mmsmm
mtmmm
P®?
<
■■m
:
: % :
>:■ ...V”:..'...*
:
Jf°XV. • Št. 230 (4384)
TRST, nedelja 27. septembra 1959
Cena 30 lir Abb. postale I grappo
RST GORICA: RIM
D
vL?‘!laciji sta pre-
] teden govorili z Sikom Qtrskim Predsed-
** sprejeie^nij.em' v sredo
tce Predstavnike Go-iftaško d flCa’ v Petek pa ‘•Raciji egaCij°- °be de‘ •bjaviii j ?.,po razgovorih ko 0 0vr„ Jsa sporočila ta-*Kh i,nf ynavanih vpraša-Niijevih ? ° nekaterih
4 S1 “Javab'
'torih ic Por°eil o razgori rfraiu„razvidno. da so j*Cntatl kaJ mršavi in ^katerihPrišlo — razen
^ejših 1Z*em ~ do po' k jeJS* basanj ter da
le „	ter da
»mejil , predsednik vlade t« . na običajne izia-
' bn 0kičajne izia* ProučiLPOlo!aj podrob-
. Proučil, 1TJ podrob-
!°sebnn . da se bo
animal», da na
Sl cer „ i
*Var «k, mah. da na
i ,2adevoGn°tn0 §leda>>’ NoinnVO proucuje» ali
fatlamPv.i ministrstvo, ali
Rajnik S* kom,slja ali vendar
!Sbih tna osnovi teh !lSčno lZZ ni mogoče ^n°siio „ C8niti uspeha Sacij, ^euspeha teh de
5adj . uaPena teh de-M^anje er„ . mora na to Post s° fovoriti šele ij(
.-ttj
l PravičenieQe dejstva. Sli,	0 Pa bi priča-
Saj, ka3 malo pojita no tako lepe izjav* siede dejstva.
°vaii_ . n° Pa bi priča-^°Mtieišaa- b°do dejstva /»dno ri Reprav je bilo že No janie vlade od-
CPo nr" Je v1-ade odbitim ,naklonieno tako S-Tit0t tržišlcim inta-Jlegacii v Pred Prihodom
. -^gacii „ £tcu Pnnodom J^irstv^ ie namreč ,rPariCo Za trgovinsko y i
lili c-, -wm iviturt
atno eno veliko
« “atirn	nguvmsKo
lad^POročil0' da bo-J^dili .J delnicah CRDA * samn „—
N0ocean L eno velik0
tneritf!" Potniško laki' V Gennm k° bodo dru-.eru Sq V! V temu pri-
. d* so v remu pri-Nvski ^ltno Prevladali tkaiuii. teresi na škodo
^ŠkiK e
Ni merk^ Prihaja še . • a° izraza z na-
V7
Mti’ da
iS)i zarL 2a obe veliki Ne n„ e Pogonske tur-i v Iave v tovarni
tN'do v n Ve v tovai >Pi LGenovi in ne J »iška ri°?eV v Trstu. ravUala n ® gac’ia je raznih; Pas!ednjih vpra-
lv^°lv0Zr--.ladjedelnice
8tlrtbil> da TT- Segni je LNo a b° Premestili
W	vojne
].N iz i"" , vecje vojne
lUetielnicoZaSke V tržiško {S m da bo v h dibo „ lstrstvo za o-Ni VQParočil0 še dve Naj, Un'-ladj!- Vse t0
?ih
nvx -	vse	10
lnjo uPostevajoč tudi
dv8b 21.000-ton-
iniV. i ..
in* Pleša n u 21.000-ton->»morplh ladii- nika-frpljivo Zadost°vati za ll^Pice j, aPoslitev ladje-
biti v.^ Jstvo, da po-
18 °Plenta p°d-
.	A	katero	na-
meravajo zapreti in kjer bi v takem primeru izgubilo zaposlitev tisoč delavcev.
2. Segni je dokaj odkrito povedal, da ne bo mogoče za Tržič obnoviti zakona iz 1928. leta, katerega veljavnost je zapadla 1943. leta in ki dodeljuje Tržiču industrijsko cono z ustreznimi ugodnostmi. Tega ne bodo napravili, ker je preveč drugih mest, ki postavljajo podobne zahteve.
3. Glede dekreta za klasifikacijo tržiškega pristanišča pa je predsednik vlade zagotovil svojo takojšnjo intervencijo. Ko bo to urejeno, bodo lahko pričeli s podaljšanjem pomola za 120 metrov.
4. Končno so še govorili o agrotehničnih delih na področju Kormonsa in Gradiške, o čemer pa se bo podtajnik Russo danes raz-govarjal med svojim obiskom v Gorici.
Tržaški delegaciji so služile za osnovo resolucije, ki jih je o raznih vprašanjih soglasno izglasoval tržaški občinski svet. Iz poročila in izjav predstavnikov na tiskovni konferenci je razvidno, da so razpravljali o naslednjih vprašanjih:
1. Deželna uprava. Segni je ponovil svojo načelno izjavo, ki jo je že izrekel pred parlamentom, vendar p> dodal, da bo to vprašanje mogoče rešiti šele, «ko bodo rešili številna znana vprašanja*. Očitno gre torej za platonično iz-juvo, stvarno pa vlada ne namerava ničesar narediti.,
2. Industrijska prosta cona. Ministrski predsednik je ponovil generično izjavo o «dobri volji vlade*, dodal pa, da bo mogoče sprejeti ta ukrep, brž ko ga bo odobrilo ministrstvo za finance. Kot je dobro znano, pa je prav ministrstvo za finance preprečilo ustanovitev industrijske proste cone, ki jo zagovarjajo vsa ostala ministr-srva. Očitno lahko torej to izjavo razumemo, kot da ne mislijo sprejeti tega ukrepa.
3. Bencin po znižani ceni. Tudi tu odloča ministrstvo za finance in torej veljajo isti zaključki kot glede industrijske proste cone.
4. Metanski vod od Padske nižine do Trsta. ENI je pred dnevi sporočila ministrstvu za državne udeležbe, da tega načrta ni mogoče realizirati iz gospodarskih razlogov, ker naj bi bil predrag in bi bilo obratovanje neekonomično.
Vendar pa ni rečena zadnja beseda, ker bo zadevo ministrstvo ponovno proučilo.
5. ILVA. O modernizaciji škedenjske železarne in drugih obratov IRI na našem področju je bilo zelo d.olgo govora. Kaže, da so glede tega vprašanja naredili edini stvarni korak naprej. Segni je namreč priznal potrebo, da se ILVA modernizira in minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi bo v kratkem sklepal o usodi tega podjetja.
6. Volitve senatorjev. O tem bodo razpravljali na enemu izmed prihodnjih .sestankov ministrskega sveta in Segni je priznal, da se mudi, če naj bi bile volitve spomladi.
7. Gradnja pogonskih strojev za 35.000-tonski prekooceanski potniški ladji. Segni je dejal, da nič ne ve o zadevi. Iz drugih virov pa se je izvedelo, da v resnici nameravajo dodeliti naročilo za pogonska slioja Genovi. Morda bo intervencija zalegla, ker je menda minister za državne uceležbe podprl tržaško stališče.
8. Pomorske zveze. Delegacija je predložila obsežne bogato dokumentirane predloge, nič pa ni na tiskovni konferenci povedala, kaj je ministrski predsednik odgovoril nanje. Po tem lahko sklepamo:	ali da ni dejal ničesar, ali pa, da je bil odgovor negativen.
Iz objavljenih poročil ni razvidno, da bi delegacija razpravljala tudi o pefloža-ju tržaškega pristanišča, ki je v izredno kritičnem razdobju, saj izgublja promet in nikakor ne more vzdržati konkurence tujih pristanišč.
Kljub vsem tem temač-n'm ugotovitvam pa je treba podčrtati tudi važno pozi tivno dejstvo, da so Trst, Gorica in Tržič s pomočjo delegacij, ki sta uživali odkrito podporo vseh gospodarskih, političnih, sindikalnih in drugih krogov opozorili vladne organe, da preživlja celotno prizadeto področje zelo hudo krizo in da so v resnici potrebni takojšnji in nujni ukrepi. Na vsak način pa rešitev teh vprašanj ne bo prišla sama od sebe in bi bilo iluzorno pričakovati, da bo z enim razgovorom mogoče kaj stvarnega doseči. Potrebni bodo še nadaljnji nar pori vseh odgovornih organov, da se vsaj del že tako skromnih obljub in zagotovil spremeni v stvarnost.
CAMP DAVID
V četrtek torej! Še tri dni in tudi naša Nada pojde zopet v šolo — v prvi razred realne gimnazije. Lani je z uspehom končala tretji razred nižje srednje šole in, kot vidite, je med počitnicami, zlasti pa prejšnji teden jioglcdala v šolske knjige in tudi kako nalogo je opravila. — V novem šolskem
letu vsem učencem: Mnogo uspeha!
Hruščev odpotuje nocoj iz Washingtona v Moskvo
«Dolg, resen in pošten» pogovor v Čamp Davidu
predvsem o Berlinu, Nemčiji in o razorožitvi
Optimizem glede tesnega sodelovanja pri uporabljanju jedrske energije v miroljubne namene - Ni pričakovati nobenega «senzacionalnega» sklepa glede Berlina in Nemčije
Izredno prijateljsko ozračje med razgovori
«...in Luna je gledala zadovoljna.«
GETTYSBURG, 26. — Predsednik Eisenhower in Hruščev ter njuna zunanja ministra so danes nadaljevali razgovore, ki so jih prekinili ob 13- uri (ob 18 po srednjeevropskem času). Vendar pa so se razgovori nadaljevali na kosilu, ki je sledilo, in nato še po kosilu. Medtem je prišel v Camp David tudi podpredsednik Nixon, ki se je pridružil razgovorom.
Po jutranji seji je na-
čelnik Bele hiše Hagerty izjavil časnikarjem, ki so se zbrali v Gettysburgu, da sta Eisenhower in Hruščev imela «dolg, resen in pošten* pogovor v dobrem ozračju, predvsem o Berlinu in Nemčiji. Začela pa sta proučevati tudi vprašanje razorožitve.
Hagerty je dodal, da sta imela Eisenhower in Hru-: ščev obširen poizvedovalni razgovor o Berlinu in Nem-! čiji ter sta načela tudi vsa vprašanja razorožitve v prijateljskem ozračju. Na vprašanje časnikarjev je Hager-ty izjavil, da bosta oba vo-; ditelja nadaljevala popoldne! razgovore o Nemčiji in- o Berlinu. Na vprašanje ali sta govorila o kakem novem načrtu ali. programu,
je Hagert.v izjavil, da davi se m zgodilo nič dokončnega, spričo dejstva, da se bodo razgovori pozneje nadaljevali.
O jutranjih razgovorih je Hagerty daljQ dejal:	»Mi-
slim, da je ozračje dobro in da se obe strani strinjata. da to ozračje označujeta za dobro.« Razgovor o Berlinu in Nemčiji je zavzel obliko »iskrenega in temeljitega proučevanja# in obe strani se »resno in pošteno# trudita, da zadevo »postavita zelo jasno#.
Dodal je, da se med razgovorom o Berlinu in Nemčiji ni pojavilo 'nič nove-ga, da ni bil postavljen noben nov predlog in ni bil izmenjan noben dokument. To pa ne pomeni, da se v*
ničemer ni napredovalo.
Skupini ameriških diplomatov, ki so se zbrali v Camp Davidu, se je pridružil danes poslanik William Lacy, ki ima nalogo kulturnih stikov med ZDA in SZ. Sedaj se pogajajo za obnovitev kulturnega sporazuma med obema državama, ki zapade januarja prihodnjega leta.
Hagerty je povedal, da so se razgovori začeli ob 9. uri po krajevnem času (ob 14. po srednjeevropskem času), potem ko so vsi skupaj ob 8.15 zajtrkovali. Razgovoru, ki je bil na stekleni verandi, sn prisostvovali poleg obeh predsednikov še Herter, Lodge, Thompson, CJromiko, Menšikov in Soldatov. Podpredsednik Nixon se je pridružil razgovorom, takoj ko je prišel z avtomobilom iz Washingt.ona.
Ob 10.45 (15.45) se je »plenarni sestanek# končal in
oba predsednika sta napra-
»ril.. <4 ni inl	rt	h	rl	,	\T	rt	A
pol ure sta se sprehajala v bližini ter si ogledala okolico. Okoli 11.20 (16.20) sta se vrnila v paviljon in nadaljevala sama privaten razgovor s pomočjo svojih tolmačev do 14.10 (krajevni čas).
Nixona sta ob njegovem prihodu iz Washingtona spremljala pomočnik državnega podtajnika za politične zadeve Merchant in pomočnik državnega tajnika za evropske zadeve Kohler.
V paviljonih v Camp Davidu so sedaj številni ameriški in sovjetski izvedenci, med katerimi so predsednik ameriške komisije za atomsko energijo John McCone, predsednik sovjetskega državnega odbora za kulturne zadeve Juri Zukov, stalni sovjetski predstavnik v OZN Arkadeij Soboljev in načelnik sovjetskega državnega odbora za uporabljanje jedrske energije v miroljubne namene Vasilij Je-
meljanov.
da so bili razgovori o Berlinu «iskreni in resni#, je pripomnil, da za sedaj ni mogoče vedeti, do kod je prišla izmenjava misli o tej zadevi. Kar se tiče razorožitve, se je razgovor o tem komaj začel. Domneva pa se, da sta oba državnika med svojim privatnim razgovorom. ki je bil posebno dolg, načela številna vprašanja, glede katerih nista nič povedala. Med temi je verjetno tudi načrt Eisenho-vverjevega potovanja v SZ.
Hagerty je izjavil, da ni pričakovati nobenega senzacionalnega sklepa, tudi postranskega značaja, kar se tiče Berlina in Nemčije. To pa zaradi tega. ker se Ei-senhower ne pogaja o zadevah, ki se tičejo tudi drugih držav.
Pomočnik državnega tajnika za zununje zadeve Ber-ding je izjavil; «Dva voditelja sta začela obravnavanje bistva vprašanj. Prav gotovo ni bila površna diskusija.#
Hagerty pa je izjavil, da nima nobene informacije o vsebini strogo privatnih razgovorov predsednika Eisen. howerja in Hruščeva. Pripomnil je, da so bili razgovori »odkriti#, toda ni pričakovati, da je bil sprejel kak «temeljit sklep#.
Hagerty je tudi izjavil da bodo zahodni zavezniki dobili zaupno poročilo o teh razgovorih konec tedna. Ni povedal, kdaj bo poslane poročilo, toda neki diplomal je izjavil, da ga bodo po slali ob jutrišnjem zaključ ku razgovorov.
Na koncu je Hagerty iz javil, da ne ve, ali je Ei senhovver v stiku z Ma< Millanom. odkar so se si noči začeli razgovori.
Po kosilu sta Eisenhowei in Hruščev odpotovala s he likopterjem na predsedniko vo kmetijo v Gettysburgu Tja sta prišla ob 16,25 (21,21 po srednjeevropskem časui
(Nadaljevanje na g. stranil
PrnhorsTcT"iTnevmk
27. sept'
Aktualni
portreti
MARŠAL IRONS1DE je pred dnevi umrl v Londonu. Bil je star 79 let. Njegov največji podvig je bil uspešen umik angleške vojske leta 194« iz Dunkerquea, kjer je rešil 300.000 angleških vojakov pred popolnim uničenjem. Bil je tudi zelo razgledan človek in je govoril 12 jezikov.
IVAN ARTOBOLE V SK1 član sovjetske akademije znanosti je eden glavnih tvorcev sovjetskih raketnih uspehov. Njemu pripisujejo tudi velik delež pri izstrelitvi prvega in drugega Lunika.
DAWN ADAMS znana filmska umetnica se namerava ločiti od svojega moža. Pred dnevi je v Parizu vložila tožbo proti svojemu možu Vittoriu Massimu, s katerim se je pred petimi leti poročila v Rimu. Po rodu je Dawn Adams Angležinja, po možu pa ima italijansko državljanstvo.
SERGEJ HRUSCEV sin predsednika sovjetske vlade Nikite Hrusceva, je z očetom na obisku v ZDA. Star je 24 let. Povsod po ZDA ga videvajo s totogratskim aparatom v roki, da bi odnesel v Moskvo čim več vtisov. Po poklicu je inženir.
JOHN TURNER je mlad kanadski odvetnik. Svojega slovesa pa si ni pridobil kot odvetnik, pač pa zaradi prijateljskih in ne le prijateljskih čustev do princese Margaret Kaže, da tudi Margaret ga ne gleda preveč postrani.
Sedem dni v svetu
Jutri odgovor Alžircev de Gauliu
Predsednik sovjetske vlade Hrušcev je na svojem potovanju po ZUA obiskat tudi zgledno posestvo Rosvella Garsta, ki je bil pred časom v Sovjetski zver zi in je ob tej priložnosti povabil Hruščeva na svoje posestvo. Tu vidimo gostitelja in go6ta pred velikim koruznim nasadom
Čamp David
Danes bosta Eisenhotver in Hruščev končala v Camp Davidu svoje razgovore in nocoj bo Hruščev govoril po televiziji ter bo nato spet odpotoval v Moskvo. Miroljubni svet nestrpno pričakuje izid teh razgovorov, kajti prav od tega bo odvisno, ali se bo mednarodno ozračje še dalje izboljševalo, ali pa bo spet se bolj vzplamtela hladna vojna. Toda če presojamo po vseh dosedanjih znakih, je u-panje, da se bo proces pomir-jenja nadaljeval. Zadnje čase je v svetu zavladalo precejšnje olajšanje, zlasti odkar sta se dve največji državi sveta odločili, da končno z neposrednimi stiki skušata u-rediti vsaj največja nasprotja med obema blokoma, oziroma pripraviti ugodnejša tla za njih ureditev.
Potovanje Hruščeva po ZDA in njegov najnoeejši na. črt o razorožitvi sta nedvomno mnogo pripomogle k temu. Hruščev je deset dni potoval po ZDA in se je srečal z najraznovrstnejšimi ljudmi. Na žalost so med temi bili tudi taki, ki jim ni do pomnjenja, in so skušali na vse načine sabotirati dobre namene Eise nhoiverja, da s Hruščevom išče poti za boljše razumevanje. Tako je bilo na primer z županom v Los Angelesu, ki je na sprejemu, ki ga je priredila občina, izzivalno nastopil proti Hruščevu. Prav tako niso v ničemer-podprli Eisenhotoer-jevih prizadevanj ameriški sindikalni voditelji, ki so i-meli tri ure in pol dolg razgovor s Hruščevom. Njihova izzivalnost je presegla vse meje, tako da je Hruščev ob koncu razgovora izjavil: ((Naša stališča so nespravljiva.* Predsednik Eisenhoiver je bil zaradi tega prisiljen objaviti poseben poziv «državljanom ZDA«, naj bodo vljudni s sovjetskim gostom. Vsekakor te treba ugotoviti, da ljudstvo prav gotovo ni odobravalo izzivalnih nastopov nekaterih voditeljev, ker je zlasti v drugem delu potovanja Hruščeva povsod prisrčno sprejelo in ga toplo pozdravljalo. Tako je bilo v San Franciscu, v Des Moinesu in v Pittsburghu. Zlasti je bil izredno živahen obisk v važnem kmetijskem središču Des Moines v državi lawa, kjer si je Hruščev ogledal posestvo poljedelca Garsta in neko tovarno kmetijskih strojen. Tudi na univerzi v Des Moinesu so 9° študentje izredno prisrčno sprejeli m prav tako je bilo tudi v Pittsburghu v neki tovarni strojev Na oseh sprejemih in razgovorih je Hruščev poudarjal potrebo izboljšanja odnosov med ZDA in SZ in zlasti potrebo povečanja medsebojne trgovine brez sleherne diskriminacije. Poudarjal je ob vsaki priložnosti, da je 'Sovjetska zveza prav zaradi tega in v taki želji pripravila svoj načrt o razorožitvi. Hruščev je tudi izjavil, da je naklonjen pogostejšim stikom med najvišjimi državniki. Takih stikov naj bi bilo čimveč, in sicer v manj u-radni obliki. Sprejel bi tudi dva ali tri take sestanke na leto. O razpoloženju ljudstva, ki nedvomno obsoja hladno vojno, priča tudi razgovor med Hruščevom in Garstom. Ta je Hruščeva vprašal, ali je. opazil dober sprejem ljudstva. Ko je Hruščev pritrdilno odgovoril, je Garst pripomnil; ((Veste, midva sva kmeta, se razumeva, lahko bi uredila probleme bolje kakor diplomati.» Tu je Garst utihnil, ker ga je Cabot Lodge, ki spremlja Hruščeva, prestrogo pogledal.
Dober
Letošnje zasedanje skupščine OZN se je začelo v precej mirnem ozračju. Ce izvzamemo ponovno odklonitev razpravljanja o	teta; skem
predstavništvu v OZN, in to na pritisk ZDA, lahko rečemo, da letos ni opaziti dolgih medsebojnih obtoževanj in podtikanj. Zelo značilno je, da vsi delegati poudarjajo predvsem vprašanje razorožitve. Glede tega je britanski zunanji minister Sel-wyn Llogd obrazložil svoj načrt, sovjetska delegacija pa je uradno predložila načrt, ki ga je obrazložil Hruščev, in skupščina je soglasno sklenila, naj se tudi ta predlog sprejme na dnevni red. Poleg tega je dosegla važen u-speh afriško-azijska skupina, ko je skupščina sprejela njeno zahtevo, naj se o franco-
skih jedrskih poskusih v Sahari razpravlja posebej in ne v okviru splošne razorožitve. Tako bodo razpravljali posebej tudi o jedrskih poskusih sploh.
Kar se tiče sovjetskega načrta je značilno, da si ga tudi najbolj zakrknjeni nasprotniki pomiritve ne upajo kar tako zavreči. Rešujejo se iz zagate s tem, da ga označujejo sicer za propagando, dodajajo pa, da ga je treba kljub temu proučiti, zato da «se ta propaganda razkrinka«. Resen opomin proti temu je bil prisiljen izreči sam ameriški državni tajnik Herter, ko je dejal, da je zgrešeno videti v tem načrtu samo propagando. Bivši kandidat demokratične stranke za predsednika ZDA Stevenson, ki se je dolgo razgovarjal s Hruščevom med njegovim obiskom na kmetiji Garsta, pa je. izjavil, da je zelo optimist glede razorožitve in da je po njegovem mnenju Hruščev i-skren s svojim predlogom. Pripomnil je, da se je stališče Hruščeva glede nadzorstva nad izvajanjem razorožitve spremenilo. Dodal je, da hoče po njegovem mnenju Hruščev zmanjšati bremena in nevarnost oboroževanja postopoma z istočasnim nadzorstvom in inšpekcijo, ki bi bila primerna za vsako razdobje. Zato bi morali njegove predloge vsaj temeljito proučiti in ne jih zavrniti kot navadno propagando.
Tudi vodstvo demokratične stranke je objavilo izjavo, s katero poziva vlado, naj takoj sprejme predloge Hruščeva kot podlago za pogajanja. Eisenhotver bi moral dati pobudo za začetek takih pogajanj s pomočjo OZN.
Voditelj britanskih laburistov Gaitskell je v enem svojih volilnih govorov poudaril, da je možen sporazum s sovjetsko zvezo o razorože-nem področju. Pripomnil je, da so med angleškim in sovjetskim načrtom o razorožitvi sicer razlike, toda če so velike države res voljne doseči sporazum, je to mogoče.
Državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič je med splošno razpravo v skupščini OZN tudi pozdravil načrt Hruščeva in pripomnil, da je po svoji radikalnosti ta predlog izreden. Toda to nas ne bi smelo motiti in presenečati, ker je položaj, v katerem sedaj živimo, prav tako izreden. Pripomnil je, da je potrebno takoj podpreti radikalno popravljanje odnosov med državami na vseh ostalih področjih, tako da bi rešitev vprašanja razorožitve postala nekoč realna. Najreal-nejša pot, da se prepričamo o realnosti omenjenega predloga, pa so prav pogajanja. Seveda bi bilo treba med pogajanji omejiti se na tisti del, ki bi se pokazal, da je izvedljiv. Zato je upoštevanja vreden tudi predlog Seluigna
Lloyda, ker vodi v isto smer kakor predlog Hruščeva. V vseh predlogih je treba iskati tisto, kar je v njih skupnega, da bi se proces razoro-ževanja lahko čimprei začel.
Na dnevnem redu zasedanja skupščine OZN je 71 točk. Od teh si je skupščina pridržala zase 21, ki se tičejo postopka in delnih volitev v nekaterih organih OZN. O o-stalih točkah pa bodo razpravljali posamezni odbori. Poleg razorožitve bo glavni politični odbor razpravljal tudi o Alžiriji.
V Parizu s pravo mrzlico pričakujejo . odgovor alžirske vlade na de Gaullov načrt o Alžiriji. Člani alžirske vlade so se vse te dni posvetovali v Tunisu. V maroško prestolnico Rabat pa je odšel poseben odposlanec alžirske vlade, da se posvetuje s kraljem Mohamedom. V petek je alžirska vlada sporočila, da bo odgovor objavila v ponedeljek. Glede odgovora se slišijo vse mogoče domneve. Vsekakor pa bo bolje počakati. Dejstvo pa je, da de Gaullov načrt, kakor ga je obrazložil, ne nudi zadosti zanesljive podlage za začetek pogajanj. Sicer pa de Gaulle niti noče pogajanj s pravimi alžirskimi predstavniki. Zato je baje začela ameriška diplomacija odločno akcijo bodisi pri Alžircih, kakor tudi pri de Gauliu, zato da doseže neposredne stike med de Gaullom in alžirskimi predstavniki, kajti razumljivo je, da se spor lahko reši edinole s pogajanji in pogajati se je treba s tistimi, ki se bori. jo in ne s kolaboracionisti, kakor bi hotel de Gaulle, kajti to sploh ne bi bila nobena pogajanja in tudi ne bi privedla do nobene rešitve.
Makedonska plesna skupina «Tanec» pred pariško bolnišnico «Curie»
Južna Tirolska pred OZN
Spor med Italijo in Avstrijo zaradi Južne Tirolske se je zaostril. Avstrijski zunanji minister je pred skupščino OZN obtožil Italijo, da ne izpolnjuje sporazuma o Južni Tirolski in da načrtno potuj-
(Nadaljevanje na 8. strani)
jm* viar	,	..' •
v K" . P>'
mm
Kot smo ob času obširno poročali, so v pariški bolnišnici aFondation Curie« zdravili pet jugoslovanskih atomistov, ki so se bili ponesrečili v jugoslovanskem atomskem centru v Vinči. Nekaj Parižanov je oh tem primeru žrtvovalo tudi nekaj svojega kos'nega mozga, da bi z novim načinom zdravljenja jugoslovanske atomiste rešili. V zalivalo za to velikodušnost so jugoslovanske oblasti letos poleti povabile v Jugoslavijo otroke tistih plemenitih oseb, ki so dale pacientom kostni mozeg. Ob koncu poletja pa so Jugoslavijo obiskali tudi sami zdravniki in že omenjeni Parižani, ki so bili gostje ministrstva za zdravstvo in atomskega inštituta v Vinči. Pred tednom pa je obiskal Pariz ansambel makedonskih narodnih plesov aTanec«, ki je priredil poseben večer osebju pariške bolnišnice aFondation Curie«. Tu vidimo ansambel plesne skupine «Tanec» pred bolnišnico aCurie« v Parizu. Ob koncu bomo dodali, da se trenutno mudi v Beogradu neki francoski režiser, ki namerava napraviti film o nesreči v Vinči in o uspehih francoskih zdravnikov pri le-
čenju ponesrečenih atomistov.
 ...................................................................................................................................................................................................................................................................        iiiiimiihiiiiiiii
NE PREVEČ PRIJETNE NAPOVEDI VREMENOSLOVCEV
Za letošnjo	«koled
nam napovedujejo
Upati je, da se bodo vremenoslovci ušteli, vendar prihajajo te napovedi z naše zahodne in tudi vzhodne strani, ki je za naše področje najbolj gotova, kajti o vremenu na Tržaškem nujno odloča predvsem njegovo naj bližje zaledje
Danes teden smo imeli zadnjo letošnjo poletno nedeljo. Sicer bi ne mogli reči, da je to bila zares poletna nedelja. Vreme je bilo zares lepo, sončno, vendar ne toliko toplo, da bi mu mogli reči, da je poletno. Pretekla nedelja je bila poletna le po koledarju. že sredi tedna pa se je vreme začelo kujati, dokler ni v petek začelo deževati in marsikateri vinogradnik, ki se je že bil pripravil, da bo danes o-bral kako zgodnjo sorto, je imel prekrižane račune.
Za današnjo nedeljo pa moramo reči, da je tudi koledarsko jesenska. Koledarsko leto nam pravi, da se jesen začne 23. septembra, star pregovor pa pravi, da se poletje konča s prvim avgustovskim dežjem. V naših krajih je to letos še posebno prišlo do veljave, ker se je po velikem dežju sredi avgusta vreme tako pošteno ohladilo, da smo pozneje sicer imeli nekaj lepih dni, vendar ni sonce prišlo niti to-
v&uL *f> mttmmefo »h	s*	n
•rttst4*	#f * redi* t »1«	j
fch* tf.S.iievr »9 ih* vurlJUrgast ~t« n»< . j •et«4 »***■ *a*«r	tu	tu«	»•>«.«♦«	i»	*f	•
imtms*	te	yt	■	j
thi* »JrAv}j»g *f th*
Ameriško obrambno ministrstvo je določilo 97 mi-liionov dolarjev za postavitev posebnega velikanskega teleskopa za ameriško vojsko, kakršnega vidimo na gornji sliki. Služil bo prvenstveno opazovanju vsem irskih raket
liko do izraza, da bi imeli kak izrazito topel septembrski dan. Sicer pa se jesen, ona prava jesen, povečini začenja že s prvimi dnevi septembra in ne s koledarskim začetkom, s 23. septembrom. Z jesenjo je pač tako, kot je z zimo. Koledarska zima se začenja 21. decembra. Toda že konec novembra ali vsaj v začetku decembra smo že krepko v zimi. Skratka, dejanski letni časi se kaj malo strinjajo s koledarskimi letnimi časi.
Preden spregovorimo o tem, kaj nam meteorologi napovedujejo za prihodnjo koledarske jesen, bomo napravili nekakšen obračun o vremenu, seveda ne v našem ozkem, pač pa v širšem, južnoevropskem okviru in iz tega skušali sklepati, kaj se nam za to jesen obeta. Med 10. in 13. septembrom se je nad severno Italijo pojavil visok anticiklon, ki je privedel do trenutno spremeljivega vremena po vsem Sredozemskem področju. Te spremembe so še posebno prišle do izraza v zahodnih predelih, nakar smo logično imeli spet lepo vreme, ki se je razpotegnilo vse do pred nekaj dnevi. Kljub temu, da se je vreme popravilo in je to lepo vreme skoraj na vsem širokem področju Južne Evrope in Sredozemlja dalj časa trajalo, se temperatura ni dvignila in je dejanska jesen prišla nekoliko prezgodaj. PTi nas sicer še ni prišla posebno do izraza, vendar smo že prej rekli, da se je tudi pri nas začela mnogo pred svojim koledarskim rokom.
Kako pa meteorološke službe ocenjujejo to dejansko nekoliko zgodnjo jesen? Za letošnji september pravijo, da je eden tnajbolj normalnih mesecev> v zadnjih desetletjih. Jesen ni imela obdobij z previsokimi, temperaturami, niti prevelikih padcev temperature, skratka neko povprečje, ki da je »povsem normalno«. Isto velja tudi za padavine, ki so za jesen sicer značilne, ki pa jih ni bilo preveč. Ta normalni potek vremena v septembru meteorologi pripisujejo dvema an-ticiklonskima obdobjema z Atlantika, ki sta se pred dnevi »izživela« in se umaknila dvema večjima depresijama. Ena je prihajala s predelov Severne Evrope in se pomakni-
la že v Južno Evropo in v Sredozemlje, druga depresija pa je se je porodila v Severni Afriki in se s severno depresijo srečala nad Sredozemljem, kar je nujno prineslo deževno vreme. V kolikor se bosta ti dve depresiji ohranili, bomo imeli nekoliko daljše deževno obdobje, ki se bo raztezalo po večini sredozemskega področja. Iz tega bi mogli sklepati, da smo s sončnim vremenom za letos zaključili in da nas čaka deževna jesen.
Taka poročila dajejo meteorološke službe severne Italije in Južne Evrope. Tem napovedim ne bomo oporekali, ker ne moremo oporekati strokovnosti teh služb, vendar se je doslej velikokrat izkazalo, da vremenske napovedi z italijanskega Severa in Srednje Evrope za naše področje rade odpovedo, kajti na vreme našega področja odločilno vpliva vreme našega zaledja, to se pravi področja na vzhodu od Trsta. Zal pa moramo tudi za napovedi, ki prihajajo
iz tržaškega zaledja, to se pravi za ljubljanske napovedi, reči, da nam ne obetajo lepega vremena. Za konec septembra in ves oktober nam napovedujejo veliko dežja in le kak redek sončen dan.
Ne bomo jemali teh napovedi z vso strogostjo, kot nekakšno obsodbo na vlažno jesen, ker so se meteorologi pogostokrat u-šteli in ker se je velikokrat deževno vreme pri nas kaj kmalu sprevrglo v vetrovno vreme ali celo v močno burjo, vendar pa se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da smo že v jeseni in da se moramo s tem v zvezi sprijazniti z vsemi njenimi nevšečnostmi. Kljub temu bomo na koncu navedli še to, kar nam v splošnih potezah napoveduje strokovnjak za meteorologijo na rimskem vseučilišču Raoul Bilanci-ni, ki za letošnjo jesen v širokih potezah napoveduje takole:
«Kar se letošnje jeseni tiče, ne moremo s popolno
točnostjo določiti tega, kakšno vreme nam prinaša. V splošnem se pa zdi, da se letošnja jesen ne bo kdo ve kako oddaljila od normalne jeseni. Ce vremenski razvoj proučimo na osnovi podatkov iz najbližnje dobe, moremo izvajati sklepe, da ne bomo imeli nobenih značil-nejših posebnosti, zato bo letošnja jesen ena najbolj normalnih jeseni z obilnimi padavinami na alpskem področju in vzdolž Apeninskega posterja. V nižinskih predelih severne Italije in ob Jadranu, predvsem južnem Jadranu in na Siciliji pa bi bilo pričakovati manj padavin«
Iz gornjega vidimo, da se tudi sami meteorologi izražajo na dokaj — elastičen način. Ce se že oni tako ((elastično« izražajo, je razumljivo, da ne bomo prisegali niti na bolj prijetno niti na bolj pesimistično vremensko napoved, pač pa bomo sprejemali vreme tako, kakršno bo. Kaže pa, da bo bolj vlažno.
lllllltlllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllilllllllimMllllllllllllllllllllllllllfllllllllHIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllll
Zbor »France Prešeren" iz Kranja v soboto in nedeljo med nami
i
1
»M# ■
V organizaciji tržaške Slovenske prosvetne zveze bo pevski zbor «France Prešeren« iz Kranja priredil v soboto 3. oktobra (ob 20. uri 30 minut) in v nedeljo 4. oktobra (ob 16. uri) koncert v dvorani na Kontovelu. Na sliki vidimo celoten mešani pevski zbor, ki pride k nam na gostovanje. Da bi ga na kratko predstavili, bomo povedali, da je pevski zbor «France Prešeren« v zadnjih desetih letih na republiških pevskih tekmovanjih kar petkrat o-svojil prvo mesto, kar je za znano visoko kakovost slovenskih pevskih zborov izredno pomembno. Zbor vodi pevovodja in skladatelj Peter Lipar. Na sobotnem in nedeljskem koncertu bo pevski zbor .‘z Kranja našemu občinstvu posredoval najboljše novosti pevskih skladb iz vse Jugoslavije
ALI VIS
Ib
— da se Charles CMp ne namerava še 0^ svojemu	značilnem» ^
izj*5
Charlota Po njegovi «
•-jerOTlil
ki jo je’dal pred^Z j v Parizu, kamor iz Švice, bo » kratKe” w n s snemanjem filme:	,	V
rem bo Charlota Pr naše sedanje razmere, , tere pravi, da so rt ^ značilni lik kot rtal ■ ■ les Chaplin je ^r®A, da se v Evropi P°c
aa se v z,vruy> r-	i
go bolj svobodnega ^
ZDA in da bo v
času končal svoje --j ne«, ki bodo obsege 1800 strani.
*** .nS
stroKovnl»^pko
lvovskega politehni^^jj jj* voda uspelo sestaviti »T*
no spojino, ^ s	*»	^
gniramo kakršno - ^ tilno blago ali usnJ,j;,ti >1% to postane nepreni , p vlago ter vodo 0 tIfil
Vlago rer	■
temtakem bodo ® CpliČlil
dežniki in tudi d**®1 # * *
da terjajo BO^I,, mnogo žrtev. 10 ^ pf ^
poročila, ki je bilo P ^ p,, ■
kim objavljeno na	J ^
datkov Francije, » I -hodne Nemčije, £ JV*
‘itli
L
'Kr
Italije. Samo v - H m nih letošnje vrhun nistične sezone se no ponesrečilo 150 P	^
* * *
— da je zadrul® * aj||d ^i( vodnjo obutve v dobila iz Zahodne naročilo za dobavo 0 * rov srbskih opan ■	u
da je v Zahodn^
značilna srbska ob«te
S*
v modo.
* * *
titi
0,
V J ^
— da so nedavno ^ ^
snovali prvo šolo 1 ^ q , vsemirskega P°^et?’njrji ri diplomirani	i**1 Č
bijo popolno sPe za vsemirsko tehm	Uv;
*** si ^
- da so občin®*’
južnoafriškega me ner&
ban zaradi ?og“Vicijo ^ ,( med črnci in P° j ^
- n * .i
rovalf svoje mest,°nem ‘‘j*'
donskem zavarova	p# Kij
du Lloyd za vsoto	y ( ^
nov funtov iterliM * varovalni pogodbi piše, da zavaruje^,
proti «škodi °d ^ bo f N: cij». Mestna občin ,1»;
»avaf" I» ■ čala na račun pi %
premije 25.662 i**X°^ %
to, kar je v nasi ^ t? %
milijone lir in P0 ’ 5/ >
poudariti, da bi	v	%
lahko vse bolj I10	Jv
rabili.	>	;•
* * *	ji
— da je belfl‘^jjcal0	! J
no ministrstvo ea	l
da bi se belgi]s ^
l' t]£
borili v Alžiriji , n ^	^
francoske vojske i®■ f(j|i čili borbe prot' * v
Ker imajo Belri1■' of>- ■ ,, ji Kongo prav taK ^ ,, z gverilo domači bov, je to zanikan podkrepilo.	r'»s,
*** .jfl/D
-'V S
ir
— da se
derabada v indii1 ,-ppiJ, ^ govarjati pred s° (j,xj , ti 110 svojim s"1® g]*b0 u tožijo, da z njim’ vef ° l'i (
na. Princ ima Je® fi bj,. od svojih števil	K,,t
harema in izven ,avS*/ ■
da z nekaterimi	»,
prinčevsko,
stavlja.
sinov se je zdru*-",a D' " o, „
kat in ga tožil0’ kuP omogočil vsaj <-»v
"tldV
motela. Ker jim « beni položaj Prep aij L žiti se na kolesu
-•v.	—	  ,	.	cfC^*
nimi prometnimi - trjtr
avtobusi ozir° .
— morajo vedn° njte kar pa je za ge preveč utrud # # *
— da je na
S
v;
e , Gr^U ostala vas Malo^^	^
j Jh
A { 'K
k
votuiu UMU
raj prazna. Od J ei likor jih je
tam živelo, se i*|‘
selilo v povsem pfiš’Jk Milna ob morjn. ^	^
vasi Malo Grab1)f
ranjem in Pr0^,aj°
vanda) zas
lužili
na rja, da so rn,u'^0i)tJ svoje stare do w
n o”°
zgraditi povsem n0 vas tik ob m»
— da je Pred rvič Lilj devetih letih P pri*fr«' la v leningrajsk -peD ^ ameriška ladja. ^ til*. <lj nekaj blaga, ki
stavljeno na	P,	V
stavi v New Yo kljuki,/! pred kratkim *a”. vijo, da je to Pr ]„0s<>'1
V1JO, fla je io e- . 0s» , odmev boljših 0 Moskvo in Wash‘
* * * liti$,f - da si demo* J
ste monopol W ;c, L
niki. Prof. Geddš J
še tednik sL'EO b0lj /
zvezi z MilazzoV
jo v cerkvi sm tei/
Siciliji, izjavil: «	*	f
vadain Cerkvi m >1, d
padajo Cerkvi *** t jih smatrati kotk fifl1 tf nega od nje. ** miT,; !
nega od nje. ‘z kega zvetnika, 0	sl'/1,
v preteklih dneh ^ J koriščati celo eh jj J svetnic Sicilije, -po1 / odobrili odkrito katoliški Cerkvi. jt’/ ne odraža spoš1° .t (J fj božnosti, pač Pa,.j (P
j*
j
niki ne vzbuja
te.v, profanacija, ^
žalosti, pač P° 0 va.t
S
X
S
S
S;
— 3 —
27. septembra 1959
IRWiN
shaw
• V-
ke trndi
j
.^fecker* te,
^ se boe ,J lepo- deček,
.Val AnriaZgOVOril)>’ je na' * aij j* ™drew ~
in Vktlu^ kSk° se zapi"
*!»c, Kako SP po-
®W Draper. «Sli-
tr0bJ!s«' v
—Jjr; ttjLj ' ključavnici. Viah?81"16 ne boš P*
V Padla ?preS°voril, Fla-iI!t; fante J! zaušn'ea. Fla-
s< daordha ,te b°toie
Vnenie v os sPr™e-!>>? Buddv -6 Jerry Car*
>l!t?
^ bi'r““aay (se smehlja);
Kajpada'-• Vedel’ Fla’
1 Vai^T -b''. (Zategnje-
j la k"0, Sužnjo v gla-
[Saet Ra1 b°“- Tak0
■ Vočf. Urneš? Zasliši
%^mliT*na' ki
^*lec; aIi ^a i?ki napove-
bo
Buddy
Ali -—ujr sprejel, da l ®a. do Flacker ^un,.i.. 0 izdal skriva-
J'c? AliT'5* Slna kralja »Ss,o „ Busty Blades v Pon aSP6l? °dpnte
FUitd p°nedeljek ob isti
S« Mignil6nZaV3lil na »5* »e i. 1 n°ge. Prete-
Sie beseVdetainica zapisuje
v stenografsko
'' 1* del ,tndeset d°lar‘ ^rit?« Ue dolžina
!!,t,a»i Tn^a*a- “Enajst in
\ttVar» Andy' je d0'
^ ^Priprr"' 3e detal An' j° Pole. °Čmi' <<P°-Vo kn 'M°bb3
kvi
L,V(
a. ta»h IŽ,n° Polico«.
k	tljjVQ	(„..	;
y Dicka’
vstai;
le», je de-
ti <yi ^T0^1 Pr’tožujej kle,'ponora ste
a’ “Ne vem
And
rew
ste ljubko
V,
OCl
SI je z dlan-
ln jih pričel
n?
l? (\l
f, 1
■fi
pre-
Us°di in nada-
l|,yi9 ConJ)Ustokovščinami °Ka j—
d(>lariadaljevanie štiri-
'l» fii
Ih. , oll
n? ob
in njegovih
-rjey-‘Raje ka
Vidite
)e pisem
h^UdeCs°a?ka' kakor' ,Du-
oveka h”6’ kaj na' i. * eset dolar-
Hj": kako °*\in v zrea]u 1 h labnu .. Leon
°buk	ponora na-
ni	ie	Priprl,
tako grda! ^e» Ki , on°re, prav la.v .e’ . Radkih,
SukPop ra v 1 j a 1J SC10 ^	brez
' obl,z nekai- S1 le rdeči
VJVti r; .Pod njim ri ^fati 1 es^a in ža-
da .ati. Anri
r 10 lfi„L ^ rew je dogo "**»•
'CklobukbUk nov ,<Pre'
l!(Cu sen, ’ Je de)al-kla TSein Pramišljevala, !t ga Ot>ora	kupila». je
Zard6la’
jJUve”rna boklicala fran-'t«tj. etee, k, 9 ’z drevore-'»a, "^arrij, JB. stal° Pred . '	j pojdi
la>atedal Pod'6?.6' na trebuh
|.\ia kakšr.0 ° blazmo->£■>£ in"1"61 ZH
*fci:V.e vpraša"3eg°Ve Vl?>1
t) lutri ■
VV^iala. b°Ste že na'
X,ak-
Vda:
o»	vami	je
dejal
Ron
Andrevv.
5»r°čiti>Ve Priia!11!^3 ^°°ka
kS ka steJa‘e je»-
sp,, “tora Pd‘rebni», je No,**' “Zb°gom, do-
Prav>te».
'j. Oh. Jo tp
itVal, t.l en™ oče-
kako
;:sf l: g odh^:,:
\posl.Xa*emdll,Plc!.prot!
S	natisnil
^0,siial^aS^a^^ ^koz.i , sotice, nad
ke , Ploto ‘titj
|SSi S' “urje K 1 Sljiat8tl^u %l u<lr 1
b tg ^atei k' v'id°kl, a‘8r»lč
za-On-tantje nabijali
er
8rec'‘4icel0 JaSen’
i žo
rokavico. Vi-
'n pre-
Pri le-
g 'Oh 5vekh
.-S-Ook,^ hi*o. gta.. \,:kl)8ŠUŠ‘elaSD°n;d._Pa“a
kHf vel ; P,0d valovi Kgf.. *»■. Preko igrišča
S«Cr Je
Po
nP°ldn7S. Prenohala
V Ukazui •
navpii
boš
a guver-
'"azP)emta‘avkotu! 'liiVj .	'	da	pre-
io
'V,Topst?SCalo: “Ma-
hoče!»
V "on^ deki„a 0 SUver-m0
Sšl>,teriPrUoževali
»n tako pri
^ oa Vhivj^drasla boš
<\r*dri8r živ-
^Ca boš
j,%il.	^ ZacviHlo
S ‘ st«
deklet-
spet
VVK*tt?il eden od V> iti^Charl,e!»
«ij<rik-‘ požev::
«k' le rf..je zaslišal
bti.ki
‘Z ban,
• »d ,..Snke
d„; - Uslišal gn‘la slu-
tob
°j hoče
ga 1e
govo-
«Morala bi mu reči, da nisem doma«, je dejal Andrew.
«Toda, ker si doma«, je dejala mati. «Od kod naj bi vedela, da...»
«Tako je». Andrew je stopil na tla in sedel.
«Prav tako«. In odšel je v jedilnico k telefonu.
«Vaš odprti račun ste presegli za sto enajst dolarjev«, mu je rekel moški iz banke.
Andrevv se je postrani ozrl na mater, ki je sedela onkraj sobe z rokama v naročju in rahlo nagnjeno glavo, da ne b. česa preslišala.
»Prepričan sem bil, da imam v banki približno štiri sto dolarjev«, je dejal An-drew v slušalko.
«Vaš tekoči račun ste presegli za sto enajst dolarjev«.
Andrew je zavzdihnil. ((Preveril bom«. In položil je slušalko.
«Za kaj gre?« je vprašala mati.
čila je aparat. «Kdaj pa naj bi očistila hišo?« je prevpila trnenje sesalca. »Cernu ne spiš ponoči, kakor vsi ostali ljudje?« Spet se je sklonila in z odločnimi kretnjami vlekla aparat naprej in nazaj.
Andrevv jo je za hip gledal. Potem je odšel iz sobe in zaprl za seboj vrata.
Spet je zazvonil telefon Prijel je slušalko in dejal. «Zdravo».
«Andrew?» je zaslišal glas svojega agenta. Tudi njegov agent je bil iz Brooklyna, vendar je «a» izgovarjal zelo široko, tako da je impresioni-ral igralce in zakupnike radij1 skega programa.
«Da, tukaj Andrevv«. Andrevv je svojega agenta redno sprejel s to drzno, majhno šalo, vendar ni bilo videti, da je ta sploh kaj opazil. ((Nadaljevanje ,Dustyja Bladesa’ je končano. Dobil ga boš jutri«.
RIKO DEBENJAK
nagrajen v S. Paolu
Slovensko slikarstvo je ponovno doživelo veliko mednarodno priznanje. Na V. bienali v Sao Paolu, kjer je razstavljenih 4000 del 1200 umetnikov, kjer so skratka zbrana najboljša slikarska dela iz 40 držav, je bila prva nagrada za grafiko dodeljena slovenskemu slikarju Riku Debenjaku, ki smo ga pred leti imeli priložnost srečati v Trstu, ko je skupno s pred kratkim umrlim kiparjem Karlom Putrihom razstavljal v tržaški galeriji »Škorpijon«.
Jugoslovansko umetnost so na tej razstavi predstavljali še trije drugi slikarji in sicer- Stane Kregar, Oton Gliha in Milan Konjovič.
Riko Debenjak je razstavil 25 svojih listov, ki so vsi plod letošnjega in lanskega dela, le tri dela so iz leta 1957. Kot vsa njegova dosedanja dela, obravnavajo tudi razstavljeni listi slovensko ljudsko motiviko. Riko Debenjak je izjavil, da je nad nagrado izredno zadovoljen, ker ni pričakoval tolikšnega priznanja.
Umetniku čestitamo za nagrado, posebno zato, ker je ponesel v svet predvsem primorsko motiviko našega Krasa in Istre.
((Prekoračil sem račun za sto enajst dolarjev«, je dejal
«Sramota», je dejala mati. »Moral bi bolje gospodariti«.
Andrew jf stopil proti verandi.
«Sploh, ne paziš«, je dejala mati in šla za njim. «Moral bi pomisliti, čemu vse trošiš denar«.
»Da«. Andrew je sedel na kavč.
«Poljubi me«, je dejala mati.
«Zakaj?»
«Kar tako«. Nasmehnila se
J e
«Prav». Poljubil jo je in za trenutek ga je objela. Spet se je zleknil na kavč. S prstem ga je pogladila pod očesom.
»Kolobarje imaš pod očmi«, je dejala.
»Tako je«.
Se enkrat ga je poljubila in odšla.
Zaprl je oči. Iz zadnjega konca hiše se je zaslišal sesalec za prah. Vstal je in odšel v materino spalnico. Klečala je in drgnila s sesal-sem sem ter tja pod posteljo.
«Ej», je vzkliknil Andrevv. «Ej, mama!«
Izklopila je sesalec in ga pogledala. «K'.j je?«
((Zaspal bi rad«, je dejal.
»lil čemu ne spiš?«
«Ta sesalec za prah. Vsa hiša se trese«.
Mati je vstala in namrščila obraz. »Ne smem ga uporabljati, ko delaš. Ne smem ga uporabljati, kadar bereš. Ne smem ga uporabljati do desetih zjutraj, ker spiš«. Vklju-
»Za drugo stvar gre, Andrevv. VeJno več pomisleka je zaradi ,Bladesa1. Vleče se kakor žvečilni gumi, vendar se nikjer nič ne zgodi. Zapomni si Andrevv, da ne pišeš za Atlantic Monthly».
»Vem, da ne pišem za Atlantic Monthly».
«Zdi se mi, da zadnje čase ne sodoživljaš, kakor bi bilo treba«, je dejal njegov agent z mehkim, tolažečim glasom. »Morda bi se moral malo odpočiti?«
((Pojdi k vragu, Herman!« je dejal Andrevv. Uganil je, da je njegov agent našel nekoga, ki mu bo pisal ceneje.
«Tako se ne moreva pogovarjati, Andrevv«, je dejal Herman. ((Končno sedim jaz v studiu in poslušam pomisleke«.
«Zalostno, Herman«, je dejal Andrevv. »Žalostna slika!« In obesil je slušalko.
Zamišljeno se je popraskal po tilniku in otipal buško za ušesom. Potem je odšel v svojo sobo, sedel za pisalno mizo in se prazno zazrl v zapiske za gledališko delo, ki so, lepo zloženi, že kdo ve kako dolgo ležali na koncu mize. Vzel je čekovno knjiži co in potrdila od prejšnjega meseca ter jih zložil pred seboj.
«Sto enajst dolarjev«, je zamrmral, preverjal številke ter jih sešteval in odšteval. Oči so ga zabolel? od napetosti, medtem ko sta mu dlani lahlo podrhtevali, kajti sesalec za prah v materini sobi je bil še vedno vključen. Na
igrišče so prišli še drugi dečki in se razdelili na dve moštvi; metali so žogo okrog «hišice» in vpili drug na drugega.
Doktor Chalmers, petinsedemdeset dolarjev. To je bilo za mater in njen želodec.
Osemdeset dolarjev za najemnino. Streha nad glavo je veljala dva «Ronnyja Cooka z njegovimi tovariši«. Pet tisoč besed za najemnino.
Buddy je bil v Flackerjevih krempljih. Flacker bi ga lahko mučil še celih šest strani. Zatem bi se Dusty Blades skupaj s Samom lahko odpravil na reševanje in to z motornim čolnom. Tedaj bi se na dnu čolna pojavila špranja, kajti krmar je Fla-ckerjev plačanec in lahko bi prišlo do borbe, ki bi trajala še šest strani. Krmar bi imel morda samokres. Lahko bi ga uporabil, je pomislil Andrevv, toda to ne bi bilo nikomur všeč, ker je doslej napisal že vsaj štiri podobne reči.
Pohištvo, sto sedemintrideset dolarjev. Mati si je vedno želela dobro kuhinjsko mizo. Služkinje nima, je pravila, pa bi morala imeti vsaj kuhinjsko mizo. Koliko besed je napisal za kuhinjsko mizo?
«Naprej, mali. Napravi dva-kiat aut!« je vpil vratar druge .hišice’ »Podvoji!«
V kolegiju je Andrevv ob desetih dopoldne pričel igrati baseball, skakal ves ljubi dan po igrišču pa tekal sem ter tja. Zadnje čase pa je bil vedno utrujen in kadar je igral tenis, se skoraj ni premaknil / mesta zaradi utrujenosti. Z.ogo je udarjal nepravilno, ne da bi stopal na prste.
Španija, sto dolarjev. Oh, gospod!
Sto petdeset očetu za kritje primanjkljaja na plačilnem SDisku. Oče je imel na plačilnem seznamu devet ljudi, ki so izdelovali stvari iz pločevine. Te je ponujal trgovinam, kjer je veljalo vse deset centov, konec vsakega meseca pa je moral Andrevv pravočasno preskrbeti denar za izplačilo tega seznama.
Flacker, ves iz sebe od jeze, bi skoraj ubil Buddyja. Nenadoma vstopi Dusty. Ranjen je. Odnesejo ga v bolnišnico. Buddy je izginil tik pred njegovim prihodom. Flacker je hladnokrven in predrzen. Lice ob licu. »Kje je Buddy, Flacker?« «Oni smrkavec, misliš?« «Oni smrkavec, Flacker...«.
Petdeset dolarjev za Doro-thynega učitelja klavirja. Do-rothy je njegova sestra. Ctido dekle je Morda se bo celo naučila igrati. In nekega dne mu bodo dejali: «Doro-thy je pripravljena za prvi nastop. Edino, kar zahtevamo od tebe, je, da najameš Tovvn Hall za sredo zvečer. Toda plačati je treba vnaprej«. Kaže, da se nikoli ne bo poročila. Preohola je bila za moške, ki so se zanimali zanjo, in nezanimiva za one, ki bi jih sama hotela. Obleke je kupovala pri Saxu. Moral bi vse življenje podpirati sestro, ki bo obleke kupovala le pri Saxu, in vsak mesec plačati petdeset dolarjev za njenega učitelja klavirja. Pričakovati je, da bo pod normalnimi pogoji živela še najmanj štirideset let. Dvanajst krat štirideset pa obleke pri Saxu in od časa do časa zakup Town Halla...
Zobje njegovega očeta, devetdeset dolarjev. S to vsoto jc bilo treba podpreti človeka v njegovi jalovi borbi proti starosti
Avtomobil, devet sto dolarjev. Cek za devet sto dolarjev je bil videti hudo resen in pomemben kakor obsodba r.a globo. Želel je odpotovati z avtomobilom nekam v planine in napisali gledališko
Riko Debenjak
Asoci
tiacije
Sodba občinstva o Babičevem filmu
Tri četrtine
Zadnja številka ((Književne tribine« (20. sept., št. 10.) iz Zagreba posveča precej prostora Babičevemu filmu «Tri četrtine sonca«. Najprej objavlja na prvi strani oceno »Jugoslovanske filmske tribune« in jo nadaljuje v notranjosti lista, kjer so potem navedene še nekatere ocene občinstva, ki je prisostvovalo predstavam filma na Reki in v Zadru.
((Jugoslovansko filmsko tribuno« so sestavljali Fedor Hanžekovič, Vicko Raspor, France Kosmač, Zlatan Jukič in Slavko Mihalič, torej znani filmski delavci in kritiki. Poleg tega, da je ta «tribu-na» pretresala in nagradila ocene občinstva, ki je prejelo posebne anketne listke, je tudi sama pedala svojo strokovno oceno. Ta ocena točno navaja vrline in pomanjkljivosti filma, poudarja pa, da je vrlin več in je zato podelitev nagrade Babiču v Pulju upravičena.
Po analizi tega dostojnega dela domače kinematografije, je žirija, kot navaja ((Književna tribina«, prišla do za-
ključka da je film «Tri četrtine sona« delo, ki je pretkano s humanostjo, ki v širokem zajemu prerašča meje regionalnosti ter spontano, pogosto pa tudi zelo prepričljivo govori o človeški solidarnosti z bizarnimi in invencioznimi detalji. Film je po scenariju zasnovan na literarnih elementih, pa so mu zaradi tega grozile številne nevarnosti, da bo ostal med literarnim in življenjskim .Po zaslugi v prvi vrsti sigurne roke režiserja, v znatni meri pa tudi spo sobnosti scenarista Lahole, je film v glavnem premagal pa pirnatost posameznih likov in dialogov ter ustvari! nekaj likov, ki po celovitosti in prepričljivosti preraščajo vse, kar se je doslej videlo v jugoslovanskem filmu. To so v prvi vrsti Francoz Jaeques (Raztresen) ter Italijan Mat-teo, ena izmed najboljših filmskih vlog Pere Kvrgiča, pa izvrstno odigrani esesovec Kolega v interpretaciji Vanje Dracha ter cigan Nikole Popoviča.
Žirija »Jugoslovanske film-
HriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVA	JUBILEJA
V
7
(Nadaljevanje na 5. strani)
Prvo soboto v oktobru se bodo odprla vrata Talijinega hiama in igralci Slovenskegr ljudskega gledališča iz Celja bodo v čast dvojnega jubileja odigrali Kreftove ((Kranjske komedijante«. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja slavi namreč letos 110. obletnico, kar so Slovenci pod vodstvom tiskarnarja Janeza Jeretina uprizorili v takratnem pretežno nemškem Celju prvič slovensko igro ((Zupanova Micka« A. T. Linharta in 10. jubilej obstoja poklicnega gledališča, ki so si ga že davno želeli. Čeprav je Celje več kot 100 km oddaljeno od Primorske, pa je bil v prvem in drugem desetletju našega stoletja prav ((Kraševec« bsti, ki je udaril temeljri kamen današnjemu gledališču.
Zelo obširno študijo o razvoju slovenske gledališke u-metnosti je napisal upravnik celjskega gledališča; več let zaoovrstjo je izhajala v celjskem gledališkem listu, jz te študije upravnika SLG mr. ph. Fedorja Gradišnika posredujemo n-šim bralcem kratko zgodovino razvoja gledališke umetnosti v Celju.
Revolucionarno leto 1848 je tudi v Celju naletelo na plodna tla. Do takrat tlačeni narod se je prebudil in vedno bolj se je začela uveljavljati slovenska beseda. Čeprav je večina takratnega mestnega prebivalstva bila nemška in nemčurska in sta tako bila tudi kultura in prosveta privilegij vladajočega nemštva tako v šolah kot uradih, se je našel med toliko tujci revolucionar, tiskarnar Janez Jeretin, ki je uspel v novembru leta 1848 v celjskem gledališču s svojo skupino zavednih Slovencev, prvič v takratnem nemškem gledališču zapel, tudi dve pesmi in sicer »Zakonski prepi.o in «Moje želje«. Ta prva pesem je "zbudila v Slovencih zavest in Jeretin je to izrabil ter že v naslednjem letu ob priliki otvoritve železniške proge iz Celja v Ljubljano s svojo skupino odigral na odru takratnega gledališča Linhartovo komedijo «Zupanova Micka«.
To pionirsko delo je nato nadaljeval po prihodu v
ica
z
p
■h
| V-’
i
lllllllilllllllllllllllllllllllinlllllMIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIiillllllllllllllllliliiljnilllllllllllllllliiilillllllMIIItlllliiiiiiiHiiiiiiiiiiitUiiiiiiiiiilllllllKIIMIIlnillllliiiiin,,,,!!,,,,!!,,!
John	Galsworthy,Zadnje	poglavje
L.
John GalsWorthy, sloviti angleški pisatelj, spada med najbolj priljubljene angleške avtorje pri slovenskih bralcih. Čeprav morda sodobni angleški bralci rajši segajo po delih modernejših pisateljev, predstavnikih psihologizma v angleški literaturi, je vendar Gals-worthy kljub temu velik pisatelj, po čigar delih je med našimi bralci vedno veliko povpraševanje Ze leta 1930 smo dobili prvi prevod Galsworthyjevega romana. To je bil Temni cvet. Kasneje je v slovenščini izšla slovita Saga o Forsytih, ki jc še danes močno brana. Ponovno je bila ta trilogija izdana po osvoboditvi. Leta 1952 je izšla Moderna komedija. Potem je izšel roman Beyond, zdaj . pa je Galsworthvjev forsyt-1 ski opus zaključen z roma-
nom «Zadnje poglavje«. Tak je naslov najnovejše izdaje Cankarjeve založbe v zbirki «Svetovni roman«.
Roman «Zadnje poglavje« je pravzaprav trilogija, ki obsega tri dele, tri samostojne romane. Njih naslovi so «Dekle čaka«, »Cvetoča divjina« in «Cez reko«. Vsak izmed treh romanov je samostojna pripovedna u-metnina. Zaključuje pa ta trilogija Sago o Forsvtih, katero je pisatelj nadaljeval z Moderno komedijo.
Medtem ko v prvih dveh trilogijah stoji v ospredju meščanska rodovina Foisy-tov v vsej tragičnosti njihovega propadanja, pripoveduje pisatelj v trilogiji »Zadnje poglavje« o predstavnikih angleškega podeželskega plemstva. Dobršen del dogajanj se odigrava na njihovem podeželskem gra-
du in so vse prigode razpletene deloma okoli tega gradu, deloma okoli Londona Vse so prežete z duhom propadajočega plemstva. Kakor v drugih romanih for-sytskega cikla, bo bralec tudi v Zadnjem poglavju našel ozračje človeških usod ter propadanja izživetih rodovin. Srečal se bo z osebnostmi, ki mu bodo ostale v trajnem spominu in mu ustvarile živo predstavo o angleški družbi po prvi svetovni vojni, z vsemi značilnostmi angleškega življenja.
Nedvomno je Galsworthy dal s to trilogijo, upoštevajoč še prejšnje romane for-svtikega cikla, sodobnemu svetu veliko pričevanje o angleški aristokratsko-me-ščanski družbi od srede preteklega stoletja do današnjih dni. Razvoj te družbe je prikazal v osebah in v J
življenjskih konfliktih ter ustvaril tako dokumentarno in obenem monumentalno delo.
Odveč ki bilo naštevati vse kvalitete pisateljeve pripovedi. ((Zadnje poglavje« je pač eno tistih velikih del »vetovne literature, ki so večna in ki imajo trajne vrednote. To je etelo, ki ga mora vsakdo, kdor hoče veljati za izobraženega človeka, prebrati. Seveda pa je obširen roman (v slovenščini nad 800 strani!) napisan tako, da uživa ob njem tudi zahteven bralec, saj je snov zanimiva in privlačno napisana.
Roman je odlično prevedel Janez Gradišnik, ki se je ,'azvil med naše najbolj plodovite in obenem dovršene prevajalce.
Pogled na celjsko gledališče
Sl. Ru.
Celje Josip Drobnič, ki je kot mlad kaplan poln elana in volje za izobrazbo svojega ljudstva uspel kmalu zbrati okoli sebe tako starejšo generacijo kot mladino, ustanovil je dramatično šolo in je z dijaki te svoje šole že naslednjega leta uprizoril enodejanko . Avgusta Kotze-bueja ((R-nztri senca«.
Kako široko je bilo Drobničevo delo. na polju "rebu-janja Slovencev, najbolje po-nazorujejo besede, ki jih je takrat zapisal Bleiweis v svojih «Novicah», ((Sliva in hvala Celjanov, ki se tako pridno obnašate v gledišu domorodnem memo Ljubljane, ki sedaj tako sladko spi«.
Zaradi napornega dela je Drobnič kmalu zbolel, odšel je na zdravljenja v Gradec nato pa •’ Trst, kjer je s svojim deiom nadaljeval in je v Trstu leta I£57 izdal «llirsko . nemško - italijanski mali rečnik«, leto dni pozneje pa že »Slovensko - nem-sko-italijanski besednjak«.Načetega zdravja pa ni mogel več popraviti. Leta 18(il je umrl v Gradcu, kamor je prišel malo pred tem iz Trsta.
Po odhodu Drobniča iz Celja je nastalo v Celju kulturno mrtvilo, čeprav je do takrat pomenilo žarišče kulture slovenskega ozemlja. Ponovno nato zasledimo gledališko delo po ustanovitvi čitalnic. Delo in vlogo Drobniča je spet prevzel Jeretin, nato pa po njegovi smpti njegov sin Edvard. JSadnjo predstavo pred letom 1900 so odigrali leta 1888 in sicer v dobrodelne namene. Kulturno dr'o Slovencev se je nato odvijalo v čitalnir ah. O gledališču ni več sledu, le ob silvestrovanju so priredili kakšen komičen večer, drugače pa so se združevali pri r=>znih prireditvah Takšno stanje zabeležimo vse do leta 1898, ko je Celjska posojilnica ;,;radila ponosno s‘'.vto Narodnega doma, v katerem je dobila čitalnica primerne društvene prostore in za tiste čase dokaj dobro opremljen oder v krasni dvorani.
Odslej je bil Narodni dom stalno kamen spotike in vzrok najogabnejših uličnih napadov celjskega nemčur-stva na Slovence. Ta slovenska trdnjava je bila otvorje-na leta 1897 z gostovanjem ljubljanskega gledališča. Kot Drobnič v času pomladi narodov, tako se je tudi sedaj našel človek, ki je vodil takratno gledališko delo Slovencev v Cel.iu. Mlad. agilen, sam dober pevec, režiser in
igralec dr. Vladimir Ravnikar je uspel v tistih čmsih vzgojiti stalen igralski kader.
Po njegovem odhodu iz Ce!|o je prevzel njegovo delo Kafko Salmm. in i jegovo dobo imenujejo celjski gledališčniki «r ijsvetlejši dnevi celjske "’ai..ie>:
Dolžnost je. da nzpišemo nekaj več o njem samem. Rojen v Postojni kot sin malega trgovca je po končani osnovni šoli odšel v Ljubljano in tam obiskoval gimnazijo. Narodno vzgojen je tudi sam kmalu pokazal svojo puntarsko nrav. Ni se hotel učiti nemščine v šoli in jo tako lepo mahne v Postojno domov ter pove očetu, da se noče učiti nemščine. Qče, ki je sprevidel, da sin noče in noče nazaj v šolo, ga da v uk urarstva. Kot urarski vajenec je prišel v stik z drugimi obrtniki, ki so takrai imeli svoje društvo. V domu, ici ga je imelo to društvo, se je seznanil z Antonom Cerarjem, ki mu je tudi pokazal pot v gledališče, po kateri je hodil vse do svoje smrti. Obiskoval je gledališko šolo Ignacija Borštnika, in je tam tudi dooil prve nauke o režiji. Po ud-Juženju voja-
ške c a rok
M
Po-
bainue
stojno in tam začel prirejati igre, ki so jih'igrali vsako nedeljo v skoraj vseh krajih Primorja. Gledališče ga je popolnoma »zastrupilo«, tako da je hotel zapustiti poklic in postati v deželnem gledališču v Ljubljani redni igralec, to pa mu je preprečil dr. Vladimir Ravnikar, ki ga je zvabil v Celje. Tu .ie Salmič nadaljeval delo Drobniča in Ravnikarja in z njim se začne «zlata doba celjskega gledališča« do ustanovitve prve Jugoslavije.
Pionirsko delo Salmiča in želja po ustanovitvi poklicnega gledališča v Celju pa tudi v Jugoslaviji ni naletela na plodna tla. Salmič,
utrujen od dela, je zapustil gledališče in prepustil delo mlajšim. Prišli so Milan Skrbinšek, Valo Bratina, Rado Železnikar, Vekoslav Janko in vsi so hoteli ustvariti željo Salmiča — poklicno gledališče, vendar so vsi ti poskusi propadli.
Leta li)30 je Salmič zatisnil oči, star nekaj več kot 80 let. Kdor je poznal vrlega Kraševca Rafka Salmiča, ni mogel dvomiti, da bi tak silak ne dočakal skrajnih meja življenja. Tragična usoda je hotela drugače. Utrujen. zlomljen telesno in duševno od bojev in skrbi, je umrl mož, ki je vse svoje sile izčrpal za napredek, blagor in kulturni dvig svojega naroda.
Po smrti Salmiča zasledimo sicer v Celju še vedno želje po gledališču, vendar so st taki at začele pojavljati strankarsko pobarvane želje in do skupnega koraka ni prišlo. Edinstven je poizkus Milana Košiče, da bi v okviru «Celjskega studia« združili vse pozitivne sile raznih strankarskih gledaliških skupin v en sam ansambel, ki bi gojil umetnost brez politične barve Tudi to je padlo v vodo.
Po okupaciji se kmalu zberejo ljubitelji Talije in tako že kmalu po končani voim stopijo na oder Narodnega doma (ki ga je pa okupator popolnoma deformiral, kajti trn v peti mu je bil dom, ki je bil dolga ieta steber slovenstva) n zaigrajo Borove ((Raztrgance«.
Vendar celjski gledališčniki niso zapustili ideje po ustanovitvi poklicnega gledališča. Takratno gledališče je hotel okupator preurediti in je ob osvoboditvi bilo popolnoma demolirano, ostali so le zidovi. Ker je bil Narodni dom premajhen, je bilo^ vse obrnjeno proti gledališču. Delovni polet ljudskih množic je zajel tudi gledališče. Z nezmanjšanim elanom so prijeli za delo, igrali na slabem odru, gostovali po vseh krajih ožje in širše domovine, vse dokler ni bilo pred desetimi leti z odlokom Občinskega odbora Celje ustanovljeno poklicno gledališče v Čeliu — »Mestno gledališče« — ki se je sedaj preimenovalo v «Slovensko ljudsko gledališče«.
Tako slavi letos Slovensko ljudsko gledališče v Celju desetletni jubilej poklicnega gledališča in 110. obletnico odkar je bila odigrana prva slovenska drama.
SILVAN BOŽIČ
ske tribune« je spremljala isti film na Reko in v Zadar, da bi ugotovila, koliko duševnost občinstva vpliva na realno oceno filma in če so upravičeni ugovori ne samo filmskih delavcev temveč tudi večjega dela javnosti, da je festivalsko občinstvo v Pulju pod nivojem našega povprečnega občinstva in torej ne-merodajno pri izrekanju ocene. S tem, da je žirija izbrala za prvo predvajanje Reko, pristaniško in industrij, sko mesto, sestavljeno iz raznih narodnosti in zelo pestro po socialnem sestavu, za drugo predstavo pa Zadar, mesto z veliko kulturno tradicijo, središče šol in umirjenosti, je ugotovila, da o kakih bistvenih razlikah ni niti govora, ker je bila povprečna ocena v cbeh mestih za film «Tri četrtine sonca« prav dobro. Tudi v večini pripomb, napisanih na anketnih listkih, so gledalcem večinoma ugajale približno iste scene, isti igralci, isti detajli. Ce pa je kaka razlika, je v prvi vrsti v dejstvu da so bili gledalci v Zadru pripravljeni se še dolgo časa pogovarjati o filmu ter postavljati vprašanja in je samo pozna ura bila vzrok, da se je javna kritika zaključila, preden je bila izčrpana. Rečani pa so mnenje žirije sprejeli v glavnem mirneje.
Ob analizi nekaj sto anketnih listkov je žirija ugotovila, da je bila ocena občinstva v obeh mestih enaka, d« je bilo nad 90 odstotkov listkov izpolnjenih z prav dobro oceno, ostanek so pa večinoma ekstremna mišljenja, izražena v ocenah od zadostno do izvrstno.
Poglejmo, kaj so o filmu »Tri četrtine sonca« pisali gledalci na Reki:
Sonja Novakovič: «V glavnem sem navdušena in prepričana sem, da so take predstave mnogo bolj zanimive in da bodo mnogo prispevale k našemu domačemu filmu«.
Dragotin Vrbanac: ((BTlm je zelo dober. Da bi bilo več takih filmov!«
Mirijana Bakotič, dijakinja: »Ta film je dokazal, da je nemogoče v človeku ubiti to, kar nosi v sebi kljub trpljenju in težavam, skozi katere gre. Ljudje ostanejo vedno isti, takšni, kakršni so se rodili... Najbolj pa se vendar odlikuje režija«.
G. Petrovič; »Film dober, ideja humana. Hotelo se je povedati mnogo več, kot je uspelo, toda tudi to je mnogo. Celo dovolj. In še nekaj. Naši filmski vlaki prihajajo vedno pravočasno, a drugi...«
Debeuc Nada; «Mislim da je avtor izrazil tisto najlepše v človeku, ko je dejal: «V tujini greje samo tr.i četrt sonca«. Režija je mojstrska.«
Ljubo Uzur; «Vojna je za vse preokretniea, tragična in nesmiselna. Zal mi je, kakor mnogim, da se ne uvid;, kaj je vojna. Pripombe: igralci so nezadostno maskirani in učinkujejo, kakor da prihajajo z letovanja ne pa iz taborišča.«
Kade Dimitrijevič:	«Film
je izvrsten. Manjka mu' še e-na četrtina, da bi bil sijajen kot sonce. Toda pravijo, da so tudi na soncu pege.«
Veljo Pavlovič; »PretresljL va zgodba trinajstonce ljudi (internirancev), ki žive v vagonu ter čakajo lokomotivo, ki jih bo odpeljala v domovino. Pretresla me je starka s sliko, ki pričakuje sina. Pretresla me je morda zaradi tega, ke» sem tudi sam pričakoval svojega očeta, pa se na žalost ni vrnil.«
Iz teh in vseh drugih odgovorov je ž’rija sklenila, da podeli nagrado za najbolj celovit odgovor Mirijani Bakotič.
Podobni so odgovori gledalcev iz Zadra.
Ladislav haduiič; »Film je zelo dober. Napravil je name vtis, da nikoli ne bom pozabil tistega krutega časa, v nemških lpgerjih. Odlična je režija«
Davidovič Nikola; «Film zelo dober. Sonce, k) so ga iskali, sem videl v njih.«
Nikica Marinkovič:	«Film
zelo dober. Kar je bilo treba povedati, je bilo povedano. Ljudski. Akcijski. Cist«.
Vinko Valerijev: »Ljudje o. stanejo poleg vsega vendar ljudje«.
Vesna Bogovič:	«Mogoče
Bulajiču ni bila krivično odvzeta prva nagrada. Treba je bilo«.
Marijan Radovič; «Zelo dober film. Režija in igra odlični. Italijan odličen. Človeški čut za svobodo in mir ne pozna nacionalne in jezikovne meje. To je odlika tega filma, ki bi ga morali videti tudi mnogi ljudje izven naših meja«.
Ko je iskala listek za na-giado, je žirija ugotovila, da bi bilo treba številne odgovore nagraditi, vendar se je odločila za odgovor Nikole Davidoviča, ki je izražen v enem stavku: «Sonce, ki so ga iskali, sem videl v njih«;
PFraenivHk
JACK
HINES
lElICfl
— 4
Na dan pred razpravo je Chandler sedel v svoji pisarni, ko je ves zaskrbljen vstopil okrajni tožilec George Grigsbg.
*Nič kaj dobro ne kaže za jutri, Pete*, je dejal.
*Vem*, je pritrdil Chandler potrto. zLavin je še nadalje samozavesten, še vedno trdi, da nimamo nobenih dokazov in ga ne more obsoditi nobena porota*.
*Tu se pa moti*, je rekel Grigsby, zin to je, kar me najbolj skrbi. Poznam rudarje tako dobro kot ti. Prepričani so, da je Lavin kriv. Kakšen dokaz pa lahko navedem? Samo tvoje besede, da je pes prepoznal tisto žepno zaponko za Lavinovo in pa še tcbakove drobce v 0’Hanovem žepu. To ne zadošča, da bi obesili človeka. Albert Fink bo pričevanje v petih minutah raztrgal na kose*.
Fink, predsednik pasjega kluba in eden najsposobnejših odvetnikov na Aljaski, je prevzel obrambo La-vma več ali manj kot obvezno službo — ker nihče drug ni hotel. A Chandler je vedel, da ima Grigsbg prav. Finku ni bilo treba drugega, kot opozoriti na možno pomoto. Tisto noč je močno snežilo. Fink bo rekel, da Chandler in Derbyshire nista mogla dobro videti. Morda sta se motila, ko sta mislila, da je Trigger prepoznal zaklopko. In kar se tiče tobakovih drobcev, kaj morejo dokazovati? Kaj če je 0’Hane kupil nekaj tobaka, da ga da svojemu eskimskemu slugi?
zln tako se bojim*, je nadaljeval Grigsbg, «da bo Fink mojo obtožbo razblinil v nič, a porota bo kljub temu glasovala proti Lavinu. če se to zgodi, bo sodnik Crane primoran razsodbo ovreči*.
zln to bo dvignilo peklenski hrušč*, je mrmral Chandler. zTi linčarji bi imeli to za nekako uradno prevaro, uprizorjeno zato, da bi izmazali Lavina. Vdrli bodo v ječo in se ga polastili. Nimam dovolj ljudi, da bi to preprečili*.
zTočno*, je pritrdil Grigsbg. zTako vidiš, je vse odvisno od dokaza, kdo je lastnik suknjiča, ki smo ga slekli z Ericovega trupla, če lahko prepričljivo dokažem Lavinovo lastništvo, bi to pomenilo, da je bil na mestu zločina, in pojasnilo borbo, v kateri je bila žepna zaklopka odtrgana. Sicer ni bilo nobene priče, dokaz ne bo neposreden, toda zaradi važnega nagiba in drugih	dejstev	bo zakonito	veljaven. Toda	kako
naj dokažem, da je Lavin zamenjal jopiča?*
Chandler, ki je zamišljeno strmel predse, je nenadoma skočil kvišku.
zln vendar je bila priča! Trigger hodi z Lavinom, kamorkoli	gre. On	je opazoval	morilca. On	je	naša
priča*.
Po obrazu Georgea Grigsbgja se je razlil smehljaj. Še dolgo v noč sta se moža pogovarjala...
Drugo	jutro je	bila sodna	dvorana na	Stedman
Aveniji nabita do vrat in se na cesti so ljudje stali. Prvi del	razprave	se je močno nagibal	v	korist
obrambe in ko je Albert Fink končal z navzkrižnim zasliševanjem, je bila Grigtbyjeva obtožba razbita v črepinje. Obraz Špika Lavina, ki je sedel ob presledku za obtožence, je postajal čedalje nadutejši.
Fink je s spraševanjem prisilil Chandlerja k priznanju, da ne more priseči, čigava sta suknjiča, ki sta ležala na mizi desno od pisarjevega pulta.
Fink je odlično govoril. Kmalu so se porotniki, ki so želeli obsoditi Lavina, nemirno presedali na svojih sedežih. Tudi oni so se zavedali, da je vse odvisno od tega, kdo je lastnik jopičev in da ga ne bi mogli pošteno obsoditi, če to ni zatrdno ugotovljeno.
Slednjič je Fink samozavestno sedel, uverjen, da je stvar dobljena.
George Grigsbg se je počasi dvignil. zVaša svetlost*, jč dejal. «prosim sodišče za dovoljenje, da pripeljem še eno pričo. Zavedam se, da bo njena navzočnost v tej dvorani nenavadna. Vendar prosim, da sodišče pristane, ker s pomočjo te priče nameravam brez senčice dvoma dokazati, kdo je lastnik suknjiča*.
Sodnik Crane je svečano izjavil: zSodišče je voljno privoliti v nekatere izrednosti v postopku, če z njimi služi pravici. Nadaljujte, državni tožilec*.
Grigsby je povzel: zVaša svetlost, če naj predstavim to pričo, je nujno, da obtoženec za nekaj trenutkov zgpusti dvorano*.
Sodnik Crane se je obotavljal. Albert Fink je skočil pokonci, da bi se uprl, a sodnik je z zamahom roke potlačil ugovor.
zKer zastopa obtoženca med odsotnostjo njegov zagovornik, dovolim njegovo začasno odstranitev, če je to zaradi rešitve primera potrebno!*
Špika Lavina so odvedli. V sodni dvorani je nastala smrtna tišina. Vse oči so bile uprte v vrata, skozi katera se bo sluga vrnil.
Prišel je, držeč Triggerja na vrvi.
Pes je vlekel slugo za sabo, tako se mu je mudilo v dvorano. Usmeril se je naravnost k stolu, kjer je bil sedel Lavin.
Ko je ljudem postal jasen vzrok Gri.gsbyjeve zahteve, da privede psa v dvorano, je zavladala taka tišina, da bi slišali pasti iglo na tla.
«Izpustite vrv*, je rekel Grigsbg.
Ko je bil pes svoboden, se je nekaj hipov motal okrog Lavinovega stola in vohljal po zraku. Nato je stopil k jopičema, ki ju je Grisby skrbno položil na tla. Tistega, ki ga je Lavin nosil zadnje dni, je z zanimanjem povohal, a od njega je šel k drugemu z odtrgano zaklopko, ki so ga slekli OTIanu. Legel je ob njem na tla, položil nanj šape in ga ljubeznivo ovohaval.
George Grigsby je pogledal v oči vsakemu porot-piku Ni zinil niti besede. Ni bilo treba. Za ljudi, ki so imeli opravka s psi, je bilo Triggerjevo pričevanje dovolj zgovorno.
Špika Lavina so pripeljali nazaj. Ko je opazil psa, ležečega na svojem jopiču, je prebledel in se skušal iztrgati možema, ki sta ga držala. Tngger ga je za-gledal in je skokoma pohitel k njemu. Mahajoč z repom se je vzpel s prednjima nogama na gospodarja. Ta pa je dvignil nogo in ga brcnil od sebe.
Ves začuden se je Trigger cvileč zvrnil nazaj, a je spet in spet silil k Lavinu, vse dokler ga ni sluga
0dPPAlbert Fink je spoznal, da je izgubil pravdo. Njegov zadnji poziv na poroto je bil slaboten in samo forma len. Tudi on je bil lastnik psov in vedel je, da je
Lavin morilec.
Porotniki so se odstranili komaj za pet minut Spoznali so ga za krivega.
Sodnik Crane je izrekel nad Špikom Lavinom
smrtno obsodbo.
In tako se je končal čudni primer, ko je pes, ne da bi vedel, izdal lastnega gospodarja.
Malo preden so ga obesili, je Špike Lavin vst priznal Obsodba se je izvršila pred množico molcecil ^	____ iihii ninupkn. zato da bi se volastu
RAZPRAVE	IN	POLEMIKE
Imajo živali razum?
Izredna psička gospe Corridori - Konj Hans pravi računski stroj - «Misleči» pes Rolf - Opice si znajo pomagati
Kaj malo radi verjamemo, če nam kdo pravi, da so tudi živali inteligentne, da imajo razum, pa čeprav ne tako razvit kot človeški. Kvečjemu govorimo o «inteligentnih» mačkah ali psih, ki ubogajo na povelja gospodarja in tečejo za žogo, ki jo ta meče, mu hodijo jest v dlan ali ga čakajo pred vrati, ko prihaja z dela.
Da pri živalih ne moremo razložiti vse le z nagonom, je jasno tudi iz obče znanih poizkusov z opicami, ki sta jih izvedla Kohler in Yerkes. Obesila sta na visok strop banano in ko je opica ni mogla doseči, je poiskala tri palice, ki pa je bila vsaka še prekratka. Ko je spoznala, da se dajo natakniti druga v drugo, je sestavila iz njih preklo. Ko še s to ni dosegla namena, je privlekla pod banano stol, stopila nanj in sklatila banano.
A so nekateri primeri, ki pričako o mnogo bolj popolni razumnosti pri živalih.
Zadnje čase so v Italiji časniki večkrat pisali o Peggy, francoski kodrasti psici gospe Corridori iz Brescie, ki da zna seštevati, odštevati, deliti in množiti ter izračunati kvadratni koren troštevilčnih števil, bere na uri točen čas, sestavlja z lepenkasti-mi črkami besede in cele stavke, odgovarja na vprašanja iz zemljepisa in zgodovine.
Poleg odobravanja in občudovanja so vesti o razumni psici izzvale tudi nasprotovanje in zasmeh. Tako se je spet vnela polemika: ali je možno, da imajo živali razum, ali pa so taki pojavi čisto navadna potegavščina? To sicer ni nov problem, ker se z njim specialisti za psihologijo živali že dolgo ukvarjajo in je primer psice iz Brescie le najnovejši v vrsti podobnih.
V začetku našega stoletja je v Berlinu von Osten imel «mislečega» konja Hansa, ki ga je hodilo občudovat na tisoče radovednežev. Bil je namreč pravi elektronski računski stroj: računal je z neverjetno naglico in lahkoto z ulomki, kubičnimi koreni in
decimalnimi številkami. O «čudežnem konju» so razpravljali celo v nemškem parlamentu, a vse navdušenje je splahnelo, ko je
Italijansko gledališče v težavah
Italijansko gledališče je v hudi krizi. Vrsta gledaliških skupin se v novi sezoni ne bo več sestala, kajti finančne razmere ne dopuščajo, da bi se obnovile gledališke skupine, ki so v preteklih sezonah zabredle v velike težave. Na račun tega je v gledaliških krogih precej vrenja in najvidnejše osebnosti italijanskega gledališča polemizirajo med seboj in z oblastmi o težavah, v katerih se je znašlo italijansko gledališče. Nekateri mečejo krivdo na televizijo, ki da je pobrala gledališčem veliko občinstva, drugi zvrača-jo krivdo na tiste italijanske vlade kroge, ki nimajo razumevanja za gledališko umetnost.
Znani umetnik Eduardo De Filippo pa je mnenja, da more gledališče kljub vsemu živeti, le da je treba umetnost ljubiti in jo s kakovostjo dvigniti iz sedanjega mrtvila. Po njegovem in tudi po mnenju nekaterih drugih se je tudi v gledališče vrinil pojav «divisma», ki terja izredna finančna sredstva, katerih gledališče, v nasprotju s filmom, ne zmore.
Sicer bi se ob tem moglo reči, da statistike govore drugače, kot zatrjujejo privatni impresariji. Ce primerjamo obiske gledališč pred vojno s sedanjimi, opažamo, da imajo gledališča veliko močnejši obisk kot pred vojno in verjetno bo nekaj na tem, da privatni impresariji smatrajo gledališče kot industrijo. Po izjavi režiserja Luchina Viscontija si impresariji vzamejo 70 odst. bruto-inkasa, dočim o-stane igralcem in režiserjem le 30 odst. inkasa, s čimer morajo kriti stroške osebja, davčne dajatve ter seveda stroške dvoran in prevozne stroške pri skupinah, ki nimajo stalnega ioma.
neki Pfungst dognal, da «razumni Hans» odgovarja le če je pri njem njegov gospodar, in je trdil, da von Osten svojemu učencu s kompliciranimi znaki «suflira». To je von Ostena tako strlo, da je kmalu nato umrl. Konja je za njim prevzel njegov bivši sodelavec Krall, ki se je preselil v Elberfeld in tam izvežbal še nekaj konj, ki so znali sestavljati besede in stavke, izražali misli, računali in razločevali note. Vsaki črki je odgovarjalo različno število udarcev s kopitom.
Komaj se je začudenje zaradi elberfeldskih konj poleglo, se je razširil glas, da živi v Mannheimu «mi-sleči* pes Rolf, ki je na prvi pogled ocenil število cvetlic v velikem šopu, medtem ko so prisotni ljudje morali šop razvezati, da so lahko cvetice sešteli. Naučili so ga metrskega sistema in je z merilom točno izmeril kateri koli predmet:	čez nekaj
časa pa je do milimetra točno meril tudi brez merila. Prav tako je napove-
dal točen čas, ne da bi gledal na uro.
Iz vse Evrope in celo iz Amerike so se znanstveniki zgrnili v Elberfeld in Mannhein, da bi si ogledali čudovite živali. Mnenja so bila deljena: nekateri, zlasti katoliški znanstveniki, so odločno zavračali možnost, da bi mogle imeti živali razum in so zagovarjali tezo o suflira-nju. Drugi zelo znani znanstveniki, ki niso bili vezani na dogme, kot sloviti nemški naturalist Hae-ckel, ameriški strokovnjak za psihologijo živali Ma-ckenzie, Švicar Claparede, Belgijec Maeterlinck in Rus Pavlov so skrbno proučili te in druge podobne pojave v živalih in so se prepričali, da morejo živali «misliti», to se pravi: osvojiti si določene pojme, jih združiti in logično povezovati. Poudarili pa so, da je med človeškim in živalskim razumom razlika ogromna, ker živalski «razum» ne more ničesar ustvarjati, a samo sprejemati, kar mu človek posreduje.
Čedno dekle vam ponuja lep grozd
			
uinKIf
AMERIŠKI MARINE* KI JE POSTAL ŽENSKA IN PEVKA
Nima sreče v ljubezfl
Na vrsti že peti zaročenec - Zdaj se bo Christine Jorgen-son baje poročila - Kaj pravijo o njej njeni bivši zaročenci
Pred desetimi leti je bilo mnogo govora o ameriškem vojaku Georgeu Jorgensonu, ki se je spremenil v žensko in postal Christine Jorgenson. Zadostovalo je nekaj kirurških operacij in «marine» je postal čedno dekle. Christine je zdaj spet predmet pisanja in govoric. V Ameriki bo namreč v kratkem izšla knjižica,
je pomorščak in da živi v Kaliforniji. Ko se bom poročila, boste izvedli tudi njegovo ime*.
Zakaj Christine noče povedati imena svojega zaročenca? Izkušnje so jo naučile, da je bolje molčati, ker so vsi njeni dosedanji zaljubljenci preveč govorili ko so jo zapustili. In kaj pravijo?
Zadnji izmed nekdanjih
GRAFOLOG
LEA: Ste precej površini in raztreseni: celo sami sebe včasih težko spravite iz zamaknjeninosti. Glede
W na prejšnja leta, pa se je stanje precej izboljšalo zaradi
j; česar pogumno naprej, po sedanji poti! Ne precenjujte H svojih sposobnosti, sicer se boste v odločilnem tre-S nutku razočarali; na splošno: čuvajte se superlativov.
SPIFPNIK II.: Bodite umirjenejši in doslednejši. Tudi Vam more dohiteti menažerska bolezen — nadloga
sedanjega časa! Zaradi notranje nesigurnosti, se hočete
zavarovati pred negativnimi dogoaki j natančno opredeljeno dejavnostjo, kateri manjka elastičnosti in večjega prilagojevanja dogodkom.
VEDNO VESELA: Na življenje gledate zelo svetlo
iH in veselo. Ne pustite pa se svoje usode držite močneje v
* ./> .
zavesti predaleč, vajeti rokah; dogodke v zvezi
I
z Vašim osebnim napredkom Bodite manjša igrača čustev.
mejo med realnostjo in fantazijo.
pa jemljite bolj resno saj znate potegniti ostro
VIOLETTA: Volja je za Vaša leta dobro razvita, g Odvaditi pa se morate prehitrega reagiranja na dolo- W
čene dogodke, kateri Vas spravijo v jezo. Čeprav
Jt U A*!1
Knox je pojasnil, da ima Christine dvojen glas; pristno ženskega in baritonskega, ki ga uporablja, ko je nervozna in razburjena. S tem baritonskim glasom tudi poje v nočnih lokalih, kar je še bolj za-nimiyo in cenjeno, ker je v nasprotju z njenimi ženskimi oblikami telesa. Knox je tudi dejal, da je bila Christine čustvena in ljubka zaročenka, kakor vsako drugo zaljubljeno dekle.
VVilliam Calhoun je bil njen zaročenec 6 mesecev, pa jo je zapustil. Tako pravi: «Morda imam predsodke, toda nisem mogel več trpeti ženske, ki mi je vedno pripovedovala o dobi, ko je bila moški. Jaz sem jo vedno nagovarjal, naj pozabi na preteklost, pa ni nič pomagalo. Končno sem imel vtis, da bi se poročil z nekdanjim vojakom in ne z lepo pevko in plesalko*.
Patrick Flannigan najmanj govori. «Christine je lepa. Ljubil sem jo in sem se hotel znjo poročiti, a nekega dne sva spoznala, da o nekaterih stvareh misliva drugače. Tedaj sva se
pustila kot dobra prijatelja*.
Albert Rasmussen, ki je bil Christinim prvi zaročenec je dejal: «Christine je spremenila spol, a ni spremenila svojih navad. Ni njena krivda. Njene težnje so bile vedno abnormalne in take so ostale. Uboga umetna kreatura je in mora vsak dan požreti toliko hormonov, da si ohrani
tiče anatomije. čudež, kar so n1 »
spremenila Je glave*.	fedvPj
Bogata je >n j je L lik, pridobila v oL košček slave, t ^ f notranjosti je mr dvojnik: «ma*£n p^j ka. To je igSjgftV' ki zanima učeh! . loge in zdravi«^/
Saj ne gledam njih, toda ona take oči kot ti...
O?
s
*
v,
VELJAV EN OD 28. SEPTEMBRA DO 4. OOOBRA
li popraviti z povečano širokosrčnostjo.
£ nabirate simpatij okolja, katero Vas zato ne jemlje Ht dovolj resno. Tega se tudi sami zavedate in skušate jj| popraviti z povečano širokogrudnostjo.
Christine Jorgenson
MOJ KLAVIR: Ste precej neuravnovešeni, zaradi česar se bližate raznim psihičnim ekstremom. Opaziti
je namreč močno optimistično in pesimistično menjavo
j?/*#?1
§ razpoloženj. Nujno odpravite tako stanje, sicer bo pnslo S do močnih psihičnih depresij. Naj zunanji dogodki ne f vplivajo preveč na Vašo dobrosrčnost.
I
meščanov Mož, ki je ubil človeka zato, da bi se polastu denarja pri tekmi s psi, je dobil zasluženo kazen.
Triaaerja in ostale Lavinove pse je sodišče izrodit Eskimu ki jih je oskrboval. Sčasoma je Trigger prt bolel svojo žalost in se navezal na novega gospodarja Toda skozi vse leto so ga videvali, kako se je bre miru potikal po nomskih ulicah in iskal moza, katt rega je t svojo vdanostjo poslal « smrt.
Pievod: MARTA PUNTAR
ZAKLAD: Ste podvzetni, vendar zaradi neučaka-nosti ne morete dočakati sadov svojega dela. Ste močno prilagodljivi in ljubite harmonično okolje. Ste pravični
cLuu /TVvs %u. IX A**-
jj in ljubite resnico, pa čepiav Vam ista prinese razoča-ijf ranje. Sirite svoje inteligenčno obzorje z nadaljnjim »U študijem in izpopolnjevanjem.
ki bo vzdignila precej prahu. Nekdo se je nekoliko potrudil, obiskal vse dosedanje Christinine zaročence ter zbral njihove zjave o odnosih z izredno taročenko.
Christine Jorgenson že nekaj let dobro služi kot baletka in pevka v nočnih lokalih. Zdravniki so ji pripomogli, da je dobila fizične lastnosti ženske, nihče pa ji do sedaj ni mogel pomagati, da bi si ohranila zaročence. Imela jih je že štiri; zdaj je na vrsti peti. Pred kratkim je Christine izjavila: «Za-ročila sem se in tokrat se bom poročila. Imena zaročenca ne povem. Lahko vam povem samo to, da
zaročencev Howard Knox je rekel: «Po treh mesecih se je zgodilo nekaj, kar si sam ne morem dobro raztolmačiti. Ze sva pripravljala potrebne dokumente za poroko. Na anagrafičnem uradu so nastale ovire za priznanje njenega ženskega stanu, toda te birokratične ovire ne bi preprečile, najine poroke. Preprečila jo je sprememba njenega značaja. V nekaj dneh se je Christine spremenila. Ni me marala več*.
«Ste zapazili tudi fizične spremembe?*
«Rekel bi, da ne, razen dejstva, da je Christine bolj pogostoma govorila s svojim drugim glasom*.
Oven (od 21. 3.
do 20. 4.) Lepe možnosti v srčnih zadevah, toda u-speh bo odvisen od vašega ravnanja. Živahno poslovno delo in možnost nenadnega zaslužka. Nova spoznanja vam bodo koristila za uspeh pri poklicnem delu.
Bik (od 21. 4. do 20.	5.) Lepi
načrti in ugodne novice, ki bodo razveselile vaše srce. Izrabite u-godne prilike za sklepanje poslovnih zadev. Premagali boste nekatere ovire in 'Uspešno zaključili svoj originalni načrt.
Dvojčka (od 21-5. do 20. 6.) V srčnih zadevah nobene novosti. Malenkostne ovire v poslovnem delu, ki jih boste lahko premagali. Vesela novica in dober nasvet vam bosta zelo koristila in vas razveselila. Prilika za izlet.
Rak (od 21. 6
do 22. 7.) Prijetno presenečenje. Pobotali se boste z drago osebo. Male poslovne zadeve boste lahko rešili, ne lotite pa se večjih poslov. Bodite vztrajni in potrpežljivi, da boste lahko dosegli svoje cilje.
Lev (od 23. 7. do
22. 8.) Ne razburjajte se, če nekatere stvari ne bodo šle tako, kot ste si želeli; nenadni dogodek bo temu vzrok Tudi v poslovnih zadevah bodite zelo previdni, ker vam zvezde ta teden ne bodo naklonjene.
Devica (od 23. 8.
do 22. 9.) Imeli bpste zanimive razgovore, ki vam bodo zelo koristile pri uresničenju nekega načrta. Izrabite ugodno priliko, ki se vam bo kmalu nudila za izboljšanje vašega gmotnega položaja.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.) Melanholija in živčna napetost. Dolgočasni dnevi brez ljubezenskih dogodivščin; poslovno delo pa bo šlo gladko od rok. Premagali boste nekatere ovire gmotnega značaja in izboljšali delovne pogoje.
Škorpijon (od 23. 10 do 21. 11.) U-godne prilike v srčnih zadevah in nova spoznanja. Možnost nenadnega zaslužka. Spremeniti boste morali svoje načrte, da boste laže ščitili svoje interese. Ugodne novice.
riCeoS<*‘VV
ni* .
ste zaskrblj®,1’.1^ jjoS-
lenkostnih ov vas vj(
delu, a kmalu veselila pr»®tn ^ t
Koz°r°fo. 12. d° ov!
1ju h kl},lif
deva h.
dev e„.
s‘e £ U sV„. _ d°seC v temen. Sprem®”1 bo V ju nem delu vS* b<> 1	,
tila, toda vam ,| ristila.
tf
vod}** j.) !<’; d° ,
man.*
m™	r'
S
vztrajni in	#
le.
Ri*>*
%
‘A
en*	ry	vr* *
nl’
zan” ‘ e Imeli bostej£ele poM *
LVnihV
se diskusij
znanci.
r
27. septembra 1959
■	'“■V	.............
# bt : ,
....'
K |g ilf ||
	
‘5EKAJ MISLI PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
olski vrtovi na našem podeželju
tvornega živ-^itnh V1 Teči takšnega Cf ‘J	fcoJt	po-
^<>0rpriI!Spei;a tiapied-ae« po pomeni spo-
itev J™ pomeni spo-'eo, lb°lmnje, oboga-f posnnrt01 se io nanaša r ?rstvo, kulturo,
' JXI bkiTneTe in drugo. ■to, ju. liucuje ono na-
nas zaim m n n
i^Potn i zavaja na l J- Štiri	te/o in
N m/nrf° ie5,cl sem Vu~
*L»Wine in z njo v
Si	171 z njo v
I® Ikrhm	odnosih, kot
Znlprlrii roWi.
Sproti Z9ledni rodi-naonr, ! sv°nm otro-in razumsko
mo*rr vso svojo pri-Sem’ rS? svojo dejav-Zio Inhrbltetj mladine, S' Primerjamo z tem k1}01! io neguje-Jr in	nas nagraja.
JS tn)k?r posredujemo je zapušči-
^°io6noTtir0dovom ~
tj e^°Pirn° k vpraša-i S JVSeTna v vsaki Mn0 Jvarnosti tako po-nitrn tnjii0 in se starši J^oji n ° ukvarjajo — 2°f« hkrenl°tvo ie> da je
tna leva1 zasebna in njo , Se Pravi, da
V
njo v’ e Pravi, da %n0't.?r’a?0 starši ,, Je mn '.Nl torej tako K Sla le-.V-ekega sicer
W uztelja’da šo1-
V takeon teva le šol°-te? niti „	1 vzgoja ne
W a!)iohitJ?nTneru> de bi in 8« pri I10 samostojna, *« ,r<0ra/no materialno
Is,ct Woui. Vem,
da bralci gledajo debelo, češ saj šolskih vrtov niti ni! Kjer pa so, niso vredni tega imena, ker služijo za igrišče, oziroma je ta prostor spremenjen v «kulturno» pušgo, popolnoma enako naši gmajni. A če napravi na nas mučen vtis gmajna, kaj naj rečemo o teh puščah pred vrati prosvete?! Ali se je šolska prosveta zmaličila? Ne, vrta, pravega resničnega šolskega vrta — takega kot ga resnična šolska prosveta nujno zahteva, ni nikjer. Takšni so bili nekoč. Pa slišimo tudi o tem ono že prežvečeno opazko: «A to ■je bilo... Sedaj so drugačni časi*. Kakšni? Mari so res takšni, da bi jim bili vzorni šolski vrtovi v napotje? V tem primeru moremo takšno prosveto le pomilovati.
Nekje v Sloveniji sem že davno tega videl šolski vrt, ki mi je ostal v neizbrisnem spominu, šolska stavba ni bila kaj prida, a njena neposredna okolica s tem vrtom pravcati raj, da se je oko od njega težko odtrgalo. Tudi onkotni vaščani so bili nanj ponosni. A še ''olj, veliko bolj njihova šolska mladina. Pred in po pouku si videl ta drobiž ob svojih določenih gredicah. Izvedel sem, da je slika tega raja pronikla v srca in duše dece in so to, kar so tukaj pod dobrim vodstvom svojega vrtnarja (učitelja) videli, poskušali in pridobili, ne le prenašali v šolo in prilagajali učnovzgojn&mu delu, ampak leto za letom — kot čebelice nabrano strd — tudi na svoje domove in so jih okrasili s cvetjem ter obogatili z nekaterimi do-
PREČNIK
je tako izvirna
' *	.i*	n’ka‘
«C m°gočo a’ da nika'
*i bf* nadeti ‘“/ega
a j m°gel pogoditi
^^Cselinjenegs
>oo,Lst*iiJemec: * se u-
š ** Pa , ebnih težav, “as^ii |lede starosti
g -
** ],V‘rih (j;1*' ?° zgodovm-iše oj dal° roditi,
'l (to.^jše	ovuin,
h,Pje e s°sednih va-ffi.1«.).’ •^e"lpo,ai. Bre-. Ha °1 jši „	'	soseščini
l‘goii Za krneč-
SSte? !W!
“Cd|ožn k ’ fev
a»?5&«-~.5iss
Veo Poljskih pri
SSh ‘,snndi *ot bi bi:
»Nm ^ hašiPOl,iedelsko na' Š«’!° so preb zemlji.
h l ?«i n» Ivalci iz so-
Jo* ■ tetlko0.	Breč-
i v lei 'n m‘‘r'da le K' ia bre».6d
e in bre,	oastitlji-
^očno , Ko so te No	2redčilj, so si
“*	Pot	z*	r
,ie tod !?*?. možn
- nei-6’- Se Je ,u" S° a“li ■	krr>etov.
li*.	*0
V% ^irah . -*“> m
> .. ^van^ z* medse-
J»viL od. vrek°-
Sova So"iavii tod Pre ? l zemf- možnns» -
Sb ti’’0 0»^’, se *»'
?.a
Lš'° dau7aj krm‘
i n» , ^brim Preči ie h i por ito'etjem
L ekaj t 1‘JteUki po-
-‘n kmeti
nik.
cev (eden baje z imenom Per. narčič). A Prečenci smo tako trdno povezani s svojo rodno zemljo, da se le težko ločimo od nje. Tako se k majhni skledi uvršča vedno več žlic in je seveda vsaka naslednja žlica večji nemanič ali po novo povedano: proletarec.
Prečenci se lahko pohvalijo z dobrino, ki je danes že bolj redek pojav in spominja, čeprav kot skromen odtenek, na krvne zadruge naših prednikov: v sili in potrebi posameznika smo nedeljiva vaška enota in si medsebojno pomagamo. Koliko bi to pomenilo, če bi se ta dobra lastnost u-veljavljala v vsakdanjem življenju!
Ni lahka naša življenjska borba. Ce zemlja ne da dovolj, se je treba stalna ozirati za zasiužkom. Naša mladina je — treba priznati — delavna in si prizadeva, da se čim bolje pripravi in usposobi za življenje. Tudi za kulturno delovanje ima smisel in je za to dovzetna; ie torej kot dobro polje, a brez dobre, ga sejalca, ker je žal, tudi pri nas kot mnpgcij.je: kulturno-prosvetno delo (nave/ano na Sempolaj) > zadremalo Pravimo zadremalo, ker si ne moremo misliti, da bi prav zaspalo.
brotami (povrtnina, sadno drevje). Saj razumete, kaj to pomeni — kaj pomeni za vzgojo mladine takšen vrt, takšna šola. Rekli boste: Takšen učitelj!
Dovolite mi, da vprašam: Kaj naj naša vaška deca odnese iz šole, kjer je namesto vzornega šolskega vrta zapuščeno dvorišče? Mari ne spremlja otroka ta turobna slika tudi na njegov aom? A še več: Ali more kasnejša vzgoja (po 5. šolskem letu) nadomestiti in izpopolniti to za kasnejše življenje otroka tako usodno praznino? Kaj je znanje brez moralne čvrstine, brez onih pogojev ki sestavljajo gonilno življenjsko silo, vzore in ideale! Ni boljšega in večjega vrelca za to, kot je narava in kakršni koli stik z njo. To dejstvo nam je vedno bolj tuje. Sicer pa ostanimo pri tem, kar nas vedno bolj žuli, kar žuli delovne ljudi, ki se z njimi življenje (mislimo pozitivno življenje, kot si ga človeška družba s svojimi zakoni sama ureja) vedno bolj neusmiljeno in brezobzirno poigrava v moralnem in materialnem oziru. Lahko trdimo, da so moralne posledice mnogo težje od materialnih, ker neopazno pronicajo v našo duševnost ter nas upogibajo in nas podrejajo. Bolj razgledan in izkušen svet to vidi in celo del mladine sluti, da ni. nekaj v redu. Iščemo rešilno bilko, zaslombo, trdnost... Na kaj pa naj se opremo, kako naj se »najdemo v tem labirintu
zagrizeno slepoto odklanjajo in prezirajo zbližanje z naravo in praktično spoznavanje njenih zakonov, zlasti onih, ki morejo služiti našemu materialnemu in moralnemu obstoju in napredku. Dolga je ta veriga prezira narave dolga od najvišjega državnega vrha, tovarniških dimnikov, in blagovnih skladišč do delavnic, upravnih soban in učilnic. In naši šolski vrtovi bodo pušča vse dotlej, dokler bo odločal ta usodni prezir, ki odtuja mladino zemlji in naravi sploh.
moralne zmede ko pa smo
malone docela otopeli pt
aična sila ravnotežja ali čaj smo otopeli za naravo : in njene moralne vrednote.1 Za
tiste vrednote, ki jih more in bi jih tudi morala izvabljati iz njenega naročju ter se z njimi bogatiti samo delovna roka, in sicer s srcem, dušo in razumom.
Toliko polagamo na pojme tučiti se», »znati*. Samo na to. In v tem vidimo le suho znanje in spretnosti za dejavnosti, ki vse z neko
VEČ BUDNOSTI!
Vse kaže, da obstajajo organizirane skup;ne za tatinsko dejavnost tudi na podeželju. V zadnjem času so ljudje po nekaterih vaseh opazili sumljive obraze z upadljivimi besedami. Ali so bili to izvidniki? Dejstvo je. da smo v teku štirih dni zaznamovali v treh vaseh nabrežinske občine (Sempolaj, Mavhinje, Nabrežina) kar tri poskuse, v Križu pa en poskus kraje Navajamo to z namenom, da pravočasno opozorimo prebivalstvo, zlasti ono, ki je za takšne primere slabo zavaro-
Na to opozarjamo tudi policijsko oblast. Nekoč so se vaščani sami čuvali pred tatovi in požarom in v ta na-
inen grganizirali «rondo»,' ki so jih v- doiftih jesenskih in
lo . jih,, v- idoiftih umskih vačei^h vršili po vrst -.eni fecni. Pand* ij
ski
. „	    riam	je *a
tam, kjer je položena ma- ^va^tvo na razpolago policij
i kadet, ki .ie zlasti na Trza-
škem posebno močan. Razen
obmej
e j ril službi nima z našim
mirnim, dostojnim in poštenim ljudstvom posebnega, lahko bi rekli skoro nobenega nevsakdanjega posla. Mnoge skrbi bi bile našim družinam prihranjene, če bi krožile ponoči po naših vaseh vsaj od oktobra do konca aprila, policijske patrulje.
Motiv iz Mačkovelj
Foto Magajna
SEMPOLAJ
V noči od četrtka na petek (od 17. na 18. t.m.) smo imeli v vasi «rekvizicijo», kot je nismo bili vajeni že več let: nepoklicani in še manj zaželeni gostje so nas namreč o-pozorili, da naj bomo čuječi tudi ponoči, ker če je , uzmo-viška «obrt» glede na podeželje za nekaj let zadremala, ne pomeni, da ie zamrla. Res smo imeli mi in druge vasi daljšo dobo pred njo mir in smo se docela zanesli tudi na gluho noč. Odslej pa ne bo več smelo biti tako, sicer se zna temu ali onemu zgoditi tako, kot bi se bilo zgodilo trgovcu Španu iz Nabrežine, ki ima podružnico manufak-turne trgovine v hiši Antona Grudna in bi šlo naslednji dan od ust do ust: »Odnesli so iz trgovine...« In tako dalje.
Tatovi so se nameravali z blagom dobro preskrbeti, saj so prišli v vas z vozilom. Vse so dobro premislili in pustili vozilo na poti za hišo. Previdno so se lotili snemanja polken (škur). Vendar pa je njihovo previdnost zalotilo
«hišno» uho, ki opravlja svojo službo tudi ponoči. Opustiti so morali nadaljnje delo m jo odkuriti praznih rok. Baje so jo ucvrli proti Mavhinjam, a tudi tam jim je sreča obrnila hrbet.
OPČINE
Pri Obelisku ie razgledni prostor — edinstven v tržaški okolici — na katerem je poleti vedno polno ljudi. Nasproti, onkraj ceste, sta dve gostilni in tu ljudje pogosto-ma prečkajo cesto, a ni prav nič poskrbljeno za njihovo varnost. Kar čudimo se, da se do sedaj še ni zgodila nobena cestna nezgoda. Zato opozarjamo cestno upravo, da je tu nujno potreben zebrast prehod. Seveda naj bi bil tak prehod naznačen z mednarodnimi znaki na obeh straneh ovinka.
Bila bi namreč nepopravljiva škoda, da bi se obisk tega izrednega razglednega stolpa morda končal s p»ometno nesrečo!
KR IŽA NK A
(Nadaljevanje z 3. strani)
površi
I«*
v *
^'izd
imeli letos izredno dober
hi^je gJa' Konec tega tedna je sicer deževa-^ 'Begne še popraviti, toda kljub te-
k tte \	poplavili,	liru«
°vali ’? .taN kot so vinogradniki priča. * je trgatev tik pred vrati
delo. Z «Dustyjem Bladesom« in «Ronnyjem Cookom« ne bo prišel daleč. Dvajset tisoč besed tedensko, vsak prekleti teden, in to se ponavlja kakor nedelje v koledarju. Koliko besed neki je v ((Hamletu?« Trideset, petintrideset tisoč?
Triintrideset dolarjev za Be-scovo trikotažo. Toliko je plačal za Martin pulover ob rojstnem dnevu. «Odloči se«, je dejala minulo soboto ponoči Marta. «Poročiti se hočem. Predolgo sem že čakala«. Ce se poroči, bo moral na dveh koncih plačevati najemnino, luč, plin in telefon.
Flacker se je v žepu igral i neko stvarjo. Dusty ga je zgrabil za zapestje in mu potegnil roko iz žepa. V Fla-ckerjevi roki je bil Buddy-;ev majhni nožič, ki mu ga e Dusty podaril ob rojst-rtm dnevu. ((Flacker, povedal u i boš, kje je Buddy Jones ali pa te zadavim z golimi rokami«. Zadonel je gong. F.acker je z nogo pritisnil na alarmno napravo. Vrata so se odprla in v sobo so pridrveli njegovi ljudje...
Dvajset dolarjev Maisyju za knjige. Za Paringtonove ((Glavne tokove ameriške misli«. Kako neki bi Dusty Bladesa vključil v ((Glavne tokove ameriške misli?«
Deset dolarjev za doktorja Faberja. ((Ponoči ne spim, doktor. Mi lahko pomagate?«
«Pijete kavo, gospod Dra-per?»
«Vsako jutro skodelico. To je vse».
Tablete, jemati jih je treba pred spanjem. Deset dolarjev.
Ko bi se poročil, bi najel stanovanje kje drugje, kajti ostati v Brooklynu bi bilo bedasto. Kupil bi pohištvo, štiri sobe, polne pohištva, postelje, stole in krpe za posodo. Martina rodbina je bila revmr~tn končno bi bite— fri družine z najemninami, cbleko, zdravniki in pogrebi, j Andrew je vstal in odprl knji*ob omaro. V lepo urejenih mapah so ležala nadaljevanja rokopisov zadnjih St rili let.! Mape so napolnire , ves predal široke oruare.
amebUke
Milijon besed. Štiri leta...
Naslednje nadaljevanje. Fla-ckerjevi ljudje planejo na Dustyja. Ta zasliši Buddyja, ki vpije v sosednji sobi...
Koliko let še?
Sesalec za prah je brenčal.
Marta je Židinja. To pomeni, da bi moral v nekaterih hotelih, če bi jo vanje sploh peljal, lagati; in prenašati bi moral razne neprijetnosti ljudi, ki bi živeli krog njiju.
Sede' je za pisalno miza. Se enkrat sto dolarjev za Španijo. Barcelona je padla in dolge, prašne kolone so se med boji in z letali nad glavo prebijale proti francoski rreji. In zaradi občutka krivde, ker tudi sam z okrvavljenimi nogami - ni etopal po tej, prašni cesti in drhtel v strahu pred smrtjo, je dal tudi drugih sto dolarjev, zavedajoč se istočasno, da je tudi to preveč, čeprav nikoli ne bi bilo dovolj. Tri in tretjina nadaljevanj «I)ustyja Bladesa« za mrtve in umirajoče v Španiji.
Ljudje vam vsak dan nalagajo nova bremena, ki postajajo vedno težja. Dvignite pol kilograma in ugotovili boste, da prenašate tono. »Vzemi me za ženo«, mu pravi ona, »vzemi me«. Kaj naj stori Dusty? Kaj, za vraga, naj bi stoTil, da bi bilo novo? Pet fiopoldnevov tedensko in to že celo leto je bil Dusty v Flackerjevih krempljih ali v rokah nekoga, ki je Fla-clrer, le da se drugače piše, in vselej mu je uspelo, da se je rešil. Toda kako bo toknrt?
Sesalec za prah je zabrnel na hodniku pred njegovo sobo.
«Mama», Je zavpil. »Prosim
te, izkljiiči to prikazen!«
«Kaj praviš?« se je oglasila mati.
»Nič«.
Seštel je račune. Ugotovil ;e, da svoje vloge ni prekoračil le za sto enajst dolarjev, kakor mu je dejal oni iz banke, temveč za štiri sto dvajset. Preštevati znova ni hotel. Vtaknil je potrdila in bančne listine v kuverto, v kateri je hranil potrdila o plačanih davkih na dohodek
«Vrži jo, Charlie!« je zavpil deček na igrišču. «Močno!»
Andrewu se je nenadoma zahotelo, da bi odšel ven in se jim pridružil. Preoblekel se ie in obul pošvedrane čevlje za baseball, ki so ležali na dnu omare. Stare hlače so mu bile tesne. Zredil se je. Morda ima Dusty v rokavu skrit nož? Toda kako naj to izpelje? Najemnina, hrana, [učitelj klavirja, ljudje pri Saku, ki so njegovi sestri prodali obleke, spretna dekleta, ki v očetovi delavnici barvajo pločevinaste izdelke, očetovi zobje, zdravniki, zdravniki in vse, kar živi od besedi, ki naj se porode v njegovi glavi... Poslušaj, Flacker, vem, kaj bi rad. Zasliši se strel. Stok Hitreje, dokler vlak ne pripelje do zatvo^ni-ce! Glej, dohiteva nas! Hitreje! Mu bo uspelo? Ali bo Dusty Blades ujel jahto pred ogorčeno bando ubijalcev in
ponarejevalcev? Ali bom
vzdržal, se je vprašal An-drew. Leta, pred menoj so leta... Zredil se bo, pod očmi se bodo prikazale gube, mnogo bo pil in še več plačal zdravnikom, kajti smrt se bliža neizprosno, postanka ni, tudi počitka ne, saj nobeno leto ne bo mogel reči: »Letos se selim -oddahniti. Prosim, oprostite«.
Mati je odprla vrata. »Pri telefonu je Marta«.
Andrew je odšvedral v športnih čevljih, v roki je rosil staro, strgano rokavico za baseball. Zaprl je vrata jedilnice za zaseben pogovor.
«Zdravo», je dejal. «Da». Resno je poslušal. «Ne«, je dejal. «Ne vem. Zbogom. Srečno. Marta«. Zazrl se je v telefon in ko je spustil slušalko, je vstopila mati. Vzel je rokavico in odšel po stopnicah.
«Andrew», je dejala. «Bi lahko žrtvoval petdeset dolarjev?«
«Ljubi bog!«
«To je za Dorothy. Na zabavo gre, pomembno zabavo...«
«Mar stanejo vabila petdeset dolarjev?« Andrevv je brcnil v najvišjo stopnico in s čevlja je odpadel kos posušenega blata.
«Ne, Andrew. To je za obleko. Pravi, da ne more iti v stari obleki. Tam bo nekdo, za katerega se zanima«.
«Z obleko ali brez, dobila ga ne bo«, je dejal Andrew. ((Tvoja hči ni prav nič lepo dekle«.
«Vem», je dejala mati. Nemočno in žalostno je odmah-rila z roko. »Vendar je bolje, če vsaj poskusi, kar more. Smili se mi, Andrew».
#Vsi me vedno prosijo!« je nenadoma zavpil Anurew. «Nihče me ne pusti v miru. Niti minute!«
Zajokal je in se obrnil, da ga mati ne bi videla. Presenečena ga je pogledala in zmajala z glavo. Krog vratu mu je ovila roke. »Stori le to, kar sam želiš, Andrevv. Kar nočeš, ni treba storiti«.
«Prav», je dejal Andrevv. »Prav. Oprosti. Dal ti bom denar. Oprosti, ker sem kričal nate«.
»Nikar mi ne daj, če ne želiš, Andrevv«.
Na pol se je zasmejal. ((Želim ,mama, želim«.
Pogladil jo je po ramenu in odšel proti igrišču za baseball, mati pa je zmedena estala vrhu stopnišča.
Sonce in vetrič na igrišču <:a baseball sta mu godila in čez dobro uro j« pozabil vse, vendar pa je bil počasnih kretenj. Pri metanju ga je v ramenu bolela koka in deček, j ki Je varoval drugo ;«hiši(So»,
Besede pomenijo;
VOpORAVNO:	J.	s	japonski
samomor, *. pokrajina ‘vi Grčiji, 15. živalim nadležna žuželka, 16. silovito, v curku teči. 17. vrsta juhe, 18. pripadnik izumrlega mongolsko-tatarske-ga plemena, 19. pleme, ki živi v severozahodni Afriki, 22. mesto v Italiji, 24. avstralski ptič, 26. doba, 27. pevski glas, 29. predlog, "0. neumen, . 32. potapljati se, 34. nežen, fin, 36. morda, 38. znak za iridij, 39. predlog, 40. roženina, 42. nikalnica, 43. latinski veznik, 44. če, 46. jata čebel, 47. pevski glas, 49. reka v Afriki, 51. podboj, rogu podoben vrh kakšne konstrukcije, 54.«jpm_ ka motociklov, 55. go rig#nad
na, 50.'okr|ijja^a z^,Jerali, 61. grška čika, 183. o-
no spreminjevalen, z me-
Bovcem, 57. gradivo, 58. rovt no vina jeven
snovno spremmjev haničnjmi sredstvi neločljiv, 65. kazalni zaimek, 66. starorimska utež in novec, 68. srbska. jed, 7.1. kemična prvina, 72. prostor na ladji, 74. grška črka, 75. na, glej, 77. veznik, 78. črn, 79. živalski glas, 80. človek, ki ga vabijo vse države sveta, 83. velika peščena planjava v Afriki, 85. mitološki letalec, 87. poglavar grških bogov, 88. travnik v nižavi, porasel z redkim drevjem, 89. strupen plin, 91. faktor, 92. del rastline.
NAVPIČNO:	1. dokazovati
voljo do česa, 2. začetek abe-
cede, 3. vrsta ameriškega medveda, 4. otok po turško, tudi okrajšano žensko ime, 5. pra-prebivalci na naših tleh, 6. gorovje v Bolgariji, 7. hoditi, 8. krajevni prislov, 9. moško ime, 10. država v Afriki, 11. industrijske rastlina, 12. žensko ime, 13.. ljudska pritrdil-nica, 14. gora v Armeniji, .20. grška črka, 21. nadut, ošaben. 23. nekdanji angleški državnik, 25. tlači rada ljudi v spanju, 27. pristanišče v Crni gori, 28. vrsta psa, 31. planinska ptica, 33. črta enakega zračnega tlaka, 34. tiij, nelasten otrok, za katerega skrbimo, in ga Vzgajamo, *35;‘ umetna gfno-ta, ki kot preproga služi za oblogo tal in sten (izdelana je iz lanenega olja, plute, smol itd.), 37. bajeslovni špar-tanski kralj, 40. slovenski pisatelj (Juš), 41. nogam pripadajoč, 45. ptica, 4(1. žival, ki živi v morju in potokih, 48. abesinski plemenski poglavar, 50, mlada kravica, 52. dišavni. ca, 54. voditelj gmote 'proti Cezarju, 56. rie visok, 59. zaradi tega, 60. podeželski prebivalec (ljub. naziv). 02. vrsta rudninskega barvila. 64. tvor, bula, 65. teža embalaže, 67. travnata' stepa v tropskih krajih, 69. zli duh, hudobec, 70. naznanila, sporočila, 72. gostinski kvalificirani delavec, 73. z velikimi ušesi, 76. domača žival, 78. vrsta tkanine, 81. švicarski kanton, 82. ne-
znan, nedomač, 83. tekočina, moča, 84. evropska reka, 86. oziralni zaimek, 90. okrajšava za Anton.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. veletrgovina, 10. oksidi, 16. stud, 17. zima, 19. razid, 20. av, 22. A-menka, 24. likam, 26. re, 27. beg, 29. atomi, 30. zakoten, 31. Ezav, 33. Iva, 34. kazalec, 35. ki, 36. cinik, 38. naraven, 39. kri, 40. idol, 41. jod, 42. rek, 43. koks, 44. komet, 47. čik, 49. Marat, 50. osem, 51. pok, 53. loj, 54. salo, 55, med, 56. Golovec, 59. Kimon, 62. ul, 63. Jalovec, 64. Pag, 66. NATO, 67. gumiran, 68. Tomaž, 70. čok, 71. lk, 73. natič, 74. kotomer, 76. no, 77. semiš, 79. srne, 80. Aleš, 82. trajen, 83. pikapolonica.
NAVPIČNO: 1. Vrabec. 2. I. s., 3. eta, 4. Tuma, 5. rdeti, 6. ozima, 7. viki, 8. ima, 9. na, 11. kraten, 12 samec. 13. iz, 14. dir, 15. idealist, 18. mikaven, 21. vezi, 23. rovi, 24. lazar, 25. kolek, 28. Ganimed, 30. zar, 32. Videm, 34 kadilec, 35. Krka, 37. kot, 38. noč, 39. koromač, 43. kalin, 44. komunist, 45. osel, 46. kolorit, 48. koc, 49. mak, 51. polit, 52. kovač, 56. gamaše, 57. ven, 58. Samo, 60. Oton, 61. noko-ta, 63. junij, 64. potep, 65. Ga-mal, 68. tona, 69. želo, 72. ker, 74. Krk, 75. Ren, 78. ma, 79. si, 81. ši.
> NISTA NOVA VOJAKA, MVt^KUBjkJAiZ rOZT COLI NBA, KI BOSTA OOPELJALA ‘ * 80 tivEtI IN Ml
cuo.
 IMIIIIIII lilin lllllllIMMtlim...............................
mu je pravil ‘jjospod’ včeiar ef Andrew
bi še lani, ko je štiriindvajset let, gotovo ne storil.
Aemm
EJ.UECKAIAU
•'■ZAKAJ, PA NE? f
V4JU LAHKO VPRAŠA
AM ZA NEKAJ VHP
m
'
UM.. DOBRO ZELO DOBRO t
r
DA
ORAVICOT
h
HUDIČA, KAJ TO PO MENI ? PO ZADNJIH VESTEH SO KAPETA-
NI, DA TA DVA TIČA NISTA %%%
KAJJ>A MAJOR
SEDAJ VEM ,DA TA Moža nista iz fbpr
COLINSA, SAJ V NJEM NI NOBENEGA MA JA CLEVELANDA. TODA NE BOM SE •jUUU- IN BOM » VE8-
B
E TAKO
HVALA ZA POJASNILA \ NA SVIDENJE • J
Ikl AtA ^1/lfM-l I Itr	L  ,	I
IN NA SVIDENJEtVOJA-^
c..polkovnik] seveda.tim i k
LAHKO NEKAJ, JE KAJ JuAo*-,Q«-o' POVEM ■»	 K-
(Nadaljevanje sledi)
K
Vreme včeraj: Najvišja tempe-ratura 21,1, najnižja 17,6, ob 17. uri 19,8, zračni tlak 1015,1, narašča, veter severovzhodnik 4 km, vlaga 86 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 20,5. dežja 16,2 mm.
Tržaški dnevnik
Zopostovljanje domačih kmetov na trgu no debelo
Skrčiti jim hočejo prodajni prostor ki je že itak omejen in nezadosten
Danes,
jepte«#1
1,6 « Luni
NEDELJA, 27.
Damijan
Sonce vzide ob 5.56 in za 17 55. Dolžina dneva vzide ob 0.16 in zatone Jutri, PONEDELJEK, »• Venčeslav
14»
Prizadeli goriiki in tržaški kmetje so se sestali na skupščini in sklenili protestirati na mi-nistrstvu za kmetijstvo in pri tržaškem županu
Ze dalj časa imajo tako tržaški kot goriški pridelovalci sadja in zelenjave na tržaškem trgu na debelo hude težave, ker na njem ni zanje dovolj prostora in ker jih vedno bolj utesnjujejo. V zadnjih dneh Pa so jih še bolj utesnili in »o jim odvzeli celo del prvotno zanje določenega prostora in ta prostor dodelili trgov, cem na debelo. Razumljivo je, da je tako ravnanje kmetovalce razburilo in da so zato pripravljeni tudi na odločnejšo borbo, da se jim omogoči redna prodaja njih pridelkov na trgu na debelo.
O tem vprašanju so se včeraj razgovarjali na izredno živahni in dobro obiskani skupščini, ki sta jo sklicali Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Na skupščini je poročal predstavnik obeh organizacij, ki je orisal tržnico na debelo in med drugim dejal, da že načrt ni bil najbolje napravljen, ker je takratna občinska uprava posvečala več pažnje zunanjosti kot stvarnim potrebam in se m posvetovala t vsemi zainteresiranimi.
V začetku so določili, da bodo lahko tržaški in goriški proizvajalci prodajali na posebnem za nje določenem pro. štoru, kasneje pa so na intervencijo obeh organizacij ta prostor razširili in so dovolili tudi namestitev sadja in zelenjave na vzvišen prostor, ki je v sredini.
Sčasoma pa so jih pričeli vedno bolj utesnjevati v korist veletrgovcev ,ki imajo po. sebne bokse in dovolj prostora na hodni u. Pri tem je zna- j čilno ,da lahko veletrgovci raziože svoje blago, medtem ko morajo nalagati kmetovalci svoje košare eno vrh druge, pri čemer se blago kvari in ni tako lepo razloženo, v začetku so to dovoljevati sedaj pa, kogar dobe, mora plačati kazen.
zlasti pa je pridelovalce hudo prizadelo dejstvo, da so pred dnevi odvzeti del prostora ,ki je bil prvotno za nje določen in čujejo se vesti, da nameravajo odvzeti še nadaljnjih 20 kvadratnih metrov. To utemeljujejo, češ da jmajo pridelovalci v sedanjem razdobju majše količine sadja in zelenjave na prodaj. Ne upoštevajo pa dejstva, da sedaj pridelujejo predvsem bolj voluminozne pridelke in da bi torej rabili še celo več prostora.
O vseh teh vprašanjih so se na skupščini podrobno pomenili in so med drugim tudi ugotovili, da se za to vprašanje bonomianska organizacija sploh ni zanimala.
Ob zaključku so sprejeli naslednje sklepe:
1. Poslali bodo pismeno vlogo na ministrstvo za kmetijstvo v Rim.
2. Izvolili so dvanajstčlansko delegacijo, v katero bosta
oba tajnika kmečkih organiza-[ položaj glede tiskarjev dnev-cij in ki bo sla k tržaškemu nikov, ker razne sindikalne županu, brž ko se bo vrnil organizacije niso sestavile e-
iv Rima	•	 Ui__ r* ,	.	.
iz Rima 3. Sklenili so,1 da bodo borbo zaostrili in uveljavili še druge sklepe, če ti koraki ne bodo zadostovali.
Skupščina PSI v Nabrežini
Tržaška federacija Italijanske socialistične stranke sporoča, da se je predsinočnim sestala skupščina članov na-brežinske sekcije, v katero je včlanjenih 92 odstotkov bivših članov PSDI. Skupščine so se udeležili tudi pokrajinski podtajnik Arnaldo Pittoni in drugi člani vodstva. Po Pitto-nijeyem poročilu o političnem položaju je skupščina potrdila dosedanji sekcijski odbor, ki ga sestavljajo Vittorino Caldi, Bernardo Mascarello, Bruno Motta, Cesare Tramontini in SilVano Vecchiet.
Danes prodaja grozdja tudi v javnih lokalih
Danes bodo v zvezi s praznikom grozdja lahko prodajali grozdje na drobno tudi javni lokali: bari, bifeji in kavarne Stojničarji, ki so napravili prošnjo na občino, pa lahko postavijo posebne stojnice, na katerih bodo prodajali samo grozdje ves dan.
Priprave za obnovitev delovne pogodbe tiskarjev
notnih zahtev. Zato je fede racija CGIL pripravila lasten osnutek pogodbe, ki ga bo med pogajanji predložila delodajalcem. V tem osnutku zah. tevajo povišanje plač za 20 odst., izenačenje plač med moškimi in ženskami, revizijo določil o odpustih in vrsto normativnih izboljšanj (daljše počitnice, izboljšanja glede nadurnega dela itd.).
 «»—
Skupščina uslužbencev Delavskih zadrug
Javna dela v zgoniški občini
Začetek del za asfaltiranje ceste Zsronili-Kepnič-Briščiki
Tudi v tej občini se prašne in blatne ceste umikajo asfaltnim - Novi pogoji za razvoj turizma
V ponedeljek bo 0b 19,30 skupščina uslužbencev centralnega sedeža Delavskih zadrug Na skupščini bodo razpravljali o uveljavitvi sporazuma o skrčenju delovnega urnika in o notranjih odnosih med delavci.
O Poštna uprava sporoča, da se bo poštni urad-podružnica štev. 14, ki je sedaj pri Sv. Ivanu-Vrdela, s 1. oktobrom preselil v Ulico Beato Angelico št. 2.
Zgoniška občina, ki je še do pred leti veljala za najbolj zanemarjeno občino — kar se cest tiče — počasi, a vztrajno spreminja svoje obličje. Beli trakovi poti, ki so prej v celoti preprezali njeno področje, se vse boli krčijo, prašna in blatna cestišča izginjajo in namesto njih se v vse večji meri pojavljajo asfaltne ploskve.
Prav sedaj je v teku več takih cestnih del. Pred dnevi so odprli cesto Zgonik-Salež, ki so jo popravili in potem asfaltirali delavci SELAD. V teku je popravilo in asfaltira, nje poti, ki vodi iz Saleža v Bajto in sredi prihodnjega me. seca bo delo končano. Potem popravljajo oot, ki vodi z glavne poti skozi Gabrovec do otroškega vrtca. Ob tej poti so že popravili zidove, sedaj zasipajo cestišče z gramozom in ko bo to končano, bodo zvaljano cestišče prekrili z asfaltirano plastjo.
Pred dnevi So začeli delati na cesti Zgonik-Briščiki. Delavci s0 se najprej lotili odseka Repnič - Briščiki, in ko bo ta kos ceste asfaltiran, bodo takoj začeli popravljati in asfaltirati pot, ki vodi od Ma. lega Repna do Zgonika.
Ko bo cesta Zgonik Briščiki asfaltirana, bo tudi zgoniška občina imela vsaj do neke mere urejeno svoje cestno omrežje. To bo nedvomno v
veliki meri vplivalo na razvoj občine, zlasti pa še na razvoj turističnega prometa, saj je znano, da so se Tržačani, predvsem lastniki motornih vozil, izogibali prijaznih vasic zgo-niške občine, kamor so vozile prašne oziroma blatne ceste.
Omenimo naj še, da delavci SELAD že urejujejo, poprav, ljajo in širijo pot, ki vodi iz Samotorce do razvalin cerkvice na Sv. Lenartu. Ta pot bo izključno turističnega pomena. Doslej je hrib Sv. Lenarta o-biskalo že mnogo turistov in izletnikov, a v glavnem takih, ki ljubijo sprehod v naravo. Ker pa pot ni bila dostopna vozilom, jo sedaj širijo, tako da bo moč priti na hrib Sv. Lenarta tudi z avtomobili. Ko bo to delo končano, se bo turizem v tem delu zgoniške občine nedvomno precej razmahnil.
In ker smo že pri turizmu, naj omenimo še to; če doslej gostilničarji niso posvečali preveč skrbi (in denarja) ure. ditvi svojih lokalov, ker pač ni bilo pogojev za večji priliv gostov, bo treba odslej pomisliti tudi na obnovo gostilniških prostorov. Samo dobre ceste ne bodo pomagale oziroma ne bodo privabile Tržačanov, ki so postali zahtevnejši tudi v odnosu do okolja, v katerem preživijo nekaj prostih uric Dokaz temu je dejstvo, da so več ali manj skoraj vse
MtllllllllllllllllllllllllllllllllltliiiiiiiiHiHHillllMilllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIItllllinilllltlllllimiltlllltlltmillllllllllllllllllllllllll
Vznemirljive in dobre vesti o položaju v ladjedelnicah
Bodo v Trstu gradili samo trup 35.000-tonske ladje ? - Naročilo za gradnjo štirih ladij v Felszegy in za preureditev ladje v Sv. Roku
Delovna pogodba za tiskarje bo zapadla 31. decembra. V Trstu zanimajo pogajanja za obnovo te delovne pogodbe o-koli stotino delavcev, zaposle nih pri podjetjih STT in ZTT ter okoli tri sto delavcev, zaposlenih v trgovskih tiskarnah.
Sindikat kategorije Nove de. lavske zbornice CGIL e v zvezi z zahtevami za obnovo delovne pogodbe sporočil, da so v vsedržavnem okviru že pripravili	za uslužbence tr-
govskih tiskarn skupne ,.ahte-ve in da bodo ustrezni dokument v	kratkem predložili
združenju delodajalcev. To zato, da bodo te zahteve vključili v okvir zakona «erga om-nes», ki bo, kot je znano, stopil v veljavo v začetku oktobra Te zahteve predvidevajo predvsem	povišanje prejem,
kov za 14 odst., delno izenačenje plač med moškimi in ženskami,	ureditev norm za
vajence in razna izboljšanja normativnega značaja.
Nekoliko bolj zapleten pa je
IfllllllHilIHMIIIIIHIIIIIIIIIItIfIHMHMHIIIIIIIIIimHlintlllllllillllllltllMIIHIIimillimilHIItItlllll
Trinajsti kongres federacije PSDI
Sinoči se je pričel 13. kongres tržaške federacije PSDI. Odprl ga je predsednik mestne sekcije Marsini, nakar so pozdravili kongres predsedniki KD, PRI, PLI in radikalcev, predstavniki raznih sekcij in socialdemokratske mladine, predstavnik goriške federacije PSDI Melani. občinski svetovalec PSDI odv. Pue-cher in član osrednjega vodstva stranke Modrone. Prebrali so tudi daljši pozdrav dosedanjega komisarja federacije poslanca Pretija, na koncu pa je govoril dosedanji pod-komisar federacije prof. Zu-calli, čigar govor je bil izmed vseh najbolj umirjen. Zatem se je začela diskusija, ki se bo nadaljevala danes s sprejetjem raznih resolucij in iz-Vu uvijo novega odbora.
V svojem pozdravnem govoru, ki ga je prebral odv Faz-zini, pravi Preti, da ga veseli, da so začeli zopet delovati v g.runki številni člani, za katere je kazalo, da so v začetku izbrali drugo politično pot. V pieteklosti so bila v tržaški federaciji mnoga osebna nasprotja, ki pa so se iz-g.adila. Preti nadalje pravi, da je razvoj dogodkov pokazal, da socialistična združitev še m dozorela. Kliub temu pa mora ostati socialistična združitev o-znovna težnja FSDI Sedanja vlada vodi konservativno politiko, kateri se morajo socialdemokrati upreti z vsemi svojimi silami. Po drugi strani pa je le malo možnosti za sestavo vlade, ki bi zadovoljila politične in socialne težnje
Predstavnik osrednjega vod-itva Modrone je dejal, da socialisti še niso mogli zagotoviti italijanskemu delavstvu blaginje, ki jo je pričakovalo, ter skušal naprtiti vzroke tega Stania skrajni levici. Ker le predstavnik tržaške PLI 'prej v svojem pozdravnem govoru dejal, da bi socaldemo-krati in liberalci sedaj, ko »so se nedemokratični elementi ločili od stranke« (mislil je pristaše MUlS) lahko sodelovali mu je Modrone odgovoril, da sta sodelovanje z liberalci in koalicija štirih strank nesprejemljiva, medtem pa
naj ne b bila utopija vlada v levo usmerjene sredine s so-oelovanjem z »demokratičnimi« demokristjani. Predstavnik osrednjega odbora je tudi trdil, da bo prišlo v PSI do razkola, medtem ko se PSDI krepi. Dosedanji razvoj političnega položaja pa kaže, da je to le njegova pobožna želja.
Mnogo bolj zmeren pa je bil v svojem govoru dosedanji podkomisar tržaške federacije prof. Zucalli. Po njegovem mnenju je razvoj demokracije in socializma v državi zelo počasen, kar je treba pripisati tudi zaostalosti. Zato je treba imeti mnogo potrpljenja, da se položaj razvije s socialnimi reformami. PSDI se ne odreka težnji po socialistični združitvi in po ustanovitvi močne socialistične stranke, pr. čemer pa postavlja pogoj «o-brambe svobode«. Stranka pa se tudi ne odreka »prenovitvi struktur« in prav zaradi tega ni možno sodelovanje z liberalci. Po Zuccalijevem mne. nju je prišlo v PSD! do razkola samo zaradi pomanjkanja vere v socializem.
Iz dosedanjega poteka kongresa se vidi, da ostane PSDI v Trstu glede podpore občinskemu odboru na dosedanjem stališču, kar je poudaril tudi svetovalec Puecher. Tudi glede ostalih vprašanj ostaja njena politika nespremenjena, to je negibna, razvoj občinske politike je odvisen tudi od bližnjega kongresa demokrirt-janske federacije, kjer so «i-niciativisti« dejansko postali #dorotejci». Končno pa je PSDI tudi izgubila enega svetovalca, kar bo lahko vplivalo na obstoj občinskjga odbora zlasti pri glasovanju o občinskem proračunu, ki pride na vrsto že letos
Rezultati rimskih razgovorov tržaške delegacije, ki io je vodil župan Franzih so bili včeraj v ospredju razprav raznih strank, sindikalnih in drugih organizacij. Na osnovi vesti, ki jih je objavil tisk, ti predstavniki do sedaj šc niso hoteli sprejeti uradnih stališč, ker hočejo prej čuti podrobno poročilo neposredno od članov delegacije.
Včeraj se je tržaški žuoan v Rimu udeležil zasedanja združenja italijanskih občinskih uprav, na katerem so govorili predvsem o finančnih vprašanjih, Razne stike z rimskimi predstavniki pa so imeli tudi drugi člani delegacije.
Najpomembnejši pa je bil verjetno razgovor župana z ministrom za državne udeležbe. Tudi ta razgovor se je po vsej verjetnosti vrtel okoli gradnje obeh velikih prekooceanskih ladij in zlasti glede naročila za pogonske stroje. V lej zvezi smo namreč čuli vznemirljive vesti, da nameravajo v Trstu zgraditi samo ladijski trup in ga nato preme stiti v Genovo, kjer naj bi o-premili obe veliki prekoocean. ski ladji. To bi pomenih drastično znižanje obsega naročila, ki bi v primeru, na se vse gradi v Trstu, pomenilo dve in polletno zaposlitev za številne delavce.
Ugodne vesti pa prihajajo s Formoze, kjer je bil z italijansko delegacijo tudi predstavnik 'adjedelnice Felsze?y Giacomelli in kateremu je u-spelo, da je dobil naročilo za gradnjo štirih ladij manjše to. naže. To naročilo po vsej ver. jetnosti ni brez zveze z obiskom Mr. Haroldsona, bivšega načelnika za gospodarstvo bivše ZVU v Trstu, ki ima sedaj na Formozi podoben položaj. To naročilo bo odstranilo nevarnost krize v tej miljski ladjedelnici.
Podobno ugodno vest je včeraj sporočil sindikalnim pred. stavnikom sindikata kovinar jev Delavske zbornice ravnatelj Tržaškega arzenala ing. Stuparich, ki je povedal, da je podjetju uspelo zagotoviti naročilo za preureditev ladje tipa Liberty. To ladjo bodo podaljšali v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah in bo_ delo, ki ga bodo pričeli v začetku oktobra, trajalo štiri mesece.
IZPRED SODISCA
PadalsVa prireditev spet na vrs'i v torek
Na kazenskem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava za ugotovitev odgovornosti pri padalski prireditvi, ki ie bila v Trstu oktobra leta 1956. Najprej so predvajali 16 mm film, ki ga je posnel neki zasebnik, ki je sledil prireditvi s kopnega. Film sam sicer ne more pokazati točne slike in poteka prireditve, razvidno pa je, da so padalci padali v morje precej daleč od obale in da jih je ovirala burja. Po predvajanju filma je predsednik sodišča prečkal izjave, ki so jih dale nekatere priče preiskovalni komisiji. Med temi sta tudi Silvio Cosulich in Mario Albri-zio. Silv'0 Cosulich trdi, da je bil skupno z nekim svojim prijateljem na obcestnem zidu na Furlanski cesti, od koder je gledal prireditev z daljnogledom. Videl je, kako so se od-
prla vrata letala in kako so se začeli spuščati padalci. Njegovo pozornost je vzbudil zlasti primer nekega padalca, ki je mahal z roko in nekaj časa plaval proti obali. Motorni čoln je hitel proti njemu, ko pa je prišel kakšnih 50 m do njega, je krenil drugam.
Sodišče je nato ponovno zaslišalo kot pričo Lavagninija, ki je bil kot padalec osmi na vrsti, oziroma prvi v drugi skupini in se ni spustil z letala, ker je bila prireditev tedaj prekinjena. Lavagnini je najprej zanikal trditve priče Sironija, ki je izjavil, da je videl, kako je padalo odnašala po morju nekega padalca, ki bi nato kmalu utonil in so ga s težavo rešili. Po trditvah Sironija, naj bi bil ta padalec Fiumi. Lavagnini trdi, da nesrečnež, ki ga je zanašalo padalo, ne more biti drugi kot Rasura, za katero je bilo dokazano, da so se ji zapletle vrvi okrog nog.
Zakaj so se vrvi padala zapletle nesrečni Rasuri okrog nog? Zakaj niso rešili Miceua? Zakaj so bili skoki tako oddaljeni od določenega mesta? Zakaj so dali znak, da se skoki lahko začnejo, ko je vendar pihala burja? Zakaj niso čolni pravočasno prihiteli na pomoč padalcem? Zakaj sploh niso odložili prireditve zaradi neprimernih vremenskih prilik? To so vprašanja, ki jih bo moralo rešiti sodišče, da lahko ugotovi odgovornost, krivdo ali pa ne, prirediteljev. Razprava se bo nadaljevala v torek ob 9. uri. Zasliševanje prič se je zaključilo; zdaj bodo prišli na vrsto javni tožilec, zastopniki civilne stranke in o-bramba. Vse kaže, da se bodo govori obrambe, kakor zastopnikov civilne stranke zavlekli, ker je zadeva pač kočljiva in obtožnica govori o nenamernem umoru dveh padalcev, t. j. Rasur" in Miceua.
Trčenje v Nabrežini
Ob 10.4» so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico 26-letnega delavca Guida Bertochija doma iz Nabrežine št. 78. Na ortopedskem oddelku so ugotovili, da se je močno udaril v gleženj in da se bo moral zdraviti 10 do 40 dni. Povedal je, da se je zaletel s svojim lahkim motorjem v motor, ki
je privozil proti njemu s prižganimi lučmi že včeraj zvečer in da se je šele danes zatekel po zdravniško pomoč v bolnišnico.
 ««—•—
Prometna nesreča
gostilne na Krasu in v Bregu poskrbele za obnovo notranjih prostorov, tako da sedaj v tem pogledu zaostajajo le gostilne na področju zgoniške občine. Ne vse, kajti v Gabrovcu je gostom na razpolago lepa in okusno urejena dvorana. In zdi se nam, da je prav ta dvorana v odločilni meri pripomogla k povečanju števila gostov.
Zato bi bilo na mestu, ko bi tudi drugi gostilničarji — po svojih močeh seveda — poskrbeli za preureditev in obnovo svojih lokalov, kar se jim bo nedvomno splačalo.
Glede javnih del pa moramo omeniti, da bo občina sedaj poskrbela za popravilo ne. katerih občinskih oziroma vaških poti, ki jih bodo »zakrpali« in posuli. Novo šolsko poslopje, ki ga gradijo v Zgoniku, je že pod streho in prihodnjega februarja ali marca bo gotovo. Nič pa se še ne ve kako bo s kmetijsko šolo, za katere ustanovitev je prosila zgoniška občina. Prostori bi bili na razpolago v novem šolskem poslopju, ki ima tudi obširen prostor za vrt. učencev ne bi manjkalo, potreba po tej šoli je očitna, a doslej še ni bilo nič slišati, kakšnega mnenja »o pristojne oblasti. Vsekakor pa bi bilo želeti, da se oblasti izjasnijo in odgovorijo na vloge, ki so bile poslane na prefekturo in vladnemu generalnemu komisarju.
Končno naj še omenimo, da je bila že pred časom naprav, jjena prošnja za zgraditev nove šeststanovanjske ljudske hiše v Gabrovcu, ki bi bila po načrtih zgrajena blizu se
Seja repentaborskega občinskega sveta
Odobren lanski obračun in načrt za javna dela
Glasbeni
p°P9^;	®
Fritza Kreislerja oj. p Rctnberga; M-JJ®,. 1720
17°°. “Sjjj mm
baskovskih Pe^,nVtrIsHHj	f|
čajanka;	18.00 Koncert	|j(	n
solistov;	18.30 MeloO J	3	%
19.15 Pestra elasM^ ij,;
20.30 Operetna Pesniki in njjn nioo hui. Večerne	melodije,	0
Izvolili to tudi odbor občintke podporne ustanove
Sinoči je bila redna seja občinskega sveta na Repentabru. Svetovalci so najprej odobrili občinski obračun za leto 1958, nato pa razpravljali o rednih upravnih vprašanjih repenta-borske občine. Med drugim je občinski svet soglasno sklenil, da se občinskemu slugi Lazarju, ki se zdravi v sanatoriju pri Magdaleni, podaljša rok dopusta do 18 mesecev. Nato je občinski svet izvolil nov odbor občinske poo’porne ustanove ter predstavnika repenta-borske občine v Konzorciju za zdravniško, veterinarsko in tehnično službo. Sledila je razprava o predloženem gospodarskem načrtu za javna dela od 1.7.1960 do 30.6.1961, ki ga je občinski svet z nekaterimi popravki odobril. Govora je bilo nato o najemnini za lov. Ob koncu seje pa je upravni odbor poročal občinskemu svetu o raznih delih, ki so v teku.
Župan je poročal tudi o razpisu natečaja za cepljenje in prodajo borovcev v občinskem gozdu. Tako prva kot druga dražba sta bili brezuspešni, ker so bile ponudbe precej manjše od določene cene. Med drugim se je razvila tudi diskusija o občinskem traktorju, o čemer pa bo občinski svet še razpravljal in odločal na prihodnjih sejah. Predmet razprave je bila tudi napeljava javnega telefona na Fernetičih. Kakor je znano, je repen-taborska občinska uprava že dvakrat slavila to postavko v svoje proračune, pa jo je vladni generalni komisariat črtal, čeprav bi bil javni telefon na Fernetičih zelo potreben, saj je tu vendar mednarodni blok. Repentaborska občinska upra-
danje. Županstvo je napravilo I va, upa, da ju bosta v tem vse potrebne korake, vendar podprli ustanova za turizem se še ne ve, kakšen bo do- in trgovinska zbornica.
končni odgovor Ker prosilcev za stanovanje ne manjka, lahko samo upamo, da bo prošnja ugodno rešena, in da bodo novo ljudsko hišo začeli graditi čimprej.
Nekaj pred deveto uro je pred Trgom Sv. Jakoba z vespo povozil 31-letnj Paolo Le-naz 62 letno Eufemijo Delich vdovo Ritossi, ki stanuje v Ul. Scaljnata 11. Ženska se je resno poškodovala po glavi in je dobila šok. Zdraviti se bo morala 7 do 9 dni.
O Tržaško županstvo Obvešča, da je bila Ulica Rigutti, in sicer med Drevoredom d’Annunzio in štev, 47, zaprta prometu, ker preti nevarnost, da se zruši neki zid.
V odbor občinske podporne ustanove so bili izvoljeni Av guštin Zlobec, Jože Lazar, Milan Purič, Franc Škabar in Ludvik Guštin. Za predstavnika repentaborske občine v Konzorciju za tehnično, zdravniško in veterinarsko službo, v katerega so vključene repentaborska, zgoniška in devin-sko-nabrežinska občina, je bil izvoljen Ludvik Guštin.
O gospodarskem načrtu za
miiitimiiiiMMitmiitmmiiimiHHiiiiiiiiiiiitHiiiiittiiiiitiiitiitMiiiiimitiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiHi
ledno večja kriza v pristanišču
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu obvešča dijake zavoda, da bo pričetek pouka 1. oktobra 1959 z otvoritveno šolsko mašo, ki bo ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana.	#	»	#
Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča, da se bo začel reden pouk v četrtek 1. oktobra ob 9. uri. Učenci prvih razredov se zberejo v telovadnici v pritličju. Šolska maša bo naslednji dan ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
* * *
Sola Glasbene Matice v Trstu. V podružnici Glasbene šole v Barkovljah bomo pričeli s poukom 1. oktobra t. 1. Gojenci in njihovi starši naj se zberejo v šolskih prostorih Ul, Ceretto 12 v torek 29. septembra ob 20. uri zvečer zaradi razdelitve urnika in ostalih pojasnil.
• # #
Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1959-1960 v četrtek dne 1. oktobra ob 9. uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
# * #
Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan), sporoča, da bo otvoritvena šolska maša v četrtek dne 1. oktobra t. 1.; zbirališče ob 9.15 pred šolskim poslopjem.
* * *
Strokovni tečaj na Katinari
začne s poukom v četrtek, 1. oktobra. Učenci naj se zberejo v šolskem prostoru ob 9. uri za sv. mašo.
Železniški promet padel za 40 odstotkov
Splošni pristaniški promet si je avgusta pomagal le 7. dnvnzom surove nafte za čistilnice
Pomorski promet tržaškega pristanišča je dosegel v avgustu po podatkih tržaške trgovinske zbornice 416.558 ton. medtem ko je znašal v .sterr, mesecu lanskega leta 392.981 ton. Iz podatkov o vrstah blaga, ki so ga prevažali skozi Trst, je razvidno, da je do povečanja prometa v tem mesecu prišlo prvenstveno na ra. čun obsežnega dovoza surovega mineralnega olja in odvoza izdelkov čistilnic, kot tudi delne na račun dobav za potrebe tržaške industrije.
V prvih osmih mesecih je celokupni promet tržaškega pristanišča dosegel 2,741.689 ton, medtem ko je lani znašal 3,040.552 ton. Iz teh podatkov je razvidno, da je letošnja celotna izguba prometa občutna, čeprav se je promet v drugi polovici leta nekoliko popravil na račun dobav za čistilnice mineralnih olj.
Porazni pa so podatki o železniškem prometu, ki odražajo v prvi vrsti promet z zalednimi državami. V avgustu je znašal železniški promet 168.810 ton, medtem ko je avgusta 1. 195« dosegel 226.737 ton.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je znašal železniški promet 1.212.644 ton, medtem ko je znašal v raz-
dobju januar-avgust 1958. leta 2,038.241 ton. Padec je zelo obsežen, saj znaša okoli 40 odst.
Iz podatkov o prometu z raznimi državami je razvidno, da je očitno padel promet z Avstrijo, medtem ko je skoro izginil, odnosno dosegel neznatne številke, promet z vsemi ostalimi zalednimi državami; Madžarsko, CSR, Jugoslavijo, Zapadno Nemčijo in Švico.
V Trstu se že od 24. septembra razgovarjajo predstavniki avstrijske, italijanske in jugoslovanske železniške uprave o obnovi direktne železniške ta. rife Avstrija Trst . Preko-ir.orje. Ta tarifa bo pričela veljati 1 oktobra in na tem zasedanju urejajo razne podrobnosti. Zasedanje bo verjetno trajalo vse do 3. oktobra in so predvideni nadaljnji sestanki.
Z Reke pa poročajo, da se je v teh dneh pričel sestanek med avstrijskimi in jugoslovanskimi špediterji, do katerega je prišlo na pobudo Zvezne trgovinske zbornice za zunanjo trgovino iz Beograda. Na sestanku sodelujejo ugledni avstrijski predstavniki in na njem proučujejo zmogljivosti in ugodnosti, ki jih nudi za avstrijske izvoznike in u-voznike reško pristanišče.
IIIHtimiMIIHIIIIIIIHHHmtlimilllllllllllJIllllllIHnilltlllHIIIIHHHHimilllHItHtHMIMmillllltllllMHIIIItlllltllllllHIIHIIHntimilltllllHIMIHmiimmilllllllllllllHIItlllHIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIllllllll
HOJbTV A, SMHTI (N HOHOKh
Dne 26. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
UMRLI SO:	82-letna Paolina
Reich vd. Candussio, 64-letna A-nita Cosulich, 52-letna Llvia Ma-cerata por. Siissland, 62-letnl Er-menegildo Vian, 62-!etna Caterina Santei por. Barin, 81-letna Fonte Sperti por. Ippolito, 70-letni Giuseppe Pellegrini.
OKLICI
Zdravnik Nicolo Pavlidis In dr
OD VČERAJ DO DANES
kemije Silvia Giamporcaro, pomorščak Franco Viezzoll in šivi-
lja Maria Vascotto, učitelj Guido Emili in učiteljica Marta Vero nese, trgovec Aldo Balo« in gospodinja Carmen Vascotto, trgo-vec Giancarlo Fabris in študentka Ftanca Tarabochia. šofer Carlo Cocolet in prodajalka Silvana Santoro, agent P.S Ernesto Sta-rlch in uradnica Nada Giurco, delavec Francesco Siega in gospodinja Anna Morgan, delavec An-tonino Contl in gospodinja Anna Vasilieva, šofer-mehanik Antonio Fiorentino Armani in šivilja Čarobna Giovanna F.niri, barlst Elio de Cotnelli in prodajalka Silvana Mervich, uradnik Cesare Pontini in uradnica Orestina Miriani, u-
radnik Giorgio Selmi ln Lorenza de Manzano, uradnik Paolo Be-rarz in uradnica Luciana Carua-na, agent P.C. Nicolo St radi in gespodinja Ivka Cop, šofer Co-stantino Prelz in bolničarka Ful-via Visnievec, nogometaš Giorgio Satti in uradnica Gilda Rener, tehniški risar Tiziano Giacomello i,i uradnica Nevi Rossetti, pomor, ščak Renato Busolo in frizerka Ticjana Kriščak, inženir Carlo Barazzutti in uradnica Paola Fab-bro, inštalater Giuseppe Fabian in gospodinja Letizia Martincich, delavec Ennio Corsattl in šivilja Maria Zanella, strojnik Giacomo Frisario in prodajalka Argene David, inženir Silvano Zaghi in Anna Maria Dussi, tesar Ernesto Colomban in gospodinja Maria Ulcigral, šofer Bruno Stubelj in gospodinja Miranda Hervatič, trgovec Angelo Nlcola Callella in gospodinja Teresa Liliana Amati, šofer Vincenzo Cardinali in gospodinja Anna Maria Boccitto,
mehanik Giovanni Apollonio ln gospodinja Nives Maria Donat, podoficir P.S. Domenico Suraci tn gospodinja Caterina Scevola, letalski narednik Umberto Can. tiello in gospodinja Agatina Pun. zio, radio.ehnik Giuseppe Pane-bianco in gospodinja Luigia Ca-szlatina, Dragu! in Vlah in Enima Voltolini, inženir Giorgio Cau in uradnica Anriamarla Alessio, finančni stražnik Bruno Di Sacco ir, pletilja Antonia Pisano, podoficir finance F.rmanno Anlonazzo in gospodinja Alba Merlich, bolničar Libero Gladi in bolničarka Maria Serli.
'pAKOVI 1141 »»KINMKVKl)
V spomin pek, dr. Marijana Breganta darujeta družini Pertot-Fili 3.000 lir za Dijaško Matico.
LEKARNE ODPRTE DANES
AlTAlabarda, Istrska ulica 7;
Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5-a, Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg Sv. Ivana 5; Al Galeno, Ul. sv. Cilina (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; Barkov-Sje (dr. Miani) ln Skedenj (Ni-coli).
*—»a-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v septembru
Blasoletto, Ul Roma 16; Man. zoni, Ul. Setlefontane 2; Marchlo, Ul. Ginnastica 44; Rovis Trg Goldoni 8; dr. Rossetti, Ul. Com-bi 19.
LOTERIJA
BARI	44	79	37	64	61
CAGLIAR1	63	85	33	50	60
FLORENCA 52	34	22	33	88
31	76	45	28	14
82	29	60	37	80
12	77	40	42	32
82	32	23	61	40
68	24	23	71	59
35	69	90	24	39
12	68	31	65	37
ENALOTTO X 2 XX 21 22 XI 21 Kvote:	dvanajstice	2,931,521;
enajstice 160.876; desetice 12.162.
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
VSE ZA ŠOLO
vam nudi
TRŽAŠKA KNJIGARNA - Trst ■ Ulica sv. Frančiška 20
Telefon 61-792
javna dela od 1.7.1960 do 30.6. 1961 bomo podrobneje poročali v naši torkovi številki.
Jutri se bo srečal z Abrahamom naš delovni tovariš Maks Pečar.
Želeč mu še mnogo let sreče in zdravja mu i-skreno čestitajo člani u-redmštva in uprave Primorskega dnevnika.
večerne nit.™« eppe i» v športu; 22.10 Gju« j,!#! >>-, Sonata v G-duruzs *J, pf rft
Sonata v “ KkiirU »13 tet in sonata v
nV kvartet; 2235 «
odmevi; njegov ansambel fi* 'a Nočni ples.	. *«aj
trST pdš | ki . lam#1',« lhr»f
8.30 ZivljerOe na	,
Igrajo štirje mah ans.^t to
Fr arvco Rus£?., p,2 30 Gla^
Venček pesmi;	O®	»H
Skl
me;8r*00 simfonični
vericeK pcsnu. bliska	r
bum; 13.25 Nedelj#,
14.30 OpernajUsM^tl»<j
Prosvetno društvo Lo. njer-Katmara iskreno če. stita svojemu zvestemu članu pevcu in igralcu Maksu Pečarju, ki bo jutri praznoval svoj petdeseti rojstni dan.
Na filozofskem oddelku ljubljanske univerze sta prejšnji teden diplomirala naša rojaka Danilo Sedmak iz Sv. Križa in Anica Kalc z Opčin Iskreno čestitajo prijatelji.
IZLETI
D
IZLETI SPDT V OKTOBRU
V oktobru priredi SPD v Trstu dva izleta:	na Kobariški Stol,
dostopen imetnikom propustnic, in na Nanos za imetnike potnih listov.
( OI.EUIALISČA
TEATRO NUOVO
Od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 se pri blagajni Teatro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960.
KINO
Excelsior 14.30 «Zimske počitnice«, A. Sordi, V. De Sica, M. Morgan.
Fenice 14.00 »Stalingrad«, Frank VVisbar, Joachim Hansen, Wolf-gang Preiss, Sonja Ziemann. Arcobaleno 14,00 aMaigret in primer Saint-fiacre«, Jean Gabin. Supercinema 14.00 »Glejte, a ne dotikajte se jih«, U. Tognazzi, C Vianello.
Filodrammatico 14,30 «La scerif-fa», Tina Pica, Ugo Tognazzi. Grattaclelo 14.00 «Krošnjarjii, Alberto Sordi, Renato Salvatori, Betinda Lee.
Cristallo 14.30 »Možje in plemiči«, V. De Sica, M. Carotenuto. Capitoi 14.30 »Ta je moja ženska«, Julie London, J D. Barrimore, Anna Kashfy Astra Roiano 14.30 »Čarovnica v nebesih«, Kirn	Novak, James
Stevvard technicolor.
Alabarda 14.00 »Kako se poroči hčerka«, R. Harison, S. Dee. Aldebaran 14.30	»Karavana su-
ženj«, Viktor Staal, Mara Cruz Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 »Ure. vo življenja«, Cinemascope, tech-nicolor. E. Tay!or, M. Clift Aurora 15.00 «Hiša gospe Kora«, R. Hossein, A	Lualdl. Mlado-
letnim prepovedan.
Garibatdi 14.30 »Mcdri vitez zlatega mesta«, Clayton Moore Jan Silverheels.
Ideale 14.30 »Malesia«, James Ste-ward, Spencer Tracy.
Impero 14 30 «Tujec v Cambridgeu« Zabavni	film, igra K
Kruger.
Italija 14.00 »Zakon je zakon«, Fernandel, Tod Moderno 13 00, zadnja 20.45 «Deset božjih zapovedi« Cecil B De Mille, Y. Br.ynner, C Heston, Y. De Carlo, D Paget. 250 lir S. Marcn 15.00 «Nečakinja Snbel-la», Tina Pica, P. De Filippo, Sylva Koscina, R. Salvatori Savona 14.00 «Ciao, ciao, bambi-na», E. Martinetli, poje Mo-dugno.
Viale 13.15 «Potovanje okoli sveta v 80 dneh«, Mmhael Todd, teer,. nicolor, cinemascope, D Niveri Vittorio Veneto 14.00 «Gošpa. mo. ja teta«. Rosaiind Russell F Tucker.
Marconi 14.30 »Dopust v Parizu«.
T. Curtis. J. Leigh.
Massimo 14.30 «Violetera», S.
Montiel, R Vailone.
Novo cine 14.00 »Veter strasti«, Esther VVilliams, Jeff Chaodler Odecn 14.00 «Jez na Pacifiku«, Silvana Mangano in Anthonv Perkins.
Radio 14.30 «Totd, Pepplno in fa. natične ženske«, Toto, De Fi-llppo, Riva, J Dorelll, R Ca-rosone.
LETNI:
Stadio 19.30 »Peccato che sia una canaglia«, V. De Sica, S. Loren. Valmaura 19.30 «Zakon močnejšega«, Glenn Ford.
MILJE:
Europa »Pustolovščina na Capri ju«, M. Arena, A. Panaro, < Chantal, N. Taranto Cinema-scopr. technicolor Verdi »Noči Lukrecije Borgie«, Belir.di Lee.
RADIO
NEDELJA, 27. septembra 1959 RADIO TRST A
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slo-venski narodni motivi; 9 00 Kine. tijska oddaja; 9.30 Glasbena ma. tineja; 11.45 Boceherini: Kvartet za godala v D-duru, op. 6, št. 1; 12.15 Za vsakogar r.ckaj; 12.40 Novost, v jazzu; 13.00 Pianist George Feyer; 13.30 Glasba po že. l.iah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Orkester Rapha Brogiotli; 15.20 Mojstri jazza; 15.40 Slovenska zborovsko glasba: 16.00
diseoboto«; 16.00 «La
Glasba in
nami; 21.00 Vabilo•	«bv
drugega polčasa n??' me; 18.00 Simfonični Mali glasbeni	'4r<
cert okteta Loevver«
ti.	li*	„fc
10 15 Zenska nedelj ^	,
-■sr-**
SBor«t
KOPE« (UJl*
6,00-7.15 Prtn^JJavJ«!U ? tijska oddaja;. ^ im»M!j P t sticijskih skladov proizvodnih plan--__ in goriške občine yradj 1 lazvoj živinoreje , ( vi P> Dan kmečke	dl
8.30 Z naro*o f
sko jutro; 9.00 NasvaJih << .
Mali operni nedelja.
I
bilejni dan
anhovski^
.Knvn
t Mi
jevV 9. lš" Zabavn' ^
10.30 Prenos	k
odlomki (Mozart, ftA senet, Oharpen'
Catalani); 1100 or ^ -taža; 11.30 Nedel,J* 12.1»^ b Pogovor s Posjns?.,,j)a P?J, '■
Pogovor s	ž-iasba	k
Že,‘ifih: 13 30	%
Tn.-«)”■ «;so sriiset
ljudje; 14.00	*!
15.10 Za	vas ab?	,6.oojJL	..
zabavnih	melod>J'	jt»j ^
nos RL:	19.00 ^eS^I
Pinlo Diaz, J°^ « 15 k ques Gahn; l^ Vf iV' 22.15 Plesna glasba^ glasb>-nfrtplia* 22.45
nedelja; 22.45
SLOVENIJ tn«!, k ■
6.00-6.30 _ Nnde^k* Vi j1
zdrav; 6.40	W
Vedri zvokij, 7-l^ ^
JLA; 7.35 P«*1*' tro: 8.00 Mladinska - Leopold S^leksaap ■/ hein neso; 8 40 Si°.
z belo zunov
kal
> nogo; 8 4« " 5() s*.
:	Mazurka,	• ifl ajjj
narodne pojo sol
.... , A
9.10 Zabavna	'l*jjjj
Srečanje
10.30 Naš koncert r j ji ,
11.00	Revija P??£[je;	>?>p	al
Grom: Tri g««£ {„ M! poslušalci čestital aS: 15 pl ,1 jo; 13.30 Za naso^	«fca
širni	solisti v	tega	U	fc
16.00	Humoreska	^	y	lj
Leonid Lene.	( 1	ij,
16.20 Dvajset ml»1(re(lilJ S nrV.Urnm O. V. ii	*
orkestrom p V- orni 16.40 Poje Komo
Ljubljana;
UUljClIld, x • OjjfllJi <1 r
glasbe; 18.00	5
Kazimir Štrzanjejjjj, jj^i'
renada'	K
dala in tolkala. pl m * bavnih ritmov:
šarkarske tekme^^r^'11, ia
N
zvezda in športna ,ki' Sanremo 1959 ^pef«
vala italijanskih Rjj.lf
Melodije za vas,
glasba.	r0	spAv‘v
HTV JLlG«0»^ ^
10.00 Prenos
k
ženske zvezne h*
BSK : Lokomotiv^jj.
11.00 Kmeti.,ska	letffffl
ska kooperacija ^o.Oj vrIRjr.t 1960 — Ljubljana, jj ijlJP**
nik _ Beograd.	d;	y
panorama — “ ja o hj, U u komentirana	»J
roviču - Beograo^rPjjfci, mentarmi film jie|» ŠL, «Oj, berem itoM gtOtLf 4J glasbena oddaja	.)
Sedem dni
m a in j>o svetu 1800 Oddaja
QU zanimiv^
teden otroka "" nj; 'Jj j kotički - LjubU3' prti tti K Ost
kotički —	pujv«*	k,
so živeli Sume
leti — poljudno	^ V
Ljubija^	j	ij	»
- »rad. ‘„cotZ >. v "V|
mkJ — Beograd^ šoortni pregled	Pij# ,1,
Aktualna tema	r?*jjo 'jj j, 4
iV helikopter , 21 .d®V
.1.1.	rZneiePn.	.-«f{v
daja - Zagreb,	■„
fantje sveta... ret>. ty coski film -	,,«)>.,«5A	..
1‘BL® ,tc! i
10.15 TV za km prflj Jfc
la
;s
10.15 I V za r' ,.jj n: popoldan; I«; ,a «»-,
Zgodbe z Bori «, jpji) / Vj- taj
pob
na pet El3S0Yir- 2'7J 21.00 Gala večerij,,.
■h.
vjoin rtrTOt'* , T STf
nedelja, nato l*4fl	^
Vj ^ i
17.00 oddaja ; 8eli l'jU'
uvUUi«- 19 05 A» , P||.,, N
Poročila; |9J- oddaJ* .  .....-	J9	3«	t?0	«11
sssžs'
orkester; ‘'J%n3o 1-ii.n
2005 Šport:	^
Današnja vpras 30 roka — (jim- cfila-	J E.?t;
lovce: 23.00 p°rc
mali °0* /j S
OTROŠKE ^Zirl»dl^lfTS'
z čke, žimiiiče -mo sl *jf s -x m
UlVn.rreb.anra
,ate£’
KROJACNICA B
11-1. išče vajenk Kb®
lK-LETNO
znanjem sl°vevesc» Kzt.., skega Jezika, žBo ^ ških del, šče S1 Tei. f
ali prodajalka- srlL
PRODAM	oZb	V	1
LO V PORTIR vrte
2 kopalnicama SiK
upravo bsta yf>/ ali telefoniraBjjjjl, ure na it*v- _____ .
KRCjA$#
prostorij, oddam jj
™.*yf
lij*;.'
telefon
ZAHVALA	i,.
Vsem, ki so na k«leriko'i način Porn šali trpljenje našemu nepoznhnemu
STANKU KRALJU
■o ret® ej*
in ki so z nami sočustvovali in 8« pai*®^ ^
zadnji poti v tako polnem številu se hvaljujemo.	,.nr|(i	.a	j
Posebna zahvala dr. Russu, boimc cvc'fi*V i : 1-..	  ,	 -i«,«	10	'
gosp. župniku Rožmanu, darovalcem
vencev, njegovim prijateljem, delovnim ^0	.
CRDA, domačemu pevskemu zboru ’ j/F
S
ščanom.
Žalujoča žena, hčerka in os1
Trebče - Trst, 27.9,1959.
tal o
V6*
&
»k,-
s
S
Gortško-beneški dnevnik
fnes bo Russo gorici in Tržiču
Sj Nrf na prefekturi in tržiški občini 'rt M' bodo o vrsti perečih vprašanj
i..... , 18 so že vče-K ak0Vali v Gori-
t! a, DanPteSPal kot gost i	dopoldne pa
tj	ob 9. uri sPe-
ž twtavniki gosp°-
1 to? C1J’ mostne in *A pPraVe' strank in
'i* ^'načrt t-niku b°d°
<4**r 80 ga s°'
V
Savi
'nimi
vPrašanji te
lr,le .8radnia električ-
ni feni n, Z ni° zvezani '■ U rePi. kar vse
“POffia Zaita<3! tehničnih ..Hoj nJkanja denarja r L * poročali  J. .J
‘ Poroeali, predsed-o tem '
A 111 kant vpnašanju A\i, retneje razprav-pmpustil ponovno
Pa hnjJIp'ku ^ussu-oto» ° .gor'®k; pred-'^Moia0 Podtajnika % Raj V SAFOG, saj
* * n>oeo- V resni krizi' I 'in ob? ez moder-'	10 ?Ve Premostiti.
:aksno je vlad-
^2 ”!a(lni?tega vPraša' j 't ftJe I2mve o njem
j > Pa
»!EL?g
'n “b lfi
Ne
bo Russo na ho priredil uri
■.ten "LV’- un- Na
A #l> hroj.. prisotni
Cres.*	posumi
A CS!9V»iki občin-
T »•*
Nrii/?8 'n hodo na
H
"Ss mčst?Te?h vpra' V?, kritični TU bo v ^ 'siezm-t. Položaj de-fl, ’ ltater0SnCga materiala rdi.1' bi .Pameravajo u-
A H »koli imoedl° d°" °h-A E J 1000 delavcev.
it? 15,o
Sovodnjah orožnikom
'(Ar »0Som„1bo V sovo-
jri, !l!ka tekm igrišču A ..ekipo o a med nogo-£ ' ^	m	e-
i i,’1 Než orožnikov, V tHrij^ Pa. Tržaški ce-,r> npthih . acetnih letoš-encu
l tiLovr'
Pii a Prav ° 'grelci
S1 K v!e si] Sotovo spet
■d h nad’ da b‘ bili 'I Na; f 'P° orož-
f Ja bj^hko pred.
I
polna
negotovosti, ker se ne poznajo kvalitete nasprotnika. Vsi igralci naj se zberejo ob 15. uri v slačilnicah na igrišču, kjer jih bo čakal trener.
Najprej so organizatorji u-pali, da se bodo igralci pomerili z Mošo, toda ta srečanja ni sprejela.
Olimpijski dan
Zaslužen uspeh mladine iz Pevme
V dvorani telovadnega društva Ginnastica je bila včeraj zvečer proslava olimpijskega dne. Ob tej priliki se je v dvorani zbralo veliko število športnikov, katere je pozdravil pokrajinski delegat CONI Lino Bregant. O zgodovini o-limpiad je govoril poslanec Secchelini, ki je naglasil, da olimpijske igre združujejo na. rode in krepijo mir v svetu. Na koncu je Bregant odlikoval zaslužne športne delavce.
Včeraj zvečer je mladina društva Naš prapor iz Pevme in z Oslavja prikazala pod vodstvom režiserja Filiberta Benedetiča burko itKdo je blazen* Etbina Kristana. Nastopil je tudi dolinski trio in nekaj recitatorjev. Številno občinstvo je napolnilo dvorano in izvajalce toplo pozdravilo. Na sliki so igralci z režiserjem in predsednikom društva Karlom
Primožičem
Kako
Je
vrtcem v Pevmi in v Ul. Randaccio ?
Župan nam je zagotovil avtobus	za otrok
Vesti s Krasa in iz Sovodenj
Kakršen koli sklep o otvoritvi vrtca v Ul. Randaccio bodo sprejeli na seji odbora
V zvezi z otroškimi vrtci na Goriškem sta v zadnjem času nastali dve važni vprašanji, ki so nam jih čitatelji večkrat zastavili: kako je s prevozom otrok z Oslavja v otrošKi vrtec v Pevmi in z otvoritvijo otroškega vrtca v Ul. Randaccio, ki so ga pred tremi leti ukinili, ker zaradi učnega osebja matere niso hotele več pošiljati svojih malčkov v ta vrtec. Da bi izvedeli kaj točnega o vsem tem, smo včeraj obiskali goriškega župana dr. Bernardisa, ki nam je rade volje pojasnil položaj.
Rekel je, da je županstvo pisalo podjetju Ribi, naj kot ATA, dokler je vzdrževala promet z O&lavjem, uvede Zjutraj
eno vožnjo z Oslavja v ”
Pev-
HiuiiiiiiuiiiuinminimniniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiii
Rupe in s Peči
|®s pridelkom?
mo, popoldne pa nazaj, da bi lahko s tem avtobusom peljali otroke in spremljevalko v šolo in domov. Doslej Ribi še ni poslalo odgovora, vendar pa je župan rekel, da bo županstvo na tak ali drugačen način poskrbelo, da se bodo otroci vozili v šolo.
Glede otroškega vrtca v Ul. Randaccio je rekel, da o tem ne more sam ničesar odločati; sklep bodo sprejeli na seji ob. činskega odbora.
13 hiš v Št. Mavru ima tekočo vodo
* 4n', 1
* U bi nam“lf.nega dež-I b>o ^ izsušeno č *>, wtede« dm tra-
l m« Pihala v ■ C<Seea' i* *elo
c ta>im i ruzi i Hi! teina asadom-
f Junicab'.la že
eči ne zadošča potrebam - Vaščani Počeli graditi svoje vodnjake
času
1 blatna smo L - 8o;le.inega
doča-
tr-
No h??5110 de‘
V Za°art težave
i J^Nčna1 pre,ežno ? <i . tok,,. na v začetku
5 K°h p
Prečei0trip'?u
“r°šbev ga aeZn° ! 0bču,afad‘a še r,^
.	„	Pa	Peščenih
kJNčlek ! Pjedčas-
A	je hil
]e bu 'ani
SSS zi!?S shrom-
S,Ner ?°dn>h vre-
N h.
zaradi
izčrpa-
le
časovnem
in* CVetela-
Kla-t0pl
dilo in večina nastavka je počrnela in odpadla. Kakor bi to še ne zadostovalo, je bila pe-roncspora še posebno napadalna in je tako povečala prvotno škodo.
Zadnje tedne postaja posebno pereče vprašanje oskrbe s pitno vodo. V vasi je občinski vodnjak opremljen z električno motorno črpalko. Voda je sicer odlična, vendar zmogljivost vodnjaka, ne glede na periodične okvare, ne zadošča potrebam vaščanov, posebno v sušnih mesecih. Ze nekaj let se govori o precej široko zasnovanem načrtu občinskega vodovoda, vendar navaden človek se ne more otresti raznih pomislekov in se boji, da se izvedba tega dela ne bi zavlekla, posebno še ker proračun predvideva potrošnjo več desetin milijonov lir.
V prvih osmih mesecih je znašal železniški prometeta
V Peči je občinski vodnjak, toda za nekatere vaščane je predaleč, zato so si zgradili lastne zasilne zbiralnike, ven. dar kakovost vode v higienskih pogledih ni vedno neopo. rečna.
Otvoritev je bila v sredo ob prisotnosti številnih vaščanov
V sredo so v St. Mavru ob prisotnosti goriškega župana, raznih strokovnjakov ih številnih vaščanov, otvorili vodo. vod, ki je v povezavi z oslav-skim vodovodom končno pripravil prebivalcem vodo. Za vodovod so občinska podjetja potrošila več kot 7 milijonov lir, ter 1500 metrov cevi. Zaradi velike strmine je bilo potrebno postaviti kakih 300 metrov od vaške cerkve pomožno črpalko. Na kabino so pritrdili ploščo z napisam «In acqua salus». Občinska podjetja so do sedaj speljala vodo v 13 zasebnih hiš.
 «»
Neznanci napadli mladinko v Tržiču
Trije neznani mladeniči so v petek ob 20. uri v Tržiču napadli neko mladenko, ko se je vračala z dela. Zagrabili so jo za vrat in ji strgali s telesa skoraj vsa oblačila. Na srečo je ob pravem času prišel mimo neki moški s kolesom, ki je preprečil, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Mladenko so odpeljali v bolnišnico zaradi znakov zadušitve in prask po raznih delih telesa. Poizvedovanja orožnikov so doslej brezuspešna.
Zaradi suše zma v Doberdobu in na Poljanah
V torek seja sovodenjskega občinskega sveta
Včeraj je na srečo izdatno deževalo, kar vliva Doberdob-cem in Poljancem upanje, da se bo vodna gladina jezera toliko dvignila, da bo vodovod spet deloval. 2e tri dni so namreč prebivalci teh dveh vasi brez vode, ker je zaradi suše črpalka na suhem. Vodna gladina se je znižala tudi zaradi izsuševalnih del. Kmetovalci, ki so prejšnja leta hodili kosit travo v močvirje, so morali z drvami utrjevati pot, letos pa se tovorniku niti udiralo ni. Pri Petovljah so pričeli s prvimi deli okoli kraškega vodovoda. Z deli bodo morali zelo hiteti, če bodo hoteli zagotoviti vodo kra-škim vasem. Izsuševanje jezera se namreč nadaljuje, in ni izključeno, da bo voda še kdaj zmanjkala. To je prvi primer v zgodovini doberdob-skega vodovoda.
Trgatev na Krasu se je pričela že pred nekaj dnevi. Predvsem v Jamljah so pobrali skoraj vse grozdje. Pridelek je zadovoljiv, toda nekoliko slabši kot prejšnje leto.
V torek 29. septembra bo ob 20. uri seja sovodenjskčga občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o naslednjih točkah dnevnega reda; odobri, tev obračunov za leti 1957 in 1953, nakup šolskih klopi za šolo v Sovodnjah (strošek 200.000 lir), popravilo strehe osnovne šole na Vrhu, nakup kuriva za občinske urade in šole za prihodnjo zimo, nakup gramoza za posipanje cest ter pridržanje stanovanja v novi hiši v Sovodnjah za občinskega tajnika.
 «»-------
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 20. do 26. septembra rodilo 10 otrok, umrlo je 10 oseb o-
klicev je bilo 6, porok pa 9.
ROJSTVA; Giancarlo Panoz-zo, Letizia Montalbano. San-
dra Brumat Maria Luisa Fab-bro, Furio Gaudiano, Luisa Menon, Chiara De Nicolo, Ren-zo Luis, Laura Springolo, Angela Cillo.
SMRTI; 80-letni upokojenec Ernesto Batti, 56-letni zdravnik Mario Bregant, 81-letni kmetovalec Giovanni Perco, 63-letni mestni stražnik Giuseppe Zancai, 68-letna Anna Mainardis, 1 dan stara Maria Luisa Fabbro, 37-letna Pia Bressan, por. Visintin, 81-let-na Maria Oranzietti, vd. Per-sa, 46-letna Mareella Belli, por. Tercuz, 62-letna Caterina Postir, por. Calligaris.
OKLICI: Dragotin Vlah in Emma Valtolini, trgovec Giuseppe Marchet in upokojenka Adele Penighetto, Aurelio Lu-sin in Marisa Moretto, agent javne varnosti Fabrizio Coro-nini in prodajalka Ermes Zam-paro, delavec Severino Fere-sin in tkalka Nerina Roman zin, pek Bruno Abruscato in tkalka Alba Puppulin.
POROKE; hidravlik Mario Piciulin in Clara Giacometti, mehanik Paolo Oranzietti in Fernanda Peresin, geometer Ilvo Fontandini in učiteljica Liviana Petroni, namestnik brigadirja Luigi Monzagli in Anita Ambrosio, šofer Ido Pic. colo in delavka Luigia Cras-selli, delavec Claudio Fogar in tkalka Anna Testa, delavec Luigi Bregant in tkalka Giu-seppina Leon, šofer Silvestro Piccolo in tkalka Maria Visintin, zidar Giovanni Mikulin in tkalka Anna Ballandini.
DE2URNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Kor zo Verdi št. 17, tel. 28-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 18,2 stopinje ob 13.30, najnižja 16,2 stopinje ob 4. uri. Vlage 92 odstotkov. Do 15. ure je padlo 13 mm dežja.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očka
dr. MARIJA BREGANTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, posebno pa dr. Vrtovcu, patru Fidelisu in ostalim čč. duhovnikom, zboroma ter Akademskemu klubu.
Družina in ostali sorodniki
Gorica, 27. septembra 1959.
Prvi dan mednarodnega lahkoatletskega troboja v Rimu
Italija za 2 točki slabša od Nemčije a za 10 boljša od finske reprezentance
Odlične zmage Berrutija na 100 m, Cristina v metu kladiva, Meco-nija v krogli, Cavallija v troskoku, Martinija v teku na 400 m zapreke in italijanske štafete 4 x 100 m
RIM, 26. — Dež je včeraj motil lahkoatletski troboj Italija - Nemčija - Finska, ker je močno razmočil steze, posebno ko so atleti tekmovali na 5.000 metrov. Slabo vreme je marsikaterega ljubitelja lahkoatle-tike prisilil, da je ostal doma ali v kakem baru, kjer je lahko na televizijskem aparatu gledal tekmovanje.
Že v prvi tekmi so Italijani zabeležili uspeh: Martini je v teku na 400 m zapreke izenačil italijanski rekord. Tudi Cristin v kladivu, Meconi v krogli in Cavalli v troskoku so se plasirali na prvo mesto, medtem ko sta skakalca v višino Cordovani in še mladi Tauro razočarala. Se posebno je zadovoljil Berruti, ki je v teku na 100 m premagal nič manj kot evropskega prvaka Germana.
Po prvem dnevu tekmovanja je Italija zaostala le za 2 točki za Nemčijo, medtem ko ima 10 točk prednosti pred Finsko. Predvidevajo pa, da si bo Nemčija jutri nabrala še več točk v škodo italijanskih in tudi finskih atletov. Pripomniti moramo, da štejejo točke le za Italijo in Nemčijo ter Italijo - Finsko. Nikakega točkovanja pa ni za Nemčijo in Finsko.
Jutri so na sporedu teki na 200, 800, 110 zapreke, 3.000 zapreke in na 10.000 m, štafeta 4x400 m, skok s palico in v daljino ter met diska in kopja.
Rezultati današnjih tekem so sledeči:
Tek n* 100 m; 1. Berruti (I.) 10”4, 2. Germar (N.) 10”5, 3. Gamper (N.)	10”5, 4. Patelli
(I.) 10”6, 5. Strand (F.) 10”6,
•iniltiiiiiitiiiimiiiliiHiiiintiiiiiMiiiitiiiiiiMti
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: «Mora ženske«, S. Hayword, cinemascope v barvah.
VERDI. 14.30: «Moralist», De Sica, A. Sordi, mladini vstop prepovedan.
V1TTORIA. 15.00: »Človek z rikšo«,’Toshiro Mifune, cinemascope v barvah.
CENTRALE. 15.00: »Indijanski grob«, D. Paget, P. Hub-chmid.
MODERNO. 15.00:	»Dogodiv-
ščine Ali Babe«.
Kino v Tržiču
AZZURRO. 15-22: «Agi Murat, beli vrag«, S. Reeves in G. Moll.
EXCELSIOR. 14-22:	»Konec
Baskervilla«, P. Cusching, M. Landi.
NAZIONALE. 14-22:	»Letala
prihajajo«,
PRINCIPE. 14-22: »Julie«, P.
Petit, D. Gelin.
SAN MICHELE. 15-22: »Konec zemlje«.
6. Rekola (F.) 10”8.
Tek na 1 -500 m: 1. Brenner (N.)	3.44.5.	2.	Salonen (F.)
3.44.6, 3. Vuorisalo (F.) 345.2, 4. Stracke (N.) 3.4j.7r 5. Bara) di (I.) 3.46.3, 6. Rizzo (I.) 3.56.2.
Met kladiva: 1. Cristin (I.) 57.87, 2. Lorenz (N.) 57.62, 3 Horpun (F.) 57.42, 4. Lucioli (I.) 57.09, 5. Glotrbaach (N.)
56.08, 6. Suuripaa (F.) '55.03. Tek na 400 m: 1. Kauffmann
(N.) 46.9, 2. Panciera (I.) 47.4, 3. Klaffert (N.) 47.7, 4. Hell-sten (F.) 47.8, 5. Fraschini (I.) 48.00, 6. Rekola (F.) 49.00.
Tek na 5 000 m: 1. Saloran-te (F.) 14.24.6, 2. Muller (N.)
14.33.8, 3. Volpi (I.) 14.36.4, 4. Kleefeld (N.) 14.48, 5. Huttu-men (F.) 14.54.2, 6. Conti (I.) 14.55.2.
400 m zapreke:	1. Martini
(I.) 51.4 (izenačen italijanski rekord), 2- Janz (N.) 51.6, 3. Morale (I.) 52, 4. Rintamaki (F.) 52.3, 5. Hoss (N.) 53.1, 6.
Silvennoinen (F.) 54.1.
Met krogle:	1. Meconi (I.)
17.40, 2. Linguau (N.) 16 92, 3. Kuumas (F.) 16.79, 4. Nisula (F.)	16.85, 5. Wegman (N.)
16.58, 6. Monti (I.) 16.17.
Skok v višino: 1. Salminen (F.) 2.06, 2. Pdll (N.) 2. 3. Tik-kaija (F.) 1.94, 4. Riebensohn (N.) 1.94,	5. Cardovani (I.)
1.90, 6. Tauro (I.) 1.90. .
Troskok: 1. Cavalli (I.) .16.05, 2. Laitinen (F.) 15.27, 3. Wi-schmeyerl (N.) 15.15, 4. Gatti (I.) 15.14, 5. Strauss (N.) 14.66, 6. Rahkamo (F.) 14.66.
Štafeta 4x106 m:	1. Italija
(Giannone. Patelli, Meneguzzi Berruti) 40”3,	2. Nemčija
(Gamper, Laner, Mahlendorf, Germer) 40”6,	3. Finska
(Strand, Siren, Ny, Valzarna) 41”7.
Po prvem dnevu tekmovanja je rezultat sledeč:
Nemčija - Italija 53:51
Italija - Finska 57:47
iiiiiiitiiiiiiimimiimmmiimimmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ponedeljek v pokritem bazenu
Povratni plavalni dvoboj in vaterpolo Trst-Reka
Danes v Trstu
NOGOMET Triestina - Catania, ser. Bj
stadion pri Sv. Soboti ob 16, uri. V predtekmi se bosta srečali dve enajstorici juniorjeV Triestine. Predtekma se bo začela ob 14.15.
JADRANJE Mednarodna regata za čolne asnipe« in »Flyng Dutschman* za pokal »Barbanera« in trofej «Leteči Holandec«. Start čolnov v Sesljanskem zalivu ob 9.30 za prvo preizkuševalno vožnjo, ob 14. pa za drugo.
LAHKA ATLETIKA Za veliko nagrado ženske mladine — pokrajinsko tekmovanje. Na občinskem stadionu pri Sv. Soboti ob 9. uri.
KONJSKI SPOHT Dir na Montebellu. Začetek ob 14.30. Osrednja dirka za »Veliki pokal celine« na 2.500 metrov dolgi progi. Mednarodna dirka za nagrado 2.000,000 lir.
V tržaški plavalni ekipi bodo nastopili vsi najboljši domači plavalci
V ponedeljek ob 20.30 bo v pokritem bazenu ob nabrežju zanimiv povratni plavalni dvoboj Trst - Reka. Pred nedavnim so bili Tržačani na Reki, lrjer so tudi zmagali. Sedaj pa so se morali oddolžiti in povabiti reške plavalce in plavalke na povratni dvoboj v Trst.
V tržaških vrstah bo nastopil tudi italijanski juniorski prvak Bianchi, ki bo verjetno prvič plaval na 100 m metuljček. Dvoboja se bodo udeležili tudi Cescon, Spangaro, Dei Rossi, Cecchijeva ih drugi.
Plavalni večer bo zaključila vaterpolo tekma , med Trstom in Reko.
 «»--------
TRIESTINA - CATANIA
Nesreča dveh otrok pri igranju
Včeraj ob 12.30 so uslužben-
ci Zelenega križa pripeljali iz bolnišnice S. Giusto v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 11-letno Bruno Buffoni iz Ul. Lungo Isonzo št. 35. Deklica je pri igranju padla in si ranila desno koleno. Po prejeti zdravniški pomoči so jo poslali domov. Ozdravela bo v 7 dneh.
V isto bolnišnico so ob 12.45 pripeljali 9-letnega Paola Pa-dovana iz Ul. Giusti št. 7. Tudi ta si je pri igranju na nekem travniku ranil v levo nogo. Ozdravel bo v 5 dneh.
Dvomi za tržaški napad znana postava gostov
Trener Triestine Trevisan je izbral 12 igralcev, ki mu bodo morali biti na razpolago za sestavo enajstorice, ki bo nastopila proti Cataniji. Izbrani i-gralci so:	Bandini, Frigeri,
Brach, Varglien, Merkuza, Radiče, Szoke, Magistrelli, Sec-chi, Taccola, Fortunat in Del Negro.
Vse kaže, da bo Trevisan potrdil obrambo in half linijo, ki je že v nedeljo igrala proti Catarzaru, medtem ko bo šele danes zjutraj odločil igralca napada, ki ne bo šel na igrišče. To bo predvsem tudi odvisno od razmočenega ali suhega igrišča.
Catania bo proti Triestini nastopila v sledeči postavi: Gasperi, Michelotti, Boldi; Fer-retti, Grani, Bonči; Macor, Biagini, Buzzin, Brenna in Morelli.
JADRALNA REGATA
Solari s «Piro» prvi v skupini F. D.
V Sesljanskem zalivu se je včeraj začela mednarodna jadralna regata za «Trofej letečega Holandca« za čolne te vrste. V prvi preizkuševalni vožnji je zmagal Italijan So-
lari s čolnom «Pira»; drugo, četrto, peto in šesto mesto pa so zasedli Avstrijci.
Tekmovanje čolnov vrste «snipe» so iz tehničnih razlogov odložili.
loe Parks, trda kost za prvaka J. Brovvna
ALBUQUEQUE, 26. — Preko 2.500. gledalcev je izžvižgalo svetovnega prvaka lahke kategorije J. Browpa, ki se je moral v -borbi z mladim prodajalcem v neki trgovini v Nebraski Parksom, zadovoljiti z neodločenim izidom. Dvoboj ni veljal za naslov prvaka.
Joe Parks je silovito napadal ves čas boja in samo v drugi rundi se je zaradi ostre ofenzive nasprotnika znašel v škripcih. Toda takoj si je opomogel in je Browna v 10. rundi tudi spravil na tla. Misleč, da mu zmaga ne more uiti, se je začel umikati Brownu, ki se je besno pognal v borbo, da bi nadoknadil izgubljene točke.
Bivši svetovni prvak težke kategorije Max Baer, ki je so dil, je zmago prisodil Brownu, drugi sodnik pa Parksu. Tretji sodnik je bil mnenja, da se je borba končala brez zmagovalca in brez premaganca, kar je bilo uradno tudi javljeno.
Šah na Bledu
Na turnirju kandidatov so danes odigrali prekinjene partije. Prekinjeno partijo iz XI. kola je Gligorič dobil proti Fi-sherju. Benkoe je .premagal Smislova v 74, potezi, Talj pa je premagal Olafssona v 72. potezi. Igra med Smislovom in Gligojričem iz XII. kola se je končala.z remi v 59. potezi, partijo Fisher - Olafsson pa so ponovno prekinili.
Stanje po včerajšnjem dnevu:
Keres 8,5, Talj 7,5, Pctrosjan in Gligorič 7, Benkoe 5, Smislov 4,5, Fisher 4 (1), Olafsson 3,5 (1).
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» Sv. Ivan
priredi športno tekmovanje, ki bo od 8. do 11. oktobra na stadionu «Prvi maj«. SPORED TEKMOVANJA JE NASLEDNJI:
8.10. ob 20. uri: tekmovanje mladincev v odbojki,
tekmovanje mladink v odbojki.
9.10. ob 20. uri: tekmovanje mladink in mladincev v streljanju v ekipah po tri, namiznoteniško tekmovanje mladincev in mladink v ekipah po dva.
10.10. ob 20.30:	namiznoteniški turnir za moške, šahovski brzoturnir za posameznike.
11.10 ob 8.30: lahkoatletsko tekmovanje moških s skokom v višino in daljino, metom diska in krogle ter s krosom;
ob 14. uri: med dvema ognjema — tekmujejo mladinke »PD Škamperle« in Nabrežine, finale namiznoteniškega turnirja za mladince in mladinke;
ob 15.30: finale v odbojki za mladinke;
ob 16.15: finale v odbojki za mladince.
Vsa tekmovanja se bodo začela ob točno določeni uri. Zamudniki ne bodo imeli pravice , do tekmovanja.
VpisoVanje bo od 28. t.m. do 6. oktobra v Tržaški knjigarni. Vpisnina za posameznike je 50 lir, če tekmuje v več panogah pa 100.
Prosvetno društvo «S. Škamperle« vabi vse športnike, da se tekmovanja udeleže.
BOKS
PARIZ, 26. — Z zmago nad Manuelom Soso, si je Fernand Nollet priboril naslov francoskega prvaka lahke kategorije.
BERLIN, 26. — Dvobpj za naslov evropskega prvaka srednje kategorije med Nemcema Gustavom Scholzem in Petrom Mullerjem, bo 25. oktobra v «Deutschland Hallu« v Berlinu,
dogovorni uredniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst
KINOPROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 27. t. m. ob 17. uri Metro cinemascope barvni film:
ZADNJI LOV
TTfTfTfmmumnfmfmTm
Igrajo:
ROBERT TAYLOR in STE1VART GRANGER
B°ILEAU-NARCEJAC;
19.
! fazp.u* b° ostal. Ni imel rad alkohola. Skušal ; ttiu 1 gioboko v sebi tisto majhno žerjavico, J .Potem žarilo malo upanja. Šel je ven Pieein Je- n&gnal h kašlju. A mesto ga ni vec 'Pljeriep. nJegove sape je postajalo slično odblesku ' živih n	katerega	sence	se	hranijo	samo
robu ^šel je do Etoile, naredil se je, kakor ' se JcPČHika. Februarski veter je letal kot
VTT.rtoA« 1	  i	i	-	i.	_	_	__—11 n L trn Ime KI lin o
■ Se vi*' nika- Februarski veter je letai koi Pe j, v*tinčii po svetlih avenijah kakor bleda iiapot a ^ tudi G6vigne MPustil Pam-
l*abOtll	JC	lUU VJVVlgllC	----
v druui po aveniji Kliber in je z očmi poiskal rekviri na<1stropju so bile zaprte. Avto Talbot a	kakšen	glavni stan. Kaj pa slike...
Žensk"	giavm	»ran.	naj r®
"• Stom i ■ nad kaminom... rajske ptice... kaj je i? gosr, pod preddvor. Vratarica je pometala.
in ni razumela.
»(Pril* «Začela- že dolgo je, kar je umrl«.
J tn	J6 7.0 mT*W\«n 1 rpln tridrnc
"c ae ’,Je. zamrmral Flavičres. >Sth«! asute? SaJ ve.
kaj bo odkril na vsak
36 JfeJala
® metlo ■ a vratarica. i leta št! odprla vrata v vratarnico.
štirideset«, je pojasnil Flavičres.
sedei
.PreeUrftar mož z železnimi naočniki na nosu j« t'hvoal čevelj, v katerega je bil vtaknil
rekel Flavičres, »kar ostanite«.
«še lepenke ni več, da bi si popravljali čevlje«, je godrnjal st&rčBlc
«Sta bila prijatelja z gospodom Gčvignom?« je vprašala
vratarica.
«Prijatelja od otroških let. Telefoniral mi je in mi naznanil smrt svoje žene. Toda Jaz sem moral še isti dan odpotovati iz Pariza«.
»Ubožec! Ni si upal vrniti sam tja dol... In nikogar ni imel pri sebi. Jaz sem ga spremljala in sem mu pomagala obleči ubogo gospo, saj si lahko mislite...«.
«Katero obleko ste ji oblekli? bi bil rad vprašal Flavičres. «Sivi kostum?...«.
«Sedite», je rekla vratarica. «Saj imate trenutek časa«.
«Mimogrede sem izvedel, da je imel sitnosti«.
«Sitnosti, pa še kakšne... Malo je manjkalo, da ga niso zaprli«.
«Paula... zaprli! čakajte... mislil sem, da je njegova žena napravila samomor«.
«Seveda se je ubila. Ampak	veste, ta	poiicija!	Imel je
zavistnežev, ubogi gospod.. No, in če komu začnejo brskati po življenju... Ne vem kolikokrat so prišli sem. Spraševanja o njem in o njegovi gospe pa ni bilo ne konca ne kraja... Če sta se razumela, če je bil gospod Gčvigne tu na dan nesreče in se to in še ono... Moj bog, se spominjaš, Charles?«
Stari je s kuhinjskim nožem rezal podplat iz pokrova škatle iz lepenke.
«Da, bila je lepa zmešnjava... Kakor zdaj,« je momljal.
«A kako je pa Gčvigne umrl?« je vprašal Flavičres.
»Ubit je bil na cesti tam nekje pri Mansu. Nekega jutra sva ga videla, ko	je šel od doma	ves razburjen. «Do	grla šeni
jih sit,« nama je	rekel. Z nama	je govoril	odkrito.	»Pobrisal
jo bom če me	mislijo spraviti	v luknjo	naj le	tečejo za
menoj1« Potem je porinil dva kovčka v avto in se je odpeljal... Potem smo zvedeli... Avto so obstreljevali s strojnico. Ubogi gospod je umrl med prevozom v bolnišnico... Ni zaslužil tega,
prav gotovo ne!«
»Ko bi bil jaz tu,» je pomislil Flavičres, »bi mu ne bilo treba odpotovati, letalo bi bilo obstreljevalo kakšnega neznanca ne pa njega. Zdaj bi lahko z njim govoril, bi mu lahko
roko. Ne bi se bil smel vrniti
pojasnil...« Stisnil je roko v nikoli več.
«Nista imela sreče,« je nadaljevala	žena. «In	vendar	sta
se oba lepo razumela.«	x	,
»Ali ona ni bila nekoliko... bolna?« je boječe vprašal Flavičres.
»Ne... Videti je bila žalostna takole v temnih oblekah, a bila je samo takega	značaja... Bila	pa	je tako zadovoljna,	če
je mogla iti z njim	ven.«
«A to ni bilo pogosto,« je rekel stari.
žena se je obrnila k njemu:
»V takem položaju, v kakršnem je bil ubogi gospod, pač ni utegnil. Zmeraj je bil na poti od tu v Le Havre in nazaj Je že treba razumeti!«
«Kje so njo pokopali?« je vprašal	Flavičres
»Na pokopališču v Saint-Ouenu. A	nesreča je	šla	za	njo
celo tja dol. Ko so	Amerikanci	bombardirali La Chapelle,	je
zletel v zrak del pokopališča, ki	je	ob	cesti. Nagrobne kamne
in kosti so pobirali na vseh koncih in krajih. Če se ne motim, je bila tudi slovesnost.«
Flavičres je drgetal pod suknjo, katere privihani ovratnik mu je skoraj zakrival obraz.
«Pa njen grob?« je šepnil.
«Na tistem mestu ni več grobov. Navozili so zemlje, zasuli jame. Grobove bodo napravili pozneje«
«Rajnkih ni treba pomilovati,« je rekel starec.
Flavičres se je boril z grozotnimi podobami in globoko v sebi je čutil pekoče nabiranje solza, ki ne bodo potekle. S tem je bilo vsega konec. Knjiga življenja se je zaprla. Ma-deleine se je uničila v velikem požaru. Po načinu iz staro davnih časov je bila na grmadi in njen pepel je raznesel veter eksplozij. O tistem obrazu, ki se mu je še prikazoval, ni bilo vec niti sledu. Moral ga bo vrniti tenu, se osvoboditi, poskušati živeti...
»Kaj pa stanovanje?« je vprašal.
»še zaklenjeno. Hišo je podedoval neki daljni sorodnik po njeni strani. Vse to je zelo žalostno.«
«Da,» je rekel Flavičres.
Dvignil se je in ovil suknjo okoli sebe,
«Človeka prevzame,« je menila vratarica, «ko nenadoma zve za smrt svojih prijateljev.«
Mož je zabijal klince v podplat čevlja, ki ga je držal s koleni, in njegovo kladivo je delalo tak trušč, kot da bi tolkel s pestmi. Flavičres je stekel do ulice. Droben dež mu je prilepil na obraz nekakšno masko, čutil je, da ss mu bo po žilah spet razpasla mrzlica, šel je čez cesto in stopil v maio kavarno, kjer je nekoč sedel, ko je čakal Madeieine.
«Da.jte mi kaj močnega!« je naročil.
«Da,» je odvrnil gospodar. «Videti je, da vam ni dobro.«
Ogledal se je naokoli in vprašal tiho:
«Mali whisky?«
Flavičres se je naslonil s komolci na točilno mizo. Val toplote mu je sedaj zaplal v prsih. Bridkost se je gubil.a, topila se je kakor košček ledu, spreminjala se je v mirno melanholijo. Doktor je imel prav: nobenega naprezanja, veliko sonca, srčnega miru, samo to pomaga. Na Madeieine ne sme več misliti. Nameraval je okrasiti s cvetjem njen grob, ko se bo vrnil v Pariz. No, zdaj pa njenega groba m več! še bolje tako. Zadnja vez je pretrgana. Romanje je imelo konec tu v tej pivnici, ob do pol nalitem kozarcu kot sonce rumenega alkohola. Vse, kar je imel rad, ženska s portreta, ljubka neznanka, ki jo je za roko odpeljal od senc, v katerih bi se bila kmalu izgubila, vsega je bilo konec v tistem kozarcu whiskyja. Sanje, spočete v trenutku omame! In vendar ne, ko pa ima ta vžigalnik. Stavil si je to cigareto v usta, vzel iz žepa zlati vžigalnik, ga potežkal, ga gledal v dlani. Naj ga zavrže, naj ga samovoljno izgubi kakor žival, ki se je kdo hoče odkrižati? Pozneje. Za zdaj... Odločil se je, oziroma nekdo drug je odločil zanj kakor zmeraj. Odložil je prazni kozarec in bogato plačal. Všeč mu je bilo, če je lahko iznenadil obraze, ki so potem postali hlapčevski.
«Bi lahko dobil taksi?«
«Hm, ne bo lahko!« je odvrnil mož. «Nameravate daleč?«
«Tja do Mantesa.«
«Poskuša se zmeraj lahko.»
Telefoniral je na več strani in se pri tem smehljal Fla-vičresu. Potem je odložil slušalko.
(Nadaljevanje sledi)
" —
——„
TRST, nedelja 27. septembra 1959
Lelo XV. . Št. 230 (1381)
VM.I
Cena 50 to "
Tel.: Trst 94-638. J
37.338 • G®”**	2^
Poštnina plačana v 0 Abb. postafclj^ Le
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, 11. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Postni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. St. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico t-Il. — Tel 33-82 — OGLASI, od 8. do 12.30 In od 15. do 18 —’ Tel. 37-338 — CENE OGLASOV:	Za	vsak	mm	višine	v	širni)	enega	stolpca:	trgovski	80. finančrio-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir Beseda
meseinolOOUf.Jf;^
NAROČNINA:	mesečna	480	lir	—	vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir Nedeljska Številka mesiraW>:
FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din, mesečno 250 d m — Nedeljska: letno 1.440. polletno 720, četrtletno 360 dini	FoStn.	y yybUOl
FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska ju din, mesečno zou um — iscucijsita.	n-,...----	----------- -- vi
tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: AIJIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel 21-928, tekoči račun pri Komunalni ba ____________________________________
Pella si sam poje slavospeve ob Saragat odklanja Malagodija
povratku v levem
iz ZDA
centru
Incident med La Cavero in Malagodijem - «Osservatore Romano» napada tolmačenja svojega članka, v katerem je bil Moro označen za ignoranta - Fanfani je govoril včeraj v Turinu, Andreotti v Parmi, Rumor v Bologni
(Od našega dopisnika)
RIM, 26. — Ko se je danes popoldne zunanji minister Pella vrni; iz ZDA, je na letališču podal še eno tistih svojih izjav, ki se odlikujejo po govorniški nabreklosti obenem pa tudi po očitni puhlosti. Dejal je, da je prispeval k stvari svobode, miru in napredka ter nato zatrdil, da je v OZN zlasti podčrtal dva velika problema, s katerima se bo-
do morale v bližnji prihodnosti ukvarjati vlade: problem razorožitve ter pomoči manj razvitim državam. Rekel je še, da je za vprašanje razorožitve predložil jasne in konstruktivne načrte, za problem manj razvitih držav pa nekatera splošna načela.
»Imeli smo tudi,» je zaključil Pella, «potrebo in možnost, da smo določili meje neke diskusije, ki je zlasti pri srcu vsem Italijanom. Mislim, da sem skupaj s svojimi souelav-ci branii stvar resnice in že iim zagotoviti, da bomo z jasno objektivnostjo, toda « potrebno odločnostjo nadaljevali obrambo zakonitih pričakovanj Italijanov.)«
Besede Fellove sc. f? ne-drugega, vsaj dokaj čudne, saj je v OZN*, ko je govoril o razorožitvi, precej neprijetno presenetil celo same zahodne kroge s svojim pesimizmom. Pri tem ne gre toliko za prirojeni pesin izem kot za neko nezaupanie za vse, kar ni v skladu z določeno zastarelo politiko, ki j: hoče biti Pella trdovratno zvest. V svoji izjavi na letališču pa Pella ni nič omeni, kako je govoril glede de Gaul. lovega načrta. Zakaj je tako umetno govoril o vprašanju Južne Tirolske, ne da bi jo z besedo omenil, je tudi u-ganka.
V ponedeljek bo Pella poročal o svojem potovanju na zasedanje OZN na seji vlade:
Na zasedanju glavnega odbora PLI je bil po dolgem referatu Malagodija potrjen namen za obnovo štiristrankar-ske koalicije. Pač pa je prišlo na zasedanju do močnega incidenta med Malagodijem in La Cavero. bivšim predsednikom Sicindustrie ter sedanjim načelnikom organizacije, ki je pod kontrolo Millazovih prisl ašev. La Cavera je znan po svojem zloglasnem nasprotstvu
proti prvakom organizacije in-austrijcev. Malagodi ga je i-menoval »propadli industri-jec», nakar je La Cavera močno reagiral ter povabil Malagodija pred razsodišče. Zanikal je tudi. da bi bil ustanovil v stranki kako strujo. La Cavera je tudi izjavil, da ne gre lz liberalne stranke, v kateri je 15 let. «Ce me imate za heretika, zapodite me ven vi!»
Popjldne je imel La Cavera dolg govor, v katerem je navedel hude in dokumentirane obtožbe proti monopolom ter sporočil, da bo poslal v tej zadevi «belo knj’go» vsem članom glavnega odbora ter vsem poslancem PLI. Potem je kritiziral namen, da se obnovi štiristrankarska koalicija, napadel Malagodija ter mu postavil cele vrsto vprašanj. Nate je zaključil; «Ako je Malagodi pripravljen voditi realno politiko borbe proti bedi, lakoti, brezposelnosti ter se kon-sekventno boriti predvsem proti velikim italijanskim monopolom, ki zasledujejo politiko nazadovanja «n ne napredka, potem mu bomo mi zvesti zavezniki. Dokler pa se to ne zgodi v konkretni obliki, bomo nadaljevali svojo bitko, ker menimo, da je pravična in da jo ljudstvo razume.«
Na zasedanju centralnega komiteja PSDl pa je Saragat še enkrat potrdil svojo zvestobo formuli levega centra, ki naj bo «prosta vsake totalitarne in socialkomunistične hipoteke«. Na vabilo liberalcev je odgovoril odklonilno ter polemiziral s Pacciardijem. Po Saragatovem referatu je bila popoldne debata, v kateri so ostanki leve struje pokazali zadovoljstvo s Saragatovim stališčem, medtem ko je desnica poudarjala umestnost, da se ne že vnaprej odklanja povratek k štiristrankarski koaliciji.
Po napadu vatikanskega glasila na tajnika KD Mora je med demokristjani še večja
Vukmanovič o razgovorih s tajništvom CGIL v Rimu
zmeda. V dorotejskih krogih skušajo stvar omalovaževati, pa tudi sam «Osservatore Romano« danes popravlja svojo kritiko na račun Mora ter napada tiste, ki so včerajšnji članek »slabo tolmačili«.
Danes zvečer je Fanfani govoril v Turinu. V svojem govoru je opustil polemiko ter poudarjal potrebo da KD prilagodi svojo politiko spremembam, ki nastajajo v italijanski družbi od procesu pojavljanja demokratične zavesti v širokih slojih prebivalstva, ki so bili v preteklosti vezani na zaostalo mentaliteto. Fanfani je hotel v glavnem dokazati nujnost nove demokristjanske smeri, ki se ne porodi iz polemičnih nasprotovanj znotraj stranke, temveč je zgodovinska nujnost.
V Parmi je govoril Andreotti, ki se je se za korak približal Moru in Segniju, ko je zanikal možnost povratka k politiki Fanfanijevega levega centra. Poudaril je, da je sedanja vlada najboljša, ki lahko v sedanjem trenutku obstaja, ker je Segni tisti, ki »od točke do točke izvaja program le«a luotiu. V Bologni pa je govoril Rumor, ki je tudi govoril v korist sedanje večine ter Segnijeve vlade.
V članku za jutrišnji »Avan-t:» zahteva Nenm od vlade, naj določi datum upravnih volitev v Florenci, Benetkah, Neaplju in drugih občinah, ki jih sedaj upravlja komisar.
A. P.
tudi z maroškim ministrskim predsednikom, je izjavil, da bo odgovor alžirske vlade objavljen v ponedeljek ali torek.
Alžirsko ministrstvo za informacije je danes sporočilo, da bo izjava vlade objavljena ponedeljek popoldne na tiskovni konferenci.
V Bonnu demonstrira (50000 rudarjev
Razlike in nesporazumi so pogosto rezultat nezadostnega medsebojnega spoznavanja in nezadostne izmenjave mišljenj
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 26	—	Predsed-
nik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Sveto zar Vukmanovič je izjavil, da je jugoslovanska delegacija zadovoljna z obiskom pri CGIL v Rimu. Razgovori so pokazali, da obstajajo številni problemi skupnega interesa, mnogo sorodnih gledišč ter po-vcljni pogoji za razvijanje in poglabljanje medsebojnega so delovanja. Tako jugoslovanski kot italijanski Sindikalni pred. stavniki so bili na stališču, da lahko kljub nekaterim raz-
likam v oceni, pojmovanjih in piaksi, kakor tudi dejstvu, da delavski razred in delavske organizacije obeh držav lelu jejo v povsem drugačnih rimž-teno-gospodarskih pogojih, raz širjenje vzajemnih vezi samo v obojestransko korist.
Svetozar Vukmanovič je dal c.ceno tega obiska in razgovorov po povratku v Beograd v intervjuju glasilu Zveze sindikatov Jugoslavije »Rad«.
Tudi to pot, je izjavil Vuk-manovič, kakor v mnogih prejšnjih sestankih h predstav, niki sindikalnih organizacij se je pokazalo, da so mnoge razlike in nesporazumi med raznimi sindikati pogosto rezultat nezadostnega medsebojnega spoznavanj:	in dejstva,
da ni dovolj široke izmenjave mišljenj. Zaradi tega 'e bilo težišče razgovorov v Rimu na temeljiti izmenjavi izkustev, na spoznavanju aktualnih problemov in tekoče prakse. Razgovori so se vodili ne samo v prijateljskem ozračju, je naglasil Vukmanovič, temveč tudi iskreno in odkrito v težnji za kar najbolj objektivno spo znavanje tako rezultatov Kot problemov in pomanjkljivosti V zvezi z deklaracijo, ki je bila podpisana na koncu raz govorov, je Vukmanovič rekel, da je le-ta rezultat skupnih naporov, da se oddvojijo in poudarijo tista vprašanja in pojavi, na katerih je med sebojno sodelovanje možno in zaželeno in za katere so sindikalne organizacije obeh dr« zav v največj, meri zainteresirane. Kot predmet medseboj rega sodelovanja je v tem dokumentu naveden« vrsta najbolj aktualnim političnih problemov in pojavov v mednarodnem delavskem gibanju, prav tako pa vrsta vprašanj notranjega razvoja in prakse obeh sindikalnih organizacij.
Ko je govoril o dejavnosti CGIL je Vukmanovič med dru. gim rekel, da je delegacija oobila vtis, da so bili doseženi veliki rezultati na raznih področjih, pri popravljanju po-grešk iz preteklosti ter pri izdelavi lastnih stališč v odno su na gospodarski in družbeni razvoj Italije. Konfederacija se postopoma vedno bolj orienti ra na delo znotraj podjetij, na reševanje vsakdanjih problemov delavskega razreda in istočasno na proučevanje dolgoročnih zahtev in stališč v pogledu trajnih rešitev, za katere je zainteresiran delavski razred Italiie
B. B.
BONN, 26. — Nad 60.000 rudarjev iz Porurja je danes mogočno, toda mirno demonstriralo po ulicah Bonna. Demonstracija je bila napovedana že več dni. Demonstranti so se zbrali na nekem športnem igrišču na periferiji in od tu so odhajali v središče v oddelkih po 4000 oseb. Nosili so črne zastave ter napise «Adenauer je obljubil, da ne bo odpustov« in »Socialno skrbstvo ali kaos«. Ogromne policijske sile praktično niso imele nobenega posla, ker jim ves čas demonstracije ni bilo treba niti enkrat intervenirati. Iz središča mesta so demon, stranti odhajali zopet na periferijo, kjer. so čakali avtobusi, ki so jih razvažali na nj’hove domove. Na čelu demonstrantov je bil vodja rudarskega sindikata Heinrich Gutermuth.
Demonstracijo so rudarji organizirali v protest proti ru. darski krizi, ki je že povzročila odpust velikega števila rudarjev v Porurju.
Alžirski minister se posvetuje z Mohamedom
RABAT, 26. — Uradno javljajo, da je kralj Mohamed sprejel davi ministra za komunikacije alžirske vlade Busufa. Po razgovoru je Busuf izjavil, da je Mohamedu poročal »glavnih obrisih odgovora alžirske vlade na govor generala (le Gaulla«.
»Vendar pa, je dodal, ker ni bil naš odgovor še dokončno sestavljen, je treba pripraviti še nekatere podrobnosti in se bom glede tega ponovno raz-govarjal z Mohamedom.« Busuf, ki se je davi razgovarjal
Egiptovski dnevnik «A1 šab« piše danes, da je ((predsednik 3urgiba grozil alžirski osvobodilni fronti, da bo zaprl meio med Tunizijo in Libijo, če alžirska vlada zavrne osnutek de Gaulla o prihodnosti Alžirije«. List pravi dalje, da kralj Mohamed odobrava stališče alžirske osvobodilne fronte, ki nasprotuje načrtu de Gaulla.
Včeraj je bilo v Alžiru izvršenih nekaj atentatov, pri čemer je bilo 5 mrtvih in 18 ranjenih. Pri napadu, ki so ga alžirski borci izvršili v četrtek zvečer na francoski vojaški konvoj, pa je bilo 26 Francozov mrtvih.
NEW YORK, 26. — Irska in Malaja sta sklenili predložiti
skupno resolucijo skupščini OZN, ki obsoja nedavne dogodke v Tibetu in zahteva povrnitev državljanskih in verskih svoboščin tibetskemu ljudstvu. Resolucija bo verjetno predložena v ponedeljek.
župani pri Kardelju
LJUBLJANA, 26. — Sef delegacije italijanskih županov, ki se nahajajo na 10-dnevnem obisku po Jugoslaviji, univerzitetni profesor dr. Guido Tor-rigiani, je danes v Ljubljani izjavil, da so člani delegacije v razgovorih z voditelji ZKJ in SZDL, s predstavniki ljudske oblasti in s posameznimi državljani prišli do mnogih skupnih stališč, tako v pogledu mednarodnega položaja in odnosov kakor v pojmovanju razvoja socialistične države. Dejal je, da so bili razgovori z jugoslovanskimi voditelji odkriti, iskreni in prijateljski. Po besedah Torrigianija bi bilo koristno, če bi se delavska gibanja v drugih državah vsestransko in objektivno spoznala z jugoslovanskimi izkušnjami. »Prav tako bi bilo umestno, je rekel italijanski gost, da delegacija ZKJ in SXDL obišče Italijo, da bi lahko bila izmenjava medsebojnih izkustev bolj sistematična in bolj popolna.«
Danes je delegacijo sprejel tudi generalni tajnik SZDL Edvard Kardelj.
I
Razgovori v CampD^
(Nadaljevanje s 1. strani)
in spet odpotovala v Čamp David ob 18. Med ogledovanjem kmetije sta nadaljevala razgovore.
Na plenarni seji sta praktično govorila samo Eisenhower in Hruščev. Vendar pa sta na kratko posegla v besedo tudi Nixon in Herter.
Med zadnjimi, ki «o prišli v Camp David, so pomočnik državnega tajnika za obrambo Thomas Gates, posebni pomočnik državnega tajnika za atomske zadeve Philip Far-ley in pomočnik državnega tajnika za obrambo v državnem svetu za varnost John Irwin. Njih navzočnost kaže, da bodo v Camp Davidu temeljito obravnavali vprašanje razorožitve in jedrska vprašanja. Pričakuje se, da bodo razgovori trajali pozno v noč.
Večerja je bila določena za 20. uro (ob eni popolnoči v nedeljo). Zvedelo se je, da je bil na jutranji plenarni seji navzoč tudi glavni Ei-senhovverjev svetovalec v Beli hiši general Goodpaster. V
ttllUIIUtHIlUIIUIIUUUHHIIIUIHIIUIHIIUlUHHilU
iiiiiiiiMiiiiiiHiliiiiiiiiiiiimiiiiimliiiniiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiumiiimiiiiiiMiniiiiiiilMuiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,ii,lm
Salomon Bandaranajke je včeraj umrl novi predsednik vlade je Dahanajake
Atentator je v resnici budistični menih - Sožalna brzojavka predsednika Tita
COLOMBO, 26. — Cejlonski ministrski predsednik Solomon Bandaranajke, na katerega je bil včeraj izvršen atentat, je v današnjih zgodnjih urah I>odlegel hudim ranam. Se si-r.cči, ko se je za nekaj časa osvestil, se je šalil z zdravniki in dejal: »Mi politiki smo močne konstitucije.« Vlada je skle. nila, da bo pogreb 1. oktobra. Vsa prestolnica je odeta v žalost.
Na peziv generalnega guvernerja je minister za prosveto Dahanajake prevzel predsedstvo vlade. Dahanajake bo obdržal tudi ministrstvo za šolstvo, obrambno ministrstvo in zunanje ministrstvo. Sporočili so, da ne bo drugih sprememb v vladi. Danes se je novi ministrski predsednik sestal s političnimi voditelji posameznih strank in se z njimi sporazumel o pogrebu.
Po smrti Bandaranajka je Dahanajake pozval po radiu prebivalstvo, naj ostane mirno. Opozicijske stranke so se obvezale, da bodo podprle vlado v sedanjem izrednem položaju.
Atentator Somarama Thero je sedaj v bolnišnici, kjer ga stražijo. Ranjen je bil v spodnji del trebuha s strelnim orožji m, in navzoči so ga tudi hudo pretepli. Pri zasliševanju je izjavil, da je lektor na medicinski univerzi v Colombu V isti bolnišnici je še neka druga ranjena oseba, ki je skušala braniti Bandaranajka ko je atentator streljal nanj. Atentator je izstrelil šest strelov iz samokresa, od katerih so štirje zadeli Bandaranajka Oblečen je bil v obleko budi-etičnega meniha in je bil v skupini menihov, ki so se prišli poklonit predsedniku vlade. Začel je streljati, ko se je ministrski predsednik priklonil pred menihi. Policija javlja, da je morilec Iv resnici budistični menih. Vzroki atentata še niso ugotovljeni.
Dahanajake je začel svojo politično kariero v vrstah trockistične stranke, leta 1 1953 pa je postal neodvisen. Tri leta zatem je ustanovil svojo stranko z imenom »Fronta jezika« .n je stopil na stran Bandara najka. Novi ministrski predsednik je odločen protikomu r.ist in zato se je bati, da se bodo na otoku okrepile desničarske sile.
Bandaranajke je imel 59 let.
Rojen je bil na Cejlonu in je I skega oporišča, je sestavil po-študiral pravo v Oxfordu. Le-lseben odbor za revizijo usta-
ta 1925 se je vrnil v domovino in vršil poklic advokata. Leta 1927 je bil izvoljen v občinski svet v Colombu, leta 1931 pa je postal član državnega sveta. Pet let pozneje je postal minister za krajevno upravo. Ko je leta 1947 Cejlon dobil avtonomijo, je bil Bandaranajke izvoljen za poslanca v prvem parlamentu. Nekaj let je bil voditelj opozicije kot predstavnik «Stranke svobode«. Leta 1956 je postal predsednik vlade in sestavil levičarsko koalicijsko vlado. Glavne točke vladnega'programa so bile proglasitev cejlonske republike tudi izven Commonwealtha; nacionalizacija tujih zemljišč; odprava tujih vojaških oporišč. Ko je Bandaranajke dosegel likvidacijo angleškega pomorskega oporišča in letal-
ve ter je zagotovil, da vsaj za _18 let ne bo nobenega po-drzavljenja zemlje.
Zadnje čase so bili na Cejlonu večkrat hudi neredi, zlasti zaradi sporov med budistično večino in hindujsko manjšino; to pa predvsem v zvezi z uvedbo cejlonskega jezika kot uradnega jezika. Pri incidentih leta 1956 in letos je bilo več sto mrtvih. V zadnjih mesecih je napetost naraščala, ker se je skrajna levica umaknila iz vlade. Bandaranajke je bil velik prija tel j Nehruja.
Predsednik republike Tito je poslal generalnemu guvernerju Cejlona Oliveru Gunetileku brzojavko, v kateri izraža najgloblje sožalje v imenu narodov in vlade Jugoslavije in v svojem imenu ob tragični smi-
ti Bandaranajka. Tito je posla! sožalno brzojavko tudi soprogi pokojnega predsednika vlade.
 «»-------
Benson in Akiwinni sla odpotovala iz FLRJ
Camp Davidu je tudi predsednikov sin John Eisenhower.
Po včerajšnjih razgovorih med predsednikom ameriške komisije za atomsko energijo in ravnateljem sovjetskega oddelka za jedrsko energijo so objavili skupno poročilo, ki pravi, da bi «sovjetsko-ameri-ško sodelovanje pri znanstvenem uporabljanju atomske e-nergije bilo koristno za izboljšanje pogojev obstoja človeštva«.
Poročilo označuje včerajšnje razgovore za »koristne kot uvodno proučevanje načina sodelovanja«. Poročilo zaključuje s poudarkom, da bi sodelovanje med SZ in ZDA «mora lo biti v okrilju mednarodne agencije za jedrsko energijo«.
V ameriških in sovjetskih krogih so optimistični, kar se tiče možnosti tesnejšega sodelovanja med obema državama pri miroljubnem uporabljanju jedrske energije, in to že s prihodnjim mesecem. O tem je Hruščev govoril pred dvema mesecema z Nixonom. ko je ta bil v Moskvi. Od 15. septembra dalje, ko je Hruščev prišel v Washington, je z njim prišel tudi Jemeljanov, ki je takoj začel razgovore s predsednikom ameriške komisije za jedrsko energijo.
Včeraj, kmalu po povratku Hruščeva v Washington, sta se McCone in Jemeljanov raz-govarjala pet ur. O teh razgovorih so danes poročali v
Camp
ot7p redsedj'
jn je zact? .mA
riškimi
^Zelo ven«
vah°brrVgovo;y((: kulturne stikov »ed dalj( predvsem
ne»?,Ve‘ Števen*
Adlai ht' .{a„
^ j«
ščev nudil ^
do/tne elerne«^ vičili sestam . ) qai
nji. PnPornn!^ ^
tem preP0^ jjijjiJ Joj
govorom s ^ m T-nrJlŠflllJl* ®	»
vprašanj1* z* $ Ljj
po nj egnv n pj fo
sporazumen, j, t ^ drskih P° . „«1 da razgoV°r* jjtJ J
i" »“""J? S
povečali	fi
sporazuma	0|
orožitvl.	j*
KAIRO« 2|^jt ^
b:UiR?:’ tič. k”
ministrski P Ne Vin Je Pr
desetdnevni
S
predvaja danes 27. t. m. z tačetk<> Metro cinem ascope H"
BEOGRAD, 26. — Minister za kmetijstva ZDA Benson. ki se je kot gost člana zveznega izvršnega sveta Slavka Komarja mudil v Jugoslaviji dva dni, je odpotoval davi z letalom iz Beograda. Ameriški minister bo obiskal še Zahodno Nemčijo, Poljsko, SZ, Finsko, Švedsko in Norveško.
Po tridnevnem obisku v Jugoslaviji je danes odpotoval tudi predsednik parlamenta Gane Avgustus Akivvumi s soprogo.
iiiiiiiiiiliitmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMHinniiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitTiiiiiiii
Izziv v mrtvem i*1
Strahovit tajfun na Japonskem
245 mrtvih, 137 pogrešanih, nad tisoč ranjenih
TOKIO, 26. — Tajfun »Vera«, ki je petnajsti v tej se-ziji, je zajel zahodno in južno Japonsko. Povzročil je številne žrtve in ogromno škodo. Tako silovitega tajfuna ne pomnijo več desetletij. Po zadnjih podatkih znaša število žrtev 245 mrtvih, 137 pogrešanih in 1.029 ranjenih.
Nad 5.000 stanovanjskih hiš je bilo do tal uničenih, drugih 80.000 pa je voda odnesla ali poplavila. Na deset tisoče ljudi je brez strehe. Blizu mesta Nagoya je nasedel na sipino angleška trgovska ladja dChangsha, ki je natovorjena z 'blagom in pelje tudi nekaj avstralskih turistov. Parnik vozi na progi Melbourne-Jo-kohama. Zaradi razburkanega morja je bila reševalna akcija izredno težavna in nevarna. Ob obalo Srednje Japonske butajo 40 metrov visoki valovi. Po vsej Japonski je železniški promet ustavljen.
Oblasti mrzlično organizirajo pomoč prizadetim pokrajinam. Reševalne skupine utrjujejo nasipe rek, ki so zelo
narastle zaradi že v j a.
močnega de-
V SZ pripravljajo opazovalno postajo za na Luno
MOSKVA, 26. — Kljub nezgodi. ki je te dni doletela a-meriško raketo, na katero so Američani računali, da bi morda postala Luhin satelit, bo mogoče Američanom le prepuščtmo zadovoljstvo, da kdaj kot prvi pošljejo tak satelit v vesolje. Po izjavi ruskega akademika in specialista za vesoljske polete Kuha-rina ta načrt nima za Ruse privlačnosti »Malo je verjetno,« je dejal Kuharin, «da bi se sovjetski znanstveniki mnogo trudili za to, da bi poslali okrog Lune satelit, kajti tak satelit bi pribavil le malo podatkov in bi imel samo omejen pomen, pa čeprav bi bil opremljen s fotografsko pri-
Potem ko je časnikarjem, s katerimi je govoril, pove-
dal, da bodo sovjetski znanstveniki usmerili svoje napore raje v zgraditev rakete, ki bi bila sposobna ponesti naravnost na Luno opazovalno postajo, je Kuharin izrazil mnenje, da se bo kmalu rodila nova znanost, ki jo bo mogoče primerjati z geologijo, in sicer selenologija. Ni pa hotel Kuharin nič reči, kdaj bo taka raketa pripravljena za odlet. Na vprašanje, sli je mogoče domnevati, da bo prihodnji sovjetski kozmič. ni poskus najavljen četudi samo uro pred izstrelitvijo rakete, je Kuharin odgovoril: #Ne, kajti z znanstvenega stališča je vseeno, če se opazovanje prične uro pred izstrelitvijo rakete ali uro po izstrelitvi.«
Znanstvenik je potem povedal, ko je odgovarjal na razna vprašanja, da ima SZ sedaj samo en teleskop z odprtino 127 cm, toda v 1. 1960 bo na Krimu zgrajen teleskop 265 cm in bo tretji na svetu. Največji teleskop sveta — 5 metrov — se nahaja v ZDA.
IIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIHMIIIMIHIIIIIIItlHItltllMIIIimini
(Nadaljevanje z 2. strani)
i to na Koroškem omejeno samo na tri majhne sodne oko-
tuje Južno Tirolsko ter odkla- hiše. Zunanji minister omenja
nja avtonomijo v tej deželi Pella je odgovoril da Avstrija s lem svojim nastopom one mogoča nadaljevanje po ga. janj, in je poudaril, da OZN sploh ni pristojna, da bi o lem razpravljala. Avstrija je namreč zagrozila, da bo urad. no predložila zadevo OZN, če ne bo mogoč sporazum.
V zvezi s tem je predstavnik koroških Slovencev dr. Mirt Zivitter izjavil;
uKoroški Slovenci smo bili vedno za to, da tudi druge evropske narodnostne manjšine dobe svoje pravice in smo v tem smislu podpirali tudi južne Tirolce.it «Resnici na ljubo pa moram vsekakor poudariti, da mi take podpore s strani južnih Tirolcev nismo vedno uživali• Glede govora našega zunanjega ministra v Neiv Yorku (dr. Kreiskega — op. ur.) je treba reči, da bi Avstrija storila prav in pametno, če bi najprej pometla pred svojim pragom ni uredila manjšinsko vprašanje v lastni arževi ter se šele potem s tako ostrino lotila Južne Tirolske. Kot je bilo s slovenske strani na Koroškem že večkrat rečeno, n živ a nemška manjšina v Italiji neprimerno več pravic kot naša v Avstriji. V zadnjih dneh so na Južnem Tirolskem dovoljeni cela enojezični nam. reč nemški, napisi, na Koroškem pa so nam uničili še tistih nekaj dvojezičnih napisov. Pred južnotiroiskimi sodišči ima vsak nemško govoreči državljan pravico do tolmača in do razprave, ki jo lahko razume, medtem ko je
kot tragično dejstvo, da je na Južnem Tirolskem samo pet nemških sodnikov. Prav gotovo mnogo bolj tragično pa je dejstvo, da na Koroškem ni niti enega	slovenskega	sodnika	in tudi	takih ne,	ki	bi bili
pripravljeni ali sposobni voditi razpravo v slovenskem je-ziku. Bilo bi izredno koristno in	spodbudno, če bi	na	Dunaju	enkrat	priznali,	da	imajo
Slovenci v Avstriji pravico do vsega tistega, kar Avstrija zahteva za svojo manjšino v Italiji.»
7 dni v svetu
Italija
Notranja politika Italije je bila v prejšnjem tednu v znamenju priprav za oktobrski kongres demokristjanske stranke, zunanja pa v znamenju govora zunanjega ministra Helle skupščini OZN in nje-govih dveh odgovorov avstrij. sitemu zunanjemu ministru Kretskemu, ki je sprožil vprašanje kršenja sporazumi. Gru-ber-De Gasperi za Južno 'tirolsko pred najviijim mednarodnim forumom.
Priprave za kongres KD se vrtijo v glavnem še vedno okrog znanega tržaškega govo. ra političnega tajnika Mora. Sam govor je označil v petek na kongresu mladih demokristjanov za osnovo kongresne razprave. Po drugi »trani pn je v središču teh priprav fanfani in njegov precej senzacionalni govor v Arezzu prejšnjo nedeljo, ko je nena-
doma predlagal, naj se
ščanska demokracija vr.ie na staro politično prakso, ki jo sedaj označujejo z besedo «no-ui centrizem«.
Sploh je Fanfani v nekem smislu velika uganka. Zato ni čudno, da so mu prejšnji teden z vseh strani postavljali vprašanja, kaj pravzaprav misli, češ da je predlagal za bodočo vlado, do katere bi moralo priti po kongresu v Florenci, že vse mogoče kombinacije. Toda Fanfani ne more ali pa noče biti jasen: izgovarja se, da je že zdavnaj dokazal, da je za enotnost stranke. in sicer ko je dal na razpolago svoje mesto tajnika. Vsekakor pa vztraja pri zahtevi, naj prevzame nalogo za sestavo nove vlade po kongresu tisti, ki bi na kongresu zmagal. Kdo bo ta zmagovalec? Fanfani je prepričan, da bo on. In po sedanjih izidih volitev delegatov na pokrajinskih kongresih, o katerih sicer še nimamo točnih podatkov, kaže, da bodo njegoei napori rodili morda zanj ugodne rezultate, Gluvnu značilnost predkongresnih priprao pa je razdor v stranki, ki postaja vedno bolj globok, čeprav se v isti sapi vedno bolj ponavljajo fraze o potrebi enotnosti.
Zanimivo je pri vsem tem, da je vatikansko glasilo napadlo političnega tajnika Mora
pravo.«
 .....HUMIH.....HIHIHIIHIIHIIH.....III..........llllllllll  ...........  I...II....................IIIII llllllllllll.
žavi in ki so pod tako zelo . va predvideva dve možnosti: močnim vplivom Vatikana. Na. referendum ali pa neposred-mesto da bi bila tudi Italija | na pogajanja s Parizom. Ver-v vrstah tistih držav, ki so se že zdavnaj prepričale, da je napredek človeštva mogoč samo v pomiritvi in utrditvi miru, je ostala Italija ovira za mednarodni pozitivni razvoj in Pella je bil prisiljen vsaj z besedami pokazati na poskus spremenitve dosedanjega ponavljanja starih in obrabljenih fraz o atlantski solidarnosti in podobno. Pri tem pa je dejansko glede predloga Hruščeva o razorožitvi in glede alžirskega vprašanja ostal tam, kjer je bil s svojo politiko prej: nič ni prispeval k uspehu naporov najodgovornejših državnikov sveta.
da je ignorant, kar je zelo huda žalitev, če pomislimo, da je bil Moro minister prosvete in da sedaj vodi največjo stranko v državi. Vatikanskim krogom ni namreč prav, da je Moro, čeprav indirektno, povedal v svojem govoru na komemoraciji don Sturza, ustanovitelja tedanje ljudske stranke, da je bila ta stranka ukinjena po navodilih Vatikana, zato da bi se pripravila pot fašizmu.
Kar pa se tiče dolgoveznega razpravljanja o možnosti obnove *novega centrizmas, ni potrebno izgubljati mnogo besed, ker gre v glavnem za račun brez krčmarja. Od o-stalih strank, ki prihajajo v poštev, bi v centrizem privolila samo liberalna stranka. Republikanci in socialdemokrati za sedaj nočejo o tem nič slišati.
* * *
V zunanji politiki italijanska vlada tudi prejšnji leden ni imela mnogo sreče. Petlov govor v skupščini so kritizirali celo diplomati zavezniških držav. Neki angleški diplomat je dejal, da v sedanjem trenutku velikih razgovorov med poglavarjema dveh največjih držav, meče Pella novi politiki polena pod noge. Tudi tokrat se je pokazulo.kak o je škodljiva vloga reakcionarnih
Federacija Mali zahteva neodvisnost
kr-1 nič manj kot z zmerjanjem, j krogov, ki *° n<t oblasti p dr-
Medtem ko se pričakuje za jutri izjava alžirske vlade v zvezi z nedavnim de Gaullo-v im pozivom na kapitulacijo, je v Pariz nepričakovano prišla nova neprijetna novica za de Gaulla. Vladna stranka a-friške federacije Mali, ki združuje Senegal in francoski Sudan, je sprejela resolucijo, s katero zahteva neodvisnost z letom 11)60. Ce bo hotel biti de Gaulle dosleden in spoštovati ustavo, ki jo je sam pripravil ,se ne bo mogel upirati tej zahtevi, čeprav bo verjetno postavljal proti njej vse mogoče ovire in morda tudi grozil z gospodarskimi sankci jami, kakor se je bilo to prvotno zgodilo z Gvinejo. Usta.
i
ROBERT RICHARD TAYL0R WIDMARK
V ponedeljek 28. t. m. ob 18 uri pon°
jetno se bo federacija Mali odločila za pogajanja. Resolucija namreč poudarja tudi da bi se morala sedanja oblika francosko-afriške skupnosti spremeniti v francoski «Com-momoealth« po britanskem vzorcu.
Vsekakor je ta zahteva precej presenetila pariške vladne kroge, ki je nikakor niso pričakovali, posebno pa niso pričakovali, da bo ta dežela zahtevala neodvisnost že s prihodnjim letom. Upravičeno se namreč bojijo, da se bo s tem utrgal plaz zahtev drugih dežel, ki so sedaj v francoski skupnosti kakor na primer Niger, Gornji Volta, Dahomej itd. Eno leto po svoji ustanovitvi se francoska skupnost začenja torej rušiti. To bo močno vplivalo tudi na razpoloženje dežel skupnosti do francoske politike v Alžiriji, ki bodo še odločneje podprle alžirske zahteve po neodvisnosti.
Senegal in francoski Sudan zavzemata skoraj četrtino površine francoske Afrike (iz-vzemši Madagaskar). Skupno z Gvinejo, ki je odklonila vstop v skupnost, zavzema skoraj tretjino bivše ((Francoske zveze«. Ce se upošteva, da bodo leta 1960 postale neodvis. ne še druge tri dežele (Nigerija, Togo in Kamerun), lahko rečemo, da bo prihodnje leto večina Zahodne Afrike neodvisna, kar bo še bolj pospešilo proces, ki vodi v neodvisnost še ostala podrejena ozemlja.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
n8
katera vam nudi po najniiiih cen^jjrie *t’!
lične stiskalnice (preše) grozdne mnOSod0' ^ električni pogon ter razno vinsko P ejjjJ tace, brente, škafe, ter vse D ^
RIBARIČ IVAN
n.
IMPORT -
TRST — ULICA F. CRISP1	fČ1,
ULICA DELLE M1LIZ1E >» " V
Tvrdka Beltram
Ul. Treuto 1», zraven glavne pošte ^
darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe. ar*t!a!f lesa, avtomobile, šivalne stroje, ra(^i0>ne d* po tovarniških cenah ter tekstil, det gospodinjske predmete.
p*1
j