Ste v. 38
Letošnja pokrajinska razstava
Leto III.
V Ljubljani, dne 22 septembra 1927
Prav različna so bila mnenja o ljubljanskem velesejmišču, o vele-sejmih in velesejmskih prireditvah. S časom pa izgleda, da se bodo strinjali vsi, da je to le nekaj prav potrebnega, pa naj si bo iz trgovskega stališča, radi splošnega industrijskega in gospodarskega napredka, kakor tudi radi razvedrila, ki je, ako je v pravi meri in pravilno, zelo potrebno človeku.
Poletne prireditve imajo bolj trgovsko svrho ter so pripravljene in prirejene v prvi vrsti za trgovski in industrijski svet, za domačine in za tujce. Jesenske prireditve imajo zopet drug značaj, značaj gospodarskih razstav, kjer vsako leto pokažemo, kaj smo pridelali, kaj lahko prodamo itd. Te vrste raz- * stave nudijo mnogo podučnega, nas bodrijo k novemu delu, k izpopolnjevanju, zajedno pa je dana tistim, ki so pridelali, prilika, da lahko ugodno prodajo svojo robo, drugim pa, da kupijo iz prve roke, brez prekupčevalcev. Pri jesenskih velesejmskih prireditvah so tudi razne po učljive razstave, na katerih imajo v prvi vrsti deželani priliko videti nove iznajdbe in sploh mnogo zanimivega in poučljivega, o čemur čitajo sicer v časopisih, pa si vendar večkrat ne morejo dosti živo predstavljati, kako neki izgleda dotična stvar.
Nadalje pa zopet deželani pokažejo meščanom svoj napredek, o katerem meščani v največ primerih niti ne sanjajo ne.
Prav tako, kakor je preskrbljeno za pouk, je tudi za razvedrilo.
V vsakem delu velesejma najdemo posebne zanimivosti. Vas podeželane bo gotovo v prvi vrsti zanimala sadna razstava, kLje gotovo prav lepa, ali žal še zelo nepopo!-ia. So posamezni kraji, ki so razstavili mnogo lepega sadja, ali največ grajščine in slični. V malih zabojčkih, ki so postavljeni v dolgih vrstah, je vloženih mnogo vrst lepih jabolk in manj vrst hrušk. Na vsakem zabojčku je zapisana vrsta sadja, cena, kraj odkod je in pa ime posestnika. Kdor pozna naše sadjerejce in kraje, kjer se Slovenci bavijo s# sadjarstvom, bo začudeno vprašal: »Kje pa so ostali? Tujec, ki se zanima za naš sadni trg, pa bo rekel: »Kaj, to so vsi sadjarji iz tiste Slovenije, ki pripoveduje, da je eden njenih glavnih pridelkov sadje? Je že res, da letos ni posebno sadno leto, ali vendar je zastopanih mnogo premalo sadjarjev. Iz radovljiške in kranjske okolice, kjer so najlepši sadni vrtovi, kjer je nebroj najlepših sadnih vrst, sploh nI nič razstavljenega. Ce že drugače ne, pa naj bi vsaj posamezniki razstavili nekaj, kar imajo, s pripombo, da je razprodano, ali da ni obilo obrodilo, aH kakor že. Tako je tudi z mnogimi kraji Štajerske, ki izvozi vsako leto mnogo lepega sadja. Cene so primemo nizke za res lepo sadje in na večini zabojčkov je zapisano, da je že razprodano. Sicer o$obje, ki to razstavo nadzoruje ponuja
kupcem še drugo sadje, katero pa ni razstavljeno in baš iz tega se razvidi, da sadjarska razstava še ni popolna in da bo prihodnja lahko še mnogo obsežnejša, da bo samo sadjarstvo zavzelo velikanski del razstave. Izgleda, da 'bo potrebno pri prihodnji sadjarski razstavi, da se podeželanski razstavljale! sami pobrigajo in gredo pri tem velesejmski upravi na roko, kar bo zelo važno za obe strani. — Zelo zanimiva je čebelarska razstava, ali je tudi v znatno premajhnem obsegu. — Sirarji so letos manj zastopani kakor lansko leto, imajo pa tudi letos prav okusno robo, znak napredka te panoge.
Dočim je sadjarska razstava le nekake vrste večja trgovina, je sicer precej premajhna razstava zelenjave mnogo bolj pestra, primanjkuje pa ji znatno tega, kar ima sadjarska preveč. Tudi tukaj se vidi, da manjka podeželanov. — Lepa je vinska rastava in zanimiva ona gospodarskih, kmetijskih strojev. Za podeželane je gotovo zelo zanimivo in poučljivo tudi vrtnarstvo, ki je topot res lepo zastopano. Sicer se ne razvidi toliko praktična stran, ali kaj se hoče, rožice so nekaj lepega in kar je lepo je že samo na sebi koristno. — Večina vrtnarjev je spletla krasne šopke in vence ter jih postavila v večje umetniške skupine. Tako vidimo krasno skupine kričečih nageljev, na sredi med njimi pa kip mlade, doječe matere. Na eni strani te skupine stoji med cvetjem kamenit lev, določen za spomenik padlim junakom, in še mnogo lepega se vidi na vrtnarski razstavi. Razstava nudi še nebroj drugih zanimivosti, za katere vse omeniti manjka prostora. Najboljše je, da si jo naši prijatelji z dežele ogledajo kar sami. — Da pa izpopolnijo razstavo in njen podeželanski značaj, so priredili nekak praznik narodnih noš. Ena pokrajina je tekmovala z drugo v lepoti kroja in pestrosti barv naše lepe narodne noše. Na naši sliki vidimo spodaj skupino v pestrih narodnih nošah, med njimi opazimo na levi dvorno damo dr. Tavčarjevo, na zgornji sliki pa vidimo mali parček, ves ljubek v svoji domačnosti. To sta Špela in Peter Florjančič z Bleda v gorenjski narodni noši. Peter je korajžen dečko in je na željo gospe dr. Tavčarjeve veselo zaigral na harmoniko: Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnikov dal... ---Veliko zanimanje pa vlada tudi za zabavališča,
kjer se kar tere staro in mlado. Razni vrtiljaki, dirkališča brez sarik, velikanske žene, žena brez glave itd., dobro pivo, sladko vino, vse, vse nudi zabavo obiskovalcem ljubljanska pokrajinska razstava.
Za podeželane je ta razstava nad vse zanimiva in poučna. Še posebno zanimiva pa bo s prireditvami prihodnje nedelje, ko se vrši konjska in živinska razstava in pa velike dirke.
Desno:
•Gospod Špiear, pisa-reij narodnih, iger in vodja Sokolskega odra v Radovljici, s svojo soprogo v ziljski narodni noŠj
Pod Staro Loko čez polje razlita Selška Sora ob zadnji povodnji
Levo:
Ljubljančan Vojnovič,
ki je pred leti še pekel kostanj v Ljubljani, je šel s cirkusom po svetu in postal slaven krotilec levov, ki so ga pred kratkim težko ranili
Desno:
Poplavljena polja in vrtovi v Nazarjih pri Mozirju, kjer se Dreta izliva v Savinjo.
Desno:
Josip Mihič, ki ima na vesti več umorov v Beli Krajini, bi bil moral priti ta teden pred poroto v Novem mestu. Ljubljanski zdravniki so ga spoznali za norca, zagrebški pa za pametnega. Njegov zagovornik dr. Vasic je sodišču predložil take dokaze njegove blaznosti, da so obravnavo preložili, da morilca preiščejo
Narasla Dreta je poplavila vso vas Kropo v Zadrečki dolina na Štajerskem.
Levo
Albin Plot, osumljen umora svojega gospodarja Fr. Škufa, je bil pri poroti oproščen, ker ni bilo dokazov m so ga spoznali za duševno omejenega
Desno:
Poplava v Zadreeki dolini, kjer je narasla Dreta zalila vso dolino
Velikanska z grozdjem obložena brajda v šoli na Zoisovi cesti v Ljubljani. Šolski sluga, ki je trto vsadil pred 26 leti, bo letos natrgal okrog 400 kg grozdja
Soba na Brdu s pisalno mizo, kjer je Janko Kersnik pisal svoje slavne .romane in povesti
Grad Brdo nad Lukovico, kjer je bil rojen pred 75 leti in pred 30 leti pokopan naš veliki pisatelj Janko Kersnik
Grajsko dvorišče na Brdu
Levo:
Kuhinja na prostem v Ljubljani. Družine, ki ne dobe stanovanj, so si postavile slabe barake, kuhajo pa kar na
prostem
Za svatbo okrašena miza na vrtnarski razstavi na velesejmu
v Ljubljani
Petietni Virgil Kavčič iz Rožne doline pri Ljubljani se zna že izvrstno voziti na motornem kolesu in je z bliskovit« naglico prevozil že skoraj vso Slovenijo
Gigantski avtobus so uveli po londonskih ulicah. V njem imajo prostora 104 potniki
Skupina Kočevcev v starodavnih narodnih nošah na pokrajinski
razstavi »Lubljana v jeseni«
V češke narodne noše oblečeni dijaki, ki so pod vodstvom svojih profesorjev v po&tnfcafi prirejali po SvIci in Franciji izvrstno obiskane koncerte
Levo:
Najnovejša franco*« moda, 14 jo bomo v kratkem videti tudi pri om