICE — V viteški dvorani tukajšnjega zdraviliškega doma poteka že od ponedeljka 6. to-pliški knjižni sejem, tradicionalna kulturna manifestacija, ki sojo tudi tokrat pripravili Zdravilišče Dolenjske Toplice, osnovna šola Baza 20 in Mladinska knjiga iz Novega mesta. Na prodajni razstavi, ki jo je pripravila knjigarna novomeške Mladinske knjige in bo na ogled še jutri do 19. ure, je več sto knjig, primernih tako za mladino kot za odrasle. Najslovesnejši dan na topliškem knjižnem sejmu pa je bil včeraj, ko je bil gost prireditve slovenski pisatelj in karikaturist Borut Pečar. Šrečanja z njim so se razveselili predvsem učenci topliške šole, s katerimi je Pečar veselo pokramljal, mladim bralcem in njihovim mentorjem pa je podelil zaslužena priznanja za zvestobo slovenski knjigi.
• Ljudje ne pričakujejo od vas kritike, želijo si samo hvalo.
MAUGHAM
Gostja prvega večera bo znana slovenska gledališka in filmska-igralka ter pesnica Mila Kačič. Izdala je štiri samostojne pesniške zbirke (Neodposlana pisma, 1951; Letni časi, 1960; Spomin (izbor) 1973; Okus po grenkem, 1987), ki bodo na sejmu posebej razstavljene. Študijska knjižnica Mirana. Jarca bo na spremljajoči razstavi predstavila tudi druge slovenske pesnice.
Novomeška knjigarna Mladinske knjige bo pripravila veliko prodajno razstavo knjig, ki so jih slovenske založbe izdale od lanskega do letošnjega maja. Na ogled in naprodaj (pod ugodnimi pogoji) bo kakih 900 (ali celo več) naslovov knjig.
Na sejmu se bo s svojo knjižno produkcijo predstvila tudi domača založba, ki deluje pri Dolenjskem muzeju. Lanska bera te založbe količinsko resda ni kdove kako velika, je pa vsekakor vredna upoštevanja in seveda tudi zanimanja. Gre za nove brošure, ki boga-
O FOTOFESTU
NOVO MESTO — Jutri, 13. maja, bo v prostorih novomeške Fotogalerije ob 20. uri Bojan Radovič pripravil predavanje o veliki mednarodni fotografski prireditvi Fotofest, ki je bila že drugič po vrsti v Houstonu v ZDA. Na letošnji prireditvi so se prvikrat predstavili tudi jugoslovanski mojstri fotografske kamere. Radovič bo predavanje popestril z diapozitivi. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi prvo številko fotografske revije X., ki so jo februarja letos začeli izdajati pri Fotogaleriji Novo mesto. Načrtovano je, da bo izšla dvakrat letno, vmes pa naj bi izšle tudi izredne številke. Revija je dvojezična, v slovenščini in angleščini.
Pevska revija tudi v Krškem
Nastopilo je šest zborov
KRŠKO — Na pevski reviji, ki jo je krška Zveza kulturnih organizacij skupaj s Posavskim pevskim združenjem pripravila v soboto, 7. maja, v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, so nastopili zbori iz petih krajev krške občine. Pod vodstvom zborovodje Janka Avsenaka sta pela moški zbor brestaniške Svobode in mešani zbor »Viktor Parma« iz Krškega, mešani zbor KUD Rudi Rožanc iz Zdol je nastopil pod taktirko Franca Keneta, mešani zbor DU Senovo s pevovodjo Eriko Lapuh, zapela pa sta tudi Kostan-jeviški oktet, katerega umetniški vodja je Ernest Jazbec ml., in ženski oktet brestaniške Svobode pod vodstvom Stanke Macur. Vsak zbor je zapel tri pesmi, tako da so obiskovalci na tej celovečerni pevski prireditvi slišali skupaj osemnajst različnih skladb. Program je obsegal v glavnem skladbe slovenskih avtorjev Kernjaka, Mirka, Gerbiča, Jereba, Marolta, Pirnata, Kramolca, Zupančiča, Lebiča, Prelovca, Vrabca, Ipavca E. Adamiča, Gobca in seveda Gallusa.
OTROŠKE SLIKE V TOVARNI OBUTVE
NOVO MESTO — Razstava grafičnih in drugih likovnih del, ki so jih ustvarili učenci bršljinske osnovne šole, krasi že nekaj tednov prostore Tovarne obutve v Bršljinu. Na ogled so tudi številna dela, za katera so bili učenci nagrajeni na raznih natečajih. Razstgvo je pripravil likovni pedagog Ljubo Žagar in je bila predtem odprta v Domu starejših občanov v Šmihelu.
tijo domače zgodovinopisje, kataloge in ostalo, pri čemer kaže posebej omeniti literarno knjižno zbirko Siga, ki se je v tem času predstavila s prvimi zvezki. Tem se bo pridružila tudi pravkar izšla prva knjiga poljudnoznanstvene knjižne zbirke pri tej založbi — Belokranjske vode pisca dr. Dušana Pluta.
Prireditelji knjižnega sejma so se odločili pripraviti tudi predstavitev
MROŽKOV »KAREL«
V RIBNICI
RIBNICA — Po skoraj 20-letnem premoru so spet ustanovili pri KUD Gallus v Ribnici dramsko sekcijo. Pod vodstvom režiserke Vesne Poštrak vadijo enodejanko Slavomirja Mrožka »Karel«. Z njo bodo nastopili 20. maja ob 20. uri v domu JLA v Ribnici. Z igro nameravajo gostovati po drugih večjih krajih v občini in drugod.
knjižne zbirke Siga, v kateri so, kot je znano, izšle: zbirka črtic Vinka Blatnika pod naslovom Visoko so zvezde ter pesniške zbirke Dobra je ta zemlja Jožeta Dularja, Otroštvo v srcu Janeza Kolenca in Vpisi tesnobe Ivana Zorana. Predstavitev, na kateri bodo sodelovali avtorji, recenzenti njihovih del, predstavniki založbe in drugi, bo v četrtek, 26. maja, ob 19.30 v knjižnici Krke v Ločni. Predstavili pa bodo tudi Plutove Belokranjske vode. Predstavitev bo hkrati priložnost, da obiskovalci kaj več zvedo o ustvarjalnosti na Dolenjskem pa tudi o načrtih založbe.
l.Z.
OBČINSKA PEVSKA REVIJA V SEVNICI
SEVNICA — Občinska Zveza kulturnih organizacij Sevnica priredi v soboto, 14. maja, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica občinsko revijo pevskih zborov. Nastopili bodo vsi pevski zbori, ki delujejo na območju občine, gost revije in strokovni ocenjevalec pa bo priznani zborovodja prof. Jože Gregorc.
Kakovost petja niha
Brežiško občino bodo na posavski pevski reviji zastopali trije zbori — Prof. Jože Gregorc obljubil strokovno pomoč
BREŽICE — Na nedavni občinski pevski reviji, ki jo je Zveza kulturnih organizacij pripravila v brežiškem gradu, je nastopilo petnajst pevskih zborov in vokalnih skupin iz brežiške občine. Kakovost prepevanja v viteški dvorani je ocenjeval prof. Jože Gregorc in na podlagi njegovega strokovnega mnenja so se na posavsko pevsko revijo, ki bo 21. maja v Krškem, uvrstili: moški zbor Planina iz Cerkelj ob Krki, ki ga vodi Juriča Grakalič, mešani zbor KUD bratov Milavcev iz Brežic pod vodstvom Dragutina Križaniča in mešani zbor KUD Oton Župančič iz Artič, ki ga vodi Miha Haler.
Kakovost zborovskega petja je tudi na tej občinski reviji nihala. Po besedah
Danes v Trebnjem prvič medobčinska glasbena revija
Sodelovali bodo učenci vseh glasbenih šol dolenjske in posavske _________regije_________
TREBNJE — Medobčinska revija učencev glasbenih šol iz Dolenjske in posavske regije bo letos prvič v Trebnjem, pripravila pa sta jo Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske in domača glasbena šola. Na prireditvi, ki bo danes, v četrtek, 12. maja, v prostorih stare osnovne šole in se bo začela ob 18. uri, bodo nastopili učenci iz šestih glasbenih šol: iz Brežic, Črnomlja, Krškega, Novega mesta, Sevnice in Trebnjega. Na reviji bodo seveda sodelovali tudi učenci, ki so nastopili na letošnjem republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe Slovenije pred tedni v Novem mestu in bili nagrajeni. Obiskovalci bodo lahko poleg tega prisluhnili mladima blok-flavtistkama Robarjevi iz novomeške in Brinčevi iz metliške glasbene šole, ki sta se kot prvonagrajen-ki na republiškem tekmovanju udeležili zveznega tekmovanja v Ljubljani ter tudi na jugoslovanski tekmi v svoji kategoriji dosegli odlično uvrstitev — obe spet prvo nagrado.
Čista in iskrena sfjkarska
O slikarstvu Janka Orača
NOVO MESTO — Slovenija premore poleg nekaj sto na akademiji za likovno umetnost izšolanih slikarjev še najmanj štirikrat toliko tako imenovanih amaterjev, to je takih ustvarjalcev, ki so vse, kar so naredili, dosegli s prirojeno sposobnostjo, s samoizobraževanjem in z brušenjem lastne likovne pisave, predvsem pa z. marljivim delom in vztrajnostjo. S tem nikakor nočemo trditi, da so vsi po vrsti umetniki, vredni posebne pozornosti, saj je od najslabših do najboljših več kvalitetnih razredov. Več so vsekakor dosegli tisti, ki so ob razvijanju naravnega daru doumeli, kaj je umetnost in kako se kaže v likovni podobi, to pa tudi pomeni, da so se prebili iz sivine povprečnosti Še ne 30-letni Janko Orač, v Novem mestu udomljeni in delujoči kozjanski rojak, prav gotovo sodi med tiste likovne ustvarjalce, ki so kot nešolanci dosegli visoko stopnjo ustvarjalnosti in o katerih bi že mogli zapisati da ustvarjajo umetniška dela. Takih pa ni prav veliko, zelo redki so, izjeme. O tem, da je tudi Orač med izjemami, najprepričljiveje govori pregledna razstava njegovih del, kije na ogled v obeh dvoranah Dolenjske galerije. Na razstavi je zbrano najboljše, kar je mladi slikar naslikal od trenutka, ko se je zavedal, da mu likovno ustvarjanje ne pomeni zgolj nekakšnega kon-
jička za duhovno rekreacijo, temveč da je slikarstvo nekaj, čemur mora v celoti služiti Svojega tovrstnega poslanstva pa se je začel zavedati šele po prihodu v Novo mesto, ki je tako postalo tudi kraj, kjer so v mladem slikarju klice velike sle po ustvarjanju pognale v zdra ve in pristane sado ve obetajoče mladike.
Nič manj prepričljivo pa o Oračevem slikarstvu ne pripoveduje obsežen katalog, ki je izšel za to razsta vo v Dolenjsk i galeriji V tej mali monografiji, kar katalog dejansko je, je »zgodba«, ki pove o Oračevem slikarstvu več, kolje moč razbrati z razstave, te zato, ker prinaša poleg reprodukcij razstavljenih slik še vrsto drugih reprodukciranih del kijih na razstavi ni videti. In čeprav je večina v katalog oziroma monografijo uvrščenih del natisnjena v črno-beli barvi, omogoča ne le popolnejšo informacijo, ampak tudi primerjave in tudi to, da sledimo kvaliteten razvoj tega slikarstva. Kažipot v to je jedrnata uvodna študija izpod peresa umetnostnega kritika Janeza Mesesnela in v njej lahko preberemo tudi temeljno označitev Oračevega slikarskega opusa Mesesnel pravi: »Lastna optična občutljivost, poetični posluh, spoštovanje dobrega izročila kritično vrednotenje zgledov in ustvarjalna volja in moč so gradbeni elementi te premišljene, čiste in iskrene umetniške zgradbe, zrasle iz nebogljenih temeljev in še vedno rastoče in nikoli zaključene«. Uvodni študiji sledijo kratki povzetki v angleščini, nemščini in francoščini, ki naj bi Oračevo slikarstvo približali tudi tujim obiskovalcem in bili obenem kratka informacija za neslovenske obiskovalce morebitnih Oračevih razstav v tujini
/. ZORAN
VELIKO ZANIMANJE
RIBNICA — 5. maja seje iztekla razstava del akademskega kiparja Franceta Goršeta v Miklovi hiši. Vzbudila je veliko zanimanja, saj si jo je ogledalo več kot 1000 obiskovalcev, kar je za ribniške razmere izjemen uspeh. Samo na praznik dela so našteli skoraj 100 obiskovalcev. Navsezadnje pa tolikšno zanimanje niti ne preseneča, saj je bil France Gorše ribniški rojak.
prof. Gregorca je glavni razlog za to, da so zbori še vse preveč povprečni in da nekateri zmorejo celo manj, kot so že bili sposobni doseči, pomanjkanje strokovnjakov oziroma zborovodij. Poleg tega bi morali po njegovem mnenju upoštevati minimalna merila za sodelovanje na takih prireditvah, saj bi se lahko le tako izognili velikemu nihanju v kvaliteti.
Zato se že zdaj zastavlja vprašanje, kako ravnati v prihodnje, kako izbrati zbore za naslednjo revijo. To vsekakor ne bo lahko, saj je treba vedeti, da so pevski zbori v nemalo primerih edini nosilci kulture na svojih območjih, in če bi bilo prirediteljem mar samo to, kako bodo sestavili tako revijo, bi malo naredili. Smoter torej naj ne bi bil samo izbirati med tistim, kar je, temveč pomagati tudi šibkejšim, da si kvalitetno opomorejo. To pa je treba storiti takoj. Prof. Gregorc je že obljubil, da bo nadaljeval s strokovnim delom in sodeloval na seminarjih, ki bi jih pripravili za zborovodje.
JGM
Prvikrat pri nas
Avstrijski fotograf C. VVachter v Fotogaleriji
NOVO MESTO — V prostorih Fotogalerije, ki prizadevno skrbi, da imamo v Novem mestu vsak mesec novo razstavo, so v petek, 6. maja, ob 8. uri zvečer odprli razstavo fotografij avstrijskega fotografa Christiana Wachterja. Otvoritve seje poleg redkih, a zato zvestih obiskovalcev novomeškega fotografskega salona udeležil tudi avtor.
39-letni svobodni fotografski ustvarjalec z Dunaja se s ciklusom fotografij, ki gaje naslovil Palindrom različne raznoterosti, prvikrat predstavlja v Jugoslaviji, čeprav je v svoji domovini in drugod po Evropi že poznan in uveljavljen fotograf. Prizadevanjem Fotogalerije gre zahvala, da smo kot prvi v Jugoslaviji spoznali zanimivega avstrijskega ustvarjalca.
Christian VVachter je v Novo mesto pripeljal ciklus, ki gaje ustvaril v letih 1985/1987, zaokrožil in prvikrat predstavil javnosti pa deloma tudi na spodbudo vodje Fotogalerije Bojana Radoviča prav pri nas.
PRIPRAVLJAJO PEVSKO REVIJO
RIBNICA — V tukajšnji občini se že nekaj časa pripravljajo na vsakoletno revijo pevskih zborov v Dolenji vasi. Večer, na katerem bodo nastopili pevski zbori iz ribniške in kočevske občine ter iz Velikih Lašč, bo v soboto, 28. maja.
RAZSTAVA DEL OSNOVNOŠOLCEV
ČRMOMELJ — V tukajšnji ljudski knjižnici bo še do 20. maja odprta razstava likovnih in ročnih izdelkov črnomaljske OŠ Milka Šobar-Nataša. Na ogled so lični izdelki učencev, narejeni pa so bili pod vodstvom mentorjev v likovnem krožku, krožkih šivanja, pletenja, makrameja in tapiserij ter pri tehničnem pouku.
Srebrnjakov spominski večer
Pripravili so ga minulo soboto v Gabrju pod  Gorjanci_______________________
GABRJE — Enaindvajseto leto teče, kar se je Tone Srebrnjak zavestno umaknil v svet večne tihote. Na gabrskem pokopališču je njegov ; grob in pod njegovim imenom na spomeniku letnici 1935 in 1967 Vsega dvaintrideset let si je bil namenil. Ko bo zemlja nekoč dokončno presnovila njegove posmrtne ostanke, bo ostalo samo še ime, in tudi to bo zbledelo na mrzlem marmorju. Narava bo zbrisala fi žično sled za Tonetom Srebrn jakom in nič se ne da napraviti zoper njeno delovanje. Brez moči pa je in bo pri duhovni sledi, ki jo je ■ Tone Srebrnjak pustil za sabo kot j pesnik. S pesniškim delom se je j tako prepričljivo in globoko zapisa: ; v kulturno zavest, da ga nobena sila ne bo mogla izbrisati. Se več, s svojt poezijo bo v vseh prihodnjih časih j eden od glasnikov dobe, v kateri je ; živel in ustvarjal, in Podgorci bodi , lahko še kako ponosni, da je izše1 izmed njih in postal tudi njihov li rični glasnik.
T one Srebrnjak za življenja resda ni veliko objavljal, veliko več pesmi je ostalo v rokopisu in pri njegovih j prijateljih, znancih in drugih, s katerimi je pesnik občeval, jim zaupa Zdaj se ta njegova zapuščina neka ko vrača v pregled in ureditev, saj j: že pred leti dozorelo spoznanje, da . bi morale pesmi, ki jih je začel pisat že v gimnazijskih letih, iziti v knjig Obenem pa seje pokazalo, daje reže skrajni čas, da kaj več o pesniš! strani tega svojega rojaka slišijo tud: Gabrčani. Od pobude do literarne ga večera, posvečenega temu pesniku, ni preteklo veliko časa in tak je gabrsko kulturno društvo tak prireditev pripravilo v dvorani kra jevnega kulturnega doma v soboti 7. maja, zvečer.
Na Spominskem večeru Toneta ! Srebrnjaka, kakor seje imenoval ta j literarni večerje najprej Jože Skuf- j ca, Srebrnjakov sošolec v gimnazij skih letih, očrtal človeško in perniško podobo Toneta Srebrnjaka nato pa Andrej Barteli prebral vet Srebrnjakovih pesmi. Ze iz prebranega so mogli poslušalci, ki se jih je zbralo kakih petdeset in so pazljivo prisluhnili več kot enournem programu, zaslutiti, daje bil tisti Tone ki seje vse življenje tako rad vrača med rojake, posebno k materi, in h kateremu so številni iz vasi hodili urejat svoje pokojninske zadeve na novomeški zavod za socialno zavarovanje, kjer je bil v službi, v bistvi: zelo lirična duša, čuteča in ranljiva in da ga mnogi kot takega sploh niso poznali.
Zatem so del svoje pesniške ustvarjalnosti predstavili pesniki, kijih je življenje kakorkoli povezalo s Tonetom Srebrnjakom. To so bili: Janez Kolenc, Srebrnjakov gimnazijski profesor slovenskega jezika it: književnosti, Ivan Perhaj kot Srebrnjakov prijatelj, Ivan Zoran kot Srebrnjakov literarni tovariš, sodelavec Stezic, ki jih je nekaj časa urejal tudi Srebrnjak, in Milan Markelj kot predstavnik generacije, ki se je pri Stezicah uveljavljala po Srebrn -jakovem odhodu z gimnazije. Na koncu je nekaj osebnih spominov na Toneta Srebrnjaka iz let, ko sta skupaj službovala, obudil Jože Košak. Za glasbeno spremljavo večera sta poskrbela kitarista z novomeške glasbene šole, učitelj Dušan Pavle-nič in ena njegovih gojenk.
Srebrnjakov spominski večer jt bil prvi literarni večer v Gabrju ii ga bo, sodeč po prvih odmevih, tudi kulturno društvo lahko štelo met. svoje uspešnejše prireditve. Tolikšno zanimanje krajanov in drugih obiskovalcev pa je tudi poplačali trud, ki so ga vložili pripravljale: prireditve in nastopajoči. Bržkone pa prireditev take vrste v Gabrju m bila zadnja.
VISOKI TISK IN RISBA
RIBNICA — V galerijskih prostorih Miklovi hiši je od minulega petka na ogl . razstava del didaktične likovne zbirke, potuje po slovenskih razstaviščih. Raz; tavljena dela so ustvaijena v visokem tisi in risbi. Zanimiva in poučna razstava bo odprta do 22. maja.
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
DOLENJSKI LIST
)
Pomanjkljivi podatki
Kakšna je dejanska podoba Novoteksovega izvoza
Tudi v vašem časopisu ste objavili informacijo o doseženih izvoznih rezultatih v preteklem letu, povzeto po podatkih Gospodarskega vestnika, in sicer v članku »IMV največji izvoznik in uvoznik«. Podatki so pomanjkljivi, saj vsebujejo samo blagovni izvoz, ne pa izvoza storitev. Slednji pa za DO Novoteks predstavlja 67 odst. izvoza, zaradi česar ne izkazujemo negativnega salda, pač pa za 41 odst. višji izvoz od uvoza. Podatek velja za prodajo na konvertibilnih trgih. Fizični konvertibilni izvoz smo dosegli v višini 9,648.851 dolarjev,
pisma
in
odmevi
uvoz pa v višini 6,838.569 dolarjev. Na klirinško področje smo izvozili za 1,332.575, uvozili pa za 114.522 klirinških dolarjev. Skupni izvoz je za 57 odst. presegel uvoz.
Zaradi pomanjkljivosti v prikazovanju izvoznih rezultatov po podatkih Narodne banke, smo se lani aprila obrnili tudi na Medobčinsko gospodarske) zbornico za Dolenjsko, vendar do danes celovitih informacij nismo dobili.
Enako ugotavljajo mnoge OZD širom Slovenije pa tudi Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije, katere tudi zahtevajo popolne informacije. Upamo, da bo Narodna banka napako, storjeno za leto 1987, popravila in da bomo s tem seznanjeni tudi preko vašega glasila.
Glavni direktor Novoteksa STANISLAV PAVLIN, dipl. oec.
• Nedolžna laž je boljša od boleče resnice.
ASCHAM
Vinko Milek
f TELEVIZIJSKI SPORED
Kam je izginil denar?
V Itasu raziskujejo, če niso delavci pri ozimnici jabolk predrago plačali — Gre za okoli 2,7 milijona din
KOČEVJE — Iz kočevskega Itasa nas je obvestila ženska, ki pa sc ni predstavila. naj se pozanimamo, kam je izginilo okoli 2,7 milijona dinarjev, ki sojih delavci ob nakupu lanske ozimnice pieveč vplačali za jabolka, katera jim je /a ozimnico priskrbel sindikat. Medtem je bilo izvoljeno novo sindikalno vodstvo. ki je o zadevi razpravljalo, kupci jabolk pa razlike (ta razlika naj bi znašala 100 din pri kili jabolk) še vedno niso dobili. Vrednost denarja pa hitro pada.
Za odgovor smo se pozanimali pri novem predsedniku sindikalne organizacije v Itasu Frenku Vrhovšku, kije dejal, da so zadeve okoli tega denarja še nejasne. Od takratnih sindikalnih voditeljev še niso dobili pravega odgovora, zato bodo o tem razpravljali tudi na naslednji seji izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata. Zadevo bodo skušali najprej urediti v okviru sindikata po mirni poti. Če to ne bo možno, jo bodo predali v reševanje samoupravni delavski kontroli v Itasu, in če se zadeva še ne bo razjasnila in uredila ali pa če bo obstajal upravičen sum, da gre za kakšno nezakonitost, bodo vse skupaj predali javnemu tožilstvu.
Za razčiščenje zadeve je sidnikalna organizacija zainteresirana še posebno zato, da ne bi ugled sindikata in sploh političnih organizacij še naprej trpel, kar se v naši družbi v mnogih okoljih še vedno dogaja. Zatrdil je še, da bodo za-
devo — o njej smo bili obveščeni zadnje dni aprila — skušali rešiti že sredi maja.
J. PRIMC
KVIZ O PETNAJSTI
Učenci OŠ Semič smo pripravili zadnji predprvomajski dan pouka zanimiv kviz o 15. diviziji ter besedni, likovni in glasbeni umetnosti med NOB. Nanj smo povabili člane ZB in predstavnike krajevnih organizacij. Tekmovalne ekipe so pokazale dosti znanja, plesalci in recitatorji pa so nas zabavali. Posebno smo bili veseli obiska pripadnikov JLA iz. črnomaljske garnizije, ki so nam igrali. Zmagovalna ekipa je prejela knjižne nagrade.
ALENKA SNOJ COŠ Semič
V začetku letošnjega aprila je v novomeški bolnišnici umri Vinko Milek, rojen 25. januarja 1928 v Črnomlju.
Leta 1942 so ga zaradi sodelovanja pri neki manifestaciji izključile okupacijske oblasti iz 2. razreda meščanske šole v Črnomlju. Ob kapitulaciji Italije seje takoj vključil v partizansko delavnico — puškar-no, kije bila v prostorih obrtnika Canjkar-ja. Tam ga je skoraj doletela smrt. 21. oktobra 1943 so namreč partizani iz te delavnice ob cesti malicali in navdušeno pozdravljali dva motorista, ki sta se pripeljala po cesti, misleč, da sta partizana. Toda bila sta Nemca in sta z rafalom udarila po fantih. Vinkovi domači, ki so zvedeli za poboj partizanov iz puškarne, so bili v strahu, toda Vinko seje čez dva dni prismejal na domača vrata. V spomin na žrtve iz puškarne pa so v Črnomlju poimenovali eno od ulic Ulica 21. oktobra. Vinko je bil po ofenzivi sekretar mestnega komiteja SKOJ Črnomelj in kurir pri črnomaljskem NOO. 12. decembra 1944je vstopil v XV. brigado, opravil tečaj za telefonista in bil telefonist do demobilizacije.
Po osvoboditvi se je udeležil MDA Šamac—Sarajevo in Preserje—Borovnica. Pozneje je delal na posestvu v Rajndo-lu pri Kočevju in se usposabljal v Begunjah v šoli milice. Najprej seje zaposlil na šoli, potem je kot pripadnik milice služboval širom po Sloveniji, pri tem pa ves čas sodeloval s pihalno godbo. Močno je hrepenel po Beli krajini, kjer sije v Semiču uredil dom. Kljub bolezni je veliko delal in rad priskočil na pomoč še drugim. Zaradi poštenosti in pridnosti seje domačinom zelo priljubil.
IRANC DERGANC
ZBORI MED SEBOJ
Občinska revija pevskih zborov je bila tokrat pri nas v Šentrupertu. Ker je bil naš zbor na vrsti čisto zadnji, smo imeli tremo in smo mislili ves čas samo na nastop. Pa se nam je le posrečilo, da smo zapeli tako, kot smo se naučili. Dobili smo tudi sliko. Naslednjega dne nam je tovarišica rekla, da smo se kot najboljši zbor uvrstili na medobčinsko pevsko revijo.
BISERKA ŠKARJA OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert
DOBER SERVIS
Rada bi povedala, da imamo tudi v Novem mestu poštene serviserje za popravilo pralnih strojev. O tem sem se prepričala, ko sc mi je pred kratkim pokvaril pralni stroj Ker je že star, sem ga nameravala dati na odpad, vendar mi je sosed povedal, da je v mestu serviser Nikola Dančulovič, ki bi pralni stroj mogoče sprejel za dele. Ko je mehanik stroj pogledal, mi je rekel, da ga lahko popravi, če hočem, in da bo stroj delal še 10 let. Strinjala sem se in čez teden dni mi je pripeljal nazaj stroj, kije bil prenovljen in kot iz trgovine. Tako imam spet brezhiben pralni stroj, cena njegovega popravila pa je bila skoraj neverjetno nizka. Nikoli Dančuloviču se zahvaljujem, saj zasluži javno pohvalo.
ANA DRAŠLER Uršna sela 23 a
»Naprej, zastava slave, na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori ...« Če bi danes vprašal kakšnega slovenskega mladeniča ali mladenko, kaj pomenijo omenjeni verzi slovenskemu narodu, bi dobil verjetno majhen odstotek tistih, ki vedo odgovor na zastavljeno vprašanje. 10. člen slovenske ustave pravi: »SR Slovenija ima himno, ki jo določa zakon.« V teh suhoparnih besedah je hkrati povedano vse in nič. Pa vendar lahko človek v zgornjih verzih prepozna besedilo uradne slovenske himne. Medtem ko sta zastava in grb v ustavi prav natančno opredeljena in slikovito opisana, pa o himni ni posebnega govora. Kakor daje samo po sebi umevno, da je Jenkova Naprej, zastava slave uradna slovenska himna.
Kar naenkrat smo ugotovili, da nam sedanja himna ne ustreza, in smo jo takoj pripravljeni zamenjati za Prešernovo Zdravljico, ki se je na neki način bolj zasidrala v srce slovenskega človeka. Vse lepo in prav. Navsezadnje je himna poleg grba in zastave simbol državnosti in suverenosti nekega naroda. Pa vendar se zastavlja vprašanje, zakaj taka ihta, da nam čez noč »stara« slovenska himna ne ustreza več.
Na podelitvi Prešernovih nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani smo na televizijskih zaslonih lahko videli, kako so ljudje v dvorani kakor eden vstali ob začetnih taktih Zdravljice. Vrhunec vsega pa je bil dosežen, ko je predsednik SZDL Slovenije Jože Smole z njemu značilno frontovsko zagnanostjo pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani izjavil, da bo predlagal, naj sprejmemo Prešernovo Zdravljico za novo slovensko himno.
Do kod nazaj pa segajo korenine Jenkove Naprej, zastava slave? Vse do Dunaja in v tista burna leta evropskih narodov. Simon Jenko je leta 1860 na Dunaju napisal besedilo pesmi Naprej, zastava slave, uglasbil pa jo je Davorin Jenko. Pesem je za takratne revolucionarne čase izžarevala močno notranjo potrebo Slovencev po nacionalni osvoboditvi. Kmalu je bila prevedena tudi v
angleščino, Slovencem pa je postala nacionalna himna. Še posebej je njena aktualnost prišla do izraza v narodnoosvobodilni vojni, ko sije dokončno utrdila sloves slovenske himne.
Pa vendar ji danes očitajo, da je preživela in ne ustreza več duhu časa, v katerem živimo. Daje preveč militaristična, da je v njej preveč rožljanja z orožjem in da se Slovenci v njej nekako več ne prepoznamo. Prešernova Zdravljica pa naj bi bila za današnje čase ravno pravšnja, pravijo zagovorniki le-te, saj s svojo simboliko izraža zdajšnja hotenja in stremljenja slovenskega naroda. »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan!« Zares plemenite misli, ki naj bi napajale srce vsakega človeka. Potrebno je priznati, da so v mnogih anketah, ki so bile opravljene, številni Slovenci pozdravljali misel, da bi Zdravljica postala slovenska himna. Vendar samo navdušenje ni vse in tudi ne pove vsega. Spomnimo se samo, koliko natečajev je bilo razpisanih za novo jugoslovansko himno, pa so vsi po vrsti padli v vodo. Ljudje spontano izjavljajo, da nove ne potrebujemo, ker so pesem »Hej Slovani« globoko vzeli za svojo. S himno je že tako, da ne more nastati na noben ukaz, ne glede na to, čepride od samega političnega vrha. Himna mora sama privreti iz človeka. Le taka lahko postane ljudska, ki ljudem priraste k srcu. Eden izmed dokazov za to je francoska marsejeza.
Še nečesa ne smemo prezreti! Za in-toniranje je Zdravljica glasbeno izredno zahtevno delo, poudarjajo nekateri muzikologi. Tudi to je argument, ki gaje potrebno dobro pretehtati, če se odločimo zanjo. V izvedbi orkestra Slovenske filharmonije deluje vsekakor zelo impozantno, vprašanje pa je, kako iz-veni v izvedbi kakšnega slabšega pevskega zbora. Namreč uporablja se ob številnih priložnostih. Vse to so dejavniki, ki bi jih nedvomno tudi morali upoštevati pri odločitvi za ali proti.
Tempora mutantur-časi se spreminjajo. z njimi pa tudi ljudje in njihove
L
Potrebujemo novo slovensko himno?
Pred dokončno odločitvijo je treba pretehtati vse možne vidike_
PETEK, 13. V.
00.30
9.45 — 12.20 in 16.00 TELETEKST MOZAIK
10.00 TEDNIK
11.00 ZGODOVINA, 1. del italijanske serije
16.15 VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK, ponovitev TEDNIKA
17.30 V ZNAMENJU DVOJČKOV
17.50 GRIZLI ADAMS, 15. del nanizan-
ke
18.15 GRAFIKI BOSNE IN HERCEGOVINE: SAFET ZEC 18.45 RISANKA 18.55 VIDEOSTRANI
19.00 VREME
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20 GOSPA MONSOROJSKA, 3. del
nadaljevanke
21.20 OB 30. OBLETNICI TV LJUBLJANA
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik — 17.30 Ljubo doma, kdor ga ima — 18.00 Znanost — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ansambel Rudija Jevška — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šest dirigentk (švedska glasbena oddaja) — 21.20 En avtor, en film — 21.45 Nova dežela (švedski film)
SOBOTA, 14. V.
01.05
7.35 — 14.15 in 15.20 TELETEKST
7.50 VIDEOSTRANI 8.00 RADOVEDNI TAČEK 8.15 PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
8.20 I. Cankar: V GOZDU
8.35 V ZNAMENJU DVOJČKOV
8.55 ERAZEM IN POTEPUH, 2. del otroške nadaljevanke
9.35 MAKEDONSKE NARODNE PRIPOVEDKE
10.10 TEDENSKI ZABAVNIK
11.25 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ
ZAGORJE
11.55 AKTUALNO
12.40 JUBILEJNA TEVETEKA, ponovitev 15. oddaje
14.00 VIDEO STRANI 15.35 VIDEOSTRANI
15.50 KEKČEVE UKANE, slovenski mladinski film
17.05 ZLATI CEKIN, posnetek 18.25 DA NE BI BOLELO: ASTMA 18.45 RISANKA
19.01 KNJIGA 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK 19.59 NAŠ UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30 DOLGO VROČE POLETJE, 1. del ameriške nadaljevanke
Po uspehu celovečernega filma in po obširni nadaljevanki, ki smo jo pred leti
spremljan iuui pri nas, so Američani pripravili še mini serijo Dolgo vroče poletje z zvezdniško ekipo. Nadaljevanka ima štiri dele.
21.25 KRIŽ KRAŽ 22.45 DNEVNIK
23.00 FRISCO KID, ameriški film 00.05 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
13.25 Jugoslavija, dober dan — 13.55 Mladinski film — 15.25 Osma ofenziva (ponovitev nadaljevanke) — 16.25 Beograjska pomlad — 17.25 Dallas — 18.15 Rokomet (ž) Budučnost:Radnički — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer — 21.45 Poročila — 21.50 Integrali —
22.25 Športna sobota
NEDELJA, 15. V.
8.55 — 12.45 in 14.55	22.40
TELETEKST
9.00 VIDEO STRANI 9.20 ŽIV ŽAV
10.15 GRIZLI ADAMS, ponovitev 16. dela
10.40 DOLGO VROČE POLETJE, ponovitev 1. dela nadaljevanke
11.30 ANSAMBEL MIHE DOVŽANA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
12.30 VIDEOSTRANI 15.10 VIDEOSTRANI
15.25 SINOVI IN HČERE STEKLARJA JAKOBA, 6. del nadaljevanke 1*6.25 PREKO MOSTU, kitajski film
Zgodba pripoveduje o nezakonski materi, ki pusti sina na deželi, ker se boji neprijaznega novega okolja. Ko sklene, da bo sina vzela k sebi, se tudi fant, ki ji je bil prej naklonjen, spremeni. Toda sporočilo filma je, da so ljudje dobri in daje predsodke mogoče premagati. Gre za zgodbo, ki bi se lahko dogajala kjerkoli, toda na Kitajskem se kaže v posebni luči. Leta 1983 je bil to najboljši kitajski film.
18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 18.45 RISANKA 19.01 TV MERNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 OBLJUBLJENA DEŽELA, 3. del nadaljevanke
20.55 ZDRAVO 22.25 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55 Poročila — 9.00 Danes za jutri in Kdo tam poje (jugoslovanski film) —
14.00 Športno popoldne — 19.30 Dnevnik — 20.00 Poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Mali koncert — 21.20 Športni pregled Opomba: 16.00 Avtomobilske dirke F1 za VN Monaca
18.00 Rokomet (m)
... Kronika filmskega festivala v Cannesu
PONEDELJEK, 16. V.
9.45	12.00	in	16.30	22.40
TELETEKST
MOZAIK
10.00 NAŠ UTRIP 10.15 ZRCALO TEDNA 10.30 GROG, italijanski film
16.45 VIDEOSTRANI
17.00 MOZAIK, ponovitev
17.30 RADOVEDNI TACEK
17.45 MAKEDONSKE NARODNE 18.15 ŽIVALI PRED KAMERO
18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 POGLED V.OGLEDALU, 4. del nadaljevanke
21.05 AKTUALNO
21.45 DNEVNIK
22.00 APZ BORIS KRAIGHER, zborovska oddaja 22.30 VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
17 10 Dnevnik - 17.30 Otroška oddaja 17.45 Otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Umetniški večer
TOREK, 17. V.
9.45	11.20	in	16.00	-	22.25
TELETEKST MOZAIK
10.00 ŠOLSKA TV KEMIJA, BIOLOGIJA
11.00 TUJI JEZIKI Angleščina, 41. lekcija
16.15 VIDEOSTRANI
16.30 MOZAIK ŠOLSKA TV, ponovitev
17.30 PAMET JE BOLJŠA KOT ZA-
MET
17.45 PERISKOP
18.45 RISANKA 19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 IZBOR PRODUKCIJE ŠTUDENTOV AGRET
21.10 OSMI DAN, oddaja o kulturi 21.50 DNEVNIK 22.15 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
17.10 Dnevnik - 17.30 Otroška oddaja
18.00 Angleščina, 41. lekcija 18.20 Risanka — 18.30 Mostovi — 19.00 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik
20.00 Po sledovih Slovencev v svetu — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Kronika filmskega festivala v Cannesu — 21.20 Oddaja iz kulture — 22.05 Izobraževalna oddaja
SREDA, 18. V.
23.25
zahteve. Še tisto, kar nam je bilo včeraj sveto, nam mogoče danes ne pomeni nič več. Himne opevajo ponos in veličino narodov in kot take naj bi trajale večno. Ali pa se morajo morda tudi one umakniti, pred novimi vprašanji časa in idealov. Morda pa lahko kljub vsemu z Naprej, zastava slave Slovenci ponosno vstopimo v novo tisočletje.
IGOR LUZAR Novo mesto
Lepa poslovna poteza Slovina
Naši bralki iz Sevnice so prinesli 10 sadik šipona — Prijaznost direktorja
15. aprila sem v popoldanskem času poklicala v Slovin Brežice, misleč, da bom pri vratarju dobila informacijo, ali imajo trtne sadike šipona (10 kosov) in kje in v katerem času bi jih lahko dobila. Po telefonu se mi je oglasil moški glas, zelo prijazen, na moje prejšnje vprašanje pa je povedal, da imajo sadike, vendar da delajo le do 14. ure. Rekla sem mu, da jih potrebujem za do-saditev in da se bojim, da jih ne bi zmanjkalo. Dejala sem še, da bom vzela dopust in se oglasila dopoldan, moški glas na drugi strani žice pa meje prekinil in me vprašal, od kod kličem. Povedala sem mu, da sem iz Sevnice, on pa mi je odvrnil, da mi ni treba jemati dopusta, ampak da mi bo sadike prinesel njihov komercialist na dom oziroma v službo.
To se je tudi zgodilo — komercialist mi je prinesel teh 10 sadik šipona 20. aprila. Ob tej priložnosti sem tudi ugotovila, da sem se omenjenega dne po telefonu dogovarjala z direktorjem Slovi-na Brežice. Tovarišu direktorju se želim javno zahvaliti, kajti take poslovnosti v svojem življenju še nisem srečala.
J. P.
Sevnica
9.45	12.10	in	15.20
TELETEKST
TV MOZAIK
10.00 IZBOR PRODUKC1JEŠTUDEN-TOV AGRET
11.00 OSMI DAN, oddaja o kulturi 11.40 MOSTOVI
15.35 VIDEOSTRANI 15.50 MOZAIK, ponovitev
17.00 TUJI JEZIKI — Angleščina, 41. lekcija
17.20 PREŽIHOV VORANC: SOLZICE
17.45 ERAZEM IN POTEPUH, 3. del nadaljevanke
18.15 OTROŠKA VAS
18.45 RISANKA
19.01 OBZORNIK 19.18 ZRNO 19.30 DNEVNIK
20.05 FILM TEDNA: V ISKANJU GOSPODA GOODBARA
22.15 PLESNI NOKTURNO 22.30 DNEVNIK
22.45 ORLI IN SOKOLI, dokumentarna oddaja
23.15 VIDEOSTRANI
ČETRTEK, 19. V.
16.20
00.40
nq0,6
studio
Spored Studia D
PONEDELJEK
12.00 začetek programa pesem tedna,
12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.00 modra kronika - ponovitev oddaje. 13.30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba lezc-biba gre, studio D- jutri
TOREK
12.00 začetek programa, pesem tedna,
12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri
SREDA
12.00 začetek programa, pesem tedna,
12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.00
9.45 — 12.30 in TELETEKST
10.00 MOZAIK — ŠOLSKA TV
11.00 DEŽUJE NA NAJINO LJUBEZEN, švedski film
16.35 VIDEO STRANI 16.50 MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 želje in čestitke naših poslušalcev, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri
ČETRTEK.
12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12 .30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak. 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio - D jutri
♦
PETEK
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., skriti mikrofon, 14.30 šport,
15.30 dogodki in odmevi. 16.00 lestvica zabavne glasbe, 17.00 mladinska oddaja,
18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre. studio—D jutri
SOBOTA
12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri
NEDELJA
8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesent tedna, 8.30 kmetijska oddaja,
9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln,
11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa
17.50 INDIJANSKE LEGENDE
18.15 NAŠA PESEM
19.45 RISANKA
19.01 OBZORNIK
19.18 ZRNO
19.30 DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.10 ZGODOVINA, 2. del italijanske serije
23.00 JUBILEJNA TEVETEKA 00.30 VIDEO STRANI
Radio Sevnica
UKV — 96,8 ali 105,2 MHZ redakcija
^pulilkp
oglasi (telefon 81-004) studio (telefon 81-315)
ČETRTEK, 12. 5.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda Glasbeni uvod za ogrevanje
17.20 Aktualno 17.35 EPP in obvestila
17.50 Iz naših krajev
18.10 Rezervirano za ...
18.25 Glasbena oddaja
19.00 Zaključek sporeda
SOBOTA, 14. 5.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 Pionirski kotiček
spisi pionirjev dopisnikov
18.00 Glasbena uganka
18.10 EPP
18.30 Oddaja o poklicnem usmerjanju 18.45 Zgodbica za pionirje
19.00 Zaključek sporeda
NEDELJA, 15. 5.
10.30 Pozdrav in predstavitev sporeda
10.50 Kmetijska panorama Nedeljski gost
Oddaja o kulturi 11.40 Mikrofon na vasi Dobro je vedeti
12.00 Aktualno
Minute za prometno varnost 12.15 Za vsakogar nekaj
13.00 Nedeljski poročevalec
13.30 Čestitke in pozdravi slušalcev
pozdravi naših po-
SREDA, 18. 5.
17.00 Pozdrav in predstavitev sporeda 17.05 Irformativna kronika
17.25 Naši kraji in ljudje
18.25 Glasbena oddaja
19.00 Zaključek sporeda
8
DOLENJSKI UST
Človek in drevo. Dva velika tekmeca za plodne površine naše zemlje. Podobna sta si v svoji zagrizenosti, vztrajnosti, sposobnosti obstati v najbolj nemogočih razmerah. Različna sta si v tem, da se človek lahko umakne, da človek lahko napade. Drevo pa stoji in njegovi zavezniki so trdnost, velikost in cas. Veliko časa. Različna sta si tudi v tem, da drevo ne potrebuje človeka, človek pa je bil od nekdaj v mnogočem odvisen od drevesa. Dajalo mu je prebežališče, skrivališče, zavetje, počivališče, dalo mu je gradbeni material za domove in surovine za orožja, orodja in opremo. Daje mu še nekaj, česar se je človek zavedel že skoraj prepozno: daje mu kisik za zrak, ki ga vdihava in človekova prirojena agresivnost proti naravi, sla po izkoriščanju vsega, kar vidi, bi ga lahko drago stala. Kajti drevesa so pljuča zemlje in brez njih bi tudi človek obnemogel.
V svojem tisočletnem žitju z drevesom si je človek izbral nekatere vrste, ki so mu še posebej prirasle k srcu. Morda zaradi svoje oblike, velikosti, morda samo zaradi lastnosti, ki jim jih je pripisoval v svoji bujni domišljiji. V velikem delu srednje Evrope, med Germani in Slovani, je bila visoko cenjene lipa, zlasti med Slovenci. Lipov list, ki je postal tako popularen kot slovenski narodni simbol, torej ni nič novega, kajti Slovenec je že od nekdaj ljubil in spoštoval to drevo in milo mu je bilo, ce je raslo na njegovem dvorišču, ob hiši, gospodarskem poslopju ali pred božjim hramom, pred katerega je hodil vsako nedeljo v lipovo senco moževat.	t
Da se je lipa takg priljubila našim prednikom, niti ni čudno. Že zdavnaj je odkril zdravilne lastnosti čajev iz njenega cvetja ali lubja, ker je bil vedno čebelar, je cenil tudi sladki sok, ki so mu ga prinašale čebele iz bujno cvetočih krošenj. Tudi rezbaril je rad v njen mehki les. Se bolj pa ga je navdajala z občudovanjem naravnost orjaška podoba nekaterih častitlji-
Tudi drevesa zdravij o
vih primerkov, njihova starost, in to je človekovo domišljijo kaj hitro zaneslo v razmišljanja o večnosti: kaj, če ni to drevo življenja? In ce smo žej>ri večnosti, ali nima ta zveze z bogom? No, ce naši predniki v lipo že niso verovali in je niso po božje častili, o tem ni zgodovinskih virov, pa je gotovo dokazano, da so zlasti nekatera od teh dreves zelo spoštovali. Ob njih se je dogajala vrsta dejavnosti. Poznamo vaške lipe, pod katerimi so se zbirali na posvetovanja tako imenovani vaški odbori, poznamo sodne lipe, lipe, pod katerimi so viničarji prirejali svoja zborovanja, plesne lipe, okoli katerih so napravili plesni oder, na nekaterih mogočnicah pa še oder za muzikante kar med lipovimi vejami; potem poznamo še turške lipe, ki so jih naši predniki zasadili po srečno prestanih turških vpadih, ter cerkvene ali žegnanjske lipe, ki so zasajena ob cerkvah na gričih, kjer so bila ponavadi žegnanja.
Gručo takih lip imamo tudi v neposredni bližini Novega mesta, ob cerkvi na Trški gori. Gručo sestavljajo štiri lipe, od katerih je najstarejša prav častitljiva, saj meri njen obseg kar 830 cm. Njena družica meri le 375 cm v obsegu, medtem ko sta ostali dve v primerjavi s tema dvema pravi mladenki, čeprav širita svoji krošnji precej višje kot njuni ostareli tovarišici. Starki sta tudi že močno zdelani. V vsaki zija ogromna odprta votlina in čeprav je njuna starost še daleč od 1200 let, kolikor lipa lahko doživi, bi ju viharji kmalu vrgli ob tla, če jima človek ne bi pomagal. V uvodu sem zapisal, da človek potrebuje drevo, drevo pa človeka ne. Vendar drevesa tudi zdravijo. S tem ni rečeno, da drevo potrebuje človeka, ampak je še vedno tako, da človek potrebuje določeno drevo in ga zato želi ohraniti pri življenju čim dlje. Lipe na Trški gori so, tako kot mnoga podobna drevesa v Sloveniji, zaščitene in brez njih bi se zunanja podoba griča s cerkvijo in drevesnimi krošnjami precej spremenila.
Drevesni doktor, ki je opravil kirurški poseg nad ostarelima lepoticama, je gozdarski tehnik Milan Šercer iz Ljubljane s svojo ekipo. Pravzaprav je kirurški poseg premalo povedano, kajti Milan ima vse: kirurgijo in modni salon, pa še ortopedsko delavnico obenem. Najprej je bilo treba iz krošenj lip odstraniti suhe veje ter vrhove, ki bi se lahko odlomili in poškodovali ali celo razčesnili drevo. Tako je bila vzpostavljena fizična stabilnost drevesa. Potem je bilo treba odstraniti vso nesnago, ki se je nabrala v votlinah obeh dreves. Te m bilo malo. V mnogih letih se je nabralo veliko rastlinskih in živalskih odpadkov, pa tudi ogromno človeške nemarščine. Ko je bilo to odstranjeno, je prišel na vrsto najbolj občutljiv in zahteven poseg: odstranjevanje odmrlega drevesnega tkiva v notranji strani votline, ki je leglo številnih zajedalcev. Ti z notranje strani, skupaj z vlago, ki se zadržuje v tem sloju, razjedajo zdravo tkivo. Zdravo tkivo je na nekaterih mestih debelo le nekaj centimetrov. V bistvu je celo votlo drevo ena ogromna lupina, katere se je treba lotiti z zvrhano mero potrpežljivosti in občutka. Zadnji poseg je povezava vrhov z vitlami. Tako bodo lahko kljubovali viharjem še mnogo let. Vse rane je treba tudi zaščititi s primernimi premazi.
Zdravljenje dreves je dolgotrajen in drag proces. Milan Šercer se je zanj specializiral nekaj let, med drugim tudi v tujini, kjer tovrstno dejavnost poznajo že dlje casa, čeprav je poseg v vsakem primeru precej individualen in temelji predvsem na lastnih izkušnjah. Milan zagovarja naraven pristop, se pravi, poseg naj bo čim manjši in naj drevesu le pomaga usposobiti lastne obnovitvene moči. Tudi orodje, ki ga pri delu uporablja, je precej nenavadno. Večino ga je nabavil v tujini ali pa priredil in predelal sam. Je edini slovenski specialist za tovrstne posege in dela mu ne zmanjka, čeprav se ne ukvarja samo z zdravl-
jenjem. Je tudi specialist za posek dreves v posebej kritičnih situacijah, ko je treba zaradi zgradb ali drugih pomembnih objektov v bližini določiti padec skoraj točno do centimetra. Milan pa sicer ni ljubitelj podiranja dreves, če to ni nujno. Pravi namreč da lepo raščeno zdravo drevo z višino 25 metrov in z obsegom debla 50 centimetrov pomeni za okolje prav toliko kot mlad nasad 5000 dreves velikosti dveh metrov.
Lipe na Trški gori bodo z manjšimi posegi, ki bodo potrebni tudi v bodočnosti, razveseljevala srca in oči tudi naslednjih generacij. Prav tako drevesa, ki so zaradi svojih posebnosti zaščitena širom po Sloveniji. Drevesa se učimo in jih tudi že skoraj znamo zdraviti. Preostane pa še druga vrsta zdravljenja. To je zdravljenje odnosa sodobnega človeka do dreves. Skoraj mističen odnos do lip se je v naši družbi v zadnjih desetletjih skoraj razkrojil. Pojavlja se vandalizem brez primere. Sekanje vej, vrhov ali celih dreves zaradi obiranja cvetja, pobalinsko obsekavanje korenin, vrezovanje imen, inicialk in raznih znakov, zabijanje žebljev in drugih predmetov v drevesna debla. Nekaj takih primerov so pri svojem delu našli tudi delavci pri zdravljenju lip na Trški gori. Naleteli so na žeblje in na ob-sekane korenine. Le komu je bilo tako početje v veselje?
Sekanje dreves zaradi obiranja naj bi preprečili pred kratkim sprejeti občinski odloki, Rako dosledna pa bo kontrola nad takim početjem pa bomo še videli. Nevarnost za drevesa v naseljenih predelih pa ne pomeni samo neposredni vandalizem ampak tudi vandalizem urbaniziranega okolja, ki ne spoštuje avtohtonosti dreves, ampak načrtuje gradnjo novih stavb, kot da si drevesa s svojo stoletno zakoreninjenostjo niso pridobila domovinske pravice na svojem koščku zemlje.
TONE JAKŠE
r
V neobvezen premislek
KAKO JE KUŽA POSTAL ČLOVEK
~\
Pravijo, da se ljudje drug od drugega vse bolj oddaljujemo, čeprav nas fizični zakoni uče, da smo si vsak dan bliže, preprosto zato, ker nas je na tem planetu vsako sekundo, minuto in uro več in več. Teorija o vse večjem oddaljevanju ljudi je še posebno trdna v gostih naseljih, vrhunec pa doseže izolacija v betonskih blokih. Tam je »ozemlja« tako malo, da ga človek praktično ne more več braniti, preprosto se zapre vase, v najožji družinski krog in budno čuva svoje pleme. V takih okoliščinah se lahko zgode nadvse nenavadne reči, kar potrjuje tudi naslednja zgodba.
Družinski poglavar, stanujejo v blokovskem naselju, kjer je mogoče špejati ne samo v lonce, ampak celo v postelje, je svojima, naslednikoma kupil kužka. Živalca je bila prava, z rodovnikom, ki je bil daljši od njegovega repa. Za pasjo mrci-nico je bilo treba odšteti kar nekaj dinarjev, vendar se je izkazalo, da je vreden tega denarja. Kužek je bil priden, pameten, komaj se je vedelo, da je pasjega rodu, zalajal je namreč le enkrat ali dvakrat na mesec.
Pravzaprav nihče natanko ne ve, zakaj je ta vzorni kuža nenadoma postal glavni predmet obravnave kar dveh sej hišnega sveta. Mogoče je nase opozoril s svojim »hov, hov«, morda je šel komu v nos njegov predolg rodovnik. Sklep je bil za balkanske razmere nenavadno mil: »Če že nekdo ima veselje, da drži živali v stanovanju, naj mu bo, hišni svet mu bo to zaenkrat dovolil.« V sklep pa se je vrinila tudi slovenska škrtost, rečeno je bilo še, »da mora lastnik kužka začeti za žival p ačevati prispevek za snažilko in vodo, kot za še enega člana družine«. Skratka s psom je blok tudi uradno pridobil enega s‘anovalca več, lastnikova družina pa novega člana.
Zdaj v kužkovi družini nestrpno pričakujejo dodatne račune za vodo, kurjavo, čistilko, luč na stopnišču, dvigalo, blagajničarko in hišni svet. Hkrati pa kaznovana družina (in še kdo) nestrpno pričakuje nadaljnje ukrepe doslednega hišnega sveta. Radovednost je upravičeno zelo velika. Eden od stanovalcev je namreč nabavil petelina. Ptica se je naselila na balkonu, od koder veselo kikirika v lepa spomladanska jutra. Stanovalce zanima, kakšne takse in dajatve bodo doletele petelina. Prevelike porabe vode mu hišni svet gotovo ne bo mogel očitati, ker se pticp hnii malo
kopajo, tudi elektrike petelin ne porabi veliko, ker hodi s kurami spat. Prav lahko pa bodo po bloku hodili strogi miličniki. Petelin poje navsezgodaj, tako rekoč sredi noči, to pa spada med kaljenje javnega reda in miru.
Zgodba ima več koncev. Petelin bo najbrž kmalu končal v loncu, kužek pa bo tiho in pridno plačeval vse človeške prispevke. Enega od stanovalcev pa so živali v bloku pripeljale do genialne misli, da bi v kopalnici redil prašiča. Med toliko človeškimi pujsi ga najbrž nihče ne bo opazil.
MARJAN BAUER
SEZNAM STANOVALCEV
5) ri
0 ur
ož *rt
'•H OD
o
<D £
"S
5-®
e.
'Zo>
2
cofi
Leta 1890 je slavni ameriški izumitelj Thomas Alva Edison sprejel ponudbo pisca znanstvenofantastične literature Georgea Parsonsa Lathropa, da skupaj napišeta futuristični roman z dogajanjem v sredini 20. stoletja. Zgodbo je seveda prevzel George, Thomas pa je poskrbel za oceno oziroma napoved tehničnega razvoja. Edison je med drugim predvidel televizijo, letalstvo, vojno v zraku in plastične materiale. Napovedal pa je tudi, da bo skupini znanstvenikov uspelo vzgojiti šimpanze, ki bodo govorili angleško, in to že v 15. generaciji. Tri generacije kasneje, je rekel slavni izumitelj, pa se bodo te opice začele pomalem ukvarjati s politiko. V nekaterih državah se je uresničila tudi ta orerokba.
Ameriška medicinska anketa — delali so jo na Harvardu — je ugotovila, da oženjeni moški, stari od 25 do 40 let, nenavadno radi dobe nahod, ko je na obisku tašča. Posebno hude oblike so po obiskih, daljših od tedna. Nahod je menda posledica stresa, ki ga zetje doživijo ob pogledu na tašče.
Malo je znano dejstvo, da je bil Krištof Kolumb, čeprav Italijan, plavook in svetlih las.
Charles Lindbergh je moral pred zgodovinskim poletom čez Atlantik v letalsko kabino vgraditi dodatne tanke za bencin. Ti so mu tako zapirali pogled, da je poletel s pomočjo periskopa.
•
Murenček je živ termometer. Njegovo cvrčanje je odvisno od temperature, kar lahko s pridom uporabimo. Treba je samo prešteti število murenčkovih glasov v minuti, to deliti s 4 in dodati 40. Dobimo temperaturo v Fahrenheitovih stopinjah.
Turški sultan Mehmed III. (1567—1603), sin Murata III., je začel svojo vladavino z ukazom, da morajo zadaviti vseh 19 njegovih bratov. Tako je Mehmed vnaprej preprečil, da bi ga kateri od njih vrgel s prestola in seveda dal ubiti.
Na ribiškem tekmovanju v francoskem Anversu je zmagal mesar Robert Expert, na suho je spravil 8 kg težkega soma. »To je najsrečnejši dan v mojem življenju,« je vzkliknil Robert. Lahko bi dodal: tudi poslednji. V naslednjem trenutku se je zmagovalec, zadet od kapi, zrušil na tla in umrl.
Nesrečno je končal tudi mesar Henri Riboul, prav tako iz Anversa. Potem ko se je s krajevne živinorejske razstave vrnil domov, je vzel vrv in se obesil. To je storil, ker njegova najljubša krava La belle Caroli-ne (Lepa Karla) ni zmagala, pač pa se je to posrečilo La belle Jeannette (Lepi Ivanki), kravi njegovega soseda.
Po rojstvu Popaja, glavnega junaka risanih filmov, ki mu neznansko moč daje špinača, so se v ZDA njive, zasejane s to zelenjavo, v petih letih povečale za 55-krat!
S®
r
kreditna prodaja gradbenega materiala • kreditna prodaja gradbenega materiala • kreditna prodaja gradbenega materiala
V ZAČETKU JE BILA OPEKA
■52
Čudež, da postane mehka glina, žgana v ognju, trdna, je človek poznal in s pridom uporabljal že v pradavnini. Naši kraji so se s čudovito uporabnostjo pečene gline za gradbene namene srečali po stiku z mediteransko civilizacijo in rimskim imperijem, o čemer pričajo številne opeke, ki so jih izkopali v starodavnem Ptuju, Emoni, Celeji in drugod. Tudi na Dolenjskem.
Sedanjost je posledica in nadaljevanje preteklosti. Zakaj bi trgali vezi tam, kjer se je tradicija odlično izkazala. Na primer pri opeki. V zadnjem času namreč spet spoznavamo, da je opeka pravzaprav najbolj celovit gradbeni material. V enem kosu zdruzuje vse najboljše gradbene lastnosti: gradbeno trdnost, požarno varnost, toplotno izolacijo, opeka odlično akumulira toploto, zagotavlja ugodno bivalno klimo in dobro počutje, pozimi je topla, poleti hladna, sprejema in oddaja atmosfersko in difuzno vlago in še bi lahko naštevali. Zato se ne smemo čuditi vznesenim besedam znanega tujega gradbenika, ki je rekel: »V začetku je bila opeka.« Ter dodal: »In je še danes.«
Opekarna Novo mesto ima bogat lasten opekarski program. Izdeluje:
• opečne izdelke za obodni zid
• opečne izdelke za predelni zid
• opečne izolacijske elemente
• opečne elemente za strope
• ventilacijske elemente.
V svoji trgovini v Zalogu ima Opekarna Novo mesto tudi veliko izbiro gradbenega materiala drugih proizvajalcev. Med drugim so na voljo:
• cement, maltit, apno
• peski, gramoz, mivka
• betonski strešnik, potrošniki, bloki, dimne kape
• betonsko železo, armaturne mreže, palično železo
• izolacijski in hidroizolacijski materiali
• Samotni dimniki
• keramične ploščice
• fasadni materiali
• betonski tlakovci, kulir plošče
• stopnice in okenske police (marmor, teraco)
• stavbno pohištvo (okna, vrata)
• lesne obloge, ladijski pod
• vodoinstalacijski material
• peči za centralno ogrevanje.
Podrobnejše informacije dobite na upravi Opekarne Novo mesto v Zalogu.
SSS OPEKARNA NOVO MESTO
68000 Novo mesto • Tel. n.c. (068) 21-403, 22-291, 84-644
Poleg tega vam v Opekarni Novo mesto narede tudi izračun potrebnega materiala po načrtu, svetujejo glede uporabe gradbenih materialov, na parcelo ali kam drugam vam razlože material, dobavo usklade z vašim prostim časom, koordinirajo dobave po fazah gradnje itd. Opekarna Novo mesto odlično sodeluje i udi z gradbenimi zadrugami. Rezultat te večstransko koristne naveze je prednost članov zadruge pri nabavi deficitarnih materialov, kar najboljša oskrba glede cen, prevozov, rokov itd., občasne akcijske dobave določenih materialov, idejne rešitve notranje in zunanje ureditve gradbenega objekta itd.
Opekarna Novo mesto praznuje letos 90-letnico ustanovitve. Ob jubileju je za svoje kupce v maloprodaji odprla prodajo na šestmesečni kredit s 30-odstotnimi obrestmi. Na voljo so:
• lastni proizvodni program (BH-8, BH-7, porolit 12, porolit 8, dimne tuljave, vinotekarji)
• betonski strešnik, betonski bloki, dimne kape
• modularni blok
• stavbno pohištvo
• tervol, perlit, supermal
• keramične ploščice nekaterih proizvajalcev
• cinkotit, pocinkani žlebovi in pripadajoči material
• izotekt, strešna lepenka, bitumen
• kombi plošče
• siporex
• betonski tlakovci, kulir plošče, robniki
• teraco stopnice in okenske police.
priloga	dolenjske
Dolenjci in droge
BEG PRED VSEMI, VSEM IN SAMIM SEBOJ
Sodobni človek se rad zateka v drogiranje. Bolj kot k dejavnemu odnosu do življenja je nagnjen k nedejavnemu, umika se spopadom z vsakdanjimi težavami in problemi, ki jih življenje pač vedno nosi s seboj. Živel bi rad v lažnem miru, zaprt pred tegobami življenja v stekleno celico lastnih užitkov in samozadovoljstev. In ker je sodobnika na nek način pomehkužilo gmotno bogastvo, potrošništvo pa notranje osiromašilo, je še toliko manj pripravljen na spopade s samim seboj in življenjem. In ko išče, kako bi pobegnil, najdeva različne poti. Kaj hitro odkrije tudi drogo.
Zateka se k nji, ko se želi pomiriti, potrebuje jo, da se iztrga iz otopelosti in se vzburi, z njo si pomaga, ko premaguje potrtost, ko si lajša telesne bolečine, a tudi, ko išče novih psihičnih izkušenj in si na neustvarjalen način hoče širiti duševna obzorja. Uživanje droge pa prej ali slej pripelje v odvisnosti, ki so pri nekaterih drogah izredno hude in uničujoče za posameznika in njegovo družbeno okolje.
SLOVENSKA DROGA JE ALKOHOL
Odvisnosti je vseh vrst. Strokovnjaki govorijo tudi o odvisnostih od hrane, od športa, celo od dela in računalnikov, kadar se človek zateka v te dejavnosti pred realnimi življenjskimi problemi in ga tako osvojijo, da mu začno odrejati tok življenja ter ga telesno in duševno načnejo. Vendar običajno na te odvisnosti ne gledamo kot na nevarne za posameznika ter za družbo.
Drugače je z odvisnostmi od drog, ki so zelo razširjene, kot sta denimo nikotin in kofein. Znanstveno je dokazano, da sta obe drogi škodljivi zdravju, pa ju vendar dopuščamo, če ne celo na nek način spodbujamo uživanje teh drog. Pozorni in nagnjeni smo k preplahu le takrat, ko gre za zlorabo povsem določenih drog.
Pri nas je daleč najbolj razširjena droga alkohol in seveda najbolj razširjena odvisnost od alkohola. Alkoholizem je v Sloveniji neprimerno večji družbeni problem kot vse ostale vrste odvisnosti, čeprav je seveda res, daje pozornost javnosti bolj uprta v zlorabo tistih drog, ki jih nekoliko napačno imenujemo mamila. Mamila so le tiste droge, ki omamljajo. Droga pa je po najbolj splošni opredelitvi sploh vsaka snov, ki vpliva na našo duševnost in jo spreminja. Razdeljene so v šest glavnih skupin: na opiate in sorodne snovi, uspavala in analgetike, opojne snovi, poživila in psihedelike.
V Sloveniji imamo, kot je na seminarju o zasvojenosti, ki so ga prejšnji mesec pripravili v Šmarjeških Toplicah, povedal dr. Slavko Ziherl, 80.000 alkoholikov in vsega 29 ugotovljenih heroinomanov. Jasno je torej, kaj je tipična slovenska droga — alkohol!
Družba je oblikovala ugodno ozračje za alkoholizem: alkohol je povsod dostopen, uživa se ob vsaki priložnosti, odnos do alkoholikov je, dokler niso preveč moteči, zelo strpen. Zaradi alkoholizma neposredno ali posredno trpi kar četrtina vseh prebivalcev Slovenije, alkohol je kriv za 1200 smrti na leto, po nekaterih ocenah pa gre na njegov račun le
Romi
ZA ZAČETEK STREHA NAD GLAVO
Danes rojeni romski otroci imajo dve možnosti: ali bodo še bolj podivjali kot njihovi očetje ali pa se bodo naveličali zapravljati mladost v brezdelju, prosjačenju in, res, občasnih rednih zaposlitvah. Napoved bo znal kdo dopolniti in ji verjetno prilepiti z gnusom do pisca prežet očitek, da nera-zumljenost narekuje prvovrstno žalitev določenega dela družbe. Toda, kdo je voljan priseči, da del javnosti ne govori o Romih kot o divjakih. To bi bilo tveganje, kajti celo v razmeroma visoke politične organe se znajo prebiti primerjave, da so Romi, resda tisti tatinski, precej podobni divjadi. Če bi bila to značilnost novomeške občine, bi bila zavoljo tega, ker je Novo mesto z okolico v nenehnem stiku z Romi in tega pogosto dejansko ne more doživljati drugače kot breme.
Hkrati še drži, da so Romi v novomeški občini bolj ali manj persona ingrata, neljuba oseba in oseba v nemilosti. Kdo trdi tako? Novomeško društvo Rom je pred kratkim zapisalo v pismo: »Ne nas Rome, občino je lahko sram, da smo, kakršni smo.« Triindvajsetletni Rom Jože Horvat s Pušče pri Murski Soboti bi k temu samo še dodal: »Mislim, da smo Romi predvsem politični problem, in tu bi bilo treba začeti. Romi bi morali v družbi najprej dobiti svoj formalnopravni položaj — zakonsko bi morali opredeliti, kaj dejansko smo, in na tem potem graditi vse drugo. Zdaj sicer smo tu, živimo in dihamo isti zrak kot vsi drugi, ampak zakonsko nas ni — nismo ne narod ne manjšina ne kaj drugega.«
Toda prav v novomeški občini so se zavzeli, naj bi bilo z Romi drugače, kot je zdaj. če bo, je bržčas mnogo prerano ugotavljati, toda dejstvo je, da so v Novom mestu ob ustavnih razpravah s predlogom, naj najvišji republiški pravni akt obravnava Rome kot narod, zahtevali pomemben
premik v pojmovanju in v politični praksi. S takim predlogom so obudili ne le sence tistih prednikov sedanje slovenske politike, ki so že nekako gledali na Rome kot na narod, ampak tudi poskusili zarisati jasno podobo demokratične in zatiralske politike jutrišnjega dne.
V nekem smislu otipljivejši in lažje uresničljivi se zdijo predlogi o zaposlovanju Romov v občini Novo mesto. Bolj ali manj jasno so jih povedali sestavljale; posebne študije o tej problematiki, o zaposlovanju pa so razpravljali na podlagi študije tudi v več organih in delovnih telesih v občini.
V študiji so poudarili, da raste število nezaposlenih delovno sposobnih Romov. Vendar se rezervna armada romske delovne sile ne množi enako močno v vseh okoljih, kjer živijo ljudje, ki jih »zakonsko ni«, ugotavlja sociologinja Jasna Zugel. Družboslovci so anketirali Rome in prišli do zaključka, da so tisti iz najbolj razvitih naselij, kot je Ruperč vrh, Šentjernej in Novo mesto, zaposleni v večjem
številu kot oni iz manj razvitih naselij. Za prve velja, da so višje izobraženi, da imajo več let delovne dobe in da se preživljajo z rednim delom bolj kot drugi Romi.
Sicer so v študiji zapisali za zaposlene Rome, da jih je veliko nepismenih ali jih nima dokončane štiri razrede osnovne šole, da so brez kvalifikacij, izkušenosti, delovnih spretnosti in delovnih navad in da jih zato v delovnih organizacijah razporejajo na najbolj enostavna in na najmanj spoštovana delovna mesta. Tudi v slednjem vidijo strokovnjaki vzroke za velik beg Romov od organiziranega dela v tovarnah in drugod.
Verjetno pa jih bolj kot to odganja njihova izrazita »težnja po osebni svobodi«, kot menijo sociologi. Če je katera, potem je gotovo romska človeška narava povsem nasprotna načelom industrijske družbe, ta neuglašenost, kolikor se kaže vsakodnevno po posameznih življenjskih okoljih, pa podira sleherno družbeno harmonijo. Zato po-
lagajo sestavljalci študije celotni družbeni skupnosti na srce, naj si prizadeva zaposlovati Rome in jih hkrati dvigniti iz splošne zaostalosti. To pomeni, naj bi doživele vzpon tudi romska kultura in druge narodnostne značilnosti.
Glede zaposlovanja so na različnih razpravah v občini nakazali povsem otipljive možnosti. Romom naj bi dajali zaposlitev v delovnih organizacijah, jim omogočali, da so kooperanti ali zasebni obrtniki, ki bi zbirali odpadni material In zdravilna zelišča, da delajo poleti kot zbiralci zelišč in pozimi v tovarnah, da delajo krajši delovni čas in da so plačani pri tem le za dejansko opravljeno delo, Romi naj bi samostojno izdelovali npr. čaje in začimbe. Najbrž s tem niso našteti vsi predlogi.
Po mnenju sociologov pa trenutno takim dobronamernim predlogom še odmerjajo krepke klofute globoko zakoreninjeni družbeni predsodki do Romov. Predsodke so dejansko nemalokrat znali zasaditi Romi sami, toda ali niso zrasli tudi iz »svete sebičnosti« t. im. civiliziranega dela po-družbljene družbe. Naj bo tako ali drugače, kaže potrpežljivo slediti mnenju, da je glede reševanja romske problematike velik razkorak med teorijo in prakso reševanja. Tako je v obrambo dejal eden od prebivalcev primestne krajevne skupnosti, gosto poseljene z Romi, pred časom na seji OK SZDL Novo mesto. Ni se strinjal, češ da vaščani vnaprej zavračajo sodelovanje z Romi. Cikal je na prazne kokošnjake in prekopana polja, kar sicer ne sodi strogo v politični besednjak, vendar preprosto pove vse o vzrokih take ali drugačne politične klime na območjih z »mešanim« prebivalstvom.
Glede romskega življenjskega prostora v občini so, kot kaže, predlogi neenotni. Eni se zavzemajo za romska naselja, drugi zagovarjajo razselitev po prostoru. Večinoma so si enotni v oceni, da so velikega pomena urejena bivališča. V njih bi, menijo mnogi, Romi prej začutili dobro plat redne zaposlitve, organiziranega cepljenja zdaj bolnih otrok, zakurjene peči in šolskega pouka.
Predlogi o naseljih in drugi pa bodo verjetno njihovim pobudnikom postaje na golgoti. Zato so ugotavljali na omenjeni seji OK SZDL Novo mesto, ker visoki republiški funkcionarji ne poznajo problematike Romov, ker je na splošno prav malo denarja za kakršnakoli stanovanja, ker na nekaterih osnovnih šolah nimajo socialnega delavca za Rome, ker Romkinje svoje otroke prav nerade prinesejo pred zdravnike in ker se nekateri Romi mogoče otepajo z vsemi štirimi, da jih ne bi pahnili v drugačno življenje.
M. LUZAR
priloga dolenjskeg lista
nekaj manj kot 10 odstotkov vsega zdravstvenega denarja.
Alkohol je torej tradicionalna slovenska droga, žal pa dobiva za sopotnike vse pogosteje tudi druge droge.
DOMAČI PRIDELKI
Izrazi, kot so joint, fiks, trip, trava in podobno iz žargona uživalcev drog, tudi pri nas niso več eksotika iz filmov, revij in knjig. Uporabljajo jih tudi naši ljudje, in to v prav takem pomenu in za prav taka dejanja kot drogiranci zunaj meja naše domovine.
Kokain, heroin, morfij, opij, hašiš, marihuana, LSD niso droge, ki bi bile tuje na naših tleh. Res je sicer, da se tako imenovane trde droge, kot sta heroin in kokain, ki zelo hitro zasvojita človeka, pri nas še nista razširila, ker so pač družbene razmere takšne, da otežkočajo nabavo zelo dragih drog, ne pomeni pa to, da-smo varni pred njimi. Svetovni trg z drogo deluje v naši neposredni soseščini, prav tako pa skozi Jugoslavijo tečejo važne tihotapske poti z vzhoda na zahod, o čemer nas prepričujejo skoraj vsakotedenske zaplembe drog na naših mejnih prehodih ali v notranjosti države ter občasna razkritja »zvez«, kot je bila nedolgo tega razkrita »kosovska heroinska zeza«. Segala je od Kosova do Švice, njeni glavni členi pa so bili Jugoslovani.
Na seminarju o odvisnosti je predstavnik novomeške UNZ Tugomil Plut postregel z nekaj podatki, iz katerih se da razbrati, da smo se na Dolenjskem z marihuano in hašišem seznanili že pred 15 leti,
nekaj kasneje tudi s sintetično drogo LSD, lani pa so zabeležili že tudi prve primere uživanja heroina.
ZLORABA ZDRAVIL
Med snovi, ki jih ljudje vse pogosteje zlorabljajo, spadajo tudi različna zdravila. V ljudskem jeziku govorimo o tabletomaniji, seveda pa je problem širši in resneiši, kot si pod tem pojmom predstavljamo.
To je zelo nevarna droga. Zelo hitro povzroči od-visnpst, in ker je draga, uživalca navede v kazniva dejanja. Gram heroina stane na našem trgu od 200 do 300 zahodnonemških mark (dinar tudi na tem »trgu« ni konvertibilen!). Heroinoman mora obrniti lepe kupe denarja, da zadosti svoji bolezenski potrebi.
Ni torej naključje, daje naš domači ljubitelj heroina ubiral kriva pota; vlamljal je in kradel po hišah, predvsem devize in akustične naprave, ki jih je preprodajal, da je nabral dovolj cvenka za drago »zabavo«.
Ker smo pač bolj revna kot bogata država in večina državljanov komaj stakne začetek in konec meseca skupaj, se je razvila, rekli bi, domača pamet in iznajdljivost pri nabavljanju droge. V lončkih, vrtičkih, na odmaknjenih njivah in gozdnih jasah po Dolenjskem je pognala že prenekatera sadika indijske konoplje in omogočila poceni pridelek za naše ljubitelje droge.
Gre za zlorabo in odvisnosti od različnih snovi, ki jih sicer uporablja farmacija za izdelavo zdravil oziro-
ma kar za zlorabo zdravil samih. Nadzor nad »zanimivimi« zdravili in sestavinami za njihovo izdelavo je oster, a kljub temu prihaja do zlorabe, do tatvin v lekarnah, skladiščih.
Dr. Milka Pečar-Križman iz Krke je na seminarju omenila, da prihaja do zlorab in kasneje odvisnosti predvsem od tistih zdravil, ki vplivajo na duševna razpoloženja, naj bodo analgetiki, evforiki, hipnotiki, pomirjevala ali poživila vseh vrst.
Najbolj privlačna je morfinska skupina analgetikov, ki so izdelani na bazi naravnih ali umetnih ( alkaloidov. Do njih je sicer težko priti in je njihova 1 zloraba močno otežkočena. V lekarnah jih hranijo v posebnih, zaklenjenih prostorih. Kadar pride do j vlomov v lekarne, se ve, da vlomilci iščejo predv- j sem zdravila te vrste.
Zelo iskano blago je heptanon, ki ga zdravniki j predpisujejo za lajšanje bolečin nekaterim bolnikom z rakom. V Novem mestu smo imeli primer utečenega dua, ki si je nabavljal stekleničke heptanona na vse mogoče načine, od vlomov do ponare- ' janja receptov in zlorabe zdravnikove pomoči. Ko je v posel posegla milica, se je izkazalo, da je imel No-vomeščan na zalogi 116 stekleničk heptanona, njegov sodrug iz Sarajeva pa 190 stekleničk. In če vemo, da na črnem trgu stane steklenička okrog 100 zahodnonemških mark, je račun kaj hitro jasen.
Mnogo bolj dostopna skupina zdravil, ki jih ljudje radi začno zlorabljati, so pomirjevala in poživila. Zdravniki jih tudi veliko predpišejo. Potrošnja pomirjeval in poživil je tudi pri nas zelo velika. Vendar pri nas ne izdelujemo in uporabljamo nekaterih zdravil (amfetamini), ki so na zahodu bila ali so še najpogosteje zlorabljana.
V sili hudič muhe žre, pravi ljudski rek. Za ljubitelje psihičnih avantur, naj jih posamezniki iščejo zaradi delne odvdisnosti od drog ali pa ker se jim to zdi »ful prima«, ni meja pri preskušanju najrazličnejših kombinacij, da bi odkrili drogo. Mešanje zdravil in alkohola je preskušena zadeva, za silo je dobro tudi vdihavanje različnih lepil, celo bencina.
Boj proti zlorabljanju drog je izredno težaven. Dovolj zgovorno je že to, da naša družba kar naprej izgublja bitko z nikotinom in alkoholom. Zakon sicer sankcionira prodajo nekaterih drog in navajanje k uživanju teh drog, vendar zakon sam le malo pripomore k preprečevanju in odpravljanju tega zla. Korenini v posamezniku in družbi. Kot ;2 zapisal Jože Lokar v svoji sklepni misli v članku o benzo-diazepinih v Krkini strokovni publikaciji, je »življenje večine ljudi v najslabšem primeru tako žalostno, v najboljšem pa tako enolično, revno in omejeno, da sta želja po begu in hrepenenje po pozabi, pa čeprav samo za nekaj trenutkov, bila in bosta vedno eno poglavitnih poželenj duha.«
Bogatejše življenje srečnejšega posameznika, ki ne bo hrepenel po begu in pozabi — kaj ni to cilj vsakogar in vsake družbe? Kako se mu bliža in kako blizu mu je, pa po svoje priča tudi razžirjenost droge v nji.
M. MARKELJ
■ ■
nikov, ki prihajajo sem iz različnih krajev Dolenjske, Bele krajine, Posavja in od drugod. Vsak mesec opravijo 560 kroničnih hemodializ, lani jih je bilo kar 6692. Najmlajši bolnik je 15-letni deček, ki je na dializi že tretje leto, najstarejši pa je že dopolnil 70 let starosti. Najdaljši dializni staž v novomeški bolnišnici ima 46-letna ženska, ki ji dializno zdravljenje omogoča življenje že 13. leto.
»Življenje z dializo je sicer polno omejitev, vendar ni životarjenje,« je povedala vodja odseka za he-modializo dr. Sonja Cimerman-Steklasa. »Bolniki morajo skrbno paziti na količino zaužite hrane, predvsem se morajo braniti tekočine. Tesno so vezani tudi na kraj. Dopust si lahko privoščijo le tam, kjer je v bližini oddelek za hemodializo s prostimi kapacitetami za počitniško dializo. Zaposlovanje dializnih bolnikov je urejeno s skrajšanim in prilagojenim delovnim časom, le redki bolniki so upokojeni. Kmetje in gospodinje opravljajo vsa lažja domača dela.«
Dializno zdravljenje je ena izmed najdražjih oblik zdravljenja. Dialize za 3000 takšnih bolnikov v Jugoslaviji veljajo naše zdravstvo ogromno denarja. Na leto ima bolnik po 150 dializ, vsaka stane že blizu 200 tisoč dinarjev. Ocenjujejo, da gre za dialize kar 70 odstotkov vseh zdravstvenih prispevkov, čeprav je pri zdravju kruto uporabljati račun.
Rešitev in bodočnost je v v presajanju ledvic. Jugoslavija, ki se lahko na nekaterih področjih medicine uspešno kosa z najbolj razvitimi državami pri transplantacijah človeških organov caplja zadaj. V Evropi je po deležu presajenih ledvic samo pred
 -------------------------------------------------
• Janez Perko iz vasi Krka že 16. leto živi s presajeno ledvico, ki mu jo je daroval brat, sedanji beograjski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Perko.
Romuni in Albanci, kjer teh operacij sploh ne opravljajo. V Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani so leta 1970 prvi v državi presadili ledvico živega dajalca, kasneje so se za te operativne posege bolj navdušili na Reki in skoraj desetletje ostali vodilni transplantacijski center v Jugoslaviji. V zadnjih letih presajajo ledvice tudi v Beogradu in Zagrebu. Do aprila letos so v Ljubljani opravili že 85 presaditev ledvic iz živega dajalca, v 38 primerih pa so vzeli ledvico umrlega.
šele pred dobrima dvema letoma je bil sprejet zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega te-
lesa v zdravstvene namene. S tem je bila dana možnost, da se ljudje že za življenja odločijo in dovolijo da po smrti dele njihovega telesa uporabijo za preživetje oziroma povrnitev zdravja sočloveku. Na osnovi tega zakona je bil maja 1986 sprejet pravilnik o natančnejših pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa. Zdaj po Sloveniji teče akcija, ki jo vodi Rdeči križ Slovenije. Vsak, kdor se odloči za presaditev organov, prejme izkaznico, s katero se obvezuje, da v primeru svoje smrti dovoli odvzeti organe svojega telesa.
Prva presaditev ledvice iz umrlega je bila opravljena vUKCv Ljubljani 18. oktobra 1986 in je bila sad resnih in dolgotrajnih priprav. Za presaditev ledvice umrlega skrbi pet ekip zdravnikov, ki so med seboj povsem neodvisne, delo vsake je enako pomembno. Prva ekipa, v kateri so anesteziologi, internisti, kirurgi in pediatri, ugotavlja, če je dajalec, ki je možgansko mrtev, primeren za dajalca ledvice. V drugi ekipi je skupina zdravnikov, ki jo vodi nevrolog. Ta po natančno določenem protokolu naredi zapisnik o možganski smrti. Šele ko je narejen ta dokument, vzame kirurg umrlega bezgavko in kri ter jo pošlje
• Po analizi, ki jo je naredila evropska zveza za dializo in transplantacije, nastopi okvara jedvic v 15 odstotkih primerov zaradi jemanja tablet proti glavobolu, včasih pa tudi zaradi neodzravljenih ledvičnih kamnov in vnetij.
V_____________________________________________________✓
Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. V Šestih uran imunologi ugotovijo, kateri od bolnikov, ki je na seznamu za transplantacijo ledvic, je najbolj primeren za prejemnika ledvice. Četrta je ekipa kirurgov, ki opravi transplantacijo. Odvzemajo obe ledvici. Že v telesu jima vbrizgajo posebno hladilno tekočino in junatanačinna hitro ohladijo. T ako ohlajeni ledvici z okoliškim tkivom, žilami in sečevodom odstranijo in jih shranijo v sterilnih vrečkah, kjer lahko počakata do 24 ur. V tem času pripravijo dva dializna bolnika. Operacija presajanja ledvice traja 2 do 3 ure. Presajena ledvica prične takoj izločati urin, že po 24 urah se delovanje približuje normalnemu. Če vse poteka v redu, gre bolnik po 14 dneh domov, dializa ni več potrebna.
Uspehi presaditev ledvic živega dajalca so zelo dobri, saj po 36 mesecih deluje normalno okoli 90% presajenih ledvic. Uspehi presaditev ledvic iz umrlega so nekoliko slabši, vendar v dobrih transplantacijskih centrih v prvih dveh letih ustrezno deluje še 80% transplantiranih ledvic. Glavna nevarnost za presajeno ledvico in pacienta je zavrnitvena reakcija. V zadnjih letih so izdelali dve dragi zdravili. Prvo je citostatik ciklosporin A, ki je zelo učinkovit, a tudi nevaren, če ga je v krvi preveč. Lani so pričeli uspešno uporabljati tudi monoklonska protitelesa. Če so bolniku s presajeno ledvico dana v pravem času, v več kot 80 odstotkih prekinejo oziroma nevtralizirajo zavrnitveno reakcijo.
V Sloveniji čaka na transplantacijo 300 bolnikov. Tudi na odseku za hemodializo v Novem mestu je v ta skupni register vpisanih 30 bolnikov. Ti bolniki med najožjimi svojci nimajo primernega dajalca. To srečo so imeli štirje bolniki iz našega dializnega centra. Dvema Dolenjcema sta darovali ledvici sestri, enemu oče in drugemu mati. Presajene ledvice vseh štirih bolnikov dobro funkcionirajo, tako da zdravljenje s hemodializo pri njih ni več potrebno. Redno jemljejo le zdravila za preprečevanje zavrnitve in za znižanje krvnega pritiska.
Življenje s presajeno ledvico zahteva disciplino, saj je človek še vedno bolnik, kvaliteta življenja pa se mu bistveno izboljša. Omogoča celo materinstvo, v Sloveniji sta znana dva takšna primera.
    ■>
• Dr. Jože Drinovec: »Zdaj, ko smo strokovno že dovoli dolgo usposobljeni in smo stvari dorekli tudi s predpisi, se dogovorili za izkaznico potencialnih darovalcev, lahko rečem, da na razvoj presaditev organov, ne samo ledvic, ampak tudi jeter, trebušne slinavke, srca in kostnega mozga, gledam s precejšnjim optimizmom.«
V PRIMERU SVOJE SMRTI PODARJAM ORGANE SVOJEGA TELESA, DA BI POMAGAL BOLNIM PREŽIVETI IN JIM POVRNITI ZDRAVJE
DAROVANJE ORGANOV REŠUJE ŽIVLJENJA!
Podpis darovalca:	Datum:
Izkaznico imejte vedno pri sebi.
Živi z
MATERINO LEDVICO
Samo še nekaj tednov, in 42-letni Jože Mravi-nec iz Podklanca pri Vinici bo slavil prvo obletnico drugačnega življenja. Prvega junija lani so mu na ljubljanskem kliničnem centru uspešno presadili ledvico njegove 64 letne matere. Ledvica dobro deluje, Jože se dobro počuti, tudi materino zdravje se v zadnjem letu ni poslabšalo. »Zdraviti sem se začel že v starosti 30 let. Dvakrat na teden me je vozil rešilni avto v Ljubljano, kjer sem se dializiral po sedem ur in pol. Utrudljive vožnje v Ljubljano so se končale 1979, ko je bil odprt oddelek za hemodializo v Novem mestu. Ko sem zvedel, da v Ljubljani uspešno presajajo ledvice, sem to povedal tudi domačim. Mama se je sama odločila in danes je vesela, da mi je lahko pomagala.«
IZKAZNICA DAROVALCA
Jože Mravlnec
noj, če medicinska znanost ne bi tako napredovala. Verjetno podobno razmišljajo tudi drugi bolniki, saj je vsem jasno, da bi nas v primeru, ko dialize ne bi bilo, že zdavnaj pokrivala črna zemlja. Tega pa se človek najbolj boji. Vsak rad živi, dasiravno sem bil včasih že v dilemi. Hočem pa povedati nekaj drugega: odkar smo tudi v Sloveniji sprejeli zakon o presajanju organov, se je marsikomu zaiskrilo upanje, da se bo morda tudi zanj našla kaka ledvica in bo konec te dialize, te večne žeje in še česa. Kdor ima brata ali sestro, morda tudi starše, ki imajo dobre ledvice, ima veliko več upanja, da mu jo bo kdo od njih podaril.
Teže pa je z nami, ki imamo prirojene degenera-cijske ciste in ki smo vsi, še živi, vezani na dializo. Dolgo časa sem bil prepričan, da za nas ni pomoči, ker bi se po presaditvi spet pojavile ciste. Toda ni tako. Pogovarjal sem se s strokovnjaki, ki zatrjujejo, da po presaditvi cist ne bi bilo.
Upam ,da je to res. Pojavlja pa se drug problem: kje dobiti toliko ledvic, kolikor je želja po presaditvi, in kdo naj bi jih prednostno dobil? V našem dializnem centru smo se prijavili vsi tisti, ki bi želeli presaditev. Prijavili so se skoraj vsi, ki menijo, da so fizično še dovolj močni. V Sloveniji čaka na presaditev nekaj sto bolnikov. Ko sem se z nekaterimi pogovarjal, če imajo kako možnost dobiti ledvico od bližnjega svojca, so mi povečini povedali, da imajo svojce z zdravimi ledvicami, nimajo pa vesti, da bi od njih pričakovali tako darilo. To je eno. Drugo pa je, da se človek stara, verjetno pa imajo za presaditev prednost mlajši. To je popolnoma prav. Vseeno pa bi rad povedal, da si morda vsi premalo prizadevamo, da bi se več darovalcev ledvic odločilo za to akcijo. Samo čakati na umrle darovalce in na akcijo, ki naj jo izpelje RK in morda še kdo drug, ne bo dovolj. Vsak, zlasti dializiranec, ki najbolj pozna te probleme, se bo moral vključiti v akcijo za pridobitev ledvic. Morda bomo tako dobili ledvice, ki bodo ustrezale drugim, imeli pa bomo občutek, da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh.«
Pobuda
Dlaliziranje na odseku za hemodializo v Novem mestu.
KAJ BI BILO Z MENOJ?
Slavko Smerdel, učitelj na osnovni šoli Jurij Dalmatin iz Krškega: »Oakar obiskujem hemodializo, pogostokrat razmišljam, kaj bi bilo z me-
S podpisom te izkaznice pristajam, da v primeru smrti podarjam:
a) katerekoli dele svojega telesa
b) naslednje dele svojega telesa:.....................................
Priimek in ime: ..............................
Rojen:........................................
(dan. maaac. lato)
Naslov:.......................................
V primeru nesreče obvestite (priimek in ime):
............................................................  tel.:
Upamo, da bo glas Rdečega križa, te humanitarne organizacije, ki ima bogate izkušnje s sto ti§oči ljudmi-darovalci krvi, tudi pri nas padel na plodna tla. Skupaj se bomo morali truditi, da bomo razvili bolj naklonjen, širši, bolj civiliziran odnos do bolnikov, ki potrebujejo ta ali oni organ za ohranitev življenja ali za izboljšanje kvalitete življenja. Ali kot je že neštetokrat povedal prof. dr. Jože Drinovec, predstojnik nefrološke klinike UKC v Ljubljani: »Presajenje organov potrebujejo bolniki, ne mi, zdravstveni delavci!«
JANEZ PAVLIN
O transplantacijah ledvic dr. Sonja Cimerman-Steklasa razmišlja kot možnost za številne bolnike, ki bi jih radi povrnili v življenje brez omejitev.
»Dializni bolniki in zdravstveni delavcLsi želimo čimveč transplantacij, ker bi to prihranilo znatna finančna sredstva, pa tudi v združeno delo bi se vrnilo določeno število delavcev, ki so danes zaposleni le s polovičnim delovnim časom ali pa sploh ne.
Slavko Smerdel
MOJA LEDVICA V TVOJEM TELESU
V kletnih prostorih pljučnega oddelka novomeške bolnišnice je posebne vrste oddelek, nenavadni in izjemni so tudi bolniki. Svoje življenje imajo že vrsto let razpeto med domom, službo in dializo. Prihajajo dvakrat ali trikrat na teden, zjutraj, zvečer, ali ponoči, vsakokrat za štiri, pet ur.
• Na dializo v Novo mesto dvakrat ali trikrat na teden prihaja 47 bolnikov: 14 iz Zdravstvene skupnosti Novo mesto, 8 iz Črnomlja, 5 iz Trebnjega, 6 iz Metlike, 8 iz Krškega, 2 iz Brežic, 1 iz Grosupljega, 2 iz Celja in 1 iz Jastrebarskega.
Odsek za hemodializo, kot se uradno imenuje, deluje v okviru internega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto že od konca 1979. leta. V njem ta čas vsak dan v dveh izmenah dializirajo 47 bol-
Henry Dunant
tv k* /niduriU
Spoznavanje preteklosti omogoča, da v sedanjosti storimo več, da bi postale vrednote dela, solidarnosti, poštenosti in plemenitosti še v večji meri podoba našega časa.
Ivica Žnidaršič
Rdeči križ
MCA &NIDAR&Č
Rdeči križ za humanizem, razvoj in mir
Citat je vzet iz knjige Rdeči križ za humanizem, razvoj in mir, ki jo je Ivica Žnidaršič izdala letos aprila, že sam po sebi pa veliko pove o tem, kakšen pomen in smisel pripisuje delu svoje organizacije in lastnemu prispevku v njej.
Na sedežu Rdečega križa Slovenije je bilo čutiti rahlo vznemirjenje pred praznovanjem obletnice te ustanove in tudi pri Ivici Žnidaršič, kjer smo se oglasili na razgovor, so kar naprej zvonili telefoni in novinarji so prihajali po zadnje podatke o proslavitvi. Vmes je le našla toliko časa, da je za Dolenjski list dala najosnovnejše podatke o sebi in svojem delu.
Rodila se je leta 1934 na Bučki. Oče je bil kmet, mati pa je imela manjšo trgovino. Mladostno radost
P(
N*
v družini, v kateri je bilo kar osem otrok, je hitro in kruto presekala vojna. Kraj je prišel pod nemško zasedbo in Nemci so pričeli izvajati svoj načrt ponemčevanja dežele in izseljevanja slovenskih družin v taborišča. Žnidaršičeva družina je prišla kaj hitro na vrsto. »Ljudje, ki so bežali iz zasavskih krajev, so pred Nemci utekali tako, da so vstopili v materino trgovino, kot da bi bili namenjeni v nakup, otem pa pobegnili skozi zadnja vrata v gozd. 'emcem, ki so z daljnogledi opazovali hišo, se je čudno zdelo, kako to, da vstopa toliko ljudi, ven pa jih pride le malo, zato so se med prvimi spravili nad nas. Tako smo se že novembra leta 1941 znašli v Nemčiji, kjer smo do junija 1945 v okolici Thuringe-na premenjali kar sedem taborišč. V enem od njih sta tragično umrla tudi oče in brat.«
Trpljenje in grozote taboriščnega življenja in pregnanstva so gotovo za vse življenje zaznamovali njeno življenje in ji dali posebno motivacijo za celovito angažiranje v družbenopolitičnem delu, s posebnim poudarkom na humanizaciji življenja in borbi za trajnejši mir in sožitje med ljudmi. Temu delu se predaja še danes, ko je že drugo mandatno dobo predsednica republiške skupščine Rdečega križa.
Aktivna družbenopolitična delavka je postala že na gimnaziji v Krškem in na učiteljišču v Novem mestu, zlasti kot mladinska aktivistka, nadaljevala pa s tem tudi kot študentka v Ljubljani. Po dokončanem študiju je opravljala več pomembnih funkcij, povezanih z delovanjem Socialistične zveze, Rdečega križa, Zveze komunistov na ravni krajevne skupnosti, občine in republike. Vseh teh funkcij in priznanj, ki jih je zanje dobila, ne kaže naštevati, vsem pa se je predajala enako zavzeto, kot sedanjemu predsednikovanju v Rdečem križu.
Leta 1863 je bilo v Ženevi ustanovljeno prvo društvo Rdečega križa na svetu, in sicer na pobudo Švicarja Henryja Dunanta, ki ga je močno pretreslo trpljenje ranjencev v bitki pri Solferinu. Isto leto je bil imenovan Ženevski komite za pomoč ranjencem, potem preimenovan v Mednarodni komite za pomoč ranjencem iz leta 1864 v Ženevski mednarodni komite, ki je leta 1875 prevzel ime Mednarodni komite Rdečega križa, kakor se imenuje še danes. Po mednarodni konferenci za pomoč ranjencem v vojni, ki je bila 26. oktobra 1963 v Ženevi, na kateri je sodelovalo 16 držav, so se ideje o ustanavljanju društev za pomoč ranjencem v vojni zelo hitro širile po Evropi, T udi na ozemlju današnje Jugoslavjie so društva Rdečega križa nastajala zelo zgodaj. Že leta 1866, torej le tri leta po ustanovitvi v Ženevi, so ženske v Ljubljani ustanovile društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter njihovim vdovam in
V Severni Italiji pri San Martinu, Solferinu in Casti-glionu se je razvnela bitka med Italijani, ki so se borili za zedinjeno Italijo, in Avstrijci, ki so si prilastili velik del Severne Italije. Italijanom so priskočili na pomoč Francozi. A vstrijce je vodil mladi cesar Franc Jožef I., Italijane kralj Emanuel Viktor II., Francoze pa Napoleon III. V boju je sodelovalo okrog 300.000 vojakov. Ob spopadu treh vojska je v enem dnevu (24. junija 1859) obležalo na bojišču 40.000 ranjenih in mrtvih vojakov od vseh vojskujočih se narodov. V naslednjih dveh mesecih jih je zaradi raznih bolezni umrlo še 40.000. Vojna sanitetna služba ni mogla učinkovito pomagati prizadetim ljudem in je ob tolikšnem številu ranjencev ostala nemočna.
Solferinsko bojišče je bilo posuto s trupli, še napol živimi ljudmi, ranjenci in bolniki, in to z živalmi, ubitimi konji in živino vred. Sprte strani niso priznavale poljskih bolnišnic in ambulant, ampak so jih napadale, ranjence in zdravnike, ki so jih negovali, pa so tudi pobijali.
Na dan bitke je prišel na bojno področje Ženevčan Henry Dunant, ki je bil v zvezi s trgovskimi posli v Alži-ru namenjen tudi k Napoleonu. Ob strahotnih razmerah, na katere je naletel, je začel takoj ukrepati. Ni bilo pa samo naključje, da je vojno prizorišče tako zelo pretreslo Henrvja Dunanta. Bil je humanist, kot so bili njegovi starši. Že otrok je Henry Dunant hodil z materjo v sirotišnice, z očetom pa v kaznilnice, kjer je spoznaval bedo življenja nekaterih ljudi. Še kot otrok je ob nekem takem obisku rekel očetu: »Ko bom velik, bom storil vse, da ljudem ne bo treba nositi okovov.« Njegovo okolje, narava in vzgoja so pripomogli, da se je posvetil socialnemu delu in za človeštvo opravil delo, zaradi katerega živi še danes.
Henry Dunant se je tudi v Severni Afriki potegoval za črnce in nasprotoval trgovini z njimi. Toda kar je videl v bitki pri Solferinu, ga je zelo pretreslo. Strahotni pokol, ki mu je bil priča, ga je napolnil z ogorčenjem in sočutjem. To je bila strahotna slika z množicami mladih ljudi, obsojenih na smrt zaradi neznanja prve pomoči. V njih je videl Henry Dunant le razorožene in trpeče ljudi, ki jih združuje enako trpljenje. Začel je organizirati pomoč ranjenim vojakom. Organiziral je bolnišnice po hišah, cestah, cerkvah. Na pomoč so mu priskočile lombardske žene, tuji turisti, redki zdravniki in drugi. Okoliške kmetice so pomagale ranjencem, jih spodbujale in zdravile brez razlike na to, kakšno uniformo so nosili. Ženske so govorile »vsi ljudje smo bratje«. Število prostovoljcev se je večalo, vse več ranjencev je dobilo pomoč. Dunantu sta prišli pomagat tudi grofica Tamberlani iz Milana in Francozinja Elza Kastner iz Strasburga. V muzeju v Casti-glionu in Solferinu so še sedaj ohranjeni vozovi takratne poljske bolnišnice. Kostnica z desettisoči lobanj, vzidanih v muzeju na kraju dogodkov, daje pretresljivo podobo o strahotah takratne vojne.
otrokom, leta 1879 smo dobili v Sloveniji tudi moško društvo, leta 1875 je dobila društvo Crna gora, leta 1876 Srbija, leta 1878 je bilo prvo društvo na Hrvaškem in leta 1914 v Bosni in Hercegovini. V prejšnjem stoletju je bilo prvo društvo RK ustanovljeno tudi na ozemlju današnje Makedonije. Do leta 1919 je bilo na svetu organiziranih 28 nacionalnih društev, do leta 1934 že 56, do leta 1948 jih je bilo 65, leta 1985 pa je bilo na svetu že 135 držav z društvi Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Rdeči križ kot simbol uporablja namreč 111 držav, rdeči polmesec pa 24. Na zborovanju v Gradcu v Beli krajini je bilo 18. junija leta 1944 ustanovljeno in obnovljeno delovanje Rdečega križa Slovenije na novih osnovah.
Na številnih mednarodnih srečanjih so se oblikovala načela Rdečega križa, kot so humanost, ne-pristranost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. V knjigi o začetkih in razvoju Rdečega križa pri nas, ki je izšla ob štiridesetletnici zborovanja v Gradcu, je Ivica Žnidaršič napravila prvi strnjen pregled delovanja RK v Sloveniji, z letošnjo izdajo pregleda univerzalne zgodovine gibanja Rdečega kriza pa je zopet napravila velik korak na področju, ki pri nas doslej še ni bilo obdelano. Ali kot je v recenziji knjige napisal Jože Šager. »Še posebej je zato dragoceno spoznanje, ki se v knjigi pretaka skozi bogat prikaz zgodovine Mednarodne organizacije Rdečega križa, namreč, da ta organizacija deluje neposredno med ljudmi ter za ljudi in se zato vedno kakovostno dopolnjuje. Vsebina knjige utrjuje v nas samozavest in nudi vsestranske možnosti za vzgojo mlajših generacij, ki bodo ob velikih dejanjih preteklosti smelo in na svoj način nadaljevale in uresničevale velike ideje humanosti, razvoja in ohranjanja miru.«
Rdeči križ je v Sloveniji in Jugoslaviji močno zasidran, seveda pa je tudi njegova dejavnost podvržena vplivom splošne gospodarske in družbene krize. Kako se društva srečujejo s to novo situacijo? Ivica Žnidaršič: »Rdeči križ deluje dobro tudi v tej novonastali situaciji, v kriznih časih, in še razširja svojo dejavnost. Dejstvo, da smo v vseh prejšnjih obdobjih usposabljali številne aktiviste za dejavnost tako v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah se sedaj bogato obrestuj®. V teh kriznih časih kljub manjšim sredstvom organizacije delajo enako zavzeto. Največje bogastvo Rdečega križa je v ljudeh, ki organizaciji žrtvujejo svoj čas, svoje znanje, materialne dobrine, mnogi pa so tudi krvodajalci in darovalci drugih sestavin telesa. Prav krvodajalstvo kaže na to, da se solidarnost ni zmanjšala, saj še vedno prihaja darovat kri preko 100 tisoč ljudi letno, v petintridesetih letih obstoja krvodajalstva v Šloveniji pa je kri darovalo že preko 800 tisoč ljudi, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Na leto sedaj zberemo 44 tisoč litrov krvi, v vseh 35 letih pa smo je zbrali kar 943.536 litrov. Da je solidarnost blizu našim ljudem, je pokazala tudi akcije zbiranja pomoči ob elementarnih nesrečah. Tako so posamezniki in delovne organizacije ob lanskoletnem hudem neurju v Prekmurju hitro in učinkovito reagirali in mi smo preko občinskih organizacij kanalizirali pomoč kar 226 najbolj prizadetim družinam. Zbranih je bilo okoli 11 milijard starih dinarjev, s katerimi smo med drugim pomagali postaviti novo prebivališče materi z osmimi otroki na Goričkem. Pomembno pri Rdečem križu je, da se stvari neposredno in sproti rešujejo, zato imajo ljudje z nami dobre izkušnje in nam tudi zaupajo.«
Kljub svoji mnogostranski angažiranosti pa Ivica Žnidaršič le ni čisto pozabila na svoj rodni kraj in na Dolenjsko. Nasprotno, kadar ji dovoljuje čas, se z
materjo, ki živi sedaj pri njej v Ljubljani, popelje dom, ki jo čaka v Bucki. Tam se sprosti ob vrtnarje ju in v pomenkih s sosedi, kraju pa se je oddolž
materjo, ki živi sedaj pri_njej v Ljubljani, popelje na
rjen-ilžila
tudi s knjižico o Bučki. V njej popisuje zgodovino kraja od Valvasorjevih časov do današnjih dni, poseben poudarek pa je dala na dogajanja v kraju in okolici v letih med NOE
B in na razvoj po njej. Gradivo isnih virov, največ pa v po-eležko v roki hodila od hiše do hiše in zapisovala usode, ki jih je dokaj nemilo krojilo življenje ljudem samo zato, ker so bili Slovenci in so hoteli to tudi ostati.
TONE JAKŠE
125 LET HUMANIZMA, RAZVOJA IN MIRU
Dolenjci razen tistih, ki se ukvarjajo z delom pri Rdečem križu in pa seveda domačinov na Bučki, od koder izhaja, jo sicer bolj slabo poznamo. Verjetno zato, ker je prezaposlena s svojim organizacijskim delom, s številnimi sestanki in konferencami v Sloveniji, Jugoslaviji in širom po svetu, pa s svojim publicističnim delom, da nima časa niti želje, da bi se drugače izpostavljala v javnosti. Poznamo le rezultate njenega dela, ki so del široko razvite in v vse pore življenja vpete humanitarne dejavnosti Rdečega križa. Rdeči križ slavi letos 125-letnicp obstoja, ona pa 25-letnico aktivnega delovanja v njem. To je Ivica Žnidaršič, predsednica Skupščine Rdečega križa Slovenije.
»Stališča RK do vprašanj miru, sprejeta na teh konferencah, so ugodno vplivala na svetovno javno mnenje in na vse glasnejše izražanje zahtev po miru in zoper nasilje vseh vrst.
Vse to kaže na velike doktrinarne spremembe znotraj svetovne družine Rdečega križa in lahko smo zadovoljni, ker nismo bili samo opazovalci teh dogajanj, ampak se je marsikaj na svetu spremenilo in obrnilo v prid človeštva tudi zaradi našega vztrajnega, zavzetega in poštenega dela.«
Henry Dunant je v Castiglionu spoznal, da je pomoč ranjencem na bojišču možna le, če je organizirana. Zato je po vrnitvi v Ženevo napisal knjigo »Spomini na Solferino«, v kateri je opisal, kako je bilo bojišče posuto s trupli ljudi in konj, v jarkih, cestah in travnikih, povsod sami mrliči in ranjenci. Ranjenci so od bolečin kričali, naj jih usmrtijo do kraja.
Dunant je sklenil, da napove vojno trpljenju, in to v času, ko so videli v vojni slavo. Čim več je bilo mrtvih, tem večja je bila slava zmagujočih. Dunant pa je govoril: »Naj bo medsebojno ubijanje še tako dobro organizirano, na bojiščih ne ostajajo samo mrtvi, ampak tudi ranjenci. Ranjenci pa so bili generalom le v breme. Oficirji so na prostovoljce, ki so pomagali ranjencem, kričali »naj izginejo te svinje v civilu«.
V svoji knjigi je Henry Dunant napisal tudi nasledjo misel:» Včasih zadostuje požirek vode, cigareta, prijateljski nasmeh ali beseda in že imate pred seboj spremenjenega človeka.« V knjigi je opisal tudi možnosti za organizirano pomoč ranjencem in veliko pripravljenost ljudi, da jim pomagajo. V knjigi pravi: »Mar res ne bi bilo mogoče organizirati kako društvo, ki bi pomagalo ranjencem v vojni in jih negovalo; društvo, katerega člani bi z vso vdanostjo opravljali to veliko človekoljubno delo? Tako društvo bi lahko dajalo veliko pomoč, ne samo v vojni, ampak tudi v vseh drugih nesrečah, ki lahko dolete človeštvo, v času velikih epidemij, poplav, lakote, požarov, potresov in drugih nepredvidenih katastrof.«
Iz knjige Rdeči križ za humanizem, razvoj in mir
KZ Krka Novo
Mercator mesto
TOZD Oskrba
obvešča cenjene kupce, da bosta prodajalni Dom Bršljin in Bršljin 18 od 23.5.1988 dalje zaprti za predvidoma 2 meseca. Prodajalni bosta zaprti zaradi prenove poslovnih prostorov.
Istočasno obveščamo kupce, da bo v prodajalni Dom Bršljin od 16. 5.1988 do 21. 5.1988 razprodaja lahke konfekcije. Pene bodo znižane od 20 do 40%. Priporočamo se za obisk.
Crispy bogastvo celega zrnja
Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA.
Vsi Žitovi proizvodi, ki 1 nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih.
Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Cri-spy izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja.
Naučite se začeti dan s Crispy izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce.
Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispy zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa.
Crispy izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri.
Izpraznjenih škatel ne zavrzite! V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite.
ŽOTf® Ljubljana, TOZD Mlini
1=1
ra
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO
BRŠLJIN
BUS
CENTER
h
ŠENTJERNEJ
STRAŽA
METLIKA
GIP Pionir N. m. objavlja začasno zaporo ceste Komandanta Staneta v Novem mestu na odseku Salon pohištva Novoles — Hotel Metropol zaradi izvajanja gradbenih del v času od 16.5. do predvidoma 8.6.1988. in sicer za vsa vozila razen avtobusov in dostavnih vozil nosilnosti do 3t. Dostop z vozili v Center mesta bo možen preko kandijskega mostu. Obvoz za vse smeri bo preko novega mostu v Ločni.
EMONA COMMERCE,
?roizvodnja in trgovina n. sub. o.
OZD OBALA oskrba ladij, letal in maloobmejni romet n. sub. o. oper, Verdijeva 4,
P'
Ki
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje naslednjih del in nalog
V PROSTI CARINSKI PRODAJALNI TERME ČATEŽ:
— vodja proste carinske prodajalne
Pogoji: višja ali srednja izobrazba ekonomske, turistične ali komercialne smeri, aktivno znanje enega svetovnega jezika, dve leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in trimesečno poskusno delo
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: EMONA COMMERCE, TOZD OBALA KOPER, Verdijeva 4, 66000 Koper.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
225/19
m
objavlja
PTT PODJETJE NOVO MESTO Novi trg 7, Novo mesto
JAVNO PRODAJO
knjižnega stroja DARO 1750, letnik 1979, izklicna cena je 1,000.000 din.
Javna prodaja bo 17. 5.1988 ob 10. uri v prostorih stavbe PTT na Novem trgu 7 v Novem mestu.
Pred začetkom prodaje morajo interesenti vplačati 10% izklicne cene.
Ogled stroja in informacije so možne en dan pred prodajo oz. po telefonu (068) 22-754 in 21 -380.
Prometni davek plača kupec.
231/19
NK DOMŽALE'
organizira
15. 5. 1988 ob 14. url v športnem parku Domžale
GLAVNI DOBITEK	DVE STARI MILIJARDI
1. nagrada	5.000.000 din
2. nagrada	5.000.000 din
3. nagrada	pralni stroj
15 koles ROG	
In še mnogo bogatih nagrad!	
KZ!
Avtobusni prevoz Iz Ljubljane In nazaj zagotovljen! Za hrano In pijačo je poskrbljeno.
Mercator - Kmetijski kombinat Sevnica
TOZD Proizvodnja
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnih sredstev:
Zap. št. Naziv osnovnega sredstva_______________Izklicna cena
1	kamion TAM 6500	"	4,000.000 din
2.	traktor MTZ 82	4,000.000 din
3	kason (nekomplet) ZASTAVA 650	1,000.000 din
4.	kamion TAM 5000, letnik 73	1,300.000 din
Javna licitacija bo v soboto, 21. maja 1988, ob 10. uri pred mehanično delavnico na Savski cesti 20/b v Sevnici.
Predmeti javne licitacije so na ogled dva dneva pred licitacijo na kraju licitacije.	,
Kupec je dolžan poravnati kupnino v enkratnem znesku, prav tako plača kupec prometni davek in stroške lastniškega prepisa. Interesenti morajo pol ure pred pričetkom javne licitacije vplačati kavcijo v višini 10% izklicne cene. Kavcijo vplačajo na ime žiro račun Mercator KK Sevnica — TOZD Proizvodnja 51610-601-11597 pri Kreditno-hranilni službi TOK na istem naslovu.
229/19
dC
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Poleg pogojev, določenih z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali pravne smeri
— da ima najmanj 7 let delovne dobe in vodstveno oziroma vodilno prakso
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja ter njegove krepitve
— da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidati morajo vlogi obvezno priložiti svoj program dela za nadaljnji razvoj delovne organizacije.
Direktor DO bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in izpolnjevanju zahtevanih pogojev, opisom dosedanjega dela in programom dela za nadaljnji razvoj DO pošljejo na naslov: Dolenjski projektivni biro, Novo mesto, Sokolska 1, z oznako »prijava na razpis«. Rok za sprejem prijave je 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku razpisa.
Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
za komercialna opravila in samostojno izdelavo investicijskih programov ter drugih ekonomskih elaboratov
Pogoji:
— končana ekonomska fakulteta
— 5 let delovnih izkušenj
— strokovni izpit po ZGO zaželjen
Delo združujemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni biro, Novo mesto, Sokolska 1. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po izbiri.
222/19
METALKA n. sol. o.,
TOZD TRGOVINA, n. sol. O.
Prodajno skladišče Metlika
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
PRODAJALEC — 1 delavec
Pogoji:
— poklicna šola trgovske ali tej ustrezne smeri (stopnja IV)
— zaželjen izpit za voznika B kategorije
— poskusno delo 1 mesec
Pismene ponudbe sprejema METALKA, n. sol. o., Kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
223/19
TRANSPORT
DO TRANSPORT KRŠKO Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. knjigovodja OD I,
2. voznik tovornjaka — 5 delavcev,
3. organizator prevozov v DE Ljubljana, Ul. Stare pravde 10,
4. vodja sektorja za marketing, promet, komercialo in informatiko — ponovna objava
po
»goji:
končano izobraževanje V. stopnje zahtevnosti ekonomske usmeritve, dve leti delovnih izkušenj v finančno-knjigovodski službi, enomesečno poskusno delo; pod 2:
končano izobraževanje kovinsko-tehnične usmeritve IV. stopnje zahtevnosti ali šola za voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje C in E kategorije, 2 leti splošnih delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z urejeno vojaško obveznostjo; pod 3:
končano izobraževanje IV./V. stopnje zahtevnosti ustrezne usmeritve, s petimi leti delovnih izkušenj v prometni operativi in dvomesečno poskusno delo; pod 4:
končano izobraževanje VI/VII. stopnje zahtevnosti ekonomske, komercialne ali druge usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj na področju trženja in informatike, 3-mesečno poskusno delo. Izbrani kandidati bodo po uspešno opravljenem poskusnem delu sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela, s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi na naslov: DO Transport Krško, Cesta krških žrtev 133, p. p. 63, 68270 Krško.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku objave.
230/19
priloga	dolenjske
*
f
PESMI O GOLIČAVI
Pesnik pravi, da se pride v Go-
.Tu
Svojo najnovejšo pesniško zbirko (izšla je nedavno pri mariborskih Obzorjih) je Tone Pavček naslovil Goličava. Kraj ali deželo s tem imenom poznamo že iz Cankarja, vendar ne več kot ime. Zgodbo o Goličavi pripovedujejo šele pesmi te zbirke. Razkriva jo pesnik sam pod bremenom Dediščine, iščoč pokrajino, kjer bi se odložil. Kjer bi se razbremenil peze, ki ga pritiska k tlom kot človeka, in samo duhovno živel. In Goličava prav gotovo je taka pokrajina. Pokrajina po meri pesnikovega duha in misli, zato tudi samo pesniško znosna.
Goličava je vsa goličavasta in pustotna. Tiha, negibna, da gre že ob misli nanjo srh po životu. Tako tiha, da lahko v njej prisluškuješ sleherni misli, ki se utrga iz notranjosti in sili ven kot stih. Da se kot pesnik napiješ zvokov tišine in neskončnega miru. In vendar je Goličava taka le navidezno, na zunaj. Pod skorjo njene tišine namreč polje strašen nemir in hitro spoznaš, da si tudi kot človek že ves obseden od tega nemira. Goličava torej ni pokrajina dokončne odrešitve, je le kraj, kjer se razširijo in poglobijo spoznanja o svetu, o življenju in o besedi, ki se z njima pregiba. Naposled je tu beseda tudi zato, da z njo pripoveduješ in se izpoveduješ. Pa naj bo to beseda molka ali beseda, v katero se zlivajo zvoki radosti tega našega edinega človeškega življeja.
ličavo od vsepovsod. Tudi iz njegove Dolenjske, ki ga je tako trdno navezala nase in ga zaznamovala. Kaj pa, če je res samo to, da je Goličava že kar sama Dolenjska? Saj je pesnik zapisal: »Lepa je moja dežela. Lepa do muke. / Samo tu gruli prsteno grlo rim. / Samo tu so tudi groze manj hude. / Samo tu lahko živim.« In dodal: »Ni je dežele, kamor bi še zablodil.« Goličava, ta Nova dežela, je torej pesnikova zadnja postaja, zadnje dejanje v iskanju potešitve. Tudi v iskanju sveta za njegovo poezijo?
-m
SLEDI CASA
\
Kako veliko in hkrati kako malo se je spremenilo v življenju v pol stoletja! Številne stvari so izginile, kot da jih nikoli hi bilo, izginile so nekatere navade in mišljenja, a ostali so enako zvedavi otroci, enako resni odrasli, prav tako medsebojni odnosi še nihajo v plimovanju čustev, zavisti, nevoščljivosti, dobrote, razumevanja in sovraštva, enako še zdaj nekatere žene želja po uveljavitvi za vsako ceno in druge zagrizen pohlep po imetku, medtem ko nekateri prostodušno molzejo dan ali pa izgorevajo v ustvarjalnih ognjih, da kakšnih drugih niti ne omenimo.
Veliki dogodki in veliki ljudje ne potonejo v pozabo tako hitro, hitro pa se pozabijo male stvari iz vsakdanjega življenja. Škoda je tega. Z njimi tone v pozabo nekaj sicer neoprijemljivega, a dragocenega za naše tukajšnje in zdajšnje bivanje. Kadar nam knjiga, ki razgrinja podobe iz preteklosti, ali pripoved odpre okence v svet pozabljenih in minulih stvari, se v nas zgane nekaj posebnega, globoko našega. Morda grenkoba minevanja in gotovega konca, morda slutnja večnega vračanja v stalnem toku časa. Morda se oglasi v nas moč »prvotnega besedila« življenja, otroštvo. Kdo ve?
Mladinska knjiga je začela izdajati novo knjižno zbirko, ki bo ponudila nekaj takega branja. Naslovili so jo Sledi in označili kot zbirko, v kateri bodo izhajala mladinska besedila, vendar bi po prvih dveh knjigah, ki sta že izšli (Marije Vojskovič Hiša št. 15 in Manka Golarja Deček z jabolki), ne mogli reči, da gre za tipična mladinska besedila, z »mladinskostjo« jih veže bolj to, da obe knjigi obujata spomine na otroštvo in da sta napisani v razvidnem in jasnem jeziku.
Vojskovičeva je v Hiši št. 15 zbrala spomine na svoje otroštvo, ki ji je teklo v prvem desetletju po prvi svetovni vojni v hiši nasproti nekdanje poljanske gimnazije v Ljubljani. Iz njenih zapisov zaživi predvojna Ljubljana s popolnoma drugačnim utripom, kot ga poznamo sedaj. Pisateljica z nizanjem številnih podrobnosti nekdanjega življenja, zarisom navad, predsodkov, medsebojnih odnosov, razgrinjanjem razmerij otrok do odraslih in odraslih do otrok, s pripovedmi o posebnežih, o domu in šoli, sploh o vseh mogočih stvareh, razgrinja ožje in z njim tudi širše družbeno okolje in razmere iz časa svojega otroštva. Njeni zapisi imajo svojevrsten čar in gotovo ne bodo pritegnili le mladih bralcev.
Nekoliko bolj mladinsko je v svojem pisanju zasukal pero Manko Golar. V knjigi Deček z jabolki je popisal spomine na srečanja z znanimi slovenskimi osebnostmi, s pisatelji, pesniki, glasbeniki, igralci slikarji. Med njimi srečamo zelo znana imena, kot so Cankar, Jakopič, Župančič, Finžgar, Vandot, pa tudi manj znana, kot so Pugelj Petruška, Osterc, Juvanova, Klemenčič, Grossman.
Kot otrok in kasneje kot učiteljiščnik se je pisatelj srečal z njimi predvsem po zaslugi svojega očeta Cvetka Golarja, sopotnika moderne in znanca ter prijatelja mnogih umetnikov. V Golarjevo hišo v Ljutomeru in v njegovo zidanico v prleških goricah so radi prihajali njegovi znanci in prijatelji ter ob jeruzalemčanu obujali spomine, mladi Manko pa je seveda z zanimanjem vlekel na ušesa. Veliko o znanih Slovencih je izvedel tudi iz očetovega pripovedovanja, ki ga je strnil na koncu knjige v poglavje Moj oče, ki je najlepše v knjigi.
Četudi avtor piše v dikciji, ki predpostavlja mladega bralca, pa so zapisi zanimivi za vsakogar, saj odkrivajo znane Slovence v anek-. C. .____.!L.	..	nnisaiainnnucpm vsakdaniih in
dotičnih zarisih, v katerih se nam pokažejo v povsem vsakdanjih in zato dandanes nemara manj znanih potezah.
M. MARKELJ
pa je skupno število verzov (štirinajst) ostalo nespremenjeno.
Pričujoča Pavčkova pesniška zbiraka ne pomeni le novega ustvarjalnega vrha za pesnika samega, temveč pomenljivo bogati tudi sodobno slovensko poezijo.
I. ZORAN
TAKO JE REKEL ZLOBEC
Zbirka Goličava je razdeljena na štiri cikle. Oblikovna novost v njej so soneti, v katerih je poezija goličave tudi najbolj koncentrirana. Novost v tem, da je verzna razporeditev drugačna kot pri klasičnem sonetu. V prvem delu soneta je razporeditev taka, kot jo poznamo iz ustaljenega vzorca: dve kitici po štiri verze. Sprememba je v zadnjem delu: namesto dveh tercin nastopi zaporedje: predzadnja kitica ima štiri, zadnja pa samo dva verza. Sicer
Dandanes skoraj ni Slovenca, ki bi ne poznal pesnika Cirila Zlobca. Vendar poet ni znan predvsem zaradi svojih pesmi, marveč bolj po svojih javnih nastopih in izjavah, ki jih je odkrito in brez dlake na jeziku povedal povsod, kjer je beseda nanesla na katero od vročih tem našega vsakdanjika, posebno še, kadar je šlo za vprašanja slovenskega naroda. Poleg aktivne udeležbe v narodnoosvobodilnem boju in izkušenj primorskega Slovenca mu je lastna izostrena občutljivost za usodo in perspektivo slovenstva naroda, za vse, kar narod zares ogroža, pa naj bo zavito v še tako lepe in cukrene besede. In ker čuti, da je to, čemur pravimo narodna zavest, nekaj temeljnega v človeku in zato njegova neodtujljiva in osnovna pravica, se ni ustrašil pravi čas povedati, kaj misli. In če je bilo ob njegovih prvih javnih nastopih slišati, da gleda prečrno in prenapeto, nam današnji dan potrjuje, da je videl jasno in natančno. Zato je njegova beseda verodostojna in zaupanja vedna.
Nagovoril pa se je. Kot je povedal sam na predstavitvi svoje najnovejše knjige Priznam, rekel sem..., ki je izšla pri Prešernovi družbi v zbirki Vrba, se je med urejanjem in pripravljanjem knjige zgrozil nad goro besed, ki jih je izrekel v številnih intervjujih, radijskih in televizijskih oddajah »po vsej naši mili domovini« in tudi za tujino. Spraševali so ga znani in neznani ljudje, dobronamerno in zlonamerno, izzivajoče in razumevajoče in seveda tudi zapisali tako. Nastala je množina intervjujev in drugega gradiva. Na pobudo prijateljev se je Zlobec začel prebijati skoznjo in opravil nekakšno inventuro svoje javno izgovorjene besede. Izbral je komajda četrtino iz vsega objavljenega gradiva, vendar ga je bilo kljub temu dovolj za kar obsežno knjigo.
Izbor je uredil po tematskih enotah, časovni vidik pa je podredil tematskemu. V devetih poglavjih knjige je zajel svoja javna razmišljanja o splošnih in zelo osebnih rečeh, o slovenstvu, položaju Slovencev v federaciji, o poeziji in politiki, o opo-rečništvu, o svojem predsedovanju jugoslovanski pisateljski zvezi pa tudi o svojem otroštvu in koreninah, o pesnjenju in ljubezni.
iz izložbe
ROMAN	O
IN RAZPRAVA
VOJNI PROZI
Prvi, spomladanski paket letošnje knjižne bere Slovenske matice je natisnjen in na voljo bralcem. V njem je marsikaj zanimivega in vrednega, kot je to, lahko bi rekli, kar pravilo za Matične izdaje. V paketu sta dve knjigi iz redne zbirke, dve zunaj nje ter za ljubitelje antike in filozofije še trije ponatisi iz bere pred leti izdanih prevodov filozofskih del, ki pa so zaradi precejšnjega zanimanja za antično dediščino že davno pošle. V tem pregledu bomo posvetili pozornost le knjigama
civilnega prebivalstva na Slovenskem, od samih začetkov kaže močno odvisnost od
ideologije in oblasti, hkrati pa je tudi literarnozgodovinsko in teoretično razpravljanje
iz redne zbirke, o ostalih pa nekaj več v nas-........................... rjih.
lednjih Književnih obzorjil Omenimo najprej leposlovno novost, roman Mimi Malenškove Marčni veter, ki ga je pisateljica podnaslovila kot fresko iz pomladi narodov. Gre za leposlovno obdelavo zgodovinske teme, prelomnih dogodkov, ki so leta 1848 razburkali avstrijsko monarhijo in so imeli daljnosežen vpliv in odmev tudi za slovenski narod. Kot je povedala na predstavitvi svojega obsežnega romana, je knjigo pisala na podlagi zgodovinskega gradiva in uporabila za junake pripovedi konkretne in realne osebe iz tistega časa ter sploh sledila kar se da točnemu poteku dogodkov v Ljubljani in na Dunaju. Pisateljica, ki ji tovrstno pisanje ni novo, nam torej ob
bilo prav tako pod ideološkim pritiskom. Avtorja sta problematiko prenesla iz ideološkega v znanstveno območje in seje lotila
z instrumenti literarne znanosti.
Slovensko vojno prozo sta obdelala kronološko in pokazala, da je njen razvoj tekel od izrazito neumetniške, pozneje socrealistične proze do umetniško zrelejše, slogovno in motivno bogatejše in svobodnejše proze.
Med vojno, ko je začela nastajati vojna
proza v omenjenem okviru, je ideologija bde-
stoletnici marčne revolucije ali, kot ji pri nas tudi radi pravimo, pomladi narodov, obuja
zgodovinski spomin na obdobje, ki je posebej za nas zelo zanimivo, a tudi še vedno
predmet ali preveličevanja ali odrivanja na rob.
France Bernik in Marjan Dolgan sta v sodelovanju napisala strokovno delo Slovenska vojna proza 1941 — 1980, s katerim sta se lotila obdelave zanimivega motivnega sklopa v slovenski literaturi, ki je zaradi objektivnih okoliščin pač moral nekoliko dlje časa počakati na znanstven pristop. Proza o drugi svetovni vojni, se pravi pisanje o NOB, revoluciji, taboriščnikih, zapornikih, trpljenju
la nad početjem pisateljev; jasno je zahtevala od nje propagandno in mobilizacijsko funkcijo, kar je bilo v tistih razmerah razumljivo in veljavno sploh za vso umetniško produkcijo. Vendar se literatura ni nikoli dgja povsem podvreči ideološkemu odrejanju. Ze med NOB je prišlo do nekaterih konfrontacij med umetniškimi težnjami pisateljev in propagandno ideološkimi nazori oblasti, po osvoboditvi pa so se nadaljevale z bojem za večjo avtonomijo proze, ki naj bi svobodno in brez ideoloških napotkov uprizarjala stvarnost in preteklost. Od Kocbeka naprej se širi tako motivno kot slogovno bogastvo
vojne proze, pisci segajo celo po dotlej ta-buiziranih temah, s čimer se širi in potrjuje
avtonomnost umetniškega ustvarjanja na tem področju.
Slovenska matica je s to knjigo lepo dopolnila krog svojih pomembnih literarnoz-
'	'	kihi.....................
godovinskih izdaj o slovenskem slovstvu.
M. MARKELJ
Nastala je zanimiva in aktualna knjiga, nekakšna avtobiografija pesnikove čudi, a z močno izraženimi elementi, ki določajo našo družbo. V knjigo je avtor vključil tudi nekaj svojih pesmi, ki so nastale v času njegovega javnega nastopanja in so povezane s tematiko, o kateri govori knjiga.
M. MARKELJ
stopil v slovensko književnost. V izbor pa so uvrščena tudi nekatera nova pesniška besedila, tako da lahko govorimo, če že ne o popolnoma novi knjigi, pa vsaj o novem pogledu na Kovičevo poezijo.
V tej knjigi je skoraj štirideset let življenja z umetniško besedo,
s pesmijo. Izbor je strog, avtorsko dosleden in antologijsko celovit.
ANTOLOŠKI IZBOR
KOVIČEVE
POEZIJE
V tej strogosti in kritično pretehtani celoti se v novi osvetlitvi, v
Pred dvanajstimi leti je Kajetan Kovič izdal pri Cankarjevi založbi v Ljubljani znamenito pesniško zbirko Labrador, ki jo je kritika takoj uvrstila med najvidnejše dosežke sodobne slovenske poezije. Po enem od ciklov te zbirke je pesnik naslovil svojo novo knjigo Dežele, ki je pred kratkim izšla (v opremi Nedžada Žuja) pri isti založbi.
Dežele predstavljajo izbor Kovičeve poezije iz njegovih dosedanjih zbirk, vključujoč tudi Pesmi štirih, s katerimi je pred petintridesetimi leti tudi v knjižni obliki
JFTAN
iOVlC
Deželah, zrcali celostna podoba
pesnika Kajetana Koviča, ki je
ikrati klasičen in moderen pa živ in vznemirljiv, na moč pomenljiv izpovedovalec in, kar zanj predvsem velja, izbrušen stilist.
Izbor v Deželah obsega okoli devetdeset pesmi, razvrščenih v
enajst ciklov. V taki zgradbi nanovo zažive tudi najstarejša in najbolj znana besedila, ki skupaj z novimi pesmimi, katerih delež je, čeprav ne prevladujejo, zelo pomemben, ostvarjajo novo povednost Kovičeve poezije. Kažejo pota po svetovih te poezije in so sploh kot nekakšna jasno razpoznavna znamenja na teh potih. In to so pota v muko in slast, v dvom in vero, v up in hrepenenje, v večno skrivnost življenja in večne smrti, v dno in nebo ljubezni.
Kovičeva poezija se dotika neštetih vprašanj, ki so tako rekoč večna, predvsem pa splošno človeška. Seveda jih kot pesnik obravnava drugače, s pesniško govorico. Je eden redkih slovenskih pesnikov, ki so verz izpilili do popolnosti. Brati njegove pesmi je poseben užitek. Kovičeva poezija človeka resnično notranje obogati, oplemeniti. Zato je pri bralcih priljubljen, radi ga prebirajo. Tudi Dežele — ali pa ta knjiga še predvsem, ker res ponuja izbor najboljšega in najznačilnejšega iz Kovičeve poezije — ne bodo starele pod prahom, kar se sicer knjigam mnogih poetov rado dogodi.
I. ZORAN
MIRNEGA	NI	POTA,
obdani z magnolijami in prahom, je živa kronika tega mesteca m dogajanja ob njem. Rane, ki jih dobiva pokrajina, pa segajo prav v globine njenega srca. Iz teh ran se ji rojevajo verzi:
Mirnega ni pota, čiste ni vode, v zraku pleše zmota in vampir prek nje.
nam otrokom bral balade in romance ter odlomke iz klasičnih del.«
Mihaela je pričela objavljati svoje prvence že na ljubljanski
Ve-
gimnaziji v glasilu Mentor, liko ji je pomenilo tudi prija-
Gradbišče nove avtoceste v Višnji gori je hišo in ob njej cvetoča magnolijeva drevesa obdalo z oblaki prahu. Že prej je bilo v domu pod avtocesto nasproti višnjegorskega pokopališča čuti neprestano brnenje, sedaj se je temu brnenju pridružil še ropot gradbenih strojev. V nekdaj idilično višn-jegorsko dolino so kot noži zarezale prometne žile, najprej železnica, potem ceste, in vnesle nemir v življenje tega najmanjšega slovenskega mesta. Mihaela Zajc-Jarc, ki živi v hiši,
Takih in podobnih pesniških utrinkov, odgovorov na dogajanja v okolju, na spreminjanje odnosov v naravi in med ljudmi, se je Mihaeli nabralo že veliko. Zaobsegajo zapise o idiliki kmečkega življenja, o ljudskih običajih, dogodkih pa vse do intimnih premišljevanj o človeku in njegovem poslanstvu.
Mihaelin rod izhaja po očetovi strani iz Novega mesta, po materini pa iz Višnje gore. Oče, profesor Evgen Jarc se je posvetil politiki, postal deželni in državni poslanec in pozneje ljubljanski podžupan. Tako je Mihaela odraščala v bogatem duhovnem okolju. »Oče je kljub številnim obveznostim vedno našel čas za družino,« pripoveduje Mihaela. »Ob večerih je
teljstvo s pesnicama Vido Tua-ferin Lili Novy. Po očetovi smrti leta 1936 je bila prisiljena prekiniti študije in se zaposliti, takoj po vojni pa se je preselila v Višnjo goro, kjer jo je čakala kmetija, ki je po smrti materinega očeta opustela. Tako se je iz meščanskega dekleta prelevila v kmetico. Tudi poroko z domačinom Jožetom Zajcem je praznovala v pravem folklornem vzdušju, z narodnimi nošami, narodnim trakom, domačimi pevci ter sedmimi venčki in kresnicami. Bilo je to ravno na kresni večer leta 1946, priča pa je bil etnolog Niko Kuret. Z možem Jožetom sta bila svoj čas znana daleč naokoli kot prava ljudska trubadurja: on s starimi citrami, ona s kitaro. Oba inštrumenta sta še sedaj pri hiši.
Strun na kitari Mihaela ne ubira več, vse pogosteje pa brenka na literarno struno. V
raznih publikacijah je objavljala svoje etnografske zapiske, prozna in pesniška dela v Mohorjevih koledarjih, Novi mladiki, Zbornikih občine Grosuplje, Družinskih pratikah, sodelovala pa je tudi v radijskih oddajah Mehurčki in literarnih nokturnih. V ciklostirani zbirki Šopek iz Višnje gore je ob petstoletnici mesta izdala sto pesmi. Mihaela veliko nastopa na raznih proslavah in krajevnih prireditvah, rada pa se odzove tudi povabilu šol in vrtcev, da mladini predstavi svoje delo pa tudi narodno kulturno izročilo kraja.
V zadnjih dveh letih je nasta-.., la pesniška zbirka Ob Višnjici, ki obsega štiri cikle: V letu in zimi, Sprehodi, Ne prodajte nas in Ta čas. V njih se preds-
tavlja kot ljudska pesnica z globoko občutenimi refleksija-
mi.
»Ljudem opisujem njiho v kraj, >. * hkrati pa tudi mojo in njihovo bolečino. Če človek dolgo živi v kraju, se z njim spoji. Ljudi pa spaja tudi njihova skupna ogroženost. To je opaziti zlasti v zadnjem času, ko je več pri-. pravljenosti in smisla za medsebojno razumevanje. Na neki način so spodrezane korenine postale nov most med ljudmi,« pravi Mihaela Zajc-Jarc.
T. JAKŠE
priloga	dolenjske
- Še v prejšnjem stoletju so imela vsa večja mesta na Slovenskem kraj, kjer so izvrševali smrtne kazni nad najhujšimi zločinci. V Novem mestu je bil to Marof, zadnja smrtna obsodba na njem pa izvršena 12. julija 1865. leta. Kar pettisočglava množica krajanov se je zbrala, da bi videla usmrtitev trojice, obsojene na smrt z obešenjem. Na vislicah so tistega jutra končali 37-letna Mica, dve leti starejša Urša in sin umorjenega Anton Lokar, ki je svojega očeta velel ubiti.
Mica in Urša sta bili doma iz okolice Mokronoga, zadnje čase pa sta stanovale v Antonovem mlinu; prva mu je bila dekle in priležnica, imela je tudi štiri otroke, druga pa je bila gospodinja. Obravnava na sodišču je ugotovila naslednje.
Mica in njen gospodar Anton sta imela že kakšno leto v načrtu, da se znebita očeta, vzrok naj bi bili nekateri prejšnji spori, delno je bila tej odločitvi kriva tudi bojazen, da bi morala zapustiti mlin, ki gaje oče kupil Antonu. Slednji se je zato dalj časa pripravljal na gnusno dejanje, naposled pa za uboj nagovoril obe dekleti. Urši je kot plačilo obljubil 100 goldinarjev, Mici pa nič drugega, kot kar vinograd in hram. Vsi trije so se tudi dogovorili, da bodo z očetom opravili 29. februarja 1865. leta. Ta dan so še enkrat pretehtali vse podrobnosti načrtovanega zločina, Anton je dekletoma pred odhodom naročil, naj očeta pokončata kar s sekiro, če se jima kakorkoli izjalovi namen, da ga ne bi mogli zadušiti z rokami in ruto. Natančno jima je zategadelj opisal, kje je spravljena sekira, pripravil pa jima je tudi dva klina, s katerima naj bi po dejanju zapahnili vrata. Ob koncu dogovora je dekletoma obljubil še, da jima bo
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
VSE JE BILO KONČANO V OSMIH MINUTAH
skuhal mesa, ko se bosta po krvavem dejanju vrnili k njemu.
Mica in Urša sta se brez večjih pomislekov odpravili do hrama Antonovega očeta s trdnim namenom, da uresničita dogovorjeno. Ko jima je oče odprl, sta mu povedali, da sta prišli iskat njegovega sina Antona, češ da ga že ves dan ni doma. Oče ju je povabil k sebi, zavoljo slabega vremena pa jima celo predlagal, naj pri njem prenočita. Za večerjo ju je pogostil s krompirjem in vinom, okoli 10. ure pa so se vsi trije odpravili v postelje. Ni minila ura, ko sta se dekleti vstali, potem ko sta se prepričali, da oče že trdno spi. Tiho sta poiskali sekiro, Urša pa je zatem z njo močno treščila spečega po zatilniku, nato pa sekiro podala še Mici. Ta je Antonovega očeta še dvakrat udarila po glavi, tako da je ta obležal negiben. Dekleti sta imeli dovolj poguma, da sta ubitemu preiskali žepe in iz njih vzele 62 krajcarjev. Za dobro opravljeno delo sta si zatem napolnile še dva bokala vina in ga junaško zvrnile, v culo pa stlačile še nekaj svinine. Pred odhodom sta, kot jima je naročil
Anton, zapahnile vrata in hram zapustile skoz okno. A zločinska žilica Mici še zmeraj ni dala miru. Vnovič se je vrnila v hišo in iz nje pobrala še pet srebrnih goldinarjev.
Obravnava na novomeški sodniji je še nekoliko bolj osvetlila ozadje gnusnega zločina. Priče so namreč povedale, da sta bila oče in sin Anton že dalj časa v sporu, nekaj zaradi mlina, nekaj pa zaradi sinove zveze z Mico, ki ji je oče nasprotoval. Prepiri so bili zato kar na dnevnem redu, Anton pa da se je očeta večkrat tudi fizično lotil. Ljudje so vedeli povedati, da se je oče zato bal biti sam z Antonom, to je zaupal tudi sosedom, sina se je bal celo toliko, da ni hotel zaužiti od njega prinešenih jedi, dokler jih Anton ni sam poskusil. Njun spor se je končal celo na sodišču, ki je 28. oktobra 1864. leta odločilo, da mora Anton očetu do velike noči povrniti dolg: izplačati mu mora 67 goldinarjev in 78 krajcarjev, namesto dogovorjenih poljščin pa mu na leto odšteti 31 goldinarjev in 30 krajcarjev. Antonu to seveda ni šlo v nos, zato je od takrat dalje vseskozi
koval načrte, kako se bo znebil očeta. Naposled se je spomnil malopridnih deklet, ki sta izpolnili njegov naklep. Novomeško sodišče je vse tri obsodilo na vislice, tak sklep je potrdilo tudi višje in najvišje sodišče. Ob izreku sodbe sta Mica in Urša ostali nemi, Anton pa je na glas zaklical: »Kaj bodo tudi mene obesili, saj nisem jaz nič storil?!« Kot so takrat zapisale Kmetijske novice, je bil celo tako trmast, da se ni hotel spovedati do zadnje ure. O sami izvršitvi smrtne kazni pa je bilo tam napisano tole:
»Na treh vozovih so jih danes zjutraj peljali na mesto krvave sodbe. Ljudstva radovednega se je zbralo nad 5000 glav. Hudodelke ste pogumno stopile h kolu, prvi je Urši rabelj življenje končal; druga je bila Mica, obe pa je moral ves omamljen Anton gledati, kako jima je rabeljnova roka vrat zavila, in potem je tudi on na vislicah prejel plačilo, da je dal očeta svojega umoriti! V osmih minutah je bilo vse končano. »Prav se jim je zgodilo!« je bila zadnja beseda vseh pričujočih.«
B. BUDJA
Nekaj pa še vedno sama postorim. Tudi v trgovino v Podgrad še sama stopim, zadnjič, ko sem zaman čakala avtobus za Novo mesto, sem se razjezila, pa sva jo s prijateljico mahnili kar peš.« Od Podgrada do mesta je svojih štirinajst kilometrov; četudi je po bližnjici nekaj manj, je to kar lep podvig za devetdesetletnico. Marija pa še vedno rada bere, predvsem Dolenjca, na katerega je naročena že od samega začetka, ter TV-15. Doma je bila z. Velikega Slat-nika, pri Blažičevih, na pristavo pa je prišla k teti in njenemu možu ter ju imela na preužitku do njune smrti. Že leta 1920 se je poročila s Kastelčevim Martinom iz Rakovnika. Rodili so se jima štirje fantje in ena deklica, potem pa se je mož odločil, da bo šel v Kanado, saj doma ni bilo moč zaslužiti za vso družino. Za pot je šla živina od hiše in hlev je prvič ostal prazen. Drugič je bilo to ob koncu druge vojne. No, od Kanade ni bilo dosti koristi, kajti mož je prišel po enajstih letih s pohabljeno nogo — skupil jo je bil na železnici, ko se je utrgal zemeljski plaz — delal pa je tudi v topilnici svinca in strupene usedline so mu za vedno ostale v pljučih. To ga je kasneje tudi pokopalo. Že prej je umrla hčerka, po moževem povratku pa se je rodil še en sin. Ko se je mož vrnil na Pristavo je našel hlev spet poln, saj Marija medtem ni stala križemrok. In ker tudi on ni prišel čisto praznih rok, sta kupila vinograd in pridno delala. Vse bi bilo lepo, če ne bi vmes prišla vojna. Ta se je Pristave večkrat dotaknila. Največkrat so prišli partizani, saj so se v zavetju gozdov in v bližini Gorjancev kar dobro počutili, vaščani pa so delili z njimi dobro in slabo.
Partizanski intendanti so se kar udomačili v vasi. Zlasti se spominja Nandeta. Obljubljal ji je, da se bo po vojni oglasil, pa ga še ni bilo nazaj v Podgorje. Prihajali so partizani in odhajali in starejši Marijini sinovi so vse bolj zavzeto zrli za njimi. Leta triinštiridesetega so odšli z njimi trije. Tine je odšel za vedno, kajti še istega leta je padel pri Škofljici, Marija je v partizanih izgubila tudi dva brata. Alojza so Nemci ujeli in ubili v Žabji vasi, Toneta pa so našli ustreljenega pri Pogancih.
Marija Kastelic pripoveduje o vojni, o zimi, dolgi težka štiri leta. Pa je vendar prišla pomlad. Prav taka, kot je ta tukaj, za smrti in trpljenja site ljudi je bila še mnogo mnogo lepša. Nič ne de, če so bili hlevi in kašče prazni, samo da je bil mir. Kastelčevi so se s podgorskih griv preselili v Banat, kjer je bilo ravnine in plodne zemlje na pretek. Dobili so njive in vinograde. Zagnano so se vrgli na delo, v duši pa je glodal črv. Prvi je odnehal najmlajši sin France. Kar pobegnil je. Kam drugam kot domov v Podgorje, seveda. Na ljubljene laze in grive. Kmalu so prišli za njim tudi ostali. Danes jim m žal. Sicer pa, zakaj pa so se borili in zakaj so umirali Marijini sinovi, če ne za te ljubljene krpice zemlje pod Gorjanci!
Marija potrpežljivo prenaša svojih devet križev. Vsak dan srkne kozarec črnega vina za moč, in ko se bodo pomladne sape ustalile, bo šla tudi na njivo še pomagat. Doma ji pa tudi ni dolgčas, saj ji delajo kratek čas pravnučki Boštjan, Matej in mala Tipa, ki se rada s svojo punčko vred stisne k prababici.
TONE JAKŠE
UMIRALI ZA KRPICE ZEMLJE POD GORJANCI
Prvi češnjevi cvetovi so se že razpočili iz popkov-ja in blage sapice pihajo iz doline, zibljejo veje in hladijo vroča čela kmetom, ki s konjsko vprego bra-
najo njivo in jo pripravljajo za saditev krompirja. Kdaj pa kdaj se kateri ustavi, obriše potno čelo in se ozre v dolino proti Novem mestu. Lepo pomladansko popoldne je in lep je pogled s Pristave v gorjanskih pobočjih na dolino pod njo. Za Marijo Kastelic ni ta pogled nič nenavadnega, saj že od mladosti živi tukaj, pa tudi pomladi je že nekaj užila, natančneje povedano, kar enaindevetdeset. Marsikaj je videla, marsikaj doživela. Zato nama pogovor ne teče o pomladi in o razgledu, ampak so se misli preselile za desetletja nazaj, na prag zime enainštiri-desetega.
»Prišli so proti večeru od Podgrada. Bilo je hladno in sneg je padal. Človek ob takem vremenu ne hodi kar tako okoli. Imeli so puške. Nekaj več kot trideset jih je bilo. Ugibali smo, kdo so to, pa je mož le ugotovil, da so naši. Tedaj še nismo vedeli kaj prida za partizane, pozneje pa so pri nas dostikrat potrkali in vedno dobili kaj za pod zob. Tudi ti so prišli. Nastanili so se pri sosedovih, jaz pa sem jim pripravila večerjo, belo kavo in žgance. Tudi zajtrkovali so enako, potem pa so se odpravili v dolino proti Težki vodi. Nikoli več jih nismo videli. Bili so to Belokranjci, ki so tako žalostno končali na Gornjih Lazah eno noč kasneje.«
Marija je pridna sogovornica. Kljub visokim letom ji gre beseda rada iz ust in miseljasna iz glave. »Nič čudnega,« pravi, »saj sem celo življenje trdo delala, no, sedaj že precej manj, pa mi tudi ni treba, saj imam otroke, vnuke in pravnuke, da mi pomagajo.
NAGRADI V KRŠKO IN BRAČNO VAS
Tokrat je imel žreb nekoliko več dela kot običajno, saj je moral izbrati kar dva nagrajenca izmed reševalcev naših nagradnih križank. Zaradi praznikov ni izšla ena številka Dolenjskega lista in tako so prišli na vrsto za žrebanje tudi reševalci 17. križanke. Največ sreče sta imeli JOŽICA JANC iz Krškega in ANKA KRIVEC iz Bračne vasi na Bizeljskem. Za nagrado bosta prejeli: prva knjigo slovenskega pisatelja Marka Svabiča Črna luknja, druga pa miniaturko Puškinovih pesmi.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 23. maja na naslov: Uredništov Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 17
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brano v vodoravnih vrsticah, takšna: GABRO, IVE, SOCIALIZEM, SHOD, ARKA, PEKARNA, PO MERI, EOL, L, ASAM, TELKA, JUNAK, IPEL, OK, UTE, ADJEKTIV, DEPO, LAS, ARIJ, I1IANKA, TRNINA, ALAIN, OPASEK.
Kjer enakosti ljudi ni ali pa je le na papirju, je tudi demokracija bolj ali manj prazna beseda.
A. STRES
NAGRADNA KRIŽANKA
18
				OL	P0 RECEPTU NAREJENA ZMES	REDKEJŠE OSEBNO IME	VRSTA DRAGIH KAMNOV	PEVKA PROD- NIKOVA	AVT. OZNAKA KARLOVCA	SESTAVIL J. UDIR	SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA	ATLETSKA DISCIPLINA	IGLASTO DREVO
				OAN V TEDNU/KEM. SIMBOL ZA FOSFOR						KONICA/ KURIRSKE POSTAJE			
n- *				>									
• ffir m .g|l				PODSTRES- NICA					SVETA GORA /MESTN* UTRDBA				
				EG. STVARNIK SVETA/ GOREČ PLIN				ZAUŠNICA/ NARODNA IN UNIVERZ. KNJIŽNICA					
				>								GOZDNI SADEŽ	VOJ. 000E-LEK NA POHODU
DL	POPUST	PLUG	VZOEVEK ZA ITALIJANA/ VNETJE SLUZNICE				SKLOP UTEŽI/POLJSKO POKRIVALO						
KOS OTROŠKE ZIMSKE GARDEROBE										RISTO SAVIN	2ID0VSKI PRIPOVED-		
STARA POKRAJINA NA BUŽ. VZH. RASTLINSKI POPEK								SOTESKA/ PREGOVOR					
						TR0N/0T0 PE8TNER							
• PRELAZ CEZ VELEBIT					SLONOV ZOB					M. IME			
TRENJE				OL	ŠTAJERSKA REKA	1				PLESEN NA VINU			
Iskanje skrite smrti
V spandavski trdnjavi v Berlinu bodo poiskali skrite zaloge smrtnih strupov
Raki nam ščitijo pridelke
Pesticid za uničevanje rastlinskih škodljivcev iz hitina morskih lupinarjev — Naravne poti za varovanje pridelka pred zajedalskimi glisticami_
Že blizu sto let, odkar so se začeli znanstveniki intenzivno ukvarjati z mikroskopsko majhnimi »črvički«, ki žive v tleh in napadajo različne poljščine in sploh kulturne rastline, so ti zajedalski nematodi (gliste) priznani kot nadvse huda in resna kmetijska nadloga, s katero se spopadajo zdaj z več zdaj z manj uspeha.
Nematodi so sicer razširjeni vsepovsod. Znanost sploh še ne pozna vseh vrst, domnevajo pa, da jih je nekaj deset tisoč in da se po tem uvrščajo takoj za insekti med najbolj razširjene živali na svetu. Kot navaja Enciklopedija živali, se največ milimeter dolge in le do 0,03 milimetra debele glistice silno namnožijo. V zgornji 5 centimetrov debeli plasti hrastovega gozda jih na vsakem kvadratnem metru živi 10 milijonov, na kvadratnem metru travnika pa do 20 milijonov. Dokler niso zajedalci, niso nevarni, saj se hranijo z bakterijami in drugimi enoceličarji ter z razpadajočimi organskimi snovmi. Lahko pa se prilagodijo tudi tako, da se začno prehranjevati in vplivati na poljščine, kulturne in tudi druge rastline. Takrat postanejo huda nadloga in veliki škodljivci.
Po zadnjih izračunih strokovnjakov naj bi zajedalski nematodi vsako leto naredili za okrog 10 milijard dolarjev škode v svetovnem kmetijstvu, samo v ZDA pa za 5 milijard. Izračunali so, da jim uničijo okrog 42 milijon ton hrane letno. Škoda je v zadnjem času vse večja.
To je vsekakor tako velika številka, da kar kliče k ukrepom. A problem ni majhen. Živalice so namreč izjemno odporne in prilagodljive, tako da zanje ni pravega uničevalnega sredstva. Tisti dovolj močni strupi,
ki jih lahko uničijo, so zaradi velike nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje in predvsem podtalnico, prepovedani. Učinkovito se da boriti z nadlogo z večletnim kolobarjenjem. Z njim dosežejo, da se plodna zemlja, kjer se glistice preveč namnože, v nekaj letih očisti, ker pač ne sadijo poljščin, katerim so se zajedalci prilagodili. Brez gostitelja, kateremu so se prilagodili, izumro. Ukrep je dolgoročen, vendar pa škode ne odvrne.
Raziskovalci so v iskanju ustreznejšega in hitro učinkujočega orožja proti škodljivcem ubrali nove poti. Namesto sintetičnih strupov, ki nazadnje ogrozijo ljudi same, so začeli iskati pomoč v naravi, da bi se škodljivcev na najbolj naraven način znebili, pri tem pa ne ustvarili škodljivih sprememb v okolju.
Lois Rossi iz ameriškega urada za zaščito okolja pravi, da se je takšna usmeritev zdaj že povsem uveljavila. Strokovnjaki iščejo naravne snovi in načine, ki naj bi pomagali pri kontroli različnih škodljivcev od kobilic selivk do koloradarja. Z njimi naj bi zaščitili pridelek, hkrati pa ne ogrožali ravnovesja v naravi in okolja. Letos se bo prvikrat po 40 letih dogodilo, da bo v ZDA dobilo dovoljenje za proizvodnjo in uporabo več naravnih kot umetnih pesticidov. Ko seje po zadnji svetovni vojni začelo obdobje umetnih pesticidov, so se dotedanja prizadevanja po odkrivanju in uporabi naravnih poti varovanja pridelka za lep čas prekinila. Šele po izkušnjah o dolgoročni nevarnosti stalne uporabe sintetičnih pesticidov so tovrstne raziskave ponovno oživele.
Med naj novejšimi dosežki teh raziskovalnih naporov je tudi naravni pesticid, ki se je v prvih poskusih
suet u steuilkah
□
PORhBA FOSILNEGA GORIVA
1000
500
JAPONSKA
AUSTRflUJfi
DRZflOt V .RAZVOJU
UZHODNH
EVROPfi
ZAHODNA
EUROPft
ZDA IN KANADA
ENERGETSKA LAKOTA — Poraba fosilnih goriv (nafte, premoga in plina), ki jo grafikon kaže razdeljeno po skupinah držav, kaže, kako seje poraba povsod po svetu v nekaj desetletjih silovito povečala. Povečuje se še vedno v državah v razvoju in v vzhodni Evropi, medtem ko je v razvitih državah Zahoda in razvitega dela Azije v zadnjih letih začela rahlo upadati. Seveda je z vsem tem povezana tudi vse večja onesnaženost ozračja in tudi siromašenje neobnovljivih energetskih zalog, pri čemer razviti svet in vzhodna Evropa močno prednjačita. Posamezni stolpci označujejo porabo za dekadna leta 1950,1960, 1970,1980, zadnji stolpec pa velja za leto 1983, ko je upadanje porabe že občutno.
izkazal kot učinkovit pri varovanju pridelkov pred zajedalskimi nematodi. Naravni pesticid so pridobili iz oklepov rakovic, rakov, polžev in drugih lupinarjev, torej iz živalskih odpadkov, ki jih je mogoče brez vsake škode nabrati in dobiti dovolj. Hitinaste lupine s kislino razmehčajo, snovi pa nato dodajo zelenjavna polnila. Mešanica ni topna v vodi, zatorej ne ogroža podtalnice.
Naravni pesticid deluje na nema-tode posredno. Spodbuja različne mikroorganizme, ki so naravni prebivalci tal, da proizvajajo encime, ki so se izkazali kot uničujoči za nema-tode in njihova jajčeca.
»Tako doseženo spremenjeno obnašanje običajnih mikroorganizmov, ki so že v zemlji, je gotovo sprejemljivejši način nadzora nad škodljivci, kot je uporaba strupenih kemikalij ali uporaba genetsko spremenjenih mikroorganizmov,« pravi Robert Milch, ustanovitelj podjetja Igene, ki je odkrilo naravni pesticid.
Prodaja in proizvodnja clandosa-na, kot se snov imenuje, je v ZDA stekla prejšnji mesec. Zaenkrat pa je tako, daje uporaba pesticida ekonomsko upravičena le pri intenzivnem go-jenju nekaterih dražjih pridelkov, kot so vrtne jagode in podobno.
MiM
(Vir: Newsweek)
Smrt je često strup, ki ga izloča samoljubje.
E. MORIN Pesem je milost. Pesem je dar. Pesem je okamenela bolečina.
T. PAVČEK
Klic prednikov
Po desetletjih bivanja v mestih se vračajo nazaj
Vse večje tistih ameriških Indijancev, ki se vračajo po dolgih letih bivanja v velikih mestih v rezervate, na ozemlje svojih prednikov. Največ jih je v mesta prignal zvezni program Eisenhowerjeve vlade, ki naj bi s premeščanjem Indijancev v mesta zmanjšal stroške, ki so jih imeli z rezervati. Starodavni prebivalci ameriškega kontinenta naj bi se tako tudi enakopravneje vključili v ameriško družbo.
Poznavalci razmer v indijanskih rezervatih se temu pojavu čudijo, saj vedo, daje življenje v rezervatih daleč pod življenjskim povprečjem v mestih. Nezaposlenost je izredno visoka in dosega do 85 odstotkov, alkoholizem ima razsežnosti epidemije, stopnja samomorilnosti je trikrat večja, kot je ameriško povprečje, smrtnost dojenčkov pa štirikrat.
Večina izseljencev iz mesta so upokojenci. S pokojnino in dohodki od socialnega zavarovanja je zanje življenje v rezervatih nekajkrat cenejše kot v mestih. In kot pravijo sami, ne gre zgolj za razloge gmotne narave. V njih še vedno živ duh plemena in etnični ponos.
Po ocenah se bo v nekaterih predelih ZDA v rezervate vrnila kar polovica mestnih Indijancev.
Kolikšno je tveganje?
Izračunana nevarnost okužbe z aidsom — Kondom varuje
Aids je zasejal nemalo strahu med ljudi, hkrati pa zastavil veliko novih vprašanj. Od prvotnega obrobnega pojava, o katerem so nekaj natančnejšega vedeli le strokovnjaki, je tako rekoč čez noč postal medijska zvezda, o njem pa se je kar naenkrat vedelo cel kup tudi oporekajočih si resnic.
Ob ugotovljeni kužnosti in neozdravljivosti bolezni ter ugotovitvi, da aids ni več samo bolezen homoseksualcev in da se ne prenaša le pri homoseksualnih odnosih, je bilo med vsemi vprašanji najbolj vznemirljivo, kolikšna je nevarnost okužbe v stikih z obolelo osebo drugega spola. Normalni in vsakdanji neintimni odnosi so bili kaj kmalu izvzeti kot vir nevarnosti okužbe, ostalo pa je še vprašanje, kolikšna je nevarnost okužbe pri spolnih odnosih med moškim in žensko, če je eden od obeh nosilec virusa.
Glasilo Ameriškega medicinskega združenja je pred kratkim objavilo članek, v katerem strokovnjaki govore o teoretičnih možnostih okužbe, izračunanih seveda na podlagi dosedanjih ugotovitev. Pri heteroseksualnem spolnem odnosu je možnost okužbe 1 proti 500, če moški ni zaščiten s kondomom, in 1 proti milijardi, če ga uporablja.
Na prvi pogled ni videti tako hudo. Toda ne gre pozabiti, da je za vsakogar, ki ga doleti nesreča in stakne aids, to tudi njegovo skorajšnje slovo od življenja.
Trdnjava Spandau na obrobju zahodnega Berlina je ena najbolj privlačnih turističnih točk tega mesta. Obkrožajo jo parki, gozdički in rečica, v njeni okolici so zgrajena športna središča, kar vse privablja leto za letom na tisoče ljubiteljev rekreacije, piknikov in zgodovine. Trdnjava iz 16. stoletja je preživela vse osvajalce, le od zadnjih velikih osvajalcev Evrope je ostala še danes ogrožena. V nji so namreč zaloge hudega strupa, ki Berlinčanom že ves čas greni življenje in jim povzroča nemalo skrbi.
Od leta 1936 do 1945 je bil v trdnjavi Spandau (ne gre jo zamenjati za prav tako sloviti zapor Spandau, ki leži 3 kilometre stran in so ga lani do tal porušili, potem ko je v njem umrl vojni zločinec Rudolf Hess) nacistični štab za smrtonosne živčne bojne strpe in drugo kemično orožje. Ogromne količine teh' strupov, ki so jih nacisti proizvedli med vojno, niso nikoli uporabili. Večino zalog so kasneje tudi uničili. Toda ob silovitem prodoru sovjetskih čet proti Berlinu leta 1945 v spandavski trdnjavi strupov niso uničili, temveč sojih v paniki na hitrico zakopali.
Britanci, v katerih coni je bila spandavska trdnjava, so v nekaj letih odstranili zakopane zaloge strupov, a očitno ne vseh. Meritve namreč še kar naprej kažejo njihovo prisotnost v zraku, zemlji in v vodi trdnjavskega jarka.
Berlinčani so pred hudo odločitvijo: ali pustiti zakopano in neodkrito zalogo strupov v zemlji, da se počasi razkroji, ali pa zalogo izkopati. Oboje je enako nevarno. Ni mogoče vedeti, do kakšnih posledic še lahko pride pri nadaljnjem razkroju zalog, prav tako pa je dvigovanje in čiščenje nevaren
Krava za fiks
Tatvina živine narašča zaradi mamilarstva
Nekdaj, ko sta na ameriškem zahodu še vladala brezzakonje in revolver, je bila za tatove konj in govedi kazen jasna — zanka okrog vratu in pogled s prve veje v onostranstvo. Danes zakonodaja v tem poledu seveda ni tako kruta in konjskim tato-vom ne grozi obešanje, še vedno pa je stroga. Za ukradenega konja ali govedo je mogoče dobiti do 10 let zapora, če pa gre za krajo večjega števila živali, se zaporna kazen povzpne tudi na 20 let. Zakon je torej oster in tatvin živine naj bi ne bilo. Toda ni tako, konjski in živinski tatovi so spet na delu.
Samo v zvezni državi T eksas se je v zadnjih osmih letih kraja živine povečala za 320 odstotkov. To pomeni, da so tatovi lani v Teksasu ukradli 4500 glav živine.
»Vse, kar tatovi potrebujejo, je tovornjak s prikolico in vreča krme,« pravi J. P. Tuck, ki raziskuje tovrstni kriminal. Zapeljejo se na osamljen ranč in zvabijo živino na tovornjak, nato pa tovor odpeljejo na javne prodaje, kjer je mogoče hitro in dobro zaslužiti. V enem dnevu lahko konjski in živinski tat brez muke zasluži do 3000 dolarjev. Storilce pa je seveda težko zaslediti, saj ukradeno blago konča na mesarskih kavljih in v želodcih.
In kaj je v ozadnju tatvin? Mamila. Uživalci in prodajalci drog so ugotovili, da je s takšnimi tatvinami mogoče na lahek način priti do denarja za nakup mamil. Krave in konji torej skrbijo za vsakdanji kokain, heroin in drugo podobno vražjo robo.
in tvegan posel. Kljub vsemu so se odločili, da Spandau očistijo.
»Strupe moramo poiskati in uničiti. Pustiti jih na miru bi pomenilo, da vse območje ne bo nikoli povsem varno,« pravi Wolfgang Spyra, sodnomedicinski izvedenec, kateremu so zaupali vodenje očiščevanja.
Z delom bodo začeli prihodnji mesec. Izračunali so, da jih bo čiščenje stalo okrog 40 milijonov mark in da bo trajalo tri leta. Najtežje bo iskanje skritih pločevink, stekleničk in ampul s strupom. Domnevajo, da so v zemlji zakopane zaloge tabuna in sarina, živčnih strupov torej, ki ubijata že v mikroskopsko majhnih količinah, če jih človek vdihne ali pride z njimi v stik s kožo.
Nalogo so poverili posebni policijski skupini štiristo strokovnjakov, ki bodo morali biti hkrati arheologi, kemiki, vojaki in znanstveniki. Oblečeni bodo v posebne zaščitne obleke, v nevarnem območju pa se bodo smeli zadrževati največ pol ure zdržema.
V času iskanja in uničevanja strupov bo določeno območje trdnjave zaprto za vse.
MiM (Vir: Time)
Nobeden pod soncem ne obira človeka tako do golega kot provinca.
L. KOVAČIČ Občutek brezsmisla ni nič bolnega, celo svojevrstno zdravje je, če ste seveda pripravljeni z iskanjem smisla nehati.
D. SMOLE
Drag »halo«
Milijon dolarjev za tele-fonski priključek
Pri nas je treba premagati veliko težav, da krajani napeljejo telefon do malo bolj oddaljenega zaselka, saj se zatika celo pri napeljavi telefona v primestju večjih krajev. V tem pogledu se pač držimo repa telefonske razvitosti, kot bi nam bilo to v čast. V svetu je seveda drugače. Telefon je dobrina, ki jo skušajo zagotoviti vsakomur in jih pri tem ni strah težav, čeprav so včasih tehnično in finančno zares velike.
Lep primer prihaja iz Avstralije. Za državno telefonsko podjetje Telecom ni bilo spraševanja da ali ne, ko so odločali, ali ob postavljanju telefonskega omrežja v južni Avstraliji napeljati telefon tudi v mali zaselek William Creek, v katerem živi samo pet ljudi. Postavili so telefonsko govorilnico, čeprav jih je zadeva stala milijon dolarjev (!).
Seveda prijaznost Telecoma vsem ni všeč. V avstralskem parlamentu so se oglasili kritiki, češ da podjetje razsipava državni denar. Telecomovci pravijo, da je največ denarja šlo za postavitev sončnih agregatov, ki zagotavljajo delovanje vsega južnoavs-tralskega omrežja, sama napeljava v William Creek pa je dejansko stala le 3000 dolarjev.
Zdaj je iz vsega nastala telefonska zanimivost. Iz Evrope in Amerike pogosto iz radovednosti kličejo najbolj osamljeno telefonsko številko na svetu, telefonski aparat pa je v Wil-liam Creeku pogosto tako poln kovancev, da ni mogoče več klicati. Kraj je potal priljubljena izhodiščna točka za safarije na kamelah in skoraj dolžnost vsakega je, da se oglasi znancem in domačim s samega praga ustinje iz najbolj odmaknjene telefonske govorilnice na svetu.
fc
Rodil sem se kot šesti otrok staršem, ki so bili ob mojem rojstvu že nekoliko v letih; mati jih je imela 46, oče pa 60. Moji starejši sestri in brat so bili ob mojem rojstvu že poročeni, ostale sestre so se tudi kmalu pomožile in tako sem ostal sam pri starših.
Oče je hudo zbolel in ni mogel več iz postelje, mati pa kot slabotna ženska ni sama zmogla težkega dela. In kmetija je ostala slabo obdelana. S težavo smo se preživljali.
Ko sem dopolnil šest let, sem šel v šolo. Vsak torek smo imeli verouk. Kaplan, ki ga je poučeval, je bil zelo strog in mnogokrat je zapela palica, če se kateri od učencev ni naučil molitvice ali odgovorov na vprašanja iz katekizma.
V tretjem razredu nam je kaplan naročil, naj se naučimo molitvico Češčena bodi kraljica. Verouk sem še kar obvladal, a prav pri tej molitvi mi je vedno ušel iz spomina kak stavek. Kot nalašč sem bil vprašan pravjaz. Seveda mi ni šlo. Za kazen sem moral do naslednje ure verouka celo molitev petkrat napisati.
KAZEN
BET*#®
. -J! - ; | O- <
ičiSiSssais s š
Pri hiši ni bilo toliko papirja, za nov zvezek pa nisem imel denarja. Iskal sem, na kaj bi kazen napisal. Našel sem dve papirnati vrečki, v kateri smo hranili sol. Pri hiši ni bi-
lo denarja za večje nakupe in tako smo tudi sol kupovali po kilogramih, kvečjemu dva naenkrat Papir ni bil čist, a drugega nisem imel na vojo, zato sem nanj napisal zahtevano nalogo.
Ko sem naslednji teden izročil kaplanu na vrečke napisano nalogo, je jezno zavpil: »Ti bom že pokazal nositi v šolo take packarije! Nastavi roko!« In me je pretepel po prstih, mlatil je po mojih rokah, dokler se mu ni zlomila palica.
Poslal me je v klop. Dal pa mi je tudi 50 par, da bi si kupil zvezek, v katerega mi je zabičal za kazen desetkrat napisati molitev.
V trgovini nisem dobil nobenega zvezka za 50par. Kaj naj naredim? Težave sem zaupal materi, česar prej nikoli nisem storil Mati je potem nekje staknila še en dinar in mi kupila zvezek, da sem lahko napisal molitev.
Ni me toliko bolelo, ker sem bil tepen, veliko bolj me je bolelo v srcu, ker sem čutil, da so udarci padali po meni zaradi revščine.
S. KUKEU
POTA m siifc/
Krška UNZ se seli v novo hišo
Otvoritev novih prostorov krške UNZ bo 18. maja — Boljše razmere za delo
NEZNANEC ODNESEL 20 LITROV VINA — V času od 3. do 6. maja je neznani storilec vlomil v brunarico Antona Drganca na Kuzarjevem kalu in mu ukradel 20 litrov vina. Z vlomom in krajo vina je povzročil za 500.000 dinarjev škode. Za storilcem poizvedujejo.
IZGINIL JUGO — V noči s 5. in 6. maj je neznanec vlomil v osebni avto jugo 1,1 GX metalik modre barve, last Emila Riflja iz Lešnice. Avto je bil parkiran na dvorišču pred stanovanjsko hišo, za storilcem, ki se vozi z jugom NM 126-024, pa še poizvedujejo.
ODNESEL DNEVNI IZKUPIČEK IN CIGARETE — V noči s 5. na 6. maj je bilo vlomljeno v trgovino Kmetijskega kombinata na Bučki. V blagajni bifeja je neznani vlomilec našel 35.000 dinarjev, v blagajni trgovine pa 951.000 dinarjev. Vlomilec, ki je mimogrede vlomil še v skladišče trgovine, je z vlomom povzročil za okoli milijon dinarjev škode.
FORD JE POPOLNOMA ZG<3-REL — 6. maja ob 15.40 seje na Ulici Ilije Gregoriča v Krškem vnel avto ford cscort Polonce Umek. Lastnica avtomobila je najprej sama poskušala omejiti požar, vendar ji to ni uspelo, tako so ogenj pogasili šele gasilci poklicne gasilske enote iz Krškega. Avto je popolnoma zgorel in je bilo zato za 3 milijone dinarjev škode.
VLOM V PETROLOVO ČRPALKO — Neznani vlomilec je 7. maja med 2. in 6. uro ponoči vlomil v Petrolovo bencinsko črpalko v Drnovem. Ob vlomu ni iz črpalke odnesel nič, le na vratih je bilo za 50.000 dinarjev škode. Za vlomilcem še poizvedujejo.
Prijeli vlomilca
NOVO MESTO, ZAGREB — Novomeški kriminalisti so v sodelovanju s kolegi zagrebškega sekretariata za notranje zadeve odkrili 23-letnega vlomilca Z. R. iz Izole. Z. R. je osumljen 11 vlom-nih tatvin na območju Mokronoga, Mirne, Trebnjega, Mirne peči. Vlamljal je predvsem v stanovanjske hiše in počitniške hišice, odkoder je odnašal denar, zlatnino in tehnične predmete. Ob prijetju so mu zasegli nekatere ukradene predmete, večino pa je vlomilec že uspel prodati naprej. Kriminalisti domnevajo, da je kradel na širšem območju Slovenije in Hrvaške. Preiskovalni sodnik iz Zagreba je za vlomilca Z. R. odredil pripor.
KRŠKO Letos bo potekalo osem let, odkar je bila v Krškem ustanovljena uprava za notranje zadeve za Posavje. Vsa la leta so si v tej upravi na vso moč prizadevali, da bi prišli do primernih prostorov. Končno jim je to s skupno posavsko akcijo uspelo in letos bodo v Krškem odprli nove prostore, ki si jih bo posavska UNZ delila z občinskim 'štabom za teritorialno obrambo občine Krško.
Načelnik UNZ Krško Maks Unetič je povedal, da bo uradna otvoritev objekta, ki stoji na vhodu v staro mestno jedro, 18. maja. Ob tej priložnosti bo Krško obiskal tudi republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl. Slovesnost bodo združili s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim delavcem UNZ, v nove prostore pa se bodo delavci preselili 1 .julija, ko naj bi bil objekt dokončno dograjen in tudi opremljen.
»Povedati moram, da smo pri gradnji objekta zelo varčevali in bomo v nove prostore namestili večinoma staro opremo, ki smo jo imeli že doslej. V to nas vsekakor silijo neugodne gospodarske razmere, ki jih v naši službi še kako upoštevamo,« je dejal Maks Unetič. »Pohvaliti pa moram tudi projektante in izvajalce del, ki so v resnično rekordnem času napravili projekte in objekt sezidali. Z deli smo namreč pričeli šele lani oktobra, tako daje bilo za gradnjo na voljo le borih sedem mesecev, kar je v resnici malo. Zato gre pohvala IGMP
GASILCI PREPREČILI POPLAVO V STANOVANJU
NOVO MESTO — V stanovanjskih blokih na Cesti herojev v Novem mestu so imeli v stanovanju Alojza Zarabca dokaj pestro preteklo nedeljo. Po zaslugi Pionirjevih gradbincev, ki so v kanalizaciji pustili opaže, se je namreč zamašila kanalizacija in grozilo je, da se bo začela v Zarabčevo stanovanje zlivati vsa kanalizacija z vhoda 66. Seveda Zarabcu m preostalo drugega, kot daje zaprl ventil za vodo, kajti vsi klici na novomeško Komunalo so bili zaman. Ker pa stanovalci v nedeljo popoldne niso pristali na to, da bi ostali brez vode, so potem našli pomoč pri novomeških gasilcih, ki so spravili umazanijo naprej po kanalizaciji in tako rešili Zarabčeve pred umazanijo ter stanovalcem bloka omogočili, da so se kopali. Stanovalci sedaj hvalijo gasilce, ki so pokazali razumevanje za njihove težave, in grajajo komunal-ce, ker ob nedeljah nimajo nikogar v dežurni službi.
ZA MERCEDES IMELI, ZA NAFTO PA NE
KOČEVJE — Kočevski lovec Maks Konečnik je 27. aprila zalotil pri lovski koči v Trnovcu tri Kočevce, ki so iz tam parkiranega traktorja, pretakali nafto. Nameravali so si prisvojiti okoli 50 1 nafte. Presenečeni ljubitelji tuje nafte so se izgovarjali, da sojo nujno potrebovali za svoj avto Mercedes, s katerim so se napotili v Dolenjske Toplice. Miličniki so zoper vse tri podali prijavo javnemu tožilcu. Zdaj bodo pojasnjevali sodišču, kako to, da imajo denar za mercedes in tudi za toplice, nimajo pa ga za nafto.
L
Sava in njenemu tozdu Savaprojekt ter izvajalcem del tozdu Gradbena opera-tiva Krško novomeškega Pionirja. Seveda pa del ne bi mogli opraviti, če v vsem Posavju ne bi naleteli na pomoč vseh treh občin, ki so veliko prispevale, da smo uspešno premostili finančne ovire. Se posebej seje pri tem odrezala občina Krško, ki je prispevala levji delež manjkajočih sredstev, medtem ko je glavnino denarja seveda prispeval re-
publiški sekretariat za notranje zadeve.«
Maks Unetič je še dodal, da bodo v novih prostorih delavcem zagotovili boljše razmere za delo. Zlasti pa bodo zadovoljni, ko bo tu začel delovati oddelek prometne milice, ki bo imel na preobremenjenih posavskih cestah veliko dela, del nalog pa bo lahko prevzel tudi na posavskem delu Ceste bratstva in enotnosti.
J. S.
PRIKOLICO JE RAZCEFRALO — 6. maja popoldne je vozil 21-lctni Španec
Joan Cotofana iz Zagreba proti Ljubljani osebni avto s pripeto kampimo prikolico. Zaradi prevelike hitrosti gaje pri vasi Medvedjek zaneslo na sredino vozišča. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa Janez Hočevar, ki ni mogel uiti opletajočemu zadku Špančevega vozila. V silovitem trčenju seje prikolica dobesedno razletela po cesti; v nesreči je nastalo za 5,000.000 din škode. Na fotografiji: po trčenju so lahko naložili le še kup razbitin. (Foto: M. Luzar)
NOVI PROSTORI ZA UNZ KRŠKO — Nove delovne prostore UNZ Krško bodo odprli 18. maja, vanje pa se bodo delavci UNZ preselili v začetku julija. (Foto: J. S.)
Smrti se ne privadiš
Miličnik Janez Horvat že 15 let nadozoruje promet na »Dolenjki« — Najhuje je, ko so poškodovani otroci
Smrt motorista
Trčenje kolesa z mptor-jem in avtobusa — Šofer avtobusa osumljen vožnje pod vplivom alkohola
KRŠKO — V četrtek, 28. aprila, je ob 14.20 prišlo do hujše prometne nezgode na Cesti krških žrtev v Krškem. V nesreči je izgubil življenje 20-letni voznik kolesa z motorjem Branko Pečnik iz Čanja pri Blanci.
Branko Pečnik je vozil kolo z motorjem iz smeri Drnovega proti Sevnici in pri odcepu za stari del Krškega začel zavijati na levo. V zadnjem trenutku pa si je premislil in nameraval nadaljevati vožnjo naravnost. Tedaj je iz nasprotne smeri z avtobusom celjskega Izletnika pripeljal Franc Čučnik iz Podbočja in začel zaradi negotove Pečnikove vožnje močno zavirati. Ker je avtobus vozil z neprimerno hitrostjo, ga je začelo zanašati na sredo prometnega pasu in pri tem je avtobus trčil v kolo z motorjem. Voznik motorja s kolesom je bil pri tem huje poškodovan in je pri nudenju pomoči v krškem zdravstvenem domu poškodbam podlegel. Šofer avtobusa je osumljen, daje vozil pod vplivom alkohola, kar je pokazala tudi elektronska merilna naprava, voznik pa je bil napoten tudi na odvzem krvi. Alkoholiziranosti voznika z motorjem ni bilo mogoče ugotoviti takoj, zato bodo rezultati znani kasneje.	j	s
NOVO MESTO — Kako-gle-damo na delo miličnikov, je največkrat odvisno od situacije. Ko nam vlomijo v stanovanje ali nam ukradejo avto, naša prva pot pelje na postajo milice. Malo manj prijazno pa gledamo na miličnike, kadar nas zasačijo pri prometnem prekršku ali pri kakšnem podobnem nezakonitem dejanju. Pa vendar so miličniki predvsem zato, da nam pomagajo, nas usmerjajo v prometu, ki je vsak dan gostejši in terja vsak dan več življenj.
S to kruto resnico se domala vsak dan sooča tudi Janez Horvat iz Straže, ki je pred petnajstimi leti na novomeški postaji prometne milice začel kot miličnik, kasneje napredoval do vodje patrulje, sedaj pa
■Ha mm
Janez Horvat
opravlja naloge vodje sektorja. Biti prometni miličnik prav gotovo ni lahko delo, če pa delaš na dolenjski magistralni cesti, je to delo najmanj enkrat težje. Miličniki te ceste sicer med sabo ne imenujejo cesta smrti, zato pa vedno pogosteje opozarjajo na to, da je cesta že dolgo preslaba za tako velik promet.
»Dolenjko je že zdavnaj povzil čas in nekdaj moderna cesta je postala prava past, posebej za manj izkušene voznike, pa za utrujene zdomce in nedeljske šofetje. Največ nesreč povzročijo zdomci, ki hitijo domov in so sicer navajeni voziti po dobrih cestah. Ko vozijo po naši magistralki, jim zaradi tega večkrat popustijo živci, spustijo se v brezglavo prehitevanje, in že je nesreča tu. V zadnjem času opažamo tudi naraščanje tovornega prometa, kar
seveda povzroča še večjo zmedo na cesti in gnečo. K slabim prometnim razmeram prispevajo tudi vozniki avtobusov, predvsem tistih, ki vozijo delavce ob koncu tedna na domove, saj ne poznajo in ne priznajo nobene omejitve hitrosti. Miličniki se trudimo, da bi promet kolikor toliko dobro uravnavali, pa nam to marsikdaj ne uspe, ker so kazni za prekrške izjemno nizke. Tujci se nam naravnost smejejo, ko jim povemo za višino denarne kazni. Seveda je delo na tej cesti tudi nevarno, saj seje že zgodilo, da sem tako rekoč zadnji trenutek odrinil s ceste svojega tovariša, s katerim sva obravnavala prometno nezgodo,« pripoveduje Horvat.
Ševeda k slabim prometnim razmeram prispeva tudi cesta, kjer miličniki venomer opozaijajo cestno podjetje na vse napake in slabosti. Vendar bi bilo najbolje, da bi cesto povsem rekonstruirali, za kar pa ni denarja. In tako miličniki lahko največ naredijo, da so na tej cesti tako rekoč noč in dan, po potrebi pa izvajajo tudi poostren nadzor, kar pomeni, da jih je ob prometnih konicah na cesti še več kot običajno. Miličnikov pa je premalo in tako se ne zgodi tako redko, da ostajajo na cesti veliko dlje, kot traja delovni dan.
»Na vse to smo se vsi že navadili in pač delamo, kolikor moremo. Jaz, na primer, imam sektor od Mačkovca do Biča, delam pa tako rekoč na vsej trasi do Bregane. Kadar so razmere na cesti kolikor toliko normalne, še gre, zgodi pa se, da v enem samem turnusu obravnavamo po pet ali šest prometnih nesreč. Nanje smo se miličniki že nekako navadili, na smrt se pa ne moreš navaditi, še posebej ne, če so žrtve prometa otroci.«
Z Janezom Horvatom bi lahko govorili še o marsičem, ampak na ta dan ga nismo hoteli pretirano obremenjevati. Pretekli teden je njegova žena rodila hčerko in hitel je domov, da bi se čimprej oglasil pri njej. Časa za praznovanje 13. maja, dneva varnostnih organov, pa tako ne bo ostalo dosti. *
J. S.
ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI GA JE ZANESLO — Na magistralni cesti Radeče — Sevnica je sredi naselja Kompolje 3. maja popoldne prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročil Darko Kovačič iz Krškega. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ostrem desnem ovinku zaneslo na levo stran vozišča, ko je iz nasprotne smeri pripeljal Dragoja Trkulja iz Titovega Velenja. Ob trčenju vozil je Kovačiča zaneslo proti nasipu ob Savi in je vozilo na srečo obstalo na nabrežini. Skupna materialna šakoda znaša 2 milijona dinarjev, Darka Kovačiča, kije bil v nezgodi huje telesno poškodovan, pa so odpeljali v celjsko bolnišnico.
TRČILI KOLESI Z MOTORJEM — Na lokalni cesti Globoko — Dečno selo je prišlo 8. maja ob 20.30 do prometne nezgode, ki sta jo povzročila Roman Starc in Miro Fabjančič. Roman Starc seje z motorjem peljal v sme-
ri proti Krškemu, za njim pa je prav tako z motorjem vozil Miro Fabjančič iz Krškega. V naselju Mali vrh je pričel Fabjančič Starca prehitevati in ga je med prehitevanjem oplazil. Zaradi tega sta oba padla po vozišču, pri čemer je Fabjančič utrpel hujše telesne poškodbe in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Oba voznika koles z motorjem sta osumljena, da sta vozila pod vplivom alkohola.
PODRL MLEKARICO — Robert Vozlič iz Ljubljane je 7. maja ob 20. uri vozil kolo z motorjem v smeri iz Sevnice proti Gorenji vasi. Nasproti mu je prišla skupina žensk, ki so nesle mleko. To skupino je prehiteval traktorist. Vozlič pa hitrosti kljub temu ni zmanjšal in je zaradi tega zadel pešakinjo Rozalijo Smolič, da je padla po cestišču. Smo-ličeva je bila lažje poškodovana in soji zdravniško pomoč nudili v trebanjskem zdravstvenem domu.
Republiški sekretariat za pravosodje in upravo KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI
objavlja prosta dela in naloge:
1. PSIHOLOGA
2. SOCIALNEGA DELAVCA
3. VODJO KONSTRUKCIJE — GLAVNEGA KONSTRUKTERJA - INŠTRUKTORJA
4. GLAVNEGA TERMINERJA - INŠTRUKTORJA
5. TEHNIČNEGA REFERENTA KOMERCIALE
6. SKUPINOVODJE V KUHINJI — INŠTRUKTORJA
7. POOBLAŠČENO URADNO OSEBO
8. STRUGARJA
9. LIVARJA (več izvajalcev)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1.
— da imajo visoko izobrazbo psihološke smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Pri večjem številu kandidatov bodo imeli ob enakih ostalih pogojih prednost pri izbiri tisti kandidati, ki imajo opravljen tečaj iz psihoterapije in pridobljena dodatna znanja iz alkohologije.
Pod 2.
— da imajo višjo izobrazbo socialne smeri, program za usposabljanje ali izpolnjevanje in 3 leta delovnih izkušenj. Pri večjem številu kandidatov bodo imeli ob enakih ostalih pogojih prednost pri izbiri kandidati s pridobljenim dodatnim znanjem iz alkohologije.
Pod 3.
— da imajo visoko izobrazbo strojne smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje, znanje tujega jezika (nemški, angleški) in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 4.
— da imajo višjo izobrazbo proizvodno organizacijske ali ustrezne tehnične smeri, program za usposabljanje ali izpopolnjevanje in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 5.
— da imajo višjo izobrazbo strojne smeri, znanje tujega jezika, program za usposabljanje in izpopolnjevanje ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 6.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo gostinske smeri (kuhar), izpit iz higienskega minimuma in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 7.
— da imajo srednjo (štiriletno) izobrazbo penološke smeri ali druge ustrezne, ali srednjo (triletno) izobrazbo ustrezne smeri, s pogojem, da ob delu končajo srednjo penološko šolo, moški z odsluženim vojaškim rokom in da imajo eno leto ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 8.
— da imajo srednjo (triletno) izobrazbo — smer strugar in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Pod 9.
— da imajo osnovnošolsko izobrazbo ter program za usposabljanje in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
Za objavljena dela in naloge od 1 do 4 in 6 do 7 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev. Za objavljena dela in naloge pod 9 se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/15.
Od kandidatov pričakujemo ustrezne moralne lastnosti, zavzetost in družbeno aktivnost pri uveljavljanju socialističnega samoupravnega sistema, aktivno znanje slovenskega jezika, da niso obsojeni za kaznivo dejanje ali v kazenskem postopku. Kandidati bodo opravljali psihološki preizkus s testiranjem in razgovorom.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidatom za dela od 1 do 7 nudimo po dogovoru samsko ali družinsko stanovanje. Za ostale pa obstaja možnost rešitve stanovanjskega vprašanja po dogovoru. Prijave z življenjepisom in dokazili pošljite na naslov:
Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 MIRNA, v osmih dneh po objavi.
238/19
DO GORJANCI Vavta vas TOZD Avtobusni promet Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
PROMETNIK
o
Pogoji:
— srednja (V. stopnja) izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj s področja prometa,
— 3-mesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili naslovite na DO GORJANCI Vavta vas, p. Straža, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.	235/19
Svet OSNOVNE ŠOLE JOŽICE VENTURINI Vavta vas
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA (za štiri leta)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu in zakonom o osnovni šoli, izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole in imeti
— najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse s strokovnim izpitom,
— organizacijske in strokovne sposobnosti za opravljanje nalog ravnatelja šole.
Prijave z dokazili o strokovnosti, delovnih izkušnjah in kratek življenjepis naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ JOŽICE VENTURINI VAVTA VAS 1,68351 STRAŽA, z oznako »za razpisno komisijo.«	236/19
18
DOLENJSKI LIST
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
Smeli koraki na začetku sezone
Rekordi mladih atletov na prvih letošnjih preizkušnjah — Srčna nastopa Dragana in Škedlja na maratonu Treh src — Izvrstna Podkrižnikova
NOVO MESTO — Atleti se kot vsako leto tudi letošnjo sezono začeli z otvoritvenim mitingom v Novi Gorici. Za nov absolutni dolenjski rekord je takoj na začetku poskrbela Lavra Kastelic. V teku na 600 m je dosegla čas 1:37,77 in osvojila 2. mesto. Dolenjski pionirski rekord je na 80 m z ovirami izboljšala Jankovičeva. Njen čas je 13,31 s. Zelo uspešno so nastopile tudi metalke. Hribarjeva je zmagala v suvanju krogle in se uvrstila v republiško reprezentanco za partizansko olimpijado v Foči. V metu diska je pri starejših mladinkah zmagala Dergančeva z 32,70 m, Cučkova pa je dosegla dolenjski pionirski rekord z 29,80 m. Osebna rekorda v teku na 300 m sta dosegla Tomaž. Božič (36,85 s) in Sandi Božič (39,54 s). Izkazal pa seje tudi pionir Barčič s časom 39,80 s. Lapanje je bil z 205 cm drugi v skoku v višino.
V Radencih je na naj večji slovenski prireditvi v maratonskem in krajših cestnih tekih mladinec Robert Dragan zmagal v
Preizkus pred domačimi navijači
V nedeljo tradicionalna konjeniška prireditev na šentjernejskem hipodromu
ŠENTJERNEJ — Tukajšnji konjeniški klub pripravlja v nedeljo, 15. maja, ob 15. uri tradicionalno konjeniško prireditev. Na sporedu bo sedem dirk. Osrednja točka sporeda bo drugi tek krožne dirke Slovenije, v kateri bodo nastopili tudi domači konji. Največ seveda pričakujemo od Ikarja na vajetih Draga Lesa, kije letos že slavil zmago v Zagrebu in Ljutomeru. Med zanimivimi domačimi konji velja opozoriti še na Modro Boža Bratkoviča, Brillianta Milana Pavliča in Rebusa Rudija Govekarja.
PODVIG KRANJCA IN FINKA V ČSSR
JEVIČKO — Predvčerajšnjim se je iz češkoslovaškega Jevička vrnila skupina kolesarjev KD Krka, kije med 6. in 9. majem sodelovala na že tradicionalni,
12.	dirki miru mlajših mladincev. V konkurenci kar blizu 300 kolesaijev iz Evrope in Sovjetske zveze je jugoslovanska vrsta dosegla izreden uspeh. Igor Kranjec iz Krškega in Bogdan Fink iz Novega mesta sta dokazala, da ta čas nedvomno sodita med najobetavnejše mlade kolesaije. Prvi je namreč po štirih etapah odnesel naslov najboljšega gorskega kolesarja, ob tem pa zabeležil še drugo mesto v nedeljski 83 kilometrov dolgi etapi, drugi pa je bil prav tako na gorskem kronometru v ponedeljek. Njegov uspeh je imenitno dopolnil Bogdan Fink, ki je bil v sobotni drugi etapi drugi, v nedeljo pa tretji za Igorjem Kranjcem. Sicer pa o tem imenitnem uspehu dolenjskih kolesaijev več prihodnjič.
teku na 10 kilometrov. Dosegel je izvrsten čas 30:25 in za okrog 50 m premagal naslednjega tekmeca. Njegov trener Ivan Škedelj-Močivnik je nastopil v malem maratonu na 21 km, kije veljal za slovensko prvenstvo na tej razdalji. Izboljšal je osebni rekord in s časom 1:11,13 osvojil
13.	mesto.
Na kvalifikacijah za državno mladinsko moštveno prvenstvo so atleti Iskre nastopili z močno pomlajeno ekipo. Najbolj se je izkazala z dvema dolenjskima rekordoma Podkrižnikova. V skoku v daljino je izenačila pionirski dolenjski rekord Grete Hren 535 cm, v teku na 100 m pa je za desetinko izboljšala starega in dosegla čas 12,5 s. Osebni rekord je močno popravil tudi mlajši mladinec S. Božič, ki je 100 m pretekel v času 11,6 s, tri desetinke počasneje od brata Tomaža. Tomaž je dosegel osebni rekord v teku na 400 m s časom 52,1 s.
Za več kot pol minute je dolenjski rekord popravil tudi Aljoša Počič. V prvem
nastopu v teku na 3000 m z zaprekami je na cilj pritekel v času 10:14. V skoku v višino je Vučkovič premagal 195 cm, Zu-
• Na otvoritvenem mitingu v Ljubljani je Čučkova v metu kopja dosegla pionirski dolenjski rekord s 37,64 m, v daljino pa je odlično skočila Podkrižnikova — 516 cm. Na krosu Dnevnika, ki je letos postal uradno republiško šolsko prvenstvo, sta se odrezali Lavra Kastelic in Mateja Udovč z drugim in tretjim mestom v teku srednješolk drugega letnika.
pin pa 190 cm. Dragan je bil 2. v teku na 3 km s časom 9:09,7, Retelj pa na 1500 m s časom 4:21.	J.	P.
i, U i f i I i
SEVNIŠKI PIONIRJI NA SP V ROKOMETU
SEVNICA — Rokometaši (letnik 1973) sevniškega ŠŠD so med najboljšimi v Sloveniji. Lani so v naši republiki zasedli 4. mesto, letos pa so po samih zmagah na turnirjih na Senovem in v Hrastniku spet prispeli do polfinala. Rokometna zveza Slovenije je odlične igre Sevničanov nagradila s tem, da jim je zaupala organizacijo polfinalnega turnirja, ki bo v četrtek, 12. maja, v Sevnici. Domačini se bodo pomerili z ekipami Maribora, Murske Sobote in Šoštanja. Trener Sevničanov Franc Špan in vodstvo ŠSD vabi ljubitelje rokometa, naj v čim večjem številu pridejo spodbujat rokometaše, z vstopnino 1.000 din pa obetavni ekipi še pripomorejo k zbiranju denarja za odhod na neuradno svetovno prvenstvo za pionirje v italijanskem Teranu.
ODOJEK IN POKAL
LESKOVEC — Na igrišču osnovne šole Leskovec bo 15. maja ob 8. uri nogometni turnir, ki ga pripravlja komisija za šport v Mercatorju Agrokombinatu. Organizatorji bodo nagradili najboljše ekipe z odojkom ;n pokalom. g p
HITROPOTEZNI ŠAH
RIBNICA — Šahovski klub Ribnica organizira v nedeljo, 15. maja, v Domu JLA v Ribnici odprto prvenstvo Dolenjske v hitropoteznem šahu za leto 1988. Prijave zbirajo na dan tekmovanja med 8. in 9. uro; žrebanje bo ob 9. uri. Prijavnina znaša 5.000 za posameznega tekmovalca, s tem da organizator zagotovi vsem udeležencem kosilo.
ZMAGALI V KRESNICAH
KRESNICE — V soboto, 7. maja, sta se pomerili v Kresnicah v 7. kolu MNL. Ljubljana nogometni ekipi Bele krajine in domačega Apnarja. NK Bela krajina je zmagal z rezultatom 1 :0. Gol za gosteje dosegel Alojz Kralj.	j	j
Ikarju zasledovalci niso bili kos
Šentjernejska zmaga na uvodni kasaški dirki v Ljutomeru — Rebus četrti
LJUTOMER — Na prenovljenem hipodromu v Ljutomeru je bila uvodna kasaška dirka letošnje sezone, na
• Šentjemejski kasači so se izkazali tudi na zadnji blejski tekmi. V I. dirki, temelj 1:36, za 3—5-letne kasače je dosegel Panto pod vajetmi Krizmaniča 2. mesto, Permint pod vodstvom Antončiča pa sije z rezultatom 1;39,9 priboril 4. mesto v VI. dirki, temelj 1,40, na 1.600-metrski progi.
kateri je sodelovalo v šestih točkah 52 konj iz Slovenije in Hrvaške. Barve Konjeniškega kluba Šentjernej sta v Ljutomeru zastopala Ikar pod vajetmi Draga Lesa in Rebus, ki ga je vodil Rudi Govek. Odmeven in uspešen je bil zlasti nastop Ikarja, kije z rezultatom 1.25.9 zmagal v drugi točki programa. Rebus si je v krožni dirki Slovenije, in to kljub velikemu dodatku, pritekel 4. mesto. Poznavalci konjeniškega športa si po bleščeči ljutomerski predstavi veliko obetajo od Ikar-jevega nastopa v Šentjerneju 15. maja.
0 zmagi odločila sedemmetrovka
Iskra nadigrala vodilno ekipo Kranja — Itas uspešen na domačem terenu — Jadran za Sevničane pretrd oreh — Rudar izbral napačno formulo
Tako kot igralke Iskre so bile uspešne v sobotnem nastopu v slovenski rokometni ligi tudi rokometašice iz Kočevja, le da so šentjemejčanke s sicer tesno zmago ugnale prvouvrščeno ekipo Kranja, medtem ko so igralke Itasa visoko nadigrale zadnjo na lestvici ERO Šmartno. V republiški moški rokometni ligi seje Inlesovcmu tekmecu STT Rudarju ponesrečila taktika trdega pokrivanja nasprotnika, kar je Ribničanom zagotovilo zmago.
Po poročilih s športnih terenov so v Šentjerneju domače rokometašice v soboto prikazale eno najboljših iger. Vodile so ves čas srečanja, a so gostje le dve minuti pred koncem znižale rezultat na vsega gol razlike. Vseeno so gostiteljice vzdržale pri vodstvu do konca tekme, precej po zaslugi vratarke Jakšetove, kije ubranila sedemmetrovko. Drugače je bilo tokrat v Novem mestu, kjer so domačim rokometašicam sicer napovedovalTzmago, vendar so borbene gostje izkoristile zmedeno igro Novomeščank in odnesle točki. Zato pa so
Prva postaja Novo mesto
130 kolesarjev iz 11 držav na mednarodni dirki Alpe-Jadran — V Novem mestu j>rvi Italijan Mantovani pred Rajkom Cubričem
NOVO MESTO — Cilj prve etape 22. mednarodne dirke Alpe-Jadran je bil minuli petek popoldne novomeški Glavni trg, kjer so člani kolesarskega kluba Krka s pomočjo podpornikov dolenjskega kolesarskega sklada pripravili karavani kolesarjev lep sprejem. Čeprav so si številni gledalci želeli zmago jugoslovanskega kolesarja (v odsotnosti Papeža in Smoleta na barve Krke ni bilo veliko računati) je cilj pred rotovžem prvi prevozil Italijan Mario Mantovani, Rajko Čubrič pa je ostal junak prve dirke, saj je bil na čelu karavane vse od klanca v Brezjah nad Črmošnjicami.
Dirka je potekala po 134 kilometrov dolgi progi od Ljubljane prek Grosupljega, Ivančne Gorice, čez Muljavo in naprej po dolini Krke v Belo krajino in Gorjance v Novo mesto. »Italijan je napadel šele v cilju, prej pa se ni hotel menjavati v vodstvu. Etapo sem dobil jaz, zmago pa mi je nesramno odvzel«, je na cilju povedal Čubrič, kije zmagal tudi na letečem cilju v Metliki in gorskem cilju na Gorjancih in si tako vseeno prislužil rumeno majico. Naši najboljši so se pustili presenetiti. Med 130 kolesarji iz 11 držav so v prvi skupini z 20-sekundnim zaostankom za zmagovalcem v cilj privozili tudi naši kolesarji člani
Krke: Božič, Bojane, Robič, in Malenšek. Naslednji dan so kolesarji vozili etapo Novo mesto—Celje, kjer sta zmagala Marko Polanec in Borut Ječnik iz kranjske Save. Oba sta bila potem prva na cilju tudi tretje etape od Celja do Borovelj. Peto etapo na koncu Ziljske doline v Avstriji je dobil Vasilij Davidenko iz Tbilisija. Pred odhodom karavane v Italijo je Jugoslavija ekipno ostala v vodstvu, Krka pa je bila na odličnem petem mestu.
J. PAVLIN
JUTRI TENIŠKI TURNIR POSAMEZNIKOV
NOVO MESTO — Konec preteklega tedna je bil na novomeških teniških igriščih v Portovaldu otvoritveni teniški turnir v dvojicah, na katerem seje pomerilo 15 parov. Rezultati — polfinale: Turk in Jožef sta premagala Splichala in Plan-tana brez boja; Stokanovič — Zagorc: U. Sadek — G. Lubej 3:6,6:1,6:4. Finale: Stokanovič — Zagorc: Turk Jožef 3:6,6 : 2, 6 : 4, torej finalna zmaga dvojice Stokanovič — Zagorc. Turnir posameznikov bo jutri, prijave zanj pa sprejemajo danes do 18. ure, ko bo tudi žrebanje.
upravičile vlogo favoritinj v tekmi na domačem terenu Itasove rokometašice, ki so s hitrimi protinapadi višale vodstvo iz minute v minuto. Zlasti se je izkazala vratarka Filipovičeva.
Na strminah Brezij
Motokrosistične dirke za republiško prvenstvo
BREZJE — AMD Bela krajina je minulo nedeljo, 8. maja, pripravilo že tradicionalno majsko dirko v motokrosu na strminah v Brezju pri Črmošnjicah. Tokrat so se udeleženci pomerili v tekmah za republiško prvenstvo v razredih do 125 ccm in 250 ccm na nekoliko spremenjeni progi.
Dirke v obeh razredih so bile zanimive za številne gledalce, potekale pa so v znamenju spopadov med Rusom in Hamler-jem v razredu do 125 ccm in v napetih bojih med Avbljem, Srdarjem in Krištofom v močnejšem razredu. Na koncu sta slavila vsak v svojem razredu A. Rus in S. Avbelj.
V razredu do 125 ccm so se tekmovalci uvrstili takole: 1. A. Rus (Slovenijaavto), 2. Hamler (Lenart), 3. Hribar (Tržič), 4. Vrenjak (Lukovica), 5. Kovačič (Nova Gorica), ekipno zmago pa je odneslo AMD Lenart pred Slovenijaavtom in FAM Lukovico.
V razredu 250 ccm je bil končni vrstni red pri posameznikih: 1. S. Avbelj (Brežice), 2. Srdar (FAM Lukovica), 3. Krištof (Brežice), 4. Tonjko (Tržič) in 5. Šinkovec (Slovenijaavto). Ekipno je zmagalo AMD Brežice pred Slovenijaavtom in FAM Lukavico.
V moški ligi je bil poraz ekipe Sevnice proti gostujočemu Jadranu pravzaprav pričakovan, saj je Jadran z vsega dvema točkama zaostanka za vodilnim na lestvici nedvomno ena boljših ekip v prvenstvu. Gostje so Sevničanom že v začetku tekme ušli za tri zadetke in razliko držali do polčasa in kljub vmesnemu izenačenju niso dovolili presenečenja. Črnomaljci so morali na srečanju v Litiji sicer priznati poraz proti Usnjarju, vendar nobeno od moštev ni prikazalo kakovostne igre. Tega ne bi mogli trditi za tekmo v Ribnici, kjer sta Inles in Rudar zlasti veliko pričakovala od napadov. Domača ekipa je vodila vso tekmo; nasprotnik je ni uspel spraviti na kolena niti z dobro premišljeno taktiko pokrivanja Mateta in Mikulina.
ZMAGA V GOSTEH IN PORAZ DOMA
KRANJ, KOČEVJE — Novomeška namiznoteniška vrsta je v 8. kolu 1. A republiške lige v namiznem tenisu na gostovanju v Kranju z rezultatom 7 ; 2 premagala domačega Merkurja, potem ko je srečanje s kranjskimi igralci v Novem mestu izgubila. Na Tekmi z Merkurjem je Hribar zmagat v vseh treh srečanjih, po dvakrat pa sta bila uspešna Vitezič in Kočevar. Novomeški igralci namiznega tenisa, ki so brez poraza v drugem delu prvenstva trenutno na 4. mestu, se bodo v naslednjem kolu 21. maja doma pomerili z vodilnima ekipama Kočevja in Polikem-Olimpije. Z obema zmagama bi se No-vomeščani povzpeli na vrh prvenstvene lestvice. Ekipa Kočevja je v 8. kolu doma nepričakovano izgubila proti Gornji Radgoni s 5 : 4, medtem ko je proti Braniku zmagala z 9 :0. Porazu Kočevja je botroval domači igralec Špelič, kije nepričakovano izgubil vse tekme. Trenutno imajo v ligi Gor. Radgona, Hrastnik in Kočevje enako število točk.
'TALIJAN PRVI NA GLAVNEM TRGU — Cilj prve etape mednarodne kolesarje dirke Alpe-Jadran je bil na novomeškem Glavnem trgu, kantor sta se z ramo oh rami prva pripeljala Italijan Mantovani in naš kolesar Čubrič. (Foto: J. Pavlin)
rokomet
SRL, moški, 19, KOLO: 1NLE-S—STT RUDAR 28:25 (16:13)
Inles: Lapajne, Džokič, Pogorelec, Mikulin5,Mihelič l.Goleš 1, Jurič6, Lesar 2, Tomšič 5, Mate 4, Fajdiga 4, Parezanovič
IUV USNJAR — Črnomelj 33:23 (17:10)
Črnomelj: Plut, Boh'e 1, M. Papež 3, Kavšek, Hudelja 1, Novak 2, Orlič 1, Grabrijan 5, Kmetič, Adlešič 3, J. Papež 5, Pezdirc 2 SEVNICA-JADRAN 21:25 (10:13)
Sevnica: Kovačič, J. Kneževič 7, Senica 2, Šunta 1, Kostavc 7, Simončič 1,T. Kneževič, Vidmar 3, Godec, Golob, Suban, Mlakar LESTVICA: 1. Slovenj Gradec
29,... 6. Inles 23,10. Črnomelj 18,11. Sevnica 7. Pari prihodnjega kola: IUV Usnjar—Inles, Črnomelj—Sevnica itd.
SRL, ženske, 19. KOLO: NOVO MESTO-BRANIK 20:25 (11:10) Novo mesto: Hočevar, Tomas, Repinc, Iličin 8, Žagar, Knafeljc, Kramar 4, Rebolj, Simončič 4, Opruc 1, Pate 3, Butala ISKRA—KRANJ 19:18(11:17) Iskra: Jakše, Gorenc 2, Dolar 2, Kegljevič, Radovan, Turk 3, Selan 5, Rangusl, Vide 6, Lužar, Bolte, Kos ITAS—ERA ŠMARTNO 27:17 (11:5)
Itas: Filipovič, Dragičevič 1, Klarič 2, Guštin, Vuk 5, Jurkovič, S. Jerič 9, M. Jerič 2, Bejtovič 4, Saftič 3 LESTVICA: 1. Kranj 38,... 3. Iskra 31,5. Novo mesto 24,9. Itas Kočevje 11 itd.
Pari prihodnjega kola: Iskra—Itas, Cerkno Novo mesto itd.
CA
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE
JAVNO PRODAJO NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV:
kos
izklicna
cena
1.	traktorji IMT 558	5	600.000 -
			2,000.000
2.	traktorska kabina za IMT 558	1	500.000
3.	naletne deske za traktor IMT 558		50.000
4.	traktor goseničar (buldožer)		29,000.000
	TG 140/1	1	
5.	traktor goseničar (buldožer) TG 90/C	1	9,500.000
6.	kason (31) s hidravliko za traktorsko prikolico	1	600.000
7.	osebni avto R-4 1980 vozen	1	1,000.000
8.	osebni avto R-4 letnik 1981 karamboliran	1	700.000
9.	kombi IMV 1600 letnik 1980 vozen	1	900.000
10.	kombi Z-850 letnik 1981 vozen	1	800.000
11.	osebni avto Z-750 letnik 1981 vozen	1	1,000.000
12.	dvoosna kamionska polprikolica nosilnost 121 letnik 1974 vozna	1	1,500.000
13.	pomivalni stroj Calged — v okvari	1	150.000
14.	elektromotorji trofazni 5,5 KW		
	do 7,5 KW	8	80.000 —
			200.000
15.	motor za kamion TAM 170/T-14		
	170 KS v razstavljenem stanju	1	1,000.000
Javna prodaja navedenih osnovnih sredstev bo 26.5.1988 ob
9. uri na obtesovalnici GG Novo mesto, TOZD GOZDARSTVO
Straža.
Oqled in informacija osnovnih sredstev je možen 2 uri pred
prodajo.
Pred licitacijo so kupci dolžni položiti 10% varščino.
— Pod zap. št. 6,12,13,14,15 plačajo kupci na izklicno ceno prometni davek.
— Pod zap. št. 7,8,9,10 in 11 plačajo kupci prometni davek v občini stalnega bivališča.
— Vsa navedena osnovna sredstva so podana po sistemu videno — kupljeno. Poznejših reklamacij ne upoštevamo.
241/19
DELQVNA ORGANIZACIJA PREVOZ BREŽICE
komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge
PROMETNIKA ZA DOMAČO IN MEDNARODNO ŠPEDICIJO
Pogoji:
— srednja izobrazba prometne ali komercialne smeri
— znanje nemškega jezika
— obvladanje strojepisja
— šoferski izpit B kategorije
— dve leti delovnih izkušenj
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Delo poteka v dveh izmenah.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: DO PREVOZ Brežice, Milavčeva 42.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku objave.
234/19
Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje
RAZPIS o podelitvi priznanja občine Trebnje
Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih.
Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter drufctvom.
Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje, bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 6. 6.1988.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE 237/19
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO, n.sol.o.
objavlja prosta dela in naloge
VODJE SLUŽBE NABAVE PRIKOLIŠKEGA PROGRAMA ' v TOZD Commerce Novo mesto
Pogoji:
končana visoka šola, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje enega tujega jezika — zaželen nemški jezik, zunanjetrgovinska registracija in organizacijske sposobnosti. Kandidate, ki si želijo dinamično, zanimivo in kreativno delo, vabimo, da oddajo pisne vloge z ustreznimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: DO IMV Novo mesto, DSSD — KPS, Zagrebška 20, Novo mesto.
242/19
St. 19 (2021) 12. maja 1988
DOLENJSKI UST
19
Celodnevna osnovna šola Adamič Bohorič, Brestanica
razpisuje prosta dela in naloge
HIŠNIKA - KURJAČA CENTRALNIH KURJAV
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— izučen ali priučen mizar, elektrikar, ključavničar ali druga ustrezna smer IV. stopnje strokovne izobrazbe
— izpit za kurjača centralnih kurjav
— vozniški izpit B kategorije
— izpit iz varstva pri delu
— izpit za opravljanje plinske postaje
Pričetek dela 1. 6.1988 ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o razpisnih pogojih 8 dni po objavi, o rešitvi vloge pa bodo obveščeni v 10 dneh po preteku roka za prijavo.
221/19
Onovoles
lesni kombinat n.sola novo mesto-straža
Delavski svet
TOZD Tovarna stilnega pohištva
razpisuje prosta dela in naloge:
— DIREKTOR TOZD
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— imeti mora visokošolsko izobrazbo lesne smeri, nad 5 let delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti
— da je bil pri dosedanjem delu uspešen in ima vodstvene sposobnosti
— da izpolnjuje pogoje določene v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike in pogojev 484. člena ZZD.
Kandidatati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev
v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, n. sol. o.,
Novo mesto — Straža KSS, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po
končanem zbiranju vlog.
220/19
ovo^nesto, po:
DO KOMUNALA Novo mesto, p.o.
Cesta komandanta Staneta 2
razpisuje po sklepu delavskega sveta
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodje finančno-računovodskega sektorja (reelekcija)
in objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
2. zahtevno avtoelektrikarstvo
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
— obvladan program za VII. oz. VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri
— nad 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih oz. vodstvenih delih in nalogah
pod 2:
— obvladan program za IV. stopnjo strokovne izobrazbe — smer avtoelektrikar
— nad 6 mesecev delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: DO Komunala Novo mesto, p.o., Cesta komandanta Staneta 2, p.p., z oznako na ovojnici »Za razpisno komisijo«. Kandidati za objavljena dela in naloge naj vloge pošljejo splošno kadrovskemu sektorju DO. Za razpisana dela in naloge sklenemo delovno razmerje za 4 leta, za objavljena dela in naloge pa za nedoločen čas. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
233/19
m
KRKA ovarna zdravil, Novo mesto KOMISIJA ZA CENITEV IN ODPRODAJO
razpisuje
javno licitacijo
— za odprodajo rabljene opreme iz garderob športnega bazena v Dolenjskih Toplicah (klopi, garderobne omare, kabine in drugo)
— cisterne poliester (12 m3) v Ivančni gorici
Licitacija bo v ponedeljek, 16.5., ob 14.30 v Zdravilišču Dolenjske Toplice.
228/19
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
razpisuje po sklepu delavskega sveta
JAVNO LICITACIJO
počitniške prikolice IMV ADRIA 450 Q, letnik 1971, s predšotorom izklicna cena 900.000,— din.
Javna licitacija bo v naselju Počitniške skupnosti Krško Materada pri Poreču, kjer je prikolica stacionirana, 13. maja 1988 ob 11. uri. Ogled je mogoč eno uro pred pričetkom licitacije.
Zainteresirani udeleženci licitacije morajo položiti pred začetkom licitacije kavcijo v višini 10% izklicne cene. Kavcija hkrati pomeni skesnino, če kupec ne plača izlicitirane cene takoj po licitaciji licitacijski komisiji.
Nakup poteka po načelu »videno—kupljeno«. Jamstva ni. Prometni davek ni vračunan v ceno in ga plača kupec. Kupec mora kupljeno blago odpeljati takoj po licitaciji.
POHORJE
MIRNA
RAZPISUJE
javno prodajo osnovnih sredstev
1. Univerzalna stružnica TES 2
2. Bobnasta rev. stružnica BRT 36 P
3. Strojna pila
4. Stroj za krivljenje pločevine
5. Revolverska stružnica RTS 40
6. Intervencijsko vozilo — kombi IMV
7. Specialno sanitetno vozilo kombi — IMV
8. Osebni avto DAK Cimos
9. Tovorno vozilo RABA 15,5 T
10. Diesel viličar INDOS V 25 DSX
11. Risalna deska Ao
12. Risalna deska Ao
13. Samonakladalna prikolica SIP 25 m3
14. Samonakladalna prikolica MENGELE 25 m3
15. Samonakladalna prikolica SIP 25 m3
16. Dvoosna prikolica ZMAJ
17. Dvoosna prikolica TPK 3
18. Traktorski nakladalec LEON 4500
19. Traktor »TORPEDO« TD 7506 S s čelnim nakladalcem
20. Trosilec hlevskega gnoja KRPAN 30
21. Trosilec za mineralna gnojila VICON
22. Kosilnica BCS
23. Rotacijska kosilnica RK 165
24. Dvoredni silokombajn LIFAM — INEX
25. Kultivator FERGUSON
26. Freza IMT
27. Tovorno vozilo TAM 4500 4,5 t-nevozen
28. Tovorno vozilo TAM 5500 41 z nakladalno napravo HIAB in enoosno prikolico
29. Prevozna betonarna SB-15
— Betonski mešalec PM 250
— Skreper
— Deponija za pesek
30. Silos za cement 301
31. Silos za cement 301
32. Posoda za dovoz betona
33. Transportni trak STB 500
34. Transportni trak STB 500
35. Elektromotor P = 2,2 KW
36. Elektromotor P = 18 KW
37. Kalupi za izdelavo kvadrov -NBP-20 SVS1735
— NBP —25 SVS 1735
— NBP — 30 SVS 1735
38. Kalup NBP 25 SVS 1735
39. Kalup NBP 30 SVS 1735
40. Klešče za nakladanje zidakov
41. Klešče za nakladanje zidakov
42. Viličar diesel TURBOMATIC TV-32
43. Samonakladalna vibrostiskalnica SVS 1735
OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV
KRŠKO — Društvo upokojencev Krško vabi člane in članice ter tudi nečlane in predstavnike družbenopolitičnih organizacij na občni zbor, ki bo v soboto, 14. 5.1988, ob 9.30 dopoldne v delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem.
ULILI PLOŠČO ZA GASILSKI DOM
TREBNJE — Prejšnji teden so marljivi graditelji novega gasilskega doma v Trebnjem že ulili veliko betonsko ploščo in s tem naznanili, da nadvse resno načrtujejo, da bo v letu 1989 dom pod streho in v glavnem končan. Trebanjski gasilci so hvaležni vsem, ki so že doslej pokazali obilo razumevanja pri izgradnji, kolektivom, obrtnikom in tudi občinskemu vodstvu. Upajo pa, da bodo deležni pomoči, ki bo še kako dobrodošla tudi v naslednjih fazah gradnje doma.
NAJBOLJŠA KOČEVSKA POŠTA
KOČEVJE — Zlato plaketo je prejela kočevska pošta kot najboljša poštna enota na območju Podjetja za PTT promet Ljubljana (podjetje ima 9 tozdov, kočevski tozd pa 23 enot). Plaketa je bila podeljena na slavnostni seji delavskega sveta Podjetja za PTT promet Ljubljana 5. maja v Ljubljani. V obrazložitvi je zapisano, da si je kočevska enota zaslužila zlato plaketo za strokovno in kakovostno opravljanje PTT storitev, s čimer je bistveno prispevala k ugledu in položaju delovne organizacije in PTT dejavnosti. Plaketo je prevzela upravnica enote Francka Dejak.
1974 1960 1984 1984 1984 1982
1980
1981 1979 1971
1982 1954 1963 1979
1981
1975 1975 1975 1986 1984 1986' 1975 1958
1975
1981
1981
1972 1981
1973 1973
1983
1986
1985
1980 1985
1981 1983
Licitacija bo v torek, 17.5.1988, ob 8. uri v upravni zgradbi doma. Ogled razpisanega je možen eno uro pred pričetkom licitacije.
Polog za varščino je 10-odstoten.
239/19
SEDAJ je pravi čas za naročila zložljivih podstrešnih stopnic. Izdelujemo po meri. Imajo dvojni pokrov: zgoraj železni, spodaj leseni. INFORMACIJE: (064) 26-150
ZAHVALA
Prezgodaj me je zapustila moja draga mama
STANISLAVA
MAJERLE
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, družini Jakša, pevskemu zboru, Društvu upokojencev, krajevni skupnosti, Združenju obrtnikov in Zvezi borcev ter vsem ostalim, ki so bili ob njenem zadnjem slovesu.
Žalujoči: sin Jurij in ostalo sorodstvo
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 83. letuje prenehalo biti srce naše drage mame, stare mame, sestre in tete
ANGELCE ROZMAN
iz Selške gore 14
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih vsestransko pomagali, nam izrekli sožalje, darovali toliko cvetja in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevkam in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: hčerka Marija, sin Franci z družinama, sestra Anika ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
10. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nona
TONČKA
LEGAN
iz Žužemberka 111
Hvala vsem, ki ste nam bili v pomoč, jo imeli radi in vam je ostala v lepem spominu.
Hčerka Iva Kovačič v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče in stari oče
ALOJZ
KOVAČIČ
iz Leskovca 11, Brusnice
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam karkoli pomagali, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma za opravljeni obred, pevcem, delovnim kolektivom IMV — TA, Kremenu, Krki-Marketing, Komunali in Bolnici-laboratorij. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi,
čeprav te več med nami nL	.
y	ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
ANTON GOLOBIČ
s Krvavčjega vrha 6, Semič
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami v najtežjih trenutkih sočustvovali, nam izrekli sožalje, nam pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Blažu Mlačku za dolgoletno lajšanje bolečin, kaplanu iz Semiča za lepo opravljen cerkveni obred, vsem govornikom za ganljive besede pred domačo hišo in odprtem grobu. Najlepša hvala GD Krvavčji vrh in GD Črešnjevec za častno stražo in organizacijopogreba, nosilcem praporov, Obrtni zadrugi iz Črnomlja, sodelavcem iz Cerovca in mestni godbi iz Metlike. Se enkrat hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Tone z družino, hčerka Lojzka z družino ter sin Tone iz Kanade z družino
20
DOLENJSKI UST
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
s Ni hujših bolečin g '* kol v nesreči — srečnih dni spomin. ZAHVALA ■HhVFL ' V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila f * naša dobra mama, sestra, stara mama, BSli KLEVIŠAR iz Kanižarice 8 pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in krajanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Vsem sosedom, ki ste kakorkoli pomagali v najtežjem trenutku — ISKRENA ZAHVALA. Prav tako tudi g. duhovniku in pevcem pri pogrebnem obredu. Žalujoči: vsi njeni Črnomelj — Novo mesto — Portorož, 2. 5. 1988	JHHk V SPOMIN IHp Minilo je 20 dni od boleče izgube dragega W moža, ata, starega ata, brata in strica . * S VINKA I ‘f f MILEKA iz Semiča, ki nas je za vselej zapustil, toda v našem spominu bo ostal vedno z nami. Žalujoči: žena Pavla, sinovi Drago, Boris in Bogdan z družinami, brata Polde in Franci, sestri Štefka in Dragica, nečaki in nečakinje	K | ZAHVALA V f _ 7*%. 1 -1 V petek, 15. aprila, smo se poslovili od It ^ našega dragega ALOJZA ■l ifl AUGUŠUNČIČA iz Mladice pri Semiču Lepo se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo DO Beti Črnomelj, ŽTP Ljubljana, Iskri Semič, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi
		
^■7! Po kratki in hudi bolezni nas je v 82. letu zapustil naš dragi brat in stric { FRANC mrm bučar iz Verduna 6 pri Stopičah Iskreno se zahvaljujemo Goršinovim in Turkovim za vsestransko pomoč, gospoduvduhovniku iz Stopič za lepo opravljeni obred, Jožetu Klobučarju iz Šentjošta in vsem, ki so darovali cvetje in izrazili sožalje ter vsem, ki so pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Verdun, dne 13. aprila 1988	V jr! ncnat*n' ‘n boleči izgubi ljubljene ma-1 jBB me, stare mame, babice, sestre in tete Lsal MALNAR iz Srednje vasi pri Dragi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala tov. Nadi Vreček za poslovilne besede, OO ZZB NOV Draga, pevskemu zboru iz Loškega potoka ter gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njeni	ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in starega očeta MILANA JUKIČA se najtopleje zahvaljujemo za vsa iskrena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu za skrbno nego v zadnjih dneh njegovega življenja. Žalujoča družina Jukič
		
ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama NEŽA BAN Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Trbančevim, Kraljevim, vsem Kočevarjevim, tozdu za PTT promet Novo mesto in upravi PTT podjetja za izrečeno sožalje, Francu Trbancu za poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi Zdravstvenemu domu Škocjan in dr. Vizicu za večletno zdravljenje. Hčerka Marija	5. maja je minilo žalostno leto, odkar je «'«■ prenehalo biti plemenito srce našega moža, ■J J očeta in starega očeta ***** 1 Sit mMm MALNARJA iz Semiča Hvala vsem, ki se ga spominjate! VSI NJEGOVI	i V SPOMIN T „ N- 13. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas t x je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, 1% praded, brat in stric ANTON RUS iz Zemlja 5 Ostal nam bo vedno v spominu. Vsi njegovi
		
^ ZAHVALA 1 Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega \ v. moža, očeta, brata in starega očeta KRISTLA KRANJCA iz Presladola se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo Krajevni skupnosti. Zvezi borcev, Čebelarskemu društvu, Društvu upokojencev, Lovski družini, vsem govornikom, pevcem in duhovnikom. VSI NJEGOVI	| ZAHVALA V 77. letu nas je nepričakovano zapustil ‘ v m *Kr Jragi oče, stari oče, brat, stric in svak PETER ŽUNIČ iz Žuničev 11 Najlepše se zahvaljujemo sovaščanom za nesebično nomoč v težkih trenutkih, sorodnikom, znancem, OŠ Mirana Jarca v Črnomlju in sosedom iz Nazorjeve ulice za izrečeno sožalje in darovane vence. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevkam iz Adlešič za zapete žalostinke. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali in pokojnika pospremili na zadnji poti. Žalujoči: otroci Barbara, Ivan, Franc z družinami in ostalo sorodstvo	* ST V 58. letu nas je zapustil naš dragi ||2 MILAN « iz Novega mesta, Kristanova 31 Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno nego v času bolezni, delovnima organizacijama Komunala in Tovarna zdravi! Krka ter Društvu upokojencev Novo mesto. Hvala duhovniku za opravljeni obred in Ivanu Berusu za zaigrano žalostinko. Vsi njegovi Novo mesto, dne 9. maja 1988
Ni smrt tisto, kar nas loči, ^VBk in življenje ni, kar druži nas. H So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalja, kraj in čas. wi,- v spomin \ W9 17. maja bo minilo dve leti, odkar nas je za ' j vedno zapustil naš dragi STOJAN PROSEN Za teboj je ostala velika praznina, ki je ne more nihče zapolniti. Ostali smo sami, a kljub temu s teboj, mi, ki smo te imeli radi. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu darujete cvetje m prižigate svečke. Žena Marjana, sinova Sašo in Rok ter drugo sorodstvo	Dragi ate, ni te več, i m spomin na tebe je boleč, Hk je solza grenka na srce kanila, p ostala nam je bridka bolečina. r f V SPOMIN \ J 11. maja je minilo žalostno leto, odkar smo • se poslovili od našega dragega moža, očeta, jB|gpr|fe starega ata in brata PEPIJA SOVINCA Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI	skrb, delo in trpljenje — to bilo je tvoje življenje. Vx ji Mnogo prezgodaj, star komaj 38 let, nas je 1 zapustil dobri sin in brat ■1 ' 1 SLAVKO ZAGORC iz Gor. Dol Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani, darovali pokojnemu cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mama, brat Jože z družino, sestra Slavka z družino
V TEM TEV1MII U AQ 7AMIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ ICIVI ICUIMU VMd Z.MIMIIVIM PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 12. maja — Pankracij Petek, 13. maja — Servacij Sobota, 14. maja — Bonifacij Nedelja, 15. maja — Zofka Ponedeljek, 16. maja — Janez Torek, 17. maja — Jošt Sreda, 18. maja — Erik
LUNINE MENE 15. maja ob 23.10
mlaj
kino
BREŽICE — 13. in 14. 5. (ob 20. uri) nemški erotični film Vroče noči Je-sefine M. 15. (ob 18. in 20. uri) in 16.5. (ob 20. uri) ameriški avanturistični film Kamion smrti. 17. in 18. 5. (ob 20. uri) ameriška komedija Tudi takšno te ljubim.
ČRNOMELJ: 12. 5. (ob 20. uri) ameriški film Zakon molčanja. 15. 5. (ob 17. in 20. uri) ameriški film Od tarče do smrti. 17.5. (ob 19. uri) ameriški fantastični E.T. vesoljček. 17.5. (ob21. uri) ameriški akcijski film Top gun. 18. 5. (ob 19. uri) ameriški film Superman II. in (ob 21. uri) ameriški film Totsie.
službo dobi
TAKOJ zaposlim KV MIZARJA. OD po dogovoru. Nudim sobo. Tel. 74-660. (2499-SD-19)
ČE IMATE proste vikende in lastni prevoz, lahko zaslužite 200 SM. Plačilo tedensko. Petek 15. uri, Ločna 8/a. (2633-SD-19)
NUDIM honorarno delo — prodaja, plačilo takoj. Telefon 42-581, od 20. do 21. ure. (2662-SD-19)
DEKLE za delo v ekskluzivnem kafe baru iščem. Tel. 33-044, in 72-888. (Pl 9-81 MO)
Za prodajo tujih priročnikov iščemo dekleta in fante po možnosti z lastnim
prevozom. Delo je na območju Dolenjske. Pohitite s prijavami. Šifra: Zastopnik
DZS. (P19-103MO)
Želite spoznati Slovenijo in pri tem še dobro zaslužiti. Pridružite se skupini akvi-ziteijev pri prodaji novega artikla! Šifra: lastni prevoI(P19-103MO)
Če si želite dodatni zaslužek pri prodaji najkvalitetnejših priročnikov tujih avtorjev se pridružite prijetni skupini. Tel. (068)71-068. (P19-103MO)
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Salon Betka, Šentjernej. (2590-
SD-19)
DEKLE za strežbo v bifeju zaposlim. Tel. (061) 783-374. (2591-SD-19) SPOSOBNO KV ali priučeno kuharico sprejmemo v delovno razmeije takoj. Dober PD. Gostišče Pavlin Novo mesto, tel. 22-308. (P19-75MO)
KUHAR ali KUHARICA dobita takoj zaposlitev. Tel. 71-352. (P19-74MO)
stanovanja
475. (P 19-91 MO) MANJŠE STA
19. 5. (ob 20. uri) ameriški film Policijska akademija 1.
KRŠKO: 12.5. (ob 20. uri) ameriška
rano do aprila 1989, prodam za 70 SM. Tel, 85-978. (2610-MV-19)
komedija Tajna oboževalka in (ob 22. ska f
uri) italijanska komedija Ljubica pod posteljo. 13.5. (ob 22. uri), 14. (ob 20.) in 15. (ob 18. uri) ameriški film Očividec. 17. 5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Lista smrti. 18.5. (ob 18. uri) in 19. (ob 20. uri) ameriška melodrama Dirka za življenje. 19. 5. (ob 22. uri) francoski erotični film Nova Emanuela.
SEVNICA: 12. in 13. 5. (ob 20. uri) ameriški film Uporniki iz moje šole. 14. in 15.5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Kobra. 19. in 20. 5. (ob 20. uri) francoski kriminalni film Pasja vročina.
TREBNJE: 14. in 15.5. domači film Živela svoboda.
NOVO MESTO — DOM JLA: od 13. do 15. 5. dokumentarni film Angel varuh. Od 16. do 18. 5. erotični film Divje noči gospe Q.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 12.5. (ob 18. in 20. uri) francoska komedija As asov. 13. in 14. (ob 18. in 20. uri) ter 15. 5. (ob 18. uri) ameriška romantična drama Ona hoče najboljše (John Travolta). 15. 5. (ob 20. uri) ter 16. in 17. 5. (ob 18. in 20. uri) ameriška romantična drama Do septembra.
vnaprej. Šifra: »STAREJŠA«. (POJIMO):
EKONOMISTKA išče garsonjero ali sobo s souporabo kopalnice in kuhinje v Sevnici ali bližnji okolici. Redna plačnica. Telefon (068) 81-500, popoldne. (P19-28MO)
SOBO v Sevnici, po možnosti s kopalnico, išče zaposleno dekle. Naslov v upravi lista. (P19-22MO)
motorna vozila
Z 750, letnik 1977, registrirano do 19.
aprila 1989, prodam. Cena po dogovoru. Nučič, StrelaC 7, Šmarješke Toplice.
MANJŠO SOBO s posebnim vhodom oddam dekletu iz Dolenjske ali Bele krajine. Tel. 24-887 ali 23-725, po 15. uri. (P19-96MO)
GARSONJERO (25 m2) prodam. Majde Šilc, Novo mesto, tel. 21-809. (ček-ST-19)
ENOSOBNO STANOVANJE (30 m2) v Ljubljani-Šiška prodam. Ponudbe pod: »GOTOVINA-VSEUIVO«. (2636-ST-19)
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. Telefon popoldne 26-
MANJŠE STANOVANJE najamem v Novem mestu. Ponudbe na šifro: »MAJ« ali telefon 26-908. (2682-ST-19) SEVNICA—Brežice—Radeče—La-
(ček-MV-19)
R 4 TL, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Krese, Gor. Sušice 24, Uršna sela. (2629-MV-19)
VW 1200 J, letnik 1975, prevoženih 69.000 km, generalno obnovljen, registriran do marca 1989, prodam. Tel. (061) 851-301. (P 19-79MO)
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Tel. 26-860. (2592-MV-19)
Z 101 GTL/5V, letnik 1985 november, prodam. Cena po dogovoru. Tel. dopoldne od 7. do 15. ure (068) 21-737 int. 35, doma od 18. do 20. ure tel. (068) 84-735. (2625-MV-19)
BMW 1602, letnik 1974, odličen, prodam. Tel. 23-168 dopoldne. (2595-MV-19)
OPELKADETT 1200 C, letnik 1979, prodam. Belokranjska 54 (Gotna vas), Novo mesto. (2596-MV-19)
Z 101, letnik 1986, karambolirano, in Z 101, letnik 1978, prodam. Zdravko Poglajen, Drganja sela 19, 68351 Straža. (2597-MV-19)
GOLF JGL-bencinar, letnik 1981, prodam. Tel. 47-258 ali 23-307, Strmole, Mirna. (2604-MV-19)
Z 128, julij 1987, prevoženih 11.000 km, prodam. Tel. 33-898, popoldne.
(P19-65MO)	___
126 P, letnik 1979-oktober in štedilnik na trda goriva prodam. Tel. 47-247. (P19-66MO)
Z 750, letnik 1976, prodam za 60 SM. Janez Gorenc, Cesta herojev 32, Novo mesto, tel. 22-169. (P19-67MO)
RENAULT 5 TL, letnik 1976, prodam. Marn, Koštialova 5 A, Novo mesto, tel. (068) 22-762. (2603-MV-19)
126 P, letnik 1984, prodam. Šime, Čr-
mošnjice 6 pri Stopičah. (2600-MV-19) JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Tel.
ško. Menjam stanovanje dvoinpolsobno 'efon
23-234 popoldne. (ček-MV-19) M (prve ret
za enako, lahko dvosobno. Telefon (068) 82-194. (2691-ST-19)
MLAD ZAKONSKI PAR vzame v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Novem mestu s šestmesečnim predplačilom. Naslov v upravi lista. (2599-MV-19) IŠČEM dvo- ah enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in, uredniško politiko. Predsednik: Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budfa, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš^ Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 600 din, naročnina za 1. polletje 10.000 din; za delovne in družbene organizacije 40.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 9.000 din, na prvi ali zadnji strani 18.000 din; za razpise, licitacije ipd. 10.000 din. Mali oglas do deset besed 6.000 din, vsaka nadaljnja beseda 600 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 in 24-200, novinarski
servis 23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi in naročniški
oddelek 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
"s IS sku
; skupščine SRS t ne plačuje davek
od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Na podlagi mnenja sekretariata za informacije rs (št. 421 -1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list i od Drometa proizvodov. Časopisni stavek preb
ŠKOLJKO za fiat 128, letnik 1986, prodam. Tel. 85-038. (2612-MV-19) JUGO 55, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Tel. 24-249, popoldne. (2613-MV-19)
R 18 TLJ, registriran 18. 9. 1986, prevoženih 24.000 km, prodam. Tel. 47-049. (P19-72MO)
Z 750 S, letnik 1978, zelo ohranjen, registriran do aprila 1989, prodam. Medic, tel. 24-247. (2619-MV-19)
126 P, letnik 1983 — oktober, prodam. Tel. 23-917. (P19-73MO)
APN 6, letnik 1987, še v garanciji, prodam. Tel. 25-747, popoldne. (Pl9-76MO)
KARAMBOLIRANO Z101 po delih in APN 4 prodam. Franc Kiren, tel. 45-246. (2708-MV-19)
Z 125 P, letnik 1982, odlično ohranjeno, prodam. Vrščaj, V Brezov log 64, Novo mesto. (2602-MV-19)
NSU 1200 prodam. Tel. 45-012. (P16-41MO)
STAREJŠI LETNIK LADE 1200 in mercedes 190 D, ter škropilnico za TV (22 KS) prodam. Tel. 74-947. (2618-MV-19)
ZASTAVO KIPER (51), letnik 1985, kot novo, prodam. Pavlin, Petelinjek 44, tel. (068) 20-307. (2620-MV-19) ZASTAVO 101 Mediteran, letnik 1981, registrirano do 4. 1989, ugodno prodam. Tel. 24-748, popoldne. (2622-MV-19)
R 4 TL, letnik 1978, in R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 44-357. (2607-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1985, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel. 25-012 od 20. do 21. ure. (P19-42MO)
JEEP DIESEL, generalno obnovljen, motokultivator Gutbrod in kropilnico Stihi 017 prodam. Anton Rangus, Dol. Vrhpolje 15, Šentjernej. (2566-MV-19) FIAT 1300, letnik 1977, prodam. Ivan Kocjančič, Otočec 79 a, tel. 85-142. (2567-MV-19)
ZASTAVO 101 GT 55, letnik 1986, prodam. Golob, Rodine 23,68210 T rebn-je. (2578-MV-19)
APN 6, malo rabljen, ugodno prodam. Mitja Zagorc, Prekopa 7, Kostanjevica. (2580-MV-19)
GOLF JGL 80/12 prodam za 615 SM. Deželan, Zgrad 19, Škocjan. (2579-MV-19)
VW 1300, karoserija 71, motor nov, prodam. Tel. 69-144. (2581-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1987, prodam po ugodni ceni. Luzar, Jedinščica 1, Novo mesto. (P19-49MO)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Pečjak, Črmošnjicc 49 pri Stopičah, tel. 43-879. (P19-50MO)
Z 750, starejši letnik, kleparsko obnovljeno, registrirano do 15. 5. 1989, ugodno prodam. Tel. 44-884, popoldne. (P19-51 MO)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 42-453. (2584-MV-19)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Nad mlini 58, Novo mesto. (2585-MV-19)
APN 6 S, avgust 1987, prodam za 90 SM. Tel. 89-113. (P19-55MO)
GOLF JGL, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-215. (2593-MV-19)
Z 750, letnik 1984, prodam. Tatjana Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P19-
57MO)
OPEL KADETT, letnik 1972, v dobrem stanju, prodam. Anton Pavlič, Čr-
mošnjice 3, Stopiče. (2587-MV-19) VW-hrošč, letnik 1975, dobro ohran-
jen, prodam. Tel. 27-433, četrtek in petek popoldne. (2588-MV-19)
GOLF JGL, letnik 1981, ugodno prodam. Tel. 23-624. (P19-60MO)
APN 6 i, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-653 po 20. uri. (P 19-61 MO)
PRODAM R 4, letnik 1977, neregistrirano. Kaferle Ciril, V Brezov log 27, tel.: 24-987, 68000 Novo mesto.
Z 101 (prve registracija 1977), registrirano do februarja 1989, prodam. Tel. (068) 79-622. (P19-69MO)
OPEL KADET IDA DIESEL, letnik 1984, prodam ali zamenjam za Z 101 z doplačilom. Tel. 72-406 od 15. ure dalje. (P19-70MO)
126 P, letnik 1978, prodam. Tel. (068) 25-912. (2609-MV-19)
ZASTAVO 750, letnik 1975, registri-
ŠKODO, lednik 1972, kot novo, in bukova drva prodam. Telefon (068) 82-194. (2691-MV-19)
MERCEDES 200 D/70, odlično ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Telefon 82-111. (P19-100 MO)
Z 101, starejši letnik, v celoti obnovljeno, prodam. Telefon (068) 77-254. (P19-101 MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Telefon (068) 82-468. (2687-MV-19)
Z 101, letnik 1979, prvi lastnik, registrirana, dobro ohranjena, prodam. Cena 170 SM. Tel. 72-446. (2688-MV-19) VIVA, letnik 1974, vozen, neregistriran, prodam. Tel. (068) 67-432. (2690-MV-19)
GSX1 J. registriran do aprila 1989, ohranjen, poceni prodam. Kalanj, Gregorčičeva 18, Brežice. (2690-MV-19)
jev drevored 46, Novo mesto. Ogled po 15. uri. (P 19-94 MO)
Z 101 M, letnik 1980, prodam. Kolenc, Slavka Gruma 30, Novo mesto, tel. 26-474. (P19-93 MO)
126 P, letnik 1978, prodam. Blažinč, Cvetna 28, Dobova. (Pl 9-92 MO)
126 P, letnik 1980, prodam. Roman Miklič, Ruprč vrh 51/a, Novo mesto. (2632-MV-19)
APN 6, dobro ohranjen, prodam. Kastelec, Jedinščica 3, Novo mesto. (2637-MV-19)
JUGO 45 AX, nov, prodam. Naslov v upravi lista. (2684-MV-19)
R 4, obnovljen, letnik 1975, prodam. Tel. 51-638. (2683-MV-19)
Z 101, letnik december 1977, prodam. Mirko Vidmar, Potok 15 a, Straža, tel. 85-472. (2638-MV-19)
126 P, letnik 1978, prodam. Zagorc, Dol. Kamence 49 a, Novo mesto. (2639-MV-19)
126 P, letnik 1986, prodam. Tel. 65-652. Dragica Konček, Uršna sela 73. (2643-MV-19)
ZASTAVO 750, letnik 1984, ugodno prodam. Perpar, 68211 Dobrnič 8. (2646-MV-19)
VW SCHIROCCO, letnik 1975, prodam ali menjam za 126 P. Saje, Gabrje 69. (2679-MV-19)
ZASTAVO 101 confort, letnik 1979, obnovljeno, prodam. Verče, Rakovnik 12 pri Birčni vasi, Novo mesto. (2647-MV-19)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik april 1986, prodam. Tel. 25-262. (P 19-82 MO) ZASTAVO 101, letnik december 1985, garažirano, prodam. Igor Majce, Mostec 14, tel. (068) 67-203. (2648-MV-19)
R 4 GTL, dobro ohranjen, letnik 1983, prodam. Stanko Colarič, Dol 22, Podbočje, dopoldne na tel. 71-103. (P19-84 MO) Z 128, junij 1987, prodam. Tel. (068) 44-948, popoldne. (P19-85 MO)
FIAT 750, letnik 1979, prodam. Tel. 21-531. (P19-86 MO)
APN 6, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. Tel. 21-568. (P19-87 MO) TOMOS BT 50, star eno leto, prodam. Jože Brulc, Hrušica 26, Novo mesto, tel. 85-977. (P 19-88 MO)
IZVOZNI AVTOMATIC A3N, vozen eno sezono, prodam. Tel. 21-912. (2649-MV-19)
ZASTAVO 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Kastelic, Potočna vas 13, Novo mesto. (2650-MV-19) ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do 29. 10. 1988, prodam. Bukovec, Ljubljanska 15, Novo mesto. (2652-MV-19)
Z 101, letnik 1972, karoserija 1976, prodam. Tomšič, Gruča 6, Šentjernej. (2655-MV-19)
Z 126 K, letnik 1984, registriran do marca 1989, in motorno kolo tomos 14, star eno leto, prodam. Drago Stazinar, Orešje 5, Šmarješke Toplice. (2656-MV-19)
Z 101, letnik november 1981, prodam. Jože Kolenc, Mali vrh 5, Mirna peč. (2659-MV-19)
R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 12. 5. 1989, prodam. Ogled na Slakovi 2 a, Novo mesto — Mirtič ali tel. 27-637 od 17. do 19. ure. (2660-MV-19)
PRODAM motor za Z 101 in Z 750 ter menjalnik za golfa. Tel. 24-140. (2536-MV-19)
R 4, letnik 1978, registriran do novembra, prodam za 150 SM. Luzar, Orešje 8, Šmaiješke Toplice. (2502-MV-19)
Z 850, letnik 1983, prodam. Darko Lekše, Dolga Raka 3. (2508-MV-19)
Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 82-468. (2510-MV-19) TOMOS 14 M, odlično ohranjen, prevoženih 600 km, ugodno prodam. Branko
Krevelj, Lokve 24, Brestanica, telefon 79-713. (P19-1MO)
ŠKODO 1200 L, letnik 1980,prodam. Tel. (068) 44-667, zvečer. (P19-8MO) MOPED avtomatik Tomos, star 7 me-
secev, prodam. Tel. 21-345. (P19-9MO) “Tor
PRODAM citroen GSL, 1980, in motor BMW 500 ccm. Vinko Šipelj, Jeperjek 1, Tržišče. Ogled možen v soboto in nedeljo. (P19-19MO)
OPEL KADET 1,3 ZRN, avgust 1982, odlično ohranjen, prodam. Tel. 56-270. (253-MV-19)
Z 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, prodam. Damjan Turk, Semič 48 c. (2531-MV-19)
JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do maja, prodam. Informacije na telefon 65-554. (2533-MV-19)
PRODAM viso super E, letnik 1982. Informacije popoldne na tel. (068) 44-609. (P19-103MO)
PRODAM LADO RIVO 1300, staro 5 mesecev. Tel.: 27-712. (P19-105MO) Prodam Zastavo 750, letnik 1979. Korasa Jože, Gabrje 93, pošta Brusnice. Tel. 85-966. (P19-99MO)
ZASTAVO 101,letnik 1984,prodam. Tel. 65-213. (2666-MV-19)
R 4 GTL, januar 1987, prodam. Tel. 28-244. (2669-MV-19)
Z 101, letnik 1976, obnovljeno, prodam. Bogdan Avsenik, Drganja sela 32, Straža, popoldne. (2671-MV-19)
FIAT 750 LS, letnik 1982, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. (2672-MV-19)
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1980, prodam. Alojz Kuhar, Dol 21, Podbočje. (2675-MV-19)
ZASTAVO 101 GTL 55, april 1987, prodam. Balabanič, Jerebova 3, Novo mesto, tel. 22-548. (2677-MV-19)
tolj, Ločna 41, Novo mesto, tel. 23-562. (2549-MV-19)
JUGO 55, letnik 1985, ugodno prodam. Alojz Šušteršič, Vidmarjeva 29, Novo mesto. (2678-MV-19)
POLONEZ 1500, letnik 1980, obnovljen, prodam. Marjan Podržaj, Kette-
1979, prodam. Tel. (068) 40-265. (2557-MV-19)
JAWO 350, letnik 1987, prodam ali menjam za osebni avto, gradbeni material ali poletni športni rekvizit. Tel. 51-371. (P19-34MO)
Z 750, letnik december 1983, ohranjeno, prodam. Drago Tomše, Raka 37, Raka. (P19-38MO)
MOTORNO KOLO 14 M, staro tri leta, v dobrem stanju, prodam. Lado Gliha, Velika Loka 16. (2559-MV-19)
Z 101, letnik 1986, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog, n. h., Leskovec. (P19-39MO)
APN 6 in tomos avtomatik, odlično ohranjena, prodam. Tel. 24-229. (P19-41 MO)
prodam
PRODAM plinski štedilnik Kekec (2 plin) ter pralni stroj po delih. Tel. 24-927. (2626-PR-19)
MLIN na kamen, malo rabljen, prodam. Gazvoda, Gabrje 15. (2598-PR-19) UGODNO prodam nepleskana notranja vrata (bukov furnir), 9 kom (81 x 200 cm). Tel. 47-258 ali 23-307, Strmole, Mirna. (2604-PR-19)
PRALNIS TROJ Gorenje (16-pro-gramski), nov, prodam. Tel. 33-898, po-
poldne. (P19-64MO) ČE--------
BT 50, nov, prodam za 10% ceneje. Tel. 85-173. (2522-MV-19)
FIAT UNO 45 S, letnik 1985, in BMW 316, letnik 1985, prodam. Vlado Žajber, Sevnica, n. h., tel. (068) 81-194. (P19-20MO)
iEBELE prodam. Tel. (068) 79-431. (2605-PR-19)
PRODAM kompresor Fagram PKP 48 in orodje, nerabljeno. Pavlin, Petelinjek 44. (2620-PR-19)
KOTNO sedežno garnituro, ohranjeno, prodam za 600.000 din. Tel. 23-290. (2621-PR-19)
PRODAM rabljeno cementno strešno opeko. Tomažin, Zameško, Šentjernej, tel. 42-302. (2570-PR-19)
ŠTEDILNIK, nov (2 plin, 2 elektrika), ugodno prodam. Informacije na tel. 24-213, dopoldne. (2568-PR-19) UGODNO prodam brezhiben hladilnik (200 1), žensko kolo in 3 sedeže FJORD. Tel. 21-594, popoldne. (2571-PR-19)
PRODAM čebele, koze in 8-satno točilo za med. Tel. 42-527. (2574-PR-19) PRODAM starejšo montažno barako (5,50 x 6,60), primerno tudi za vikend.
Telefon (068) 21-973, petek, sobota od 17. do 20. ure. (2582-PR-19)
POSTELJICO in klop za igrače prodam. Tel. 21-419. (P19-47MO)
PRODAM 170 vreč perlita. Naslov v upravi lista. (2586-PR-19)
PRODAM malo rabljen pralni stroj, hladilnik, temoakumulacijsko peč. Tel. 45-369. (P19-62MO)
AVTOMOBILSKO PRIKOLICO nosilnosti 500 kg prodam. Tel. 52-495. (P19-59MO)
PRODAM čoln Maestral 18 z motorjem Tomos 4. Telefon 25-493, v soboto po 11. uri. (P19-80MO)
BRAKO PRIKOLICO, rabljeno dve sezoni, prodam. Tel. 22-189. (2631-PR-19)
COMMODORE 128, disketnik 1571 in monitor 1901 prodam. Tel. 25-028. (P19-97MO)
UGODNO prodam harmoniko welt-meister, 80-basno in pletilni stroj standard. Tel. 24-660. (2670-PR-19)
PRIKOLICO za osebni avto prodam.
Šentjernej.
Rangus, Dol. Brezovica 20, Šentjernej. (2665-PR-19)
BAS OJAČEVALEC fonex, 250 W in elektronske bobne roland CR 5000 prodam. Tel. 85-469, od 15. ure dalje. (2667-PR-19)
BARVNI TELEVIZOR gorenje prodam. Informacije na telefon 28-224. (2669-PR-19)
VIDEOREKORDER z deklaracijo, star eno leto in pol, in R 4 GTL/83 ugodno prodam. Tel. 42-466. (2676-PR-19) KOBILO, mlado, prodam. Tel. 26-501. (2674-PR-19)
ČOLN maestral 5 in motor tomos 3,5 KS prodam za 100 M. Tel. 20-300. (P19-95MO)
PRODAM elektromotor 7,5 KW, 10% ceneje od prodajne cene. Martin Salomon, Gabrje 3, Tržišče, tel. 88-851. (2635-PR-19)
TELEVIZOR, črno-beli, panorama polux, prodam. Telefon 21-809. (ček-PR-19)
UGODNO prodam novo prikolico za osebni avto. Jože Novak, Volčje njive 12, Mirna, Tel. 47-064. (2641-PR-19)
GUMI VOZ prodam. Telefon 20-319, zvečer. (2642-PR-19)
TOMOS 14 M, kot nov, prodam 35% ceneje. Dol. Kamence 83, Novo mesto. (2545-MV-19)
JUGO 45, april 1986, na novo registriran, prodam. Ivan Pirc, Oražnova 2, Kostanjevica, tel. 60-298 od 7. do 15. ure. (Ček-MV-19)
ZASTAVO 850, motorno kolo Tomos BT 50 in športno kol Pinarello prodam po ugodni ceni. Tel. 22-283 od 7. do 10. ure. (2451-MV-19 VW, tudi po delih, prodam. Niko Pižen, Mačkovec 7, Dvor. (2562-MV19) 125 P, letnik 1980, prodam. Zupan, Velika Loka 57 (Žaga). (2560-MV-19)
Z 750 LE, letnik 1982, prodam. Bar-
ZASTAVO 128 prodam. Tel. 22-283, četrtek in petek popoldne. (2550-MV-19) NOV tomos automatik prodam. Tel. 26-115. (P19-32MO)
126 P, letnik 1986, prodam. Klajder, Lamutova 34, Novo mesto. (2553-MV-19)
MZ ETZ 250, star 7 mesecev, prodam zaradi odhoda v JLA. Tel. 84-670. (2555-MV-19)
KARAMBOLIRANO Z 750, letnik
PRODAM voz (16 col), smrekove plohe (8 cm) škropilnico SG 17. Franc Dragman, Polhovica 9, Šentjernej. (2507-PR-19)
POHIŠTVO Triglav, dobro ohranjeno, prodam. Telefon (068) 22-022. (2509-PR-19)
PRODAM videorekorder Panasonic NVG 21, nov. Telefon (068) 62-322. (P19-3MO)
PRODAM veliki kozolec na tri okna v dobrem stanju. Anton Škrina, Vel. Mraše-vo 28 Podbočje. (P19-7MO)
LEŽALNI KAMIN, primeren za stanovanje in vikend hišice, prodam za 18 SM. Tel. (068) 44-583. (2516-PR-19) KAVČ, star štiri leta, poceni prodam. Telefon (068) 71-381. (2519-PR-19) KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev,
s tretjim teletom, prodam. Tel. 85-976. (2523-PR-19)
KOŠNJO sena in otave ugodno prodam. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. (2524-PR-19)
PRODAM smrekove plohe (3—4 m3) in rabljeno opeko Kikinda (1000 kom.). Tel. 23-750. (2521-PR-19) RAČUNALNIK CPC 6128 s tiskalnikom DMP 2000 zelo ugodno prodam. Tel. 72-904. (P19-23MO)
15-COLSKI VOZ in streho za R 4 rodam. Jože Udovč, Črmošnjice 26, topiče. (2564-PR-19)
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (elektrika—plin) v dobrem stanju prodam. Tel. 21-701. (2537-PR-19)
OKROGLO LESENO raztegljivo mizo prodam za 15 SM. Tel. 44-239. (P19-29MO)
GLOBOK OTROŠKI voziček in nahrbtnik prodam. Tel. 74-863. (PASIMO)
MONTARBO (2 x 250 W), harmonike Kapš in Železnik prodam. Tel. (068)
E’
Si
25-324. (2551 -PR-19) REŠjr
OSTREŠJE (grušt), primerno za vikend, in 1700 komadov strešne opeke (Bečej), vse novo, prodam. Jože Zagorc, Gor. Dole 7, 68275 Škocjan. (2552-PR-19)
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam.
Čampa, Jelše 2, Mirna peč. (2554-PR-19) KOZ 	.......
iZOLEC prodam. Tomše, Krška vas 5. (P19-36MO)
PRALNI STROJ, star šest let, ugodno irodam. Tel. 27-305 po 15. uri. (P19-~MO)
Pr<
33
kupim
KUPIM ekscentrično stiskalnico — štanco (5—101). Franc Cesar, Mirna peč 72 ali po telefonu popoldne 84-411. (2544-KU-19)
V bližini Dolenjskih Toplic kupim vinograd, lahko tudi s starejšo zidanico. T el. (064) 62-238, zvečer. (P19-35MO)
NA relaciji Kostanjevica—Čatež kupim staro hišo v bližini Krke. Tel. 71 -919. (P19-12MO)
KUPIM zadnje luči za simco 1100. Tel. (068) 42-465. (2640-KU-19)
V okolici Brežic kupim gradbeno parcelo. Rostohar, Prežihova 12, Brežice, tel. (068) 42-104 int. 209. (P19-102MO)
KUPIM rabljen avto preko »staro za novo« (jugo, R 4,128,101,126). Cena po dogovoru. Tel. (068) 22-221. (P19-77MO)
posest
ZARADI BOLEZNI prodam v Trški
fori nov vinograd (8 a) z zidanico. Alojz ink, Kettejev drevored 43, Novo mesto. (2528-PO-19)
VINOGRAD z zidanico v bližini Čr-
nomlja prodam. Tel. (061) 372-028,
" :r. (25f	‘
zvečer. (2532-PO-19)
20 arov opuščenega vinograda z gradbeno parcelo ob betonirani poti v Stari gori pri Semiču prodam. Ponudbe: Albina Bukovec, Kot 78,68333 Semič, tel. (068) 56-224. (P19-2MO)
BLIZU Sevnice (vas Preska) prodam večjo kmetijo s starejšo hišo, gospodarskim poslopjem ter 14,5 ha zemlje. Tel. (068) 82-412. (P19-17MO)
PARCELO za vikend v bližini Šmarjeških Toplic prodam. Elektrika na parceli, dostop možen z vsemi motornimi vozili. Prodam tudi njivo (9 arov). Telefon 84-906. (2539-PO-19)
PARCELO za vikend (300 trt, sadovnjak) v Semiški gori prodam. Marjan Poljane, Semič. (2538-PO-19)
V Krškem prodamo hišo, gospodarsko
poslopje s cca 50 ari zemlje, primerno efor
SEDEŽNO GARNITURO zelo ugodno in poceni prodam. Tel. 42-130. (P19-89MO)
8 tednov stare pazinske purane prodajamo. Telefon 85-950. (P19-90MO) PRODAM večjo prikolico za osebni avto in belo otroško oblekico. Telefon 26-483. (2642-PR-19)
PRODAM zamrzovalno skrinjo in 8 arov zemlje, delno vrt, v bližini avto-ceste Dobruška vas. Tel. 42-375. (2644-PR-19)
VIDEOREKORDER goldstar, deklariran, prodam za 1,2 M. Telefon 44-459. (2645-PR-19)
UGODNO prodam novo bano, vhodna vrata, predsobno omaro in avtoradio. Tel. 27-165. (2653-PR-19)
JEDILNI KOT, kavč, ugodno prodam. Tel. 23-543. (2657-PR-19)
PRODAM čoln Maestral 9 ter motor Tomos 4 (kratka os). Tel. 26-416.
za obrtnika. Informacije na telefon (068) 71-658. (P19-25MO)
PARČELE na Dolžu s staro hišo prodam. Marija Pižem, Mačkovec 7, Dvor. (2562-PO-19)
PARCELO — opuščen vinograd v Semiški gori nad Iskro (19,5 arov) prodam. Tel. 24-900. (2547-PO-19)
ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Novega mesta ugodno prodam. Telefon (061) 445-591. (PI9-40MO)
PRODAM nov, še nedokončan vi-kend-zidanico s 1000 m2 zemlje z mladimi trtami, v Prečni pri Novem mestu. Tel. (061) 452-789 v večernih urah. (P 19-45MO)
PRODAM več parcel v Bojanji vasi,
primernih za njive, vinograd, sadovnjak in  	~	Čič,	Žu|	*
PRODAM rabljen štedilnik in zamrzovalno skrinjo. Tel. 26-677. (2535-PR-19)
OTROŠKO KOLO BMX Partizan Subotica, rabljeno, prodam. Tel. 62-860. (P19-13MO)
NOV STROJ za izdelavo strešne opeke in novo strešino prodam. Marija Maselj, Kandrše 32,61252 Vače pri Litiji. (P19-16MO)
PRODAM rabljeno peč, kopalno kad, kuhinjske elemente, omarice, pulte, betonski čeber (500 1). Franc Rupar, Goriška vas 12, 68275 Škocjan. (2506-PR-19)
stavbišče. Edica Tkalčič, Župančičeva 2, Metlika, tel. dopoldne 51-130. (P19-48MO)
PRODAM vinograd z zidanico ter nekaj vrta na Kučarju (10 arov). Lepa turistična točka, 300 m od Kolpe! Cena po dogovoru. Anton Žugelj, Otok 11, Gra-
dac. (2611 -PO-19)
NOVEJŠO HIŠO v Kolpski dolini z
možnostjo za obrt ugodno prodam. Tel. (061) 851-301. (P19-78MO)
kmetijski stroji
ROTACIJSKO KOSILNICO 145
prodam. Tel. (068) 85r958, Franc Medle, Sela pri Otočcu 10, Otočec. (2681-KS-19)
Prodam traktor TU (20 KS), star 8 let. Informacije Dančulovič Marko, Kanšt 15
DOLENJSKI LIST
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
TRAKTORSKI gumi voz, 16 col, prodam. Ivan Frankovič, Dolšce 12, Kostanjevica. (2668-KS-19)
SEJALNICO za koruzo, dvoredno, in traktorsko frezo, v dobrem stanju, prodam. Dol. Kamence 27. (2672-KS-19) KOSILNICO moto benassi za hribovske terene prodam. Bradač, tel. 65-391. (2634-KS-19)
TRAKTOR universal 445 prodam. Matija Matkovič, Kvasica 6, Dragatuš. (2661-KS-19)
KOSILNICO univerzal gorenje, skoraj novo, ugodno prodam. Tel. (061) 345-355. (P19-83MO)
PRODAM čelno kosilnico (široko 115 cm) za motokultivator mundial labin progres. Janez Kastelic, Mali vrh 19, Mirna peč. (2661-KS-19)
TRAKTOR štore 404 ter kosilnico muta, malo rabljena, prodam. Janez Sta-niša, Dolnja Težka voda 5, Novo mesto. (2654-KS-19)
PRODAM plug slavonac in vhodna vrata, enoinpolkrilna, hrastova. Anton Gorenc, Poljane 6, Škocjan. (2655-KS-19)
KOSILNICO BCS (petrolej) zelo dobro ohranjeno prodam. Ceh, Lukovek 8, 68210 Trebnje. (2658-KS-19)
PRODAM malo rabljeno dvoredno sejalnico za koruzo, puhalnik tajfun in traktorski obračalnik SIP. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan. (2664-KS-19)
KOSILNICO BCS prodam. Jože Zagorc, Gorenje Dole 16, Škocjan. (P 19-53MO)
KOSILNICO BCS prodam. Jože Trontelj, Katina 19, Grosuplje. (P19-54MO)
TRAKTOR Ferguson 35, 1100 delovnih ur, prodam. Milan Krošel, Zgomja Pohanca, Brežice. (2617-KS-19)
KOSILNICO SIP 1650 ali novo britev SIP 1650 prodam. Hočevar, Grmovlje 21, 68275 Škocjan. (2594-KS-19) PRODAM bočno kosilnico za traktor Štore 402 ali 502, rabljeno eno sezono.
Ivan Povšič, Čučja mlaka 6, Škocjan. (P19-63MO)
SAMONAKLADALKO SIP 20 prodam ali zamenjam za manjšo. Ivan Gorenc, Herinja vas 8, Otočec. (2601-KS-19)
PRODAM NOV nerabljen traktor Torpedo deutz (45 KM) z garancijo, za 100 SM ceneje. Vprašajte v soboto, 14. maja, med 14. in 20. uro na šanku v hotelu Sremič, Krško. (P19-68MO) KOSILNICO, staro dve leti, prodam ali zamenjam za osebni avto. Telefon (068) 58-382. (2606-KS-19)
PRODAM nove bate z obročki za ur-sus 335 C. Vidmar, Meglenik, Trebnje. Ogled popoldne. (2565-KS-19) TRAKTOR Fendt (25 KS), starejši tip, generalno obnovljen, s kabino, prodam. Bosavac, Tanča gora 12, 68343 Dragatuš. (2540-KS-19)
PRODAM frezo (14 KS) s priključki in prikolico. Andrej Agrež, Stolovnik 52, 68280 Brestanica. (ček-KS-19) PRODAM zadnje gume za traktor (11/2/10/28) in blok za džonderm 50. Andrejčič, Crmošnjice 67, Novo mesto. (2546-KS-19)
ROTACIJSKO KOSILNICO IMT 170, rabljeno eno sezono, prodam. Tel. (061) 785-071. (2548-KS-19) TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Tel. (061) 871-163. (P19-30MO) KOSILNICO BCS in Z 750 L prodam. Jakše, Boričevo 6, Novo mesto. (2561-KS-19)
TRAKTORSKI obračalnik SIP — 2 m, star eno leto, prodam. Tel. 65-645. (2572-KS-19)
KOSILNICO, novo, na kardan, prodam za 550 tisoč. Lahne, Zagrad, 68275 Škocjan. (2573-KS-19)
PRODAM dobro ohranjeno manjšo BCS 715. Ločna 34. (2577-KS-19) TRAKTOR Deutz (60 KM), letnik 1986, prodam ali menjam za manjšega. Pavlič, Kladje 1, Blanca. (2583-KS-19) MOTORNO KOSILNICO Reform in traktorsko kosilnico Pobeda prodam.
Avgust Sinkovič, Blanca 106. (P19-52MO)
PRODAM starejši traktor Bautz (24 KS) s koso, dobro ohranjen. Karel Račič, Hrastje 13,68263 Cerklje ob Krki, telefon 69-130. (P19-14MO)
TROSILEC VTG 2700, nov, javo 350 ccm, staro 4 leta, in motorno žago Stihi prodam. Šime, Pristava 6, Novo mesto. (2518-KS-19)
TRAKTOR Ursus in silokombajn SK 80prodam zaradi bolezni. Kralj, Jelendol 2, Škocjan. (2503-KS-19) OBRAČALNIK za traktor TV prodam. Tel. 77-314. (P19-18MO) TRAKTOR MF-35, starejši letnik, v voznem stanju, prodam. Lojze Vidmar, Gumberk 7, Otočec. (2511-KS-19) KROŽNE BRANE, 20 diskov, vse narezane, prodam. Ivan Bohte, Vinja vas 38 a, Novo mesto. (2513-KS-19) PRODAM multikultivator HONDA 600, novo, nerabljeno, agregat (1,5 KW) in menjalnik za R 4. Informacije na telefon 84-712, popoldne. (2514-KS-19) OBRAČALNIK SIP 220 in seno za govedo prodam. Tel. (068) 44-667, zvečer. (P19-8MO)
KOSILNICO Figaro (bencin—petrolej), vinogradniške pluge, odlično ohranjeno, prodam. Tel. 77-187. (2520-KS-19) PRODAM zetor na štiri pogone ali menjam za manjšega. Darko Štojs, Sela, Raka. (2498-KS-19)
razno
IŠČEM instrukcijo za angleščino za srednje šole. Telefon 25-895. (2673-RA-19)
INŠTRUIRAM matematiko, angleščino in nemščino za osemletko. Naslov v upravi lista. (P19-56MO)
INŠTRUIRAM matematiko za osnovno šolo. Tel. 22-425, popoldne. (P19-58MO)
DOBROSRČEN in urejen izobraženec želi srečati pošteno družico v starosti
do 55 let za trajno prijateljstvo ali pa skupno življenje. Zelja mi je, da se preseli k meni v Slovensko primorje in da ima šoferski izpit. Tudi v kombinaciji bi se pogovorila: malo pri meni, malo pri tebi. Ponudbe pod šifro: »LEPŠI MAJ«. (P19-11MO)
ODDAM travo na rastilu v bližini Leskovca. Oglasite se v petek, soboto ali nedeljo od 16. ure dalje. Naslov v upravi lista. (2534-RA-19)
preklici
obvestila
OBVEŠČAMO stranke, da vsak dan v maju oddajamo piščance, bele, rjave, gra-haste, v večernih urah. Pohitite z nakupom! Jablan 23, Mirna peč. (2504-OB-19)
POLAGAM keramične ploščice hitro in kvalitetno, v dogovorjenem roku. Tel. 26-480, Kuletič, Novo mesto. (2615-OB-19)
MARTIN OGULIN, Hrib pri Cerovcu 3, 68333 Semič, prepovedujem svojemu nečaku STANISLAVU OGULINU, Hrib pri Cerovcu 3, vsakršno prodajanje premičnin in nepremičnin in podobno. Če se tega ne bi držal, ga bom sodno preganjal. Opozarjam tudi druge, ki bi karkoli od njega kupovali. (2501-PK-19)
JOŽE KOS, Jablan 10, . vožnjo po parceli št. 2008 in 2009 Martinu Janklu, Jablan 40. (2527-PK-19) ALBINA ZAGORC s Prekope 7, Kostanjevica, prepovedujem pašo kokoši in hojo po moji parceli na Padurnci. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (2580-PK-19)
DARKO KEGLJEVIČ, Ostrog 26, Šentjernej, prepovedujem pašo in vožnjo po parcelah na Dol. Prekopi, kijih imam v zakupu. (2563-PK-19)
MARIJA HRASTAR iz Šegove prepovedujem hojo in vožnjo z avtomobili po mojem zemljišču v Jedinščici. Posebno opozariam Anteja Zriliča z Belokranjske ceste. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. (2616-PK-19)
čestitke
FRANCU in MARIJI ROŽMANO-VIMA iz Vel. Nerajca pri Dragatušu želijo obilo sreče ob 30-letnici skupnega življenja, da bi jima zdravje bolje služilo kot doslej, vsi njuni. (P19-98MO)
NESNICE — MLADE JARKI-
CE, pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, kdor kupi lOjarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije: »Bife« Marta Kelhar, Stara vas 62 a, Bizeljsko, tel. (068) 68-212. (841-OB-7)
NARODNO-ZABAVNI ansambel IV A-NA PUGLA sprejema naročila za igranje na veselicah. Tel. (068) 21-229 ali 27-943. (2525-OB-19)
CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 84-616. (880-OB-8)
JARKICE HISEX, rjave nesnice, stare 6 tednov, prodajamo vsak dan po 15. uri. Prevolšek, Čatež, Velika Loka. (2627-OB-19)
NESNICE — MLADE JARKICE pasme hisex, rjave, stare 12 tednov, iz kooperacijske reje, trikrat cepljene, navajene na vso domačo hrano, odlične nesnice, prodajamo po zelo ugodni ceni. Vsak, ki kupi lOjarčk, dobi še eno zastonj. Naročila sprejemamo in dajemo vse informacije: Gostilna HUMEK, Jože Prosenik, Bratov Gerjevič 32, 68257 Dobova, tel. (068) 67-607. (840-OB-7)
~ fozokonmknk
-/	vesnX	fnLkn_
[Q~rcL:o<>s/;t7'7
<vSooi> novo mesto
like višztzcvef
Delamp od 7. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, po potrebi tudi ob drugem času. Konkurenčne cene in nitre storitve. Obiščite nas in se prepričajte o kakovosti!
Slovenija
Moja dežela.
IZOLACIJE
če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314
Zakaj sta mogla nam umreti, ko pa z vama je bilo lepo živeti? V domu našem je praznina, a v srcih naših huda bolečina, spomin na vaju pa živi, čeprav vas več med nami ni
V SPOMIN
3. in 8. maja sta minuli dve leti, odkar sta nas zapustila naša draga oče in mama
ANTON in MARIJA SINTIČ
z Oštrca
Hvala vsem, ki se ju spominjate ter prižigate sveče na njunem grobu. Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Pomlad je v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, usedla se na rosna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stric, brat in stari oče
JOŽE TEROPŠIČ
iz Črešnjic pri Otočcu
Nimamo besed, da bi se z njimi lahko zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje ter našega dragega očeta pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se kolektivu Krka, osebju kirurškega oddelka, tovarni IMV, OS Stopiče, pevskemu zboru, gospodu župniku, govornikoma za poslovilne besede ter vsem sorodnikom in vaščanom. Posebna zahvala pa sosedom Rifljevim in Medvedovim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Mimi, sin Dušan, hčerke Joži, Mojca in Pavli z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mamice, hčere in sestrice, komaj 22-letne
MARJETKE
POGLAVC
iz Uršnih sel 133
od katere smo se poslovili 1. maja, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izraze iskrenega sožalja. Posebej se zahvaljujemo družinam Gorše, Ravbar, Kapš in Hrovat, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočile na pomoč. Zahvala tudi tovarni Labod in TOZD Vleka vlakov Novo mesto, pevcem iz Bi-rčne vasi za zapete žalostinke, tov. Jožetu Fonu za poslovilne besede na domu in tov. Jožetu Tekstorju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku za zelo lepo opravljeni obred. Vsem, ki ste našo drago Marjetko v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Igor, hčerka Nataša, mama, oči, bratec Joži in vsi
njeni
t
/
Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, in usedla se na rosna tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
JANEZ JURŠIČ — ŽAN
iz Jablance 4 pri Kostanjevici
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom in vaščanom, osebju zdravstvenega doma Kostanjevica, OOZS Donit Medvode TOZD Storitvene dejavnosti ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je 27. aprila za vedno zapustila dobra žena, sestra, teta, svakinja, ujna in strina
MARICA
ADLEŠIČ
vdova Rauch, roj. Krstolič
iz Pobrežja št. 1 pri Adlešičih
Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali v času bolezni, osebju zdravstvenega doma Črnomelj za nego na domu, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala govornikoma Nadi Rožman in Alojzu Cvitkoviču za ganljive besede slovesa, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči za zapete žalostinke, organistu in župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Preljubi mož in očka naš, prezgodaj si odšel od nas.
V našem domu je praznino, v srcih huda bolečina.
Ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nama ti navzoč.
V SPOMIN
15. maja mineva žalostno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, sin, brat, stric in botrček
IVAN
KAMBIČ
iz Semiča 7 a
Vsak dan ti grob krasimo, s solzami rožice s vežimo. — Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: žena Rozika in sin Dušan
________________________________________________________J
Zakaj si moral ti umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeti?
Odkar pri meni več te ni, je to dom solz in žalosti.
Ne mine ura, dan ne noč, da pri meni nisi ti navzoč.
V SPOMIN
29. aprila je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, nečak, bratranec in prijatelj
MILAN ŠIŠKO
iz Zalok 12 pri Raki začasno zaposlen v Frankfurtu
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Žalujoča žena Fani in vsi njegovi
ZAHVALA
Ko nas je zapustil naš najdražji
FRANCI TRATAR
predmetni učitelj
ste izakazali veliko pozornost. Prisrčno se zahvaljujemo delavcem in učencem osnovne šole Mokronog. Na vsakemu koraku ste z nami sočustvovali. Hvala delavcem VIO Trebnje, učencem in profesorjem 1 .b razreda na SŠPTNU Novo mesto, učencem in profesorjem 4.a razreda —- smer kemija in SSTZU Boris Kidrič Novo mesto. Iskrena hvala za pozornost delovnima organizacijama Labod TOZD TIP-TOP Ljubljana in Kolinska Mirna. Zahvaljujemo se dr. Žnidaršiču. Neizmerno smo hvaležni za nesebično pomoč sosedom in vaščanom Hrastovice, vsem sorodnikom, njegovim številnim prijateljem in nekdanjim učencem. Prisrčna hvala vsem, ki ste se z izbrano besedo poslovili od pokojnika, ganile so nas žalostinke, ki sojih zapeli mokronoški pevci. Hvala godbi na pihala, gospodu župniku za lepo opravljeni obred in ganljive besede. Vsem in vsakemu, ki ste počastili njegov spomin, naša iskrena zahvala. Spoznanje, daje bil pokojnik mnogim drag, nam je tolažba v
^a'ost''	Vsi	njegovi	najdražji
Št. 19 (2021) 12. maja 1988
DOLENJSKI LIST j
JOŽE STR
Ljudje na vasi so veseli vsakega
mladega človeka, (e ostane med
^ njimi. Jože Strgar iz Sromelj je že eden tistih, ki po Študiju ni zbežal v
5
5
*
*
s
5
5
S
*
5
*
%
s
*
*
S
N
*
S
N
S
S
*
S
v
*
s
%
mesto, čeprav mu samo kmetija ne bo mogla dajali dovolj kruha. Končal je višjo agronomsko šolo v Mariboru in je vodja živinoreje pri TOK Agraria. Kot pospeševalec zelo dobro pozna težave kmetov in kmetijstva nasploh. Prepričan je, da je izvor vseh zagat v tem, da to področje ekonomsko ni urejeno.
V brežiški občini je težav še več, ker so kmetije majhne in merijo povprečno le po tri hektare. Za preživljanje je to premalo. Po Jožetovem mnenju bi zadoščalo samo tedaj, če bi ljudi usmerili v intenzivno pridelavo cvetja, povrtnine ali sadja.
Strgar je mlad kmetijski strokovnjak in si šele nabira izkušnje, vendar veliko razmišlja tudi o siromašenju dediščine, ki jo puščamo zanamcem, o zemlji, ki jo v občini zapravljajo za pozidavo na najplodnejših območjih ali odstopajo za koristi celotne Slovenije in Jugoslavije, v zameno zanjo pa ne dobivajo toliko, kot dajejo. V mislih ima površine, ki jih bosta zaplavili obe hidroelektrarni, pa trase za avtomo-
bilsko cesto, za železnico, električne daljnovode, plinovode in kdove za kaj še. Tako rezervirana zemlja je izgubljena in ker je ni na pretek, bi morali za vsako ped dvakrat premisliti, preden privolijo, da jim jo odtegnejo prvobitnemu namenu.
Jože opaža, da tudi v kmetijstvu prihaja do nerazumnih preobratov, saj zdaj na primer že sadjarji silijo v ravnino, na polja, ko je vendar na voljo še toliko hribovskih površin za pašnike, vinograde in sadovnjake. Do tega prihaja, ker se hribi praznijo in Strgar se čudi, da za le predele v povojnih desetletjih ni bilo nič narejeno.
Mladi ostajajo doma le, če vidijo zagoto vljen obstoj ali če imajo dobre prometne zveze, da se brez težav vozijo na delo. popoldne pa si zaslužijo dodaten dinar na kmetiji. Za tako odločitev je po Jožetovih besedah pomembno, da si na vasi lahko postavijo novo hišo, da si vanjo napeljejo vodovod in telefon, ter da s krajani skupaj snujejo svoj jutri. Zraven sodi tudi smisel vaščanov za obogatitev vsakdanjika z društvenim življenjem in kulturnim utripom. V sromeljski krajevni skupnosti, kjer se prebi valstvo hitro stara, mladih ni na pretek, a kolikor jih je, se dobro počutijo. Strgarjev Jože je rad med njimi. Iz šole se je vrnil poln volje in moči in že soodloča o skupnih načrtih. Za to ima dovolj priložnosti kot predsednik skupščine krajevne skupnosti. Ljudem je všeč tudi zagretost mladih domačinov za delo pri amaterskem odru. Jože je dolgo njego v član in ko je bil študent, je celo igral. Sromljani so najbrž edini ki se zbirajo na vajah izključno ob sobotah in nedeljah. Agronom Jože je prepričan, da za mlade razdalja med vasjo in mestom nič ne pomeni, če niso odrezani od sveta in če imajo v svojem vaškem domu osnovno
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4 ■
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
udobje, ki ga je deležen meščan.
JOŽICA TEPPEY
4
\
4
4
4
4
%
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
5
4
4
4
4
Zapleti z mlajem Faranov
Neuspela konkurenca — Faranom neznanci ukradli
mlaj
VAS, FARA — Tradicija je že, da v kočevski občini vsako leto za 1. maj postavljajo po krajevnih skupnostih in večjih vaseh mlaje. Za vasi Fara in Vas, ki sta tako rekoč glavno mesto KS Kostel, so do letos postavljali le en mlaj, in sicer pri Vasi. Letos pa je vse krenilo nekoliko drugače.
Tisti v Fari so se dogovorili, da bo letos stal mlaj pri njih, saj imajo v njihovi vasi razen cerkve še trgovino, gostilno, pol šole, dvorano, včasih pa so imeli celo pekarno. Urno so zabetonirali stojišče za mlaj, posekali smreko in hiteli s postavljanjem. Pa ni bilo sreče. Luknja v betonskem postavku je bila premajhna, zato je bilo treba mlaj spodaj pošpičiti.
Medtem ko so Farani špičili mlaj, so Vaščani skupaj s Potočani, Planinci in Jakšičani sklenili, da se jim ne dado ugnati. Urno so posekali smreko in postavili svoj mlaj, kije bil seveda višji in lepši od tistega v Fari, kije še vedno ležal na tleh. Čast Vasi, kjer imajo gostilno, pol šole, gasilski dom, pisarni krajevnega urada in krajevne skupnosti, banko, pošto, zdravstveno postajo in celo otroški vrtec, je bila tako rešena.
Neizkušeni Farani pa z mlajem niso imeli sreče. Ko so ga pošpičili, so se zaman več dni mučili, da bi ga postavili. Na pomoč so poklicali celo kamion, a ni in ni šlo, tako da so 29. aprila z delom prenehali in se zaobljubili, da bodo mlaj postavili naslednji dan. Vendar sklepi in načrti so pri nas eno, njihova uresničitev pa drugo. Ko so v soboto zjutraj spočiti Farani krenili na postavljanje mlaja, jih je čakalo veliko presenečenje: mlaja ni bilo, ker jim ga je ponoči ukradel nez-
nan storilec. Menda veleva tradicija, da bi morali fantje mlaj varovati, dokler ne bi stal, saj je velika sramota, če ga kdo odnese.
Potem so se okoli tiste betonirane ljuknje za mlaj vse prvomajske praznike dogajali čudeži. Prvega maja zjutraj je v podstavku stalo zakržljalo drevesce, ki sploh ni zaslužilo imena mlaj. Drugega maja zjutraj drevesca ni bilo več. Isti dan popoldne pa smo ga spet videli stati...
J. PRIMC
Z znanjem hitreje v prihodnost
Računalničarji OŠ Grm republiški ekipni prvaki — Množičnost je osnova za uspeh — Potrebovali pa bi še vec opreme in prostor za pouk_________________________
NOVO MESTO — Skupina učencev osnovne šole Grm, zavzetih privržencev računalništva, je na republiškem medregijskem tekmovanju dosegla omembe vreden uspeh: postali so republiški osnovnošolski ekipni prvaki.
no, zato je zaradi naših omejenih prostorskih in tehničnih zmogljivosti skoraj
jim bo še kako prav prišel pri nadaljnjem izpopolnjevanju.
»Uspeh ni naključen,« pravi učitelj matematike in fizike Tone Bučar, ki se z vsem srcem posveča tudi animiranju mladih računalničarjev na šoli, pri višjih letnikih pa mu pomaga še Marko Pavlin. »Začetki računalniških krožkov segajo namreč že štiri leta nazaj, še predno smo dobili učne programe od republiškega sekretariata za šolstvo. Videli smo, da računalništvo močno zanima učence, mnogi so imeli tudi doma že lastne računalnike, in zdelo se nam je pametno usmeriti ta interes. Skupaj z osnovno šolo Milke Šobar-Nataše iz Šmihela smo nabavili nekaj najosnovnejše opreme in pouk poteka sedaj pri nas za obe šoli skupaj. Največja udeležba je na krožkih računalniškega jezika logo za učence četrtih razredov, imamo pa tudi fakultativni pouk basica za učence petih in šestih razredov. Ti dobijo tudi v spričevalo zapisane ocene. Najbolj zagnani in nadarjeni pa nadaljujejo še v sedmem in osm :m razredu na pascalu. Zgledno sodelovanje imamo tudi s srednješolskim centrom Boris Kidrič, kjer imajo boljšo opremo in strokovne sodelave. »Letos se na vseh stopnjah usposablja kakih šestdeset učencev obeh šol. »Zanimanje je jzred-
Prvi korak h HTV
Akcija v Kočevju
Glas mladih
DNEVI NAMESTO TEDNA CVIČKA
NOVO MESTO — Člani Društva vinogradnikov Dolenjske in prireditvenega odbora Tedna dolenjskega cvička se nikakor ne morejo odločiti o tem, kje, kdaj in kako pripraviti to tradicionalno prireditev. Neodločnost so spretno izkoristili v hotelu Kandija in sami pripravili prireditev z imenom Dnevi dolenjskega cvička in jedi. Prireditev bo na vrtu tega hotela ali znotraj (v primeru slabega vremena) in se bo pričela danes popoldan ob 17. uri z nastopom folklorne skupine Kres, degustacijo cvička in pokušnjo krač in suhih klobas. Tako bo do nedelje vsak popoldan do polnoči. Za zabavo bosta igrala ansambla Spomin in Mak iz Krškega. Dolenjski cvičkarji takšni potezi hotela Kandija verjeno ne bodo nasprotovali, saj nameravajo odvečni cviček spraviti za naslednje leto, kajti na novega zaradi pozebe tako ne gre računati.
11. Glas mladih Bele krajine in 6. Glas mladih
Slovenije v Črnomlju
neizbežna selekcija.<
Ekipo OŠ Grm, kije bila skoraj v celoti tudi regijska, so zastopali Klemen Dvornik, Blaže Malenšek in Uroš Jazbec za logo, David Bratož za bazic in Alojz Novak in Roland Ulčnik za Pascal. Regijsko ekipo sta dopolnila še Bojan Tomaževič iz Semiča in Simon Vidmar iz Šentruperta, oba za tekmovanje v basicu. V vsakem jeziku je bilo po dvajset tekmovalcev, najbolj pa so se v svojih skupinah odrezali Roland Ulčnik (peti), Simon Vidmar (šesti) in Blaž Malenšek (osmi). Kot najbolj izenačena osnovnošolska skupina je ekipa OŠ Grm zbrala največ točk in za osvojeno prvo mesto dobila lepo nagrado, računalnik Commndore Amiga 1000, ki
KOČEVJE — Rado Pahulje vodi iniciativni odbor za ugotavljanje interesa in možnosti za uvedbo kabelske televizije v Kočevju. Na naša vprašanja v zvezi s KTV je odgovoril naslednje.
Z uvedbo KTV bi spremljali popolnoma čiste vse programe, ki jih dobimo že zdaj, a z občutnimi motnjami. Razen tega bi sprejemali še programe iz satelitov (gre za 20 do 30 programov) pa tudi signale lokalne TV, radia, videotekst in vse ostale informativne signale.
Prednost tega sistema je še, da odpadejo sedanje in morebitne nove antene na strehah. Šlaba stran pa je, daje napeljava draga (zaradi inflacije so jo drugod preračunali na 900 DM), da je treba plačevati mesečni prispevek, in še nekaj manj pomembnih slabosti je.
Izračuni kažejo, da bi bila omenjena cena sprejemljiva, če bi se za KTV odločilo v Kočevju in okolici 800 do 1.000 interesentov. Po sedanjih izkušnjah v drugih krajih sc priključi na KTV približno polovica naročnikov TV, kar predstavlja za Kočevje z okolico 1.800 naročnikov. Izračun je narejen za Kočevje in okolico od Koblarjev do Livolda. Še ta teden bodo opravljene tudi meritve, če so signali za sprejem primerni.
Odbor pripravlja tudi anketo o interesu občanov za KTV, ki jo bo nato analiziral in pripravil predlog za ali proti KTV. Kaže, da bo o predlogu odbora dokončno odločala občinska organizacija SZDL.
J. P.
»Zavedamo se, da je pouk računalništva važna šola za življenje,« pravi ravnatelj OŠ Grm Marjan Špiler, »uspeh, ki so ga dosegli naši učenci, nam je spodbuda za nadaljnje delo. Srečujemo pa se z velikimi težavami. Za računalništvo nimamo posebne učilni-zato moramo aparature prenašati
sem in tja, pa tudi opremljenost sicer še ni zadovoljiva. Naša želja je, da bi združeno delo opozorili na naše delo in uspehe, pa tudi na to, da bi s primernim vlaganjem in tehničnim sodelovanjem že na stopnji osnovne šole zagotavljali dobro bazo za svoje poznejše strokovne kadre. Prav veliko število udeležencev v računalniških krožkih nam je zagotovilo kvaliteto, brez primerne opremljenosti pa tudi ne gre.«
T. J.
REPUBLIŠKI PRVAKI — Ekipa osnovne šole Grm je na republiškem računalniškem tekmovanju zbrala največ točk in tako postala slovenski osnovnošolski prvak. Zbrani so pred svojim Partnerjem, skupaj z mentorjem, učiteljem matematike in fizike Tonetom Bučarjem. (Foto: T. Jakše)
Igranje ti pride v kri
Ansambel Korg zabava ljudi že dvanajsto leto
ŠMARJEŠKE TOPLICE — Po odhodu Orionov iz Otočca ostaja na Dolenjskem še en ansambel s tako dolgo glasbeno tradicijo. To je ansambel Korg, ki redno zabava goste in druge obiskovalce v zdravilišču Šmarješke Toplice. Že dvanajsto leto se držijo skupaj in do sedaj niti pomislili niso, da bi nehali.
»Igranje ti pride v kri. Ko začneš, ne moreš nehati. Ne vem, kaj bi se z nekaterimi od nas zgodilo, kajti sobotne noči z ansamblom so že takšna nuja, da te ure človek ne bi mogel početi kaj drugega«, pravi vodja ansambla Črnomal-jčan Milan Kranjc, kije pred mesecem postal tudi prvi direktor Doma starejših občanov v Črnomlju, v ansamblu pa igra kitaro in prepeva. Ansambel Korg (ime sije nadel po glasbeni napravici za uglaševanje instrumentov) slovi še po dveh dobrih pevcih. Bobnar Andrej
ČRNOMELJ — V petek in soboto, 13. in 14. maja, bosta v tukajšnjem kulturnem domu potekali tradicionalni in priljubljeni glasbeni prireditvi Glas mladih Bele krajine in Glas mladih Slovenije, prva že enajstič zapored, druga pa šestič. Organizatorja sta OK ZSMS in Glasbena mladina Bele krajine. Začetek prireditev bo obakrat ob 8. uri zvečer.
Prvi dan se bo predstavilo 14 mladih pevk in pevcev iz Bele krajine, drugi dan pa bo z izvirnimi skladbami nastopilo 15 od 28 prijavljenih ansamblov. Največ jih je iz Primorske in Notranjske, zastopani pa so vsi predeli Slovenije. Dolenjske barve bosta zastopala ansambla Iskra in Peta avenija iz Novega mesta.
Udeležencem bodo podelili lepe praktične nagrade in spominke, ki jih je izdelal akademski kipar Jože Vrščaj.
Vstopnice za prireditvi je mogoče kupiti v predprodaji v blagovnici Dolenjke v Črnomlju.
TRETJIČ BODO ZAPLESALI
NOVO MESTO — V soboto, 14. maja, se bodo v novomeški športni dvorani tretjič srečali na prvenstvu Dolenjske mladi plesalci. Kaj so se naučili na plesnih tečajih, bodo pokazali ob 9. uri dopoldne na predtekmovanju in ob 14. uri v finalnem nastopu. Na prvenstvu bo sodelovalo 230 plesnih parov, plesalci v starosti 7 do 15 let bodo nastopili v 6 tekmovalnih skupinah. Pomerili se bodo v 10 plesih, zato bodo prišli na račun tudi gledalci, ki so vabljeni v čim večjem številu.
h\
DISKOTEKA OTOCK j
V nedeljo
kolesarska
veletombola
NOVO MESTO — Dolenjska metropola živi te dni v znamenju kolesarstva. Po petkovem cilju prve etape dirke Alpe-Adria bo to nedeljo, 15. maja, v Novem mestu še ena velika prireditev. Kolesarsko društvo Krka pripravlja namreč tega dne na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti veliko tombolo z doslej največjim denarnim skladom pri nas. Omenimo le prve tri nagrade: stanovanjska hiša Marles, počitniško obmorsko stanovanje Pionirja v Stinicah ter osebni avto P-126 z gotovino sto starih milijonov.
Da pa nedeljsko vzdušje na stadionu ne bo preveč resno in napeto, bodo poskrbeli Vinko Šimek, ki bo tombolo vodil, Marjan Smode ter ansambel Čudežna polja, omeniti pa velja vsekakor še veliko nagradno žrebanje mariborskega tednika Kaj, kije med pokrovitelji prireditve. Prav zato ne odvrzite letakov, ki so priloženi današnji številki Dolenjskega lita; s kuponom na njem, ki ga boste oddali na priieditvenem prostoru, boste namreč v igri za eno od Kajevih nagrad.
Dodajmo za konec še, da so tombolski lističi ta čas že v prodaji,
I dobiti jih je moč v vseh večjih delovnih organizacijah ter na blagajnah vseh večjih trgovin Emona Do-lenjeke, Mercatorja in Novotehne v novomeški občini, predprodaja pa bo organizirana tudi v soboto in nedeljo dopoldne na Stadionu bratstva in enotnosti, sicer pa bo možnosti za nakup tombolskih lističev tudi v nedeljo popoldne več kot dovolj, če jih seveda prej ne bo zmanjkalo.
Plevnik je že vrsto let poznan glas z ljubljanskega radia, pevka Lea Šober, ki jo Dolenjci poznamo tudi kot napovedovalko Studia D, pa je ansamblu prinesla precej svežine in novih moči. Učitelj Franc Turk že vsa leta igra klaviature, Peter Prijanovič pa bas kitaro. Korgovci so predvsem dober plesni in ■zabavni ansambel, da bi se lotili svojih skladb, pa zaenkrat še niso začutili potrebe. »Predvsem se trudimo, da ne zaostajamo za slovensko glasbeno sceno. Vsako soboto na vajah pripravimo po en ali dva nova glasbena komada. Zaigrati in zapeti moramo prav vse, od polke do rocka. Če so na plesišču ameriški Slovenci, moramo prisluhniti njihovim željam, tudi gostje iz Nemčije imajo svoj okus. Goste iz Avstralije je naše igranje tako navdušilo, da so na povabili tja. Mi smo jim zaradi gostoljubnosti obljubili snidenje, uresničili pa tega ne bomo. Zagotovo pa bomo letos poleti igrali gostom v Krkinem obmorskem letovišču v Strunjanu,« je povedal Milan.
J. P.
BRIGADIRSKO
SREČANJE
KOPER — Klub primorskih brigadirjev in veteranov bo na Ukmarjevem trgu v Kopru v soboto, 21. maja, ob 10. uri pripravil srečanje brigadirjev in veteranov iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. To bo lepa priložnost za obuditev spominov na delovno preteklost, zato se nadejajo številne udeležbe tistih, ki so delali v mladinskih delovnih brigadah.
TEKMOVANJE
KOVINARJEV
NOVO MESTO — V petek, 13., in soboto, 14. maja, bo peto delovno proizvodno srečanje kovinarjev Dolenjske, katerega organizator je medobčinski sindikalni svet, pokrovitelj pa IMV Novo mesto. Kovinarji bodo tkemovali na srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve in v delovnih organizacijah IMV, Belt Črnomelj, Iskra Semič in Pionir Novo mesto. Na srečanju se bodo pomerili kovinostrugarji, kovinobrusilci, kovinorezkalci, orodjarji, konstrukcijski ključavničaiji, varilci, livarji, avtomehaniki in električarji. Najboljši posamezniki se bodo udeležili republiškega tekmovanja v Mariboru, ki bo junija.
Mimi
studio
TRIO NOVINA ZA KOROŠKE SLOVENCE
CELOVEC — Družinski Trio No-vina je med prvomajskimi prazniki prvič nastopil v tujini. Povabili so ga Koroški Slovenci na svoje izobraževalne in dopustniške dneve v slovensko vas Tinje. Samostojni koncert v dvorani Doma prosvete je tako navdušil poslušalce, da so naslednji dan koncert ponovili tudi v Celovcu. Gostovanje v Avstriji je triu omogočil kolektiv IMV
Ta teden je žreb podelil dve nagradi, se pravi, da sta prejela kaseti s posnetki lestvice KATJA BRADAČ iz Gorenjega Mraševega in MARJAN PEČAVAR s Suhorja. Ker zaradi praznikov Dolenjski list ni izšel, tako zdaj obveščamo oba nagrajenca.
V tem času je na lestvici prišlo do sprememb, in sicer seje na vrh povzpela Belinda Carlisle, čeprav v pesmi toži, daje brez moči, takoj za njo pa je že Charles Augins, ki potrebuje ljubezni. Novost je ena, a krepka, saj Billy Ocean poje o tem, daje treba porušiti zidove. Tako je lestvica za ta teden takšna:
1. I get weak — BELINDA CARLISLE
2. Baby I need your loving — CHARLIE AUGINS
3. I think we’re alone now — TIFFANY
4. Don’t walk away Suzanne — BAD BOYS BLUE
5. Get outta my dreams, get into my car — BILLY OCEAN (novo)
6. Tell it to my heart — TAYLOR DAYNE
7. Together forever — RICK ASTLEY
8. Spy in my house of love — WAS NOT WAS
9. Need you tonight — INXS
10. Tear down these walls — BILLY OCEAN (novost)
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, Cesta herojev 27,68000 Novo mesto, lestvico pa lahko poslušate na valovih Studia D, v Diskoteki Otočec in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu.
POSTRV VELIKANKA — Neverjetno ribiško srečo je pred tednom dni imel Novomeščan Vili Pintar. Ko je metal blestivko na jezu Seidlovega mlina, je iz Krke potegnil kapitalno postrv šarenko, kiji doslej še ni bilo enake. Ko sojo izmerili, skorajda niso mogli verjeti, saj je merila domala 90 centimetrov, težka pa je bila kar sedem kil in pol. (Foto: J. P.)
•kozerija'
REPIČANI	NIMAJO C	AS	A
Zadnjič sem se šel pozanimat, kako kaj Mali v šoli.
Bom kratka, je rekla tovarišica učiteljica, veste, nimam časa.
In je zdrdrala, da je Mali površen, da mu ne gredo odgovori na vprašanja, daje pri matematiki dober ter daje nemiren, živ in da ne sledi pouku. Po teh podatkih je izpuhtela. Ne vem več, ali v zbornico ali v razred.
V pisarni, kjer domujejo sisi, so ■ sedele tri ženske.
— Prišel sem se pozanimat...
— Bodite kratki m jedrnati. Vidite, da imamo na mizah kup papir-
jev in da nimamo časa. Delo nas bo zadavilo.
Bil sem kratek, jasen in jedrnat. Ena od treh žensk meje v teh lastnostih prekosila: bila je še krajša, še bolj jasna in še bolj jedrnata. Na koncu kratkega pogovora mi je odprla vrata in zažgolela: Na svidenje!
V občinski pisarni je sedel za veliko mizo moški z očali. Ni mi ga uspelo niti pozdraviti, že me je opozoril:
— Ce hočete kaj opraviti, pohitite! Nimam časa. Poglejte: telefoni, sestanki, dopisi.
— Gre za prepis zemljišča.
— Jutri. Pojdite, dokler se mi ne zmeša.
Pred ordinacijo doktorja Igliča je bila gneča. Čakal sem na vrsto in sestra, ki je poklicala moje ime, je priganjala.
— Dajte, no, vstopite že! Mar ne vidite, koliko ljudi še čaka za vami? Doktor Iglič nima časa na pretek, danes dela samo do enih, ker mora na redno letno konferenco sindikata.
bifeju, semenarni, pekariji, pri zobozdravniku, v prodajalni s čevlji, bazenu, lekarni... so kričali name, naj se zmigam, naj pohitim.
Nihče ni imel časa. Vsi so bili do grla zaposleni z nečim drugim, vsem seje nezaslišano nekam mudilo. Vsi so imeli vsega čez glavo.
Tudi na pošti, banki, pri mesarju, v trgovini, na avtobusni postaji, v
Torej podatki, ki jih objavljajo raziskovalci in statistiki, lažejo. V njihovih poročilih namreč črno na belem piše, da delajo Repičani na svojih delovnih mestih največ štiri ure na dan.
TONI GAŠPER1Č