$ Jiffe "Št-. % ■ ila r Ntjrečji «l«vemki dnevnik ▼ Združenih dritvnh Valiauvwleto ... $6.00 j Za pol leta.....$3.00 | Za New York celo leto - $7.00 I H Za inoiemttTo celo leto $7.00 1 TKUB70M: 00S7LAKDT 2870 GLAS NARODA list slovenskih .delavcev T Ameriki f IB The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays I | and legal Holidays. 75,000 Readers* »rtšrtd m Becond Class Hatter. Bcptember 21, 1803, mt ths PostOfflos at Hsw York, IT. under Act of Qongrtw of March 1,187»* NO. 244. — fiTEV. 244. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 17, 1928. — SREDA, 17. OKTOBRA 1928. TELEFON: CORTLANDT 187« VOLUME XXXVL — LETNIK XXXVI. Mussolini diktira Madžarski NE DOVOLI, DA BI HABSBURŽAN ZASEDEL MADŽARSKI PRESTOL Po mnenju italijanskega diktatorja je odstavljena dinastija enkrat za vselej omlatila. — "Kralj/, ki so preveč govorili, so izgubili prestol".—V Mace-doniji ne bo še tako zlepa miru. — Smrtna obsodba je proglašena nad vsemi, ki so podpirali generala Protcgerova. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 16. oktobbra. — Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen se ze dalj časa bavi z idejo, da bi spravil Habsburža-ne nazaj na madžarski prestol. Proti temu je pa odločno nastopil italijanski ministrski predsednik Musssolini ter izjavil, da noben Habsburžan ne sme zasesti madžarskega prestola. Ta izjava je najbolj razočarala madžarske monar h iste, ki so domnevali, da jim bo šla Italija v vseh ozirih na roko ter jim tudi pomagala spraviti na prestol kakega potomca pokojnega Karla. Mussolini je baje izjavil: "Poznam kralje, ki so tvoj prestol samo zato izgubili, ker se preveč govorili. Pa tudi za nekatere ministrske predsednike bi bilo boljše, če bi držali jezik za zobmi. Odstavljene dinastije so enkrat zavselej omla tl!e. Kdor bi skušal spraviti na madžarski prestol Habsburžana, bi vlekel za mrtvaški zvonec eventualni reviziji trianonske pogodbe. Madžarsko časopisje je vsledtega jako razburjeno. SOFIJA, Bolgarska, 16. oktobra. — Krvne o-svete med raznimi macedonskimi plemeni ne bo še tako kmalu konec. Voditelj macedonske revolucijonarne avtono-mistične stranke, Jovan Mihaelov, je proglasil smrtno obsodbo nad vsemi, ki so bodisi z orožjem, bodisi z denarjem podpirali pokojnega generala Protogerova. Ta proglas je izdal baje zato, ker sta dva bolgarska častnika napadla voditelja njegovih pristašev v Petriču. Častnika sta bila ujeta ter na mestu usmrčena. RAMSAY MACD0NALD GOVORIL V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU Prejšnji angleški mii>\*trski predsednik Ramsay MacDonald je govoril o nemškem državnem zboru proti laži nemške vojne krivde. — Zavzel se je za razoroženje in mednarodni mir. BERLIN, Nemčija, 16. oktobra. — Ramsay MacDonald, prejšnji angleški delavski ministrski predsednik, je imel včeraj nagovor pred nemškim državnim zborom ter se žavzel za razoroženje in za mednarodni mir. Več kot 500 oseb, med njimi tudi državni kancelar Mueller, člani kabineta, in držav-nozborski poslanci, je polnilo veliko zborovalno dvorano. SMRT ZNANEGA FINANČNIKA ROJENA PO SMRTI MATERE Operacijo je izvršila na mrtvem telesu ženska-zdravnica ter rešila s tem življenje majhne deklice. — Deklico je adoptiral stric ter dobro uspeva in raste. Rojena iz mrtve m a tore, postaja šes»t tednov stara Jennie Keane močna in zdrava na domu svoje tete. Mrs. John Monaco, na IS. Ave., Astoria. Queens. Otrok je l>il rojen 29. avgusta v newvorski bolnici za ženske in o-troke po operaciji, izvršeni na mrtvi materi. Mati, Mrs. Jennie Keane, je u-mrla na akutnem razširjenjn srca, dvajset minut potem, ko so jo prevedli v bolniško porodno sobo. To je bilo ob po I ena j stih ponoči in za trenutek so zrli zdravniki in bolniške strežnice presenečeni drug na drugega. Benjamin Strong, ravnatelj Federal Reserve banke, je umrl, potem ko je bil dne 6. oktobra operiraii radi trebušnega uljesa. — Bil je bolan izza časa, ko je dobi! leta 1916 tuberkulozo. TRAGIČNA SMRT ZAKONCEV Mož in žena sta mrtva v trpki življenski tragediji. — Dvojico so našli v stanovanju na 50. cesti cel teden potem, ko sta bila ustreljena. Sedem dni ki noči je bi!o močno razsvetljeno stanovanje v petem nadstropju neke hiše na 59. cesti, a nrkdo ni videl koga oditi ali prihajati v dortično stanovanje. NVki stanovalec je postal vznemirjen ter poklical policija z iztočne 68. cest«. Ta je s silo odprl vrata. Na tleh sta ležali trupli Edvarda Schaffer, stairoga 45 let m njegove žeue Antonijete, stare štirideset Ie>f. iMoe je držal v svoji levi roki še vedno avtomatično pištolo. Oba sta bila mrtva že celi teden. V sosednji sobi so našli pismo, ki je pripovedoval« o revščini in bolezni. Fotografija Sehaferja s »ku-pino rgTalk je .kazala, da je moral biti igralec po poklicu. Čeprav je živela dvojka v isti hiši že tri ieta, se tj« le malo vedelo o njima. Izmenjala sta Je slučajno pozdrave t. drugimi prebivalci, kadar «o s« i n& SKRIVNOSTNI NAPADALEC ' Predsednik državnega zbora, Poul Loabe, je opozoril pri pred-' stavit vi obiskovalca na to, da sel je MacDonald pri izbruhu svetov-1 ne vojne pogumno zavzel za angle-' ško nevtralnost in da se pred krat-kom zavzel za umaknite v angleških čet iz Porenske. MacDonald ye govoril več kot eno uro. Našel je živahno odobravanje, ko je izjavil, da «e bo ko-nečno izkazalo, da ne nosi noben posamezni narod edine krivde pri izbruhu vojne in da je politika Anglija ona prijateljstva do vseli demokracij. Počasni napredek razoroževanja je pripisoval temu. da so narodi nezaupni in da se vsaka dežela boji, da bi bila opeharjena od druge. Tažkoča tiči v tem. da se pošteni narodi boje postati žrtve nepoštenih vlad. Skrivncistni napadalec iz Brideporta se je zopet pojavil in zabodel v Stratford dvanajst let staro deklico. Pokrivalo Zeppelina je iz bombaža. Solidno izgledajoče strani Graf Zeppelina so napravljene iz boni-baževine. Šestdeset tisoč kvadratnih jardov blajja so porabili za izdelanje zunanjega omota in tridesetih plinskih celic v notranjem. BRIDGEPORT, Conn., 16. okt. Zopet se je pričelo iskanjje "fantomskega napadalca" iz Bridjre-porta. ki je tekom zadnjih treh let ranil 25 žensk in deklic, ko je bila včeraj v Stratford zabodena Marion Buchanan, stara dvanajst let. par blokov od svojega doma od nekega moža. ki je odgovarja opisom izbegljivega "fantoma". Marion se jze bližala domu prejšnjega sodnika Curtisa na Main in Broads Sts., ko se' je neki čokat moški obregnil vanjo ter ji nato zasadil nož v prsa, s čemur ji je prizadel globoko rano. Deklica je zakričala ter padla na tla. Številni mimoidoči so zasledovali moža. a slednjemu se je posrečilo uiti. Ta zločinec se 'je dosedaj še vedno izognil zasledovanju policije. On napade najrajše ženske, kadar se vračajo iz giediee ali cerkev. Benjamin Strong-, governer Federal Reserve banke v New Yorku izza njenega ]K>četka in svetovno znan finančnik, je umrl v torek v New York bolnici. Bil je operiran dne 6. oktobra radi želodčnega uljesa. Strong- je bil od r-asa do časa bolan odkar je dobil jetiko leta 1916, a je še nadalje vodil zadeve banke. Po dobah intenzivnega dola v svojem newyorskem uradu, se je okrepčal v Colorado Springs in v drugih delih zapada. Obiskal je Evropo najmanj enkrat na leto ter se ]>os veto val tam z uradniki Bank of England. francoske banke, nemške Relehsbanke ter uradniki drugih zavodov, nakar je tudi počival v južni Franciji. Avgusta meseca se je vrnil s svojega zadnjega potovanja v Evropo, preživel nekag časa v New Yorku, a proti koncu septembra je zbolel. Odšel je v New York bolnico dne 4. oktobra, na opazovanje in zdravljenje, ko je postalo nje govo zdravje kritično. Dr. Eugene Pool ga je operiral dva dni pozneje in večinoma se je rabilo kraijevna anestetična sredstva. Strong je .prišel iz te opera- j eije dobro in od takrat naprej se MADAMA ČAJK0VSKA BAJE NI HČI POKOJNEGA RUSKEGA CARJA Romanoviči trdijo, da je carjeva hčerka Anastazija mrtva. — Veliki knez Aleksander Mihajlovič je govoril v imenu svoje družine. — V Ekaterin-burgu je bila umorjena vsa carjeva družina. PARIZ, Francija, 16. oktobra. — Govoreč v i-menu velikega dela družine Romanovičev, je poslal veliki knez, Aleksander Mihajlovič, ki se nahaja sedaj v Biarritzu, list u Worldu pismo, v katerem je formalno zanikal trditev, da je madama Čajkovski, ki je sedaj v Ameriki gost Mrs. William Leeds, Anastazija, hčerka pokojnega ruskega carja Nikolaja II. 'NEUMRLJIVA' JE VSEENO UMRLA Ljudje, ki izvajajo metode Christian Science, verujejo v fizično smrt Mrs. Steston. — Imeli so svoje obrede krog posode, vsebujoče njen prah. Fizična ali telesna umrljivost Mrs. A u guste E. Stetson je bila odobrena včeraj od njenih prist a- * Trditev Anastazije, da je bila na čudežen način rešena, ko je bil ear.sk a ruska družina u.s: rt-l,i<-n:i v j Kkaterinburgu, je biia p o t o Akreditirana. T'gutovilo velikega kneza Aleksandra pa je prvo. ki je prišlo od priznanega predstavite-Ija Romanovičev. Romanoviči >a nameravali io ak Ker niso bili uspešni nikaki poskusi z mrtvo žensko, so se odločili zdravniki za takozv. "Cesarsko operacijo", ki je bila uspešna, in rojeno je bilo dete, težko več kot pet funtov. Informiran je bil oče. ki je dospel kake pol ure pozneje. Pokazali so mu najprvo mrtvo ženo in ko je stal poleg njenega trupla, so prinesli noter otroka. — Ubogo dete. ubogo dete! — je za mrmral ter zrl bolj na mrtvo ženo kot pa na živega otroka. Zdravnica, ki ni pustila objaviti svojega imena, je rekla, da je bil to redek slučaj, a brez posebne znanstvene zanLm i v ost i. Otroka so ohranili pet tednov v bolnici, nakar je bilo adoptirano od brata mrtve matere, John Monaco. 1— Xikdar nisem videla finejše-ga otroka v svojem življenju, — je rekla Mrs. Monaco. — Xjen oče : pravi, da izgleda kot kak ''price-fighter". Sedaj tehta sedem funtov in osem unč. Letalec izgubil propeler. Nemci pozdravili sprejem Zeppelina. BUENOS AIRES, Argentina, 16. oktobra. — Ivo se je -nahajal v veliki višini nad središčem mesta, je izgubil armadni letalec Ilejias propeler. Xa spreten način se mu je posrečilo priti na varno. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"! SMRT OPROSTILA JETNIKA. je njegovo stanje izboljšalo. Strong je bil izvoljen govemer-jem Federal Reserve banke v Xew Yorku pred štirinajstimi leti. Bil Oe prvi mož, določen za to mesto, kajti njegovai zvofitev je bila prvo delo ravnateljev novo ustanovljene banke na njih prvem sestanku v oktobru 1914. V onem času je bil predsednik Bankers Trust Co.. na katero mesto je bil izvoljen januarja istega leta. Takrat je bil star 42 let ter Henry Meyer, star 46 let, bi moral biti danes obsojen kot četrt i kršilec po Baumes postavi. Veeraj zvečer pa je plačal s svojim življenjem za bogato večerjo, katero si je naročil v Bronx County jetniš-nici. Fmrl je na akutni indigestiji v svoji celici. Mever, že večkrat obsojen tat, je najbrž pričakoval doživljensko ječo. Po večerji so ga culi drugi jetniki-stokati. Zdravnik rz Fordham bolnice -pa je prišel prepozno. PLAČA ALBANSKEGA KRALJA. TIRAiXA, Albanija, 16. oktobra. Albanski parlament je danes razpravljal, koliko plače naj ima albanska kralj Zogru I. Po dolgotrajnem ugibanju so določili poslanci, naj dobiva po' 500.000 zlatih frankov na le*to. ($96,500). Njegova mati, vsak princ in vsaka princesa bo dobila po 100,000 franikov na leto. ; Zogu je poslal visoka albanska bil najmlajši bančni predsednik v mestu. Dve mesti izgubili boj za petcentno prevoznino. j WASHIXOTOX. D. C., 16. okt. I Najvišje sodišče je odločilo veeraj proti mestoma Los Angeles in Denver, ki sta nastopili proti sedem-! cent ni prevoznim. D očim je bil slučaj Denverja za-j ključen, je lahko ae vedno vlagati argumente za Lot Angeles. 1 BERLIN', Nemčija, 16. okt. — Varen prihod "Grofa Zeppeflina'' v Združene države je vzbudil veliko navdušenje po celi Nemčiji. Ivakorhrtro se je izvedelo, da je veliki vodljivi zrakoplov pristal v Lakehurst, se je na t i.so če zbralo na ulicah ter pričelo kričati in prepevati. lvraval so še povečale godbe. Orkestri v kavarnah so pričeli igrati narodno himno. Nemški nami je bil natančno poučen o napredku potovanja, in na radiju je bilo mogoče slišati natančen opis pristanja v Lakehurst, X. J. Predsednik von ICndenburg in kancelar Mueller sta takoj poslala dr. Ekenerju brzojavne četitke. Zupan iz Montmartra zopet tvornišk: delavec. PARIZ. Francija. 16. oktobra. Najboljši dokaz, da ni Montanartre tak kot je bil v prejšnjih časih, je dejstvo, da se je župan 'republike" vrhu griča vrnil k svojemu delu v neki tvornici. Maurice Halle, ^lastnik nekega kabareta, je bil izvoljen županom "proste komune Montemartre". Občinstvo pa se je preselilo t , Montmatra na Montparnasse in v prvonavedenem kraju ni več takega biznesa kot je bil nekoč. odlikovanja italijanskemu kralju, j kraljici in ministrskemu predsedniku Mussoliniju. cijo že j »reče j časa, kot j,- izvedel "World", a so sklenili nastopni javno šele takrat, ko bo skušala madama Čajkovska postavim dokazati. da je velika vojvodinja Anastazija. Motiv, katerega pripisujejo pristašem madame Čajkovski j.' baje ugotoviti njo kot dedinjo bogastva. katero -^e drži v carskem ime-nu izven Rusije. Domneva v, da obstaja preepjšnjo premoženje v neki angleški banki. Pokojna riuska earinja-vdova. — se izjavlja v ugotovila velikega kneza Aleksandra. — je odobrila formalno obsojo t rti it ev madame Ca jkov.ske. Ugotovilo je bilo tudi odobreno od žetie velikega kneza, Ksenije Alek^androvne. sestre carja, velikega kneza jpjniitrija Pav-iloviča in njegove sestre Marije. Ugotovilo je bilo Izdano, da se .zaključi lažnjive govoriee in v podporo tega-se je navedlo tudi ve.' točk. ki kažejo, da ne more biti madama Čajkovska carjeva hčerka Anastazija. Huenefeld v Sanghaju. Njeni najbolj intimni učenci so se zbrali v sprejeinnici njene boga- j [to opremljene hiše na OG. cesti v .bližini prve Christian Science eer--k-ve v New Yorku. katero je usta-1 no vila na prošnjo voditeljice Mary j Baker Eddy in iz katere je bila po-: zneje izgnana, po trpkih sporih radi "cerkvenih doktrin". > Učenci Mr. Stetson, ki so sedeli v polkrogu krog majhne bakrene posode, niso sicer rekli, da se je izpolnila njena trditev glede telesne j neumrljivosti, kot jo je podala pred enim letom, a verovali bodo še nadalje, da živi še vedno med njimi kot "duševna enota". Mrs. Stetson, rojena kot hčerka nekega mizarja pred nekako leti. je umrla v Rochestru pretekli petek, po več tednih trpljenja to led ne srečne bolezni. Xjen i so-sodniki so ponovno zanikali njeno bolezen. Prav do zadnjega je v»-r- ( jela, da je dosegla "popolno ljubezen". ki jo bo napravila osebno "neumrljivo". ŠA\'(«HA.T, Kitajska, ltf. okt. Baron von Huenefeld in njegova dva tovariša na poletu iz NVmeijo v Tokio, so pristali v bližini tukajšnjega kraja. Huenefeld jje zgrv-, šil Jnnglao aerodorom in delegfcet-ja Xtitneev iu Angleže ga uuj-gla pozdraviti šele pozneje, J DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 2,500 ....... $ 45.75 6,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 " 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 " 1000 ....................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3Jo na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zn°skov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO V—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YOBX, N. T« TKL2CPHONX: COBTLAND? «17 GLAS NARODA (BLOVENB DAILY) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, President Louis Benedik, Treasurer OLAS NARODA, 17. OKT. 1928 EMILIO PORTES GIL1 Place of business of the corporation and addresses of above officers: 02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. QLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__ Za celo leto velja list za Ameriko tft Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................$5.00 Za četrt leta ..........................J$1.50 Za New York za celo leto «..$7.00 Za pol leta............................„..$3.50 Za inozemstvo za celo leto „..$7.00 Za pol leta ...........................$3.50 Subscription Yearly *6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se hl&govoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 IZ ZGODOVINE "ZEPPELINOV1 provizorični predsednik Mehike in njegova družina. Dopisi. Fmnklin. Mich. Priloženo vam pošljem tri dolarje za polletno naročnino na Glas Naroda. Drusre zabave nimamo kot da včasi kaj novega či-tamo. posebno Peter Zgaga nam povzroča veliko veselja in zaba-jve. V tej naselbini .smo samo trije _ .. . Slovenci, ki smo zaposleni na Leta 1838. rojeni grof Ferdinand Zeppelin se je ze za hrick_vardn Delo je pn>eej (]o_ mladi!) let veliko bavil s problemi zrakoplovstva. L. 1873. br0. Sem n«. .svetujem nikomur hoje prvi? začrtal, kaka naj bi bila zračna ladja. L. 1892. je'diti ter nikomur ne jamčim, da bi začel na podlagi neprestanega proučevanja izdelovati ™ wlobil- ^av v,em rojakom ..... t . |»irom Amerike, posebno pa pečlar modele, ki so bili izprva sprejeti doka.] nezanrpljivo. L,eta(jem jn Petru ZpapL Anton Stemb-'rger Frank Stemhergar Frank Sluga Buenos A in .s, Arg. Tempotom se lepo zahvaljujem rojaku, ki mi je naročil list Glas 1900 je izdelal prvo zračno ladjo, ki se je obnesla. Zrakoplov je bil zgrajen po istih načelih kakor balon, vendar pa je bila konstrukcija znatno večja in popolnejša. Medtem ko so baloni spominjali bolj na igračke kakor na prometna občila (rabili so se večinoma v znanstvne 8vrhe in so bili v praktične namene jako ne-prikladni), je spominjal NOV NAČIN ZDRAVLJENJA V Lvonu živi 22-Ietni bivši tr gov.ski pomočnik Gaillard. na zu naj prav nič .skrivnostna osebnost, nasprotno prav lep. zdrav in rde-čeličen mladenič, ki pa je postal prava senzacija tega mesta in ne samo tej;a me.<;a. temveč vse Francije. V zadnjih dneh se je sestavila komisija učenjakov, ki ji je namen proučit i fenomenalne zmožnosti mladega Gaiilarda. V č«^m obstoj i jo tf» zmožnosti ? čela baviti medicinska fakulteta lyonskega vseučilišča. Med drugimi poskusi so napravili z njim tudi tega, da so mu dali v roke zaprto stekleno cev s kulturo bacilov kolere. Menili so. da bodo bacili poginili, toda to se ni zgodilo. Gaillard |»a je dejal, čnosti, v -napovedovanju a bolezni, telepatskem «".- na ladjo, ki je plavala v zračnem morju kakor parnik na vodi. Izum je bil pomemben; treba je priznati, da so ga Nemci razumeli in podprli. L. 1907 je bil "Zeppelin" že tako izpopolnjen, da je plaval 8 do 12 ur. Ko je 1. 1908j J praznoval grof Zeppelin 70-lefnico življenja, so ga slavili Nemci kot enega največjih svojih mož. Ali že v avgustu istega leta je 4'Zeppelin" zgorel. V nekaj tednih je nabralo sirom Nemčije (5 milijonov mark. Tako se je lahko zgradil nov "Zeppelin", ki ga je prevzela pruska vojaška uprava in mu dala ime 4*Z 1". Do 1. 1913 je bilo zgrajenih že 18 velikih zračnih ladij, ki so plule daleč Tez meje, celo na Spitzberge. Dne 17, oktobra 1913. je vojaška zračna ladja "Lil" eksplodirala in pokopala pod sabo 28 pilotov. v ... vi - .rj i" i v katero .priredi Slov. Dom, Inc., v \ vojni je bilo vet- " Zeppelutov pokoncamh, ven- , , .. ' .. __ r~9 , ' J 11 1 ? (lastnih prostorih na 36 Danube St., dar pa so se izkazali kot dober napadalni pripomoček. Little Falls. N. Y. Plavali so nad Parizom, Varšavo, Bukarešto in Londo-I rijndno se vabi vse Slovence in 1)01)1. Pokazalo se je, da je bilo tolikanj slavljeno "zep-|slovefflke od tu6aj in <*a s ,• , • * i . i • ■, .. ... v kolikor mogoče velikem številu pelinstvo le izraz nemške bojevitosti. "Zeppehm" so|udeleiže te prir^itve Naroda. V njem C-it a m -lasti zanimivosti. Posebno mi ugaja Peter Zgaga, ki mar.s i katero resnično pove. Torej le naprej, Peter Zgaga! Delavske razmere so slabe trika j, pred vami v Združenih državah imamo pa to prednost. da m lahko ohladimo .suha grla, kadar nas žeja. Imeli smo mrzlo zimo. Včasi nam je kazal toplomer eelo pod ničlo. Sedaj pričakujemo lepe spomladi. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam ! Jase Koren. N A V VABILO E S E L T C O, se uporabljali izkljiieno v vojaške svrbe. I SŠele i>o vojni je izpremenjen položaj prisilili "Zeppelina" na nova pota. V Friedriehshafenu so se začeli zopet graditi Zeppelini. Vsem je v spominu, koliko zanimanje je vzbudila pot dr. Eekenerja z Zeppeli-ikovo zračno ladjo preko Atiautiškega oeeana v Ameriko. Pokazalo se je, da je ta zračni velikan sposoben tudi za dolge vožnje. Tudi drugo Eekenerjevo potovanje je tvorilo popoln uspeli. Na krovu vodljivega balona "Graf Zeppelin" je pri-vedel iz Nemčije v Združene države dvajset potnikov, štirideset mož posadke ter nekaj ton tovora. S tem je uveljavil nov način trgovskega transporta. Eekener in člani njegove posadke so bili v New Yorku navdušeno pozdravljeni. K večjem Lindberg je bi* deležen bolj navdušenega sprejema. Kakšna razlika med sedanjimi dnevi in dnevi pred desetimi leti. Dne 8. marca je poteklo deset let, ko je umrl sredi vojne vibre nemški grof Zeppelin. Ko je umiral ta skoro osemdesetletni starec, so krožili nad francoskimi in angleškimi mesti pošastni ptici, zrakoplovi Zeppelinovega tipa, in metali bombe na civilno prebivalstvo, ki je bežalo od strahu v kleti. Stari grof se je še v smrtni uri veselil svojega uspeha. Bil je vojak ter je bil trdno u ver j en, da je s svojo iznajdbo vojaški stvari pripomogel. # To&i s syojo iznajdbo je dal svetu neftote več kot je domneval: zračne l^riiacke, Ifi bodo igrale važno vlogo v trgovskem prometu., Vstopnina za moške 50c, za ženske 26c. Začetek ob 8. uri v soboto zvečer dne 20. oktobra. — Igra Slov. Orkester. Za obilo udeležbo se priporoča Odbor. (2x 16&17) tanju številk it! misli. Iskanjn i •skritih predmetov itd. Ker je. takšnih čudežnikov na .svetn še preveč. je vzbujal pozornost v ožjem krogu .svojega rodnega mesta in pa vse stare in mlade dame. zlasti pa zo poroko zrela dekleta. .so se zanimala zanj. Toda stvar je postala bistveno drugačna, ko je pred nekoliko mese-'i prhVl nenadoma .s samim dotikom pospeševati trohnenje mnvjji l»i-tij in ]>o Irtijri strani, i.sto tako z dotikom ustavljati ]>iioees tro-hnenja. Zadostuje dotik nekoliko sekund, da priene mrtva piska vidno razpadati pred njim. a z drugim dotikam jo spremeni v nekakšno mumijo, ki ne gnije vee. O resničnosti takšnih poskusov poroča sam Edmond Locarl, raATiafeli državnejra laboratorija v Lvonit. Z Gaillardom se je za- NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in znancem žalostno vest, »mIotuJ* v vdikcM obrala, pridejo nsAlm strankam v korist. Naši stroški ta possmftns nakotila so naajH. vslsd te-•r so cene pel nas nUi« kot prt agenta ali uvodu, k! mora !»!»■" Vate nokmmlco t iz vršenj« v New York. Hitrost notesa poslovanja jo asjsscgUiya. radi aatega velikega prometa labko vzdržujemo tako. obširne zveze, da os posvete aošim aalogam najvsijo poimnoot. Naše denarno nakaznice ■frillljrmi ■ vsakim tir uporni krn^ Jd ^nje is New Yocka — tar^j hm lamude in na- Note eeoo so ekjavljene dnevno v Data "Glao Naroda". Za zneske nod ratenopm plmio nižjo nm, ka- tero Vsm radevelje spwiimi prodno nam peOjete naloc. IO k»m ^ajvoi poslov s strankami Iprtm Nem Yorka, kar^dskanije, ^^Isi^skorktf^z^ nriin psotovanjem vsak. ^ jhjim* tonal Vate prthsfcji team poBlJitor nam v SAKSER STATE BANE | K OOKTUUfDT STKKZT. KBW YORK j^/JLi- ^'r,- '".""" " - - - - ' . ^ _' V prednji Indiji leži oh izlivu reke God a vaz i mal otoček Kotu-palli, ki kr-bel motorne pluge. Kdo bi :;.<->-pel popisati .strašno presenečenje delavcev, ko so opazili, da .so pins'i v kratkem easu prerezali ni«" manj kakor 2f» kai*. In l i jej .si' boje k;n" bolj kot tigra. TVlav-ei vztrajali na otoki: v največji smrtni nevarnosti tri me>eee. V.s;ik , dan so se pojavljale nove kače. Na dan so jib pobili po več sto. Zbirali so jib v koših in jih metali njedam. Nihče >i ni moir-'l t razložiti. o.lkfKl t«- neštevilne ka-i-e. dokler ni deževni ra«. razrešil ujranko. Možni tokovi narastle rnke odplavijajo v n >t rnnjr«>r i d»*-j/.eb> ti.soče ka<" in jih naplavljajo na ta otok. kt*r leži ob ustju. Med I kačami je bila tudi 7 metrov dolga pvtbonkača. katere domovina se nahajsi 300 km O'l izliva. Nenavadno 4lol«ra pot v divjih valovih jo je tako zmučilff. da >o jo delavci z lahkoto ubili. R.k;i na-idavlja v>ak dan >totin»- kač. Zato so vsi napori za iztrebljanj'- t«*It strašnih živali brezuspenšni. vanje na tem kačjem otoku je nemogoče in se Tndijei na njem tudi niso naselili. Razumljivo je. da se ing. "De WVtu tir posreT-ilo iz^*ršiti naloge na tem strašnem otoku. TJvidel je. da bi prej*-zmanjkako kač v Prednji Indiji, kakor pa na tem otoku, ki ima tako posebno lego. la lahko reka r.aplavlja te strašne živali. D-'-lavci so ]>rej.tali Strašne napor«. Neprestani strah pred nevarnostjo. ki je vsak toenutek grozila vpihniti luč življenja, je te uboge dHavee tako izčrpa), da so bili ne samo nesposobni za iin-daljanje delo. marveč da se jih je lotevala tudi že tista značilna brezbrižnost in otopelost, ki se po-javja takrat, kadar je človek izpostavljen skozi daljšo dobo pre-silni nevarnosti, ne da bi .se ji mogel prav zopers'avl jati. Vedno straženje. ki jim ni pustilo skorodane ure tako potrebnega liočnega počitka, je moralo uničiti živce teh nesrečneže v. T«1 grozne živali so namreč prihaja le tudi v bivališča iskat si svojih žrtev. Tng. de West se j- po brezuspešnem boju z to strašno živa ljo vrnil le z majhnim številom svojih delavcev. Tako izgleda, da te*ra otoka ne bo moprore nikoli naseliti z ljudmi. Peter Zgaga Napredek prohibicije. ROJAKI. NAROČAJTE 8S N# "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI T1NKVNIK V DRŽAVAH. ROJAKI, NAROGAJTR 82 NA **QLAfl NARODA", NAJVSdJl SLOVENSKI DKIVJII V ZDR. DRŽAVAH. PRESELIL SEM 8E v nov gozd in potrebujem do 15 mož za delati kemična drva. Plača od korta $1.80. Ce koga veseli, naj pride na XAidlow, Pa., ali pa piše na: — Frank Debevc, Box 161, Shefield, Pa. IŠ6SM DOGARJE! Imam lep gozd v La. Če katerega zanima, naj piše na: Philip Jaales, R. 1, Box 8 D, Vicksburg, Kiss. 'GOSPODIČNA, 28 let stara, ame-rikanska državljanka išče velikodušnega Amerikanca, ki bi ji materijalno pomagal, da pride v Ameriko. Pozneje se denar vrne. V slučaju obojestranske simpatije, poroka ni ijdkljueena. Le resne ponudbe je nasloviti pod : "Rojakinja", na Alom* Company, Ljubljana, Jmgoatevija. JŠdVMO DOGARJE! Goad dober, ie nikdar sekan, plačamo $120.00 m. tisoč kosov 42 eol dolgih narodnih dog. — Piute na: Moacman * Co. Ine^ New Orlsaaw, La., alioa: Praak Osbolt, Bok 81, t NAZNANILO XN ZAHVALA. Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mojega moža. o»*-eta in sina JOIIX YEXIOH, Jr. dne 26. septembra ubilo v jami. komaj 27 let starega. Ranjki je bii delegat na zadnji konvenciji J. S. K. J. v Ely, Minn, in se ga bodo delegati gotovo spominjali. Zahvalimo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ga prišli od blizu in daleč obiskat na mrtvaškem odru. mu darovali cvetlice in vence v .zadnji spomin ter ga .spremili k večnemu počitku. Kako je bil ranjki priljubljen priča njegov pogreb, ker je bilo nad tristo avtomobilov, »kupno več kot tisoč oseb ga je obiskalo na mrtvaškem odru. Ker nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato kličemo vsem: Bog Vam povrni! Tebi, pa nas ljubljenec, želimo, naj Ti bo lahka rodna zemlja! Žalujoči ostali: Yonich, soiproga. DolofM, 2 leti flftara, hčerka. John, 8 mesecev star, sinček. Katharina in John Ycudcfc, starini. Jois in Mary, brat in sestra. Mortey, Colo, Box 135. (2* 16*17) I, W J Prohrbk*ija napreduje v v*eh o-zirili. V New York >o tlovedli za dva milijona tiolarjev groz na polj. Povsod je >lišati dobrohotne nasvet f»: — Xika-r še ne kuj»uj. ampak do konea novembra počakaj. t«krat bodo j>oln<- bak^e grozdja za teboj metali. * Xasvet jt* mikaven, toda nihče se imi ne ujxi slediti, češ. kay če bi naenkrat vsega zmanjkalo ali bi bilo pa 1ako dragi>, da bi ->i ga samo izvoljenec lahko .privoščil. Z "renehoma pri krmilu. Možak je hit popolnoma izčrpan. Videč ga, sem stopil v svojo kabino ter um prinesel kozarček Mo let starega škotskega žganja, l/pil ga je in je bil popolnoma prerojen. * V državi Indian: imajo tihotapci več aeroplanov, s katerimi vti- hotapljajo pijačo i/. Kanade. * V Toledo, Ohir, so vdHi prohi-bicijski agentje v neko hišo, v kateri vse jfr* nahajal sanno dva tedna Siar otrok. Preiskali so hišo od vrha do tal ter našli v otročičevi po-stolji elunke. * Neki farmer je bil v Peimsylva-niji aretiran, ker kuhal žganje iz gnjilih rti piškavih jabolk. Lju-dfje, ki so žganje pili. so zboleli ter farmarja ovadili oblastim. * Pri nekem duhovniku, ki se je vračal iz kvroi>e, so našli steklenico konjaka. Carinski inšpektor ga je pozval v svojo pisarno ter mu napravil dolgo pridigo. * Sodnik Atell je v Broklvnu kaznoval nekega moškega z $200 globe. ker so dobili pri njem kvart vina. * Znani suhač Pussyfoot Johnson je slovesno izjavrl: — V Chicagu bo n dan. Plfilte sedaj in začnite dane« takoj z metodo. Ne poSljlte liMbarja. pa? pa s;uno spodnji dane«. kupon, A« BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON frontier ASTHMA CO.. H2H Pluntlei Hid*., 462 Niagara St. liuf'iil.). >f. Y. Poiljlte brezplačno poskuftnjo avoje metode na: ............... di se, ko mu Mara prinese za večerjo močnik. "Kje sta pa ribi?" "Kakšni ribi?" "No. ti.sti. ki .sem jih popoldne izoral na njivi?'* "Ribi* Tzoral? Xa njivi.' Ali so bolan, ljubi mož:?" "Iva j neki izprenevedaš, saj veš, da sem ti jih dal. in tudi diši po pečenih ribali. Xu. le daj jili sem. vražje sem lačen, baš se mi hoče ka.i boljsepra." Beseda je dala besedo. dokler ni Stevo pokazal trdili volje, nadaljevati debato z ne ink orite|f širni sredstvi. Mara je tega komaj čakala. Tide možu na prag in kliče sosede na pomoč. "Joj, Mitar. Ante, [ Djuka, zblaznel jp moj človek, ubiti me hoče;" Možje pritečejo in se čudijo pametnemu Stevi. ki se je vedno zgražal nad možmi, ki imajo cigansko navado, tepsti svoje žene. "Kaj je. Stevo, za Roga svetega?" žejo in polože na posteljo. Bobra Mara mu z neverjetno ljubeznijo polaga otbkladke na celo in jadikuje, dabi se je kamen usmilil. "N0 razvezi ga. da te ne ubije," ji svetujejo pri odhodu, "ni šala, ako se človeku zmeša. Žalostno, da se to zgodi ravno najpametnejšim." Po odhodu sosedov prinese Mara na mizo pečeni ribi. Obraz se ji smehlja in še ne da možu miru: "Kolika škoda, Stevo, da smo i te morali zvezati. glej, kako sijajna večerja." i Stevo se je osvestil: "Odvezi1 me, kaj te je vrag obsedel, da me! sramotiš!" "Ali sem ti dokazala, da je do-1 brota več vredna od pameti. HKMV mLi.CN. W*»M O. C. Vidiš, kako hitro je odrekla tvoja sijajna pamet, ko sem se lotila hudobije? Se spomniš pogovora pred par dnevi, ko si mi do-j volil, da preizkusim na tvoji pameti žeasko zlobo? Ako boš priden, te odvežem." "Nu. le odvezi, zadosti te sramote!" ( "Me ne boš tepel ?" "Ne bom!" "Zakolni se na zapis." "Tako mi zapisa, bom te tepel!" V lepi zakonski slogi sta po-vecerjala ribi. ki sta tako sijajno poslužili v d6kaz za znano dej ,0 Španski kralj, je podaril Jahtnemu klubu v Kaliforniji krasen ladijski model. Darilo je izročil dr. Vazquez Mr. Hooverju, ki je pri tej priliki zastopal governerja države CalLfornije. Grška in Balkan. ZANIMIVI m KORISTNI PODATKI PORKION LANOUAO« INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU ctivo za otroke stvo, da je ženska zloba jačja ko moška pamet. Vse naslednje dni pa je imel Stevo lasti govorjenja, da j p uveril sosede o svojem 1 zdravju. Vse mu je nekam plaho umikalo, zlasti kadar je nosil sekiro alt motiko. UŽALJEN MINISTER "Pravi, da je izoral na njivi dve ribi in da bi mu jih morala Apeči za večerjo," se vtakne žena. "zdi se mi, da nma grela, zadnje dni ni bil nič kaj zdrav." "Ali tajiš, da nisem izoral rib, vražji jezik?" "Vidite, ljudje božji, kako sem nesrečna; mož mi je zblaznel," za javka Mara. Svetu pa je preveč te ženske hudobije in hinavskih solza. Plane proti ženi. toda sosedje ga pograbijo, z velikim naporom zve- Nek humori.stieni list v Talini v Estonski je prinesel pred kratkim sliko moža. ki sedi na noT-ni posodi. Podpisa pri tej sliki ni bilo in čitatelji naj bi sami uganili, koga slika predstavlja. Čitatelji niso imeli preveč skrb", kajti poteze na obrazu so bile z*-} lo slične potezam v Estonski dobro poznanega ministra. To je uganil tudi minister sam in je vložil zoper odgovornega urednika tožbo zaradi razžaljenja časti." Prišlo je do sodne obravnave in zagovornik obtoženega urednika je takole govoril: "Mož, ki sedi na posodi, je brezdvoma ministru tako podoben, da hi se lahko z njim zamenjal, toda on ni gospod' minister. Drugič: Vzemimo slu- Mnojri starši so dostikrat v za-i dregi giede izbire knjig, ki naj jih čitajo njihovi otroci. Dostikrat i mladina čita eene in bedaste knji-i ge. ki jim nič ne koristijo, in! starši sami ne znajo, kako čtivoj bi jim priporočali. Ta zadrega je razmerno še mnogo večja pri tujerodnih starših, celo pri onih. ki imajo neko izobrazbo, ker ne poznajo mladinsko literaturo v an-i gleškem jeziku, glede knjig, ki so! jih čitali v svoji maetrinšcini. pa ne znajo, kake so bi'e prevedene v angleščino in kak naslov imajo.' Treba tudi zapomniti .»i, da otro-i ei navadno ne eitajo rarfi knji- 1 ge. ki so v zvezi z njim nepoznanim zemljepisnim predelom in napolnjene tujih imen. Radi tega do.stij krat starši poizvedujejo, kje bi! mogli dobiti popis knjig, primer nih za čtivo otrok. Ta problem je velikanske važ-j nasti in velikega pomena n0 le za 1 tujerodee, ampak tu li za dnino- j rodne Amerikam---. V sami šoli imajo o t roe i malo časa za splošno čitanje. Poduk v1 računstvu, elementarni znano-sti. i zemljepisju. kompoziciji in drugih predmetih zavzema večji del njihovega časa. Otroci pa vendar-le najdejo v sobotah, nedeljah in! praznikih in po šoli zadosti ča.sa j za čitanje. Mnogi se privadijo čl- j tanju. so željni za čtivo in eitajo j vse. kar jim pride v rok *. Deček, ki zna dobro uporablja-' ti čas in ima kogar, ki mil !ave verski in socijalni reformator. O tem pričalo najbolje spomini G. Solovjeva, ki je po-.setil Tolstega v Jasni Poljani. So-ilovjev pripoveduje: Ko sem prispel v Jasno Polj:i-jno, je Lev Nikola je vie popravlja! neki vaški vdovi peč. Vprašal 'sem mužike, kje je Tolstoj. Po-ivedali so mi ponosno, da je grof I že odšel na delo. Stopil sem v dotično hišo in zagledal Leva Kp-kolajeviča pri peči. Bi! je tako Znižana Brzojavna Pristojbina za nakazila v jugoslavijo Za denarna nakazila bodisi v dinarjih ali dolarjih računamo sedaj za nakazila potom direktnega brzojava v Jugoslavijo le $2.50 mesto kot do sedaj po $4.— Pristojbina za brzojavna pisma kot do sedaj po $1.—. Pristojbina za izplačila v dolarjih znaša oziroma najmanje 60 centov za nakazilo. SAKSER STATE BANK 1 82 Oortt&ndt Street : : New York, H. Y, čaj, da bi slika predstavljala res ministra, je pa sporno, ali je posoda, na kateri sedi, nočna posoda. Kajti i^očne posode imajo navadno ročaj, na sliki pa je posoda brez ročaja. Končno: Četudi bi bili prepričani, da imamo opraviti s podobo našega ministra, potem pa kljub temu ne more biti govora o razžaljenju časti. Tej lokigi dokazov se je moral udati tudi sodnik in je obtoženega urednika oprostil. Izgubljate težo? Mr. Gottfried Schniing, Prescott, TVia., pravi: "Jaz sem te tal 130 funtov: seda} tehtam 155 funtov in se počutim zopet sam svoj. Bil sem popolnoma, uničen in moj Želodec je bil narobe, v jutro ko sera vstal sem bil bolj utnijen. kot zve-fer. Hvala vam za uspeh, ki sem ga dosegel z vaSfm Kasa-Tooe.' Nuga-Tone je napravil čudovita dela zadnjih 35 let. Nad mUJon mot in lena Je postalo močnejfh in zdr&Tejftih z uživanjem tega zdravila. XiCeaar nemare nadomestiti Kuga-Tone za izboljšanje a-petita in prebave. Da vam ve« llvCn« in mišične moči. prežene oelabeloat, o. motico im xaprtico, ter oja£a slabe oblati alt mehur, odpravi revmatizem In nev-ralgijo in vam prince dober spanec, poveča težo oalabealm ljudem. Noga Tone je dober, za Izčrpane * Izdelane, nervozne in »labotne roodke in ianaka. Je na prodaj v lekarnah in mora dati zadovoljstvo, ali pa »e vam povrne 4e-aar. Naročite gotovo ew> ateklenieo h (Adv.) Ven i zel as se ja na svojih pariških razgovorih izjavil o grški politiki napram ostalim balkanskim državam in pri tem nairalsil. da jima Grška kljub prijateljski pogodbi ztalijo popolnoma proste roke na Balkanu. Nimamo vzroka, da bi dvomili i o iskrenosti Venizelosove izjave. iXag-lasiti jf* pri tem. da bi v .slu-j eaju. ako bi prav .sklenjeni pri-Jjateljski pakt vezal Grčijo v bal-jkanskih zadevah. Venizelos ne | zastopal več popolnoma proste države, marceč bi s*1 v večji ali manjši meri primaknila razmerju, v kakršnem se nahaja n. nr. Albanija. Za tako vlogo pa se seveda Venizelos ne bo tako kmalu ponižal. Naša javnost je cesto pristranska v presojanju nekaterih f akt o v vuanje politike. Zdi se. da mnogi pričakujejo, da bi moral stopiti vsakdo, kdor nam je količkaj prijazen, Tia našo stran tudi v onih napetih odnošajih, ki jih imamo s kako večjo ali manjšo državo. Tega v vrtanji politiki ni, razen ako odgovarja spec-ijal-nim interesom dotične države Najlepši primer te vrste je naše razmerje do Romunije, ki nas ne moti. da ne bi v besarabskem sporu simpatizirali z ruskim stališčem. To dejstvo je bilo treba poseboj naglasiri, da se odbije osnovo oni nezaupnosti, s katero spremlja morda del naše javnosti Yenize-losovo potovanje po Evropi. T>ri-ga za lastne interese ne sme toliko zamegliti pogleda, da ne bi znali pravilno soditi akcij drugih; nam več ali manj naklonjenih držav je treba imeti vedno pred očmi. da ima vsaka Iržava svoje specijaine interese poleg ozi-rov na prijatelje in zaveznike. Grčiji smo gotovo doslej od balkanskih držav najbližji. Vendar nas od nje ločijo nekateri nerešeni problemi, ki ovirajo sporazum in obnovitev. O tem govoriti ne kaže, ker je stvar znana in je vse odvisno od meritornih pogajanj, zakaj na teh je težišče. Bolj od splošnih smernic pa je odvisna orijentacija grške politike napram celoti balkanskih držav, kar spada v problem tako-imenovanega balkanskega Locar-na. • Venizelos se je dotaknil tega vprašanja samo v velikih obrisih. Dejal je da Grška ne misli pristopiti k Mali antanti, pač pa je pripravljena stvoriti z drugimi Balkanci entente cordiale. Nihče ne more pričakovati, da bi se &rsk» pridružila Mali an-tanti, zakaj da bi v Atenah dobili željo mešati se V srednjeevropske, od nosno podunavske zadeve, to bi bilo pač absurdno. V ostalem pa moramo imeti vedno pred očmi. da Grška niti ni tipična balkanska država, marveč da gleda s svojim poglavitnim •teritorijem na Sredozemsko morij«.'. Na pravi Ralkan jo veže prav za prav samo jKvse.st na makedonski in traski obali in kvečjemu le sosedstvo z Italijo, da nima tega bi se mogla popolnoma desintere-sirati na kontinentalno-balkanskih j zadevali. j Tu pa nastaja interesantno vprašanje glede Ven i zel osa. 'Ta vHiki grški državnik je bil eden poglavitnih inicijatorjev za balkansko zvezo in poselmo za teSnej-Jšo zvezo s Srbijo. V oni dobi pa [je Balkanu pretila boljraska hego-jmonija in zveza Srbijf in Grške I je bila prav za prav zeveza slabej-jšega proti pretiranim pretenzijam premočne Bolgarije. Danes pa. i . je situacija popolnoma druga. Jugoslavija je večja nego Grška sama ni slabejša cd Bolgarije. [Medsebojno razmerje sil se je te-jdaj popolnoma spremenilo in zve-I za med Grčijo in »Jugoslavijo od-■ govarja obojestranskim interesom | v mnopro manjši meri nego pred j letom 1918. Skupna taktika pro-jti nasiljem makedonsrvujuščih je i pač samo eden od najvažnejših motivov. Še več; Grška ima svo-jje. moramo reči: zelo neprirodne j meje na severni obali Egejskega j morja v nasprotju tako z bolgar-tRkimi kot j ugosl o venskimi interesih j in resnica, je. da jih mor«* naju-j spešneje čuvati -dotlej, dokler se [bosta Beograd in Sofija z medsebojnim nezaupanjem in nasproti stvom medsebojno .slabila. To je fatalna resnica o grških balkanskih intresih in zato zelo dobro razumemo Grke, ki pravijo. da niso za balkansko zvezo, tnarveč le za entente eordiale. Venizelos bo te dni pokazal kako on pojmuje balkansko politiko v novem stanju, ali se strinja z dosedanjimi grškimi državniki ali ima drugače« koncept. Doslej so se njegove izjave gibale bolj v splošnih smernicah; preizkušnjo pa bo podal s^no pri reševanju konkretnih vprašanj. i PRAV VSAKDO — i I kdor kaj išče; kdoi I I kaj ponuja; kdor kaj I I i kupuje; kdor kaj pro« i I daja; prav (priznava, da imajo I i čudovit uapeK— Z i MALI 061^91 i |v"GU.Naro3aa| - M« ... . ------ ■ -W dobrem gospodarstvu in časom in čitanju dobrih kniier. in se bo tudi i nadalje vetVt^o bolj dovrševal. Koiu'no postane elovek širokega obzoi-ja. inteligenten član r-love-ške družbe mesto nevedneža, o/.ko-srčnega prebivalca svoje omejene okolice brez znanja prr»šlosti in vpogleda v bodočnosti. Imamo mnogo dobrih knjig za otroke. Nikdo ne more reči. katore so najboljše. Ena knjiga more bi-j ti najboljša za eno dero, druga za drugo. Nekdo ntegn0 biti bolj in-teresiran v knjige o potopisih in' pustolovščinah, drugi v zgodovin-! ske knjige in romane, doeim do- i bro pesništvo utegne bolj ufraja-' ti tretjemu. U. S. Bureau of Education je pripravil "čitalni tečaj za dečke".j ki nudi obsežno vrsto predmetov in zaslužuje uvaževanje. Vse knjige, ki se priporočujejo. je lahko dobiti v vsaki lokalni knjižnici. Deček, ki dokaže, da je prečital vse knjige v listi dobi spričevalo s pečatom TJ. S. Bureau of Education in s podpisom T\. S. Com-missioner-a of Education. Knjige se morajo čitati tekom treh let začenši od vpisa. Čitatelj mora obveščati Bureau v Washingronn vsakikrat, ko vzame novo knjigo, in po prečitanju iste mora v kratkem popisati vsebino knjige. Po predložitvi vseh opisov dobi čitatelj nekoliko vprašanj, na katera mora odgovarjati. "Readnig course for boys'* vsebuje sledeča dela: 1. 4 4 Hans Brinker' \ Spisala Mary Mapes Dodge. 2. "The Jungle Book". Spisal Rudyard Kipling. 3. "Robinson Crusoe." Spisal zatopljen v svoje delo, da me niti opazil ni. Ce bi ga ne poznal osebno, bi bil mislil, da vidim pred seboj navadnega zidarja. Na sebi ie imel umazano srajco in blatne kmečke škonje, bil je ves prepoten in žuril se je, da bila peč čim prej popravljena. Kmetica ni videla v tem nič posebnega. Po obedu je popravljal Tolstoj streho na bajti neke siromašne vdove. Pomagala sta mu dva kmeta. Tolstemu je to delo zelo ugajalo. Z navdušenjem je tesal hlode in jih nosil na streho. Ves čas mojega bivanja v Jasni Poljani je hodil Lev Nikolajevič v vas delat in med odmorom po obedu je kramljal z mužiki 6 življenjskih nadlogah. Kljub temu pa je imel dovolj časa, da je sprejemal goste, odgovarjal na nešteta pisma, čital in pisal povesti in razprave o svetAvn ih problemih. ZASTAVE ■viLKNK "Z™^^™*"*«* Sigurno 25% eensj, M dm** »OALMS. KORAiMies. tup. VICTOB HATOTiKK, mmem. »MAK«. iiNiFofrti« «TP m a»«v« or, oow«»Auort, pa. l. i. r-vL-itSSssSitt:'. . i.'J." j'?*-' jn ''»žifc^Bfe OtAS SJMOfiX, 17. OCT. 1928 Njegova žena KOMAH IZ ŽIVLJENJA. Za "Gl&i Naroda" priredil O. P. Amundsenova smrt uradno potrjena. 31 (Nadaljevanje.) Eilen nato /Ho iskreno y>rn pravi, da ne pripada moje telo sedaj meni sami, tein-\>v tudi mojemu otroku, za kat srečen — in ves bled je postal od razburjenj«. ko stMii mu to povedala. Pustil Ne je nalezti tudi od strahu matere ter hodi naokrojr z bledim resnim obrazom. Ah, Fe, meni zdi vedno kot čiidež, da me Harry tako ljubi, •lil/, vetldar nisem lepa. Wš kaj, mogoče bi bilo lepst*. če bi >>e imela najprvo par let mikih. Kadar otroci tukaj, je že vse drugače. Ni pa ■ hotelo biti in treba se je uda t i. No. sedaj me bon /elo pogosto obiska-J l.i, ker ne smem iti sama dosti ven. Ti si mi še vedno najljubša med vsemi prijateljicami. Harbka Ln Lora Nliter me hočeta tudi obiskati, kajti prej*- sem ju >r»-«"-al;!. Ti dve jki ^ra tako glasni in jaz sem se-f.aj /elo nervozna. In nato, — oni ni^ta š«* j>oročeni kot ti in ž nji-jna n<- niorpoi irovoriti tako kot s teboj. Kaj ne. prišla boš zelo po -£;o>to ? Fe je obljubila obotavlja je. Ni mogla reči ''Ne". Kazvvntejfa pa Ne ji je smilila ta tenka, slabotna ženska, liilo ji je. kot da se mora jokati nad Ellen. Zdel« .se ji je Še vedno srečna, kajti imela je še vedno zavest, da je ljubljena. Ko pa ji bo vzeto io, — kaj ji bo še ostalo .' Kmalu nato sc je poslovila Ell^n ter izkramljala številne stvari. katere tn bolj mol<"eče narave prihranile z«ise. Fe je zria za njo skozi okno. z resnimi, zamišljenimi očiui. Ivo je Milen pripovedovala >vojemu možu po njegovem po vrat-l;u iz službe, da je obiskala mlado go^po Rit ter. je |»o-.tal zelo bled ter .skočil nemirno pokonei. Ellen je ležala na divanu in on je sedel yoleg nje. Ko >e je Klle.n preplašeno ozrla vanj, se je s silo pomiril. — Ti bi vendar ne smela ven, Ellen, — je zakričal. Ona se je nasmehnila. — Človek vendar ne sme biti tako strahopeten. Harry. Vidva pretiravala odločno, mania in ti. V bato mi najrajše zavili. Sedaj pa me ne zmerjaj. Harry, kajti nekoliko .sem še trudna in slaba in že na potovanju sem to čutila. Tega pa t ud inesem vedela, kaj je vzrok vsemu teniu. Imela sem vedno strah, da boni bolna. Sedaj pa je vse poja*njivo in jaz se hočem negovati. I'*4 me je t.udi takoj vprašala, če se dobro počutim! Obrnil je obraz nekoliko na stran. — Tako: In kaj si ji odgovorila? — je vprašal, nevidezno le od strani. — Seveda resnieo. Harry. Fe je vendar moja prijateljica t/>r tudi poročena. l»i!a je zelo ljubka iti razsodna. V splošnem pa izgleda sijajno. Postala je še lepša kot je bila. llarrv Po rs t je zrl skozi okno. Njegove oči so mrko zablestele. Bilo mil je kot da vitli pred seboj v vsej svoji lepoti in svežosti Fa-lieito. Sti.stiil je skupaj svoje zobe. — Sedi vendar k meni, Harry, — ga je pričela prositi Ellen. Sedel je na stol stoječ poleg divana. — Fe me bo zelo pogosto obiskala, Harry, kajti jaz sem jo previa za to. — je nadaljevala Kil en. Vzdih je ušel z njegovih ustnic. Njegovi udje so bili kot ohrom-1 jeni. Nato je zrl navzdol na svojo mlado ženo. osiava je skoro izginjala v i/obilici čipk. Vzbujala je njegovo sočutje. Rad bi jo prosil odpuščanja, da je ne more ljubiti, če bi se ji mogel izpo-vedeti, kakšen vihar divja v njem. Mislil pa je nato, kar so mu povedali zdravnik in njeni stariši. — tla je namreč delovanje srea Ellen precej pomanjkljivo in da se oglaša precej močno organična srčna napaka, ki je bila preje pač prezrta. Mlado ženo je trefca izvanred-no štediti ter jo obvarovati pred najmanjšim razburjanjem, kajti drugače bi lahko nastopilo kaj hudega. Torej mir. — mir. llarrv si je utisnil to v spomin ter kramljal nekaj časa z E!en;. da ji nudi zahtevane nežnosti. Nato pa se je odstranil z neko pretvezo iz sobe. * 7.1 mrkimi očmi je prekoračil razkošne sobe svojega stanovanja. Veselo se je smejalo solnce skozi dragocene preproge tetr likalo u-zoree na parketna tla. Vse naokrog je pričalo o blesku in bogastvu. V njegovi delavni M»bi je stala blagajna, kot se je poslužujejo zelo bogati (ljudje. Vse je bilo, po čemur je hrepenel, — a srečen. — ne. srečen ni postal radi vsega tega! Srečen bi mogel postati le vz mlatlostno-lepo, zlatolaso Fe. (V bi ta delila ž njim te krasne prostore in če bi korakala ob njegovi strani s'kozi vse to bogastvo, — poteiu bi bila doseženja njegova polna. smeJ tjajoča se sreča — Fe. Fe, zakaj naju je morala ločiti revščina? Zakaj" te nisem smel prikleniti na svojo stran k brezskrbnemu življenju? Fe. _ jaz ljubim le tebe, — je šepetal predse. S svojimi razpaljenimi očmi je zrl hrepeneče v razdaljo. \ Iz Pariza poročajo: Krilo letala. ki .so ga pred nekaj časom našli ob norveški obali in ki ga je fracoe-ki konzul v Tromsoe poslal v Pariz, je bilo zadnje dni pregledal** in razstavljeno na dvorišču mornariškega ministrstva. Strokovnjaki s > po natančnem pregledu poti\lili domnevo, da je krilo del "Lathama." Ifi-droplan se je moral ponesrečiti na odprtem morju ter je ni/oral iz velike višine navpično treščiti v vodo. Izginilo je poslednje upanje, da sta se rešila Amnnd-.>"11 in Guilbaud ali katerikoli iz njunega spremstva. S tem je izrečena bridka beseda. potrjujoča gotovost, katere so se vsi bali. Junaški Amundsen, ki je letel na pomoč Nobilu. je moral žrtvovati svoje življenje za to. da .-o živeli Nobile in njegovi ponesrečenci v natli na rešitev. Kon«-ano je življenje velikepra moža. ki je nesebično živ»-l in junaško umrl za druge. Amundsen je l»il potomec stare pomorske obitelji. Že v mladih letih se je začel pripravljati na raziskovalci pok lie, katerega .>e je oprijel šele po materini smrti. Prvo njegovo veliko delo je bilo odkritje jiižno-zapadne< pasaže. Najsvetlejša točka njegovega življenja pa je bilo odkritje Južnega tečaja 14. decembra 1!*11 Leta 1918. je nastopil z ladjo "Maud" dolgo vožnjo vzdolž sibirske obale. Leta 1925. je letel z dvema letaloma tipa Dornier-Wal proti Severnemu tečaju, a ga ni dosegel. Vrnil se je med ljudi po Štirih tednih. Končno je leta 192f>. preletel z ladjo "Noitge" Severni tečaj. Znanje z Nobilom. ki se je končalo z di-jsonanco. je postalo usodno za nje-i srovo življenje. " • Amundsen je bil eden največjih Norvežanov sodobnosti. Poznal in ljubil ga je ves svet. Od leta 1913. je prejemal pokojnino, norveške vlade. Zadnja le; a si je nameraval sezidati hišico za stara leta. Z veliko ljubeznijo je visel na dveh adopt ivnili otrocih eskimskega rodu. ki jih je bil pripeljal .s .seboj z nekejra potovan ja in ju je vzgajal za oporo .svoje starosti. Brutalni roditelji Državno pravdništvo na Dunaju je dvignilo obtožbo proti ko-čijažu .Toliannu Ilalankii in nje- govi ženi Mariji radi umora lastne hčerke. Dogodek je skoraj edinstven v dunajski kriminalni kroniki in priča o neverjetni brutalnosti in pos>urovelosti zakoncev Ilalaska napram lastnemu otro-j ku. Zakonca sta strahovito mučila svojo petletno hčerkico Matildo. Deklica je bila bolj slabotnega zdravja in je bila roditeljem trn v peti. Oče je nesrečno dete vedno pretepal, ga obdeloval s pestmi, butal z glavo ob zid in brutalno suval. Nesrečna dekletce je hiralo vodno bolj in nekega dne umrlo. Sosedi so takoj sumili, da otrok ni umrl naravne smrti in prijavili so zadevo policiji. Obdukcija trupla je pokazala, da je b»>sti-jalni oče vrgel o;roka z vso silo večkrat ob tla in ga pohodil. Otrok je imel zlomljenih več re-b.-r in težke telesne poškodbe. Zato je policija zakonca izročila -.o-dišču. Brutalni reditelji pridejo pred poroto. ^ *tteianie parnikov .. Shipping Hm*% ^ L 1 Sl 1 t-. S 'M. Za Nadležna ali Bolestno izpraznanie MEHURJA iiot>it»* Santal Midy Utpeino.Neikod- Ijlvo Naprwlaj v vseh lekarnah. 18. oktobra: M«caotic, Havre 20. oktobra II« d« France, Havre (1 A. M.) Homrelc, Cherbourg Arabic Cherbourg, Antwerpen Mlnneocnka, Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic, Čh«-rbour*. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Aufuitus, Napol i, Ce-jova New Amsterdam. Boulogne iur Ua 1 Rotterdam 23. oktobra: 1 Reliance. Cherbourg, Ha.nbury 24 oktobra: Aquitanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg. Bremen 25. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremer 27. oktobra: • France. Havre tl A. M.) Belgenlajid. Cherbourg, Antwerp Ma Jestle, Cherb ,urg Deutschiand. Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulogne aur Ut-r. Rotterdam 41. oktobra: BerengarJa. Cherbourg Pre*. Harding. Charbour*. Bremen KNJIGARNA GLAS NARODA N SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ♦ 82 Cortlandt Street, New York. N. Ye Štirinajsto poglavje. r *Y je povedala svojemu možu le na kratko, da jo je obiskaia Ellen Forst. Hitter je zapazil zelo dobro, da je njegova žeazi čudno resno razpoložena in da je bilo njeno razpoloženje odločno v zvezi kako dobra si, da si prišla. Pridi sem, Fei. in sedi. kajti ti vel, da ne smem jaz vstati. Ee ji je smehljaje pogtadila nežno, prozorno rokd.' — Se ti ni treba prav nič opravičevati, Ellen. Kako ti gre dares? RAZNE POVESTI IV ROMANI: Razkrinkani Hftbsburianl ....... JU Roman treh src ................ 1.30 Konaa zadnjega cesarja fflabsbur- iana .........................1J| Rdeia iu bela vrtnica, povest .... M Slovenski Saljlvec ............................a4t .Slovenski Robinzon, trd. vez.________.73 SuoeSd invalid ................j® Skozi filrno Indijo ..............M Sanjska knjiga, mala............M Sanjska knjiga, nova velika......J« Sanjska knjiga Arabska.........LBf Spake, humoreske, trda vea.......JI strahote vojne ..................il Štiri smrti , 4. z v. ...35 Skrivnost najdenke ...............50 Stanley v Afriki ............... .50 Strup iz Judeje..................7B Spomin, zuaecs potovalca........US% Stritarjeva Anthoio^ija, trda vez .. JO Stritarjeva Antboiogija, broi. .. JtŠ Šteto ^esto, povest iz Abrucer .... JO Sin medvedjeca lovca. Potopisni roman Stri« "Tomova kota ............. JM Študent naj bo, V. zr............35 Sveta Genovefa ............... J5 Sveta Notburga................... M Sredozimd, trd. vea.............M Splsje, male povseti ............M Svitanje (Govekar) ............1.00 Stezosledec ..................... Šopek Samotarke .............. JS Spomini Jugoslovan ske^a dobro- volea, 1914—1918 ............ UM Slike, Mož ■ raztrgano dni« .... 1.— Sveta not .................... K Svetlobe |B sence ..............UN SHAKB8PEABBf A 9B(A : Maehbet, trda veš. ..'............JO broširano ...................................70 Othelo ...........................70 Sen Kreme m«..................70 SPLOŠNA KlfIZNCA; St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena grada, ii.Tirna povest, 104 atr., broiirano .....................Ji St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu. izvirna povest. 181 str., broS.... .SO Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama t 4 dej., broi, 103 strani .................... JU Št. 4. (Cvetko Gol ar) Poleta« klasje, izbrane pesmi. 184 str* broširano ..................... JC št. 5. (Fran MiMHaskl) Gospod Frldolin tolna In njegova dra-ilna, veselomodre Crtlcj L. 72 strani, broširano ..............JI Št 0. (Ladislav Novak> Ljubosumnost, veseloigra v enrm de. Janjn, poslovenil Dr. Fr. Bradač. 45 strani. broS. ..............JO Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., hm*. .......... JM Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75 St. 9. (Univ. prot. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filoaa- flje, 347 strani broH............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternooe. relijefna kaHkatrm la minulosti. 56 str., brofl. ........JI St. 11. (Pavel Golla) Petertkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., hrnfi ......JI Št. 12. (Fran Milčinskl) Mogotci prstu, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str.. brcA. ..........SO Št. 13. (V M. GarSln) Nadeida Nikohkjevna, roman, poslovenil U. 2un. 112 str., broS...........JO Št. 14. (Dr. Kari EngllS) Denar, n a rodn."»-gospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broi, • • • • št 15. Edmond in Jules de Gon-eoort, Benee Mauperin, prevel St. 17. (Prosper Marimee) Verne dufie v vicab, povest, prevel Mir- ko Pretnar. SU str.............Ji St. 18. (Jarosl. Vrchllclty) Oporoka lukovskega grajttaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. BradaC, 47 str., brofi. .. .28 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon. drank, bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton fruntek. 124 str., bro*. A9 Št. 20. (JoL Zeyer) Gompatl in Komuraaakl, Japonski romanj ls CeSine prevel dr. Fran Brm- dač. 154 str., brofi. .............40 St 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkoiasnih zgodbic. II.. 73 str. broS. .......................... -21 Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata ...................60 St. 23. (Sophoklest Antigone, žalna igra, poslov G. Golar. 60 str., broširano..................... JO Št. 24. (G. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. L del, 355 str.1, broi. .............«,.•>...'.... Ji St. 25. Poslednji dnevi Poaapcja,.... IL del ...................... Ji St 26. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 62 st^ hrofi. Sl 27. (Fran Erjavec) Brezps slenost In problemi skrbstva za brezposelne. 80 Btr„ brofi. .....JS St. 29. Tarzan sin opice........Ji St. 31. Roka roka .............Ji Št. 32. Živeti ..................Ji Št 36. (Gaj SalusIJ Krlsp) Vojna s Jugurte, poslov. Ant. Dokler, 123 strani, brofi. ..........Ji i K saver Mefiko) Listki, »Irani •• ftt 37. Ikwa*e SivaU .......... Ji št. 38. TariMi.ln Jvet..........1-— Štev. 39. La BolieBie .......... .90 Št. 48. Magda ..... .......... .40 Št. 47. MisterlJ doto ............1__ St. 48. Tarzanov« živali ........ M Štev. 49. Tarfanov sin ........ .90 Št 50. Slika De Graje ........1.20 Št 51. Sfm. laftade In rwsnes JO Št. 5i». SspNi • S t, 54, V St. 55. Namiljeni bolnik........JO Št 56. To In onkraj Sntle......Ji Št. 57. Tarzanova mladost .... Ji Št. 58. Glad (Hamsun > ........JO Št 59. (Dostojevski) Zapiski Is mrtvega doma, I. del ........ L— Štev. 60. (DoaVtjevskl) Zapiski lz mrtvega doma, II. del.......L— ft t. «i. (Golar) Bratje la sestro.. .79 ft t. «2. Idijot I. del. (Dostojevski) JO Št. 63. Idijot, II. del ..........JO Št 64. Idijot, III. del ..........JO Štev. 65. Idijot IV. del .......JS Vsi 4 deli skopal............iJi Štev. 66. Kamela, skusi oho iivanke, veseloigra........4P Slovenski pisatelji H. zr. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubi jeni bog. Pomlad ...............2.50 Slovenski pisatelji IV. z v. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.56 Tisoč in ena noi, mala ........ .90 Tisot in ena not, velika Izdaja, 2 knjigi .................... 3.00 Tik za fronta ...................70 Tatlč, Bevk. trd. vea. ............ .70 Tri indijansko pavostl...........JS Tunel. soc. roman ..............U0 Trenutki oddiha ............... JO Turki pred Dunajem ........... JO Ugrabljeni miljoni, roman ...... 1.50 Ura z angeli ....................U0 V isbstm (MatlSC) ............L20 Velika pratika Vodnikove islli sa leto 1927 ..........■.,.,«, .4i V gsrsksn saksCJa JI Št 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. .......... .41 .45 ___.(Dalje prihodnjič.), /g * * 3 NUDIMO VAM IZVANREDN0 PRILIKO in jamčimo prijetno in brezskrbno potovanj« vsem rojakom, kateri se želijo udeležiti našega BOŽIČNEGA IZLETA DNE 8. DECEMBRA t. i. s pomikom , "lie de France" našim rojakom najbolj priljubljen velikan francoske parobrod-ne družbe. Oprema, lirana in postrežba je itak slehernemu dobro znana in je vsako priporočilo nepotrebno. V OSMIH DNEH V SLOVENIJI, i i kjer Vas pričakujejo sorodniki, prijatelji in znanci. SEDAJ JE ŠE ČAS, da vredite vse potrebno za odhod. Za cene, preskrbo potovalnih listin in reservacije obrnite se na \ \ SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. ^ssP COSUlilGHLINE HITRA VOŽNJA V SLOVENIJO PREKO TRSTA 1x Trsta do Slovenije Je po železnici komaj par ur. Nobenih stroškov za vizej. Velike, zračne kabine. Soba za ženske, soba za pisanje, kadilnica in bara. Ogromna obednica. kopeli in pr. Sne kopeli. Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu. Cena za tretji razred iz New Vorka je zelo zmerna Preskrbite si zgodaj povratni permit. Vozni listki po vseh agencijah, rnmoDNMA nnruTJ*: SATURNIA 6. novembra 11. decembra PRESIDENTE WILSON 13. novembra 27. decembra r>ruRi r.izr»-d ilr I.uxe, mertrazrednl driiKi in tretji razred: gK-d«1 c»-n In zniiajij izvt.ste pri vseh agencijah. PHELPS BROS. S. CO , Oen. Agentje 17 Battery Place. New York 1. novembf Alt»«-rtie. Havre Columbus. CherbOMrr, Tlreroen 3. novembra: l'aris. lia.\re (Ulet) Olympic, Cherbourg I'cnnlund, Chi-rboure, ' ntwerpen M inrjewajika Cherbourg Cleveland. Cherbourg. Hamburg Corrte Itiancamano. NVpoll, dmui Vrendam, Boulugiir Sur Mer. hui-terdam novembra: Saturnla. Trst 7. novem1--1: Mauritania. Cherbourg President, i:o.>H»-lve!t C"hert>our», Bremen 8. november: Muenchen. Cherbourg. Uremen Hotna, Napoti. Genua 10. novembra: Homeric. Cherbourg 1 .aplar.il. Cherbourg Anlwrrpm Hamburg Chrrbourg. HarutHitg 13. novembra: Presidente Wilnon. Tr.st 14. novembra: Aquitanla. Ch-rbour« I.eviathan, Cherbourg 16. novembra: Herlin, Havre 17. novembra: lie d»- France, Havre Majestic Cherbi.urit Arabic, Cherbuurg Minnetonka. ChrrboiirK Cunt* (Jraride Xapuli 0*nnva Albert ilnllin. (1ifrl.uurK, H.iiiibtirg llutterdam, lv-ulogn" tur Mer. Roi- t**rdam Geurge Washington. Cherbourg, PrfRifn 21. novembra: R^ri-ni;arta. fl-.erljoijru- America. Cherbourg. Hrefnrn 22. novembra: NLeg.'.ntic. Havre r>r»sdfR. Cherbourg Bremen 24. novembra: '"Hympic. ''herbourg Ww Vi.rk. <^h«-rb--V«ir(r. Hamburg Augustus. Napoll, «reriyV-'l SVw Amsterdam. HutiloKiie sur Ml smrti .................... Jt% Zadnjo dnevi nesrečnega kralja .. .M Za kruhom, povest ...............U Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, brofi. ............JSŠ Zgodbe Napoleonovega Huzarja . .l.M; Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Z naših gora.................... 1.— i Zmaj ii Bosne ...................7f j ZlatarJevo stat« ................ M Za miljoni ..................... M Življenje slov. trpina. Izbrani spis! AleSovec, 3. iv. skupaj ........1.M Zvesti sin. povesi .................21 Zlatokopl ....................... Il Ženini na£e Koprnele...........45 Zmote in konec gdč. Pavle.......45 Zlata Zbirka narodnih pripovedk I. del ........................ ,4t Zbirka narodnih pripovedk II.del ...........................4# Znamenje itirib (Doyle) ...... M Zgodovinske anekdote. ..........M ZBIRKA SLOVENSKIH POITCSTIJ l. zv. Vojnomlr ali poganstvo .... J8 8. sv. Hudo brez dno ... .......33 S. iv. Vesele povesti ............Ji 4. zv. Povesti ln slike...........M 5. sv. Študent naj bo. Nsl vsakdanji kruh .....................35 SPISI ZA MLADINO: (GANGL) Z av. trdo ireno. Pripovedko In pesmi ........................ J| 5. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po- 4. xv. trdo vesano. Vseba.-o 3. po- lesti ....................... -V »v. rdo rem no. Vluskl brat.____JW 6. «v. trdo vesano. Vsebuje 10 po- VOStl ..........a... .......... ft Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka ; pravljica s slik »j J ... .l.M Udeča kapica; pravljica s slikami 1— SnegulJCIca; pravljica s sllkirol ..1.— Hlada ...............1.— TrooIJdea. pravljica s slikami ....L- 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajta ln najbofj ugodni pot SSl potovanj« n« ogromnih oarnlkih: lie de France 19. okt.; 16. nov. France.............. 26. okt. Paris — 2. nov. — 30. novembra (Ob polnoCI.) NaJkraJSa pot po Zelenile!. Vsakdo jo v posebni kabini s vseoil modernimi udobnosti. — Pijača ln slavna francoska kublnja. laredno alike VpraJaJt« kaUrsa^koU pooti»MlBWt» H«at» FRENCH im 19 8 tat« Stresi Haw York, M. Y. Naročilom jg priloMi denar, bo diti 9 gotovini, Monty Order al' poitne tnamke po 1 al 2 centa. čt pošljete gotovino, rekomandirajt* pismo. Ne naročajte knjig, katerih «11 ceniku. Knjige pošiljam* poitnin* proste "GLAS NARODA" tX Cortludt Sk, Mnr lork Kako se potuje v stari kfraj in naž^fij v Ameriko. Kdor Je namenjen ■potovati v stari kraj. Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi in druglb stvareh. Vsled nase dolgoletne 1»-kusnje Vani ml zaiaoreino dati najboljša pojasnila in priporočamo, veduo le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si mora jo dovoljenje alL - .permit la Washkigtona, bodl.al za euo ldtd sli , 6 mesecev in se utora delali pro&njo vsaj eu mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. O., na generalnega naselnlčkega komisarja. Glasom odredb*, ki je stopila v veljavo 31. julija 1920 se nikomur več ne ;>o£lJe permit po poftti, ampfik ga mora Iti iskat vsak prosilec osebno, bouisl v najbližji naselnlAkl tira d aH pa ga dobi v New Torku pred odiKJtovanjem, kukor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, p^ttuje na svijo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKE GA KRAJA Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ženo ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvot«. Jugoslovanska kvota znafia fie vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in Ijedelcl, oziroma žene In neporočeni otroc! izpod 2L leta onih ns-državljanov, Id so bili postavno pripuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se ne sprejema nlkaklh prošenj m amo-likanske vlzeje. STATE BANK ' tS Cortlandt Strast NEW TOKE