Pragi • Udeležile naj bi se je i/se države, ki so sodelovale v vojni proti Nemčiji, Pripravljenost razgovorov o Berlinu tudi na podlagi zahodnih predlogov Med državami, ki so dejansko sodelovale v vojni proti nacistični Nemčiji, so navedene: SZ, ZDA, Velika Britanija, Francija, Albanija, Belgija, Beia Rusija, Bolgarija, Brazilija, Madžarska, Grčija. Danska, Indija, Italija, Kanada, Kitajska, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Pakistan, Poljjka, Romunija, Ukrajina, Finska, CSR, Jugoslavija in Južnoafriška zveza, to je 28 držav, od katerih «11 socialističnih in 17 kapitalističnih«. Sovjetska vlada poudarja posebno, da je v Evropi nastal nenormalen položaj, aer se je odložila rešitev glavnega povojnega vprašanja, to je podpis mirovne pogodbe z Nemčijo. Nota dodaja, da pada odgovornost za to na zahodne države, ker je SZ predlagala sklenitev take mirovne pogodbe, medtem ko ni Zahod zavzel po- zitivnega' stališča do tega predloga. Sovjet-ka vlada obtožuje zatem nemški militarizem in obsoja odgovor zahodnonem-ške vlade na sovjetsko noto o Berlinu ter pravi, da ta odgovor ni konstruktiven in teži po ohranitvi okupacijskega režima v zahodnem Berlinu. Ko predlaga sklicanje konference v Pragi ali Varšavi za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, in sicer v teku dveh mesecev, pojasnjuje sovjetska vlada, da bi moral ta dokument vsebovati za Nemčijo naslednje obveznosti; prepoved izdelovanja jed.skega in raketnega orožja in prepoved opreme nemške vojske s tem orožjem: prepoved iz- delovanja podmornic, ki ne bi smele biti vključene v nemško mornarico. V dokumentu je dalje rečeno, da bi v primeru ustanovitve nemške federacije pred podpisom mirovne pogodbe z Nemčijo, morali !o pogodbo podpisati tako predstavniki konfederacije kakor tudi predstavniki obeh nemških republik. Kar se tiče osnutka mirovne pogodbe, ki ni bil še objavljen, je znano samo, da vsebuje 48 členov. Kakor poroča vzhodnonemška agencija ADN, je podpred-ednik vzhodnonemške vlade Ul-bricht izjavil, da se načelno strinja s sovjetskim osnutkom, ker »odraža interese nemškega ljudstva« V diplomatskih krogih v Bonnu izjavljajo, da vsebuje sovjetski osnutek za mirovno pogodbo naslednje točke: I Osnutek je podoben osnutku, ki ga je predložil sovjetski zunanji minister na berlinsKi konferenci februarja 1954.. 2. Nemčija bi morala imeti meje, kakršne sp bile 1 januarja 1959. 3. Povsem izključena je politična ali gospodarska združitev med Nemčijo in Avstrijo. Za zahodni Berlin se do dokončne združitve dveh nemških držav predvideva statut svobodnega neodvisnega in nevtralnega mesta. 5. Nemčiji bo priznana pravica do lastne narodne vojske za njeno obrambo. Ne bo pa smela izdelovati in imeti jedrskega orožja. raket in podmornic 6. Nemčiji ne bo dovoljeno skleniti vojaška ali politična zavezništva, ki bi bila naperjena proti državam podpisnicam mirovne pogodbe, ali pa se pridružiti zavezništvu, v katerem ne bi sodelovale SZ, Francija, Velika Britanija in ZDA. T. Mirovno pogodbo moraja podpisati zakoniti opolnomočenci nemške konfederalna države (ki bi se ustanovila pred podpisom mirovne pogodbe) in predstavniki obeh (Nuduijevunje na 8. strani) Zdravi bedniki! Pred dvema letoma so fašistični zločinci oskrunili spomenik Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču v Bazovici. Policija je tedaj uvedla preiskavo, toda vsa zadeva je nato zaspala in krivcev niso izsledili. Pred dnevi pa so fašisti spomenik ponovno oskrunili in nanj narisali celo fašistični sveženj. To novo vandalsko dejanje fašistov je izzvalo veliko ogorčenje med tukajšnjim prebivalstvom. Predstavniki Združenja političnih preganjancev, Zveze partizanov za Tržaško ozemlje in Odbora za proslavo bazovskih žrtev so na skupni seji sklenili, da bodo zahtevali sprejem pri vladnem komisarju dr. Palamari, da mu sporočijo ogorčenje vsega tržaškega demokratičnega prebivalstva ter da ponovno zahtevajo večje prizadevanje za izsleditev in strogo kaznovanj? zločinskih storilcev, ki oblasti prav dobro vedo, kje naj jih iščejo isiiviiiiiiitiiiviaiiiiifiiiiiitiiiiiiiiitiivtiiiiviiiiiiii ■ ii i • tim •••anilin viviiiiitiiiitiiitMiiiiiiif iiitviitimiiMvsctf iimiviiiiif at vitviitf i mil viiiiifviiaitiiff i ■ i>*iiviii«iciiiiaiiiiaiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiii«iiiiiiiit>ifiiiiiiitit«ii»fiiiiiiiifiiiiiiii«iiiiitviiiiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i mit 111 im i mt ■ niiiiiiiiaititiia9itvviv«ci99*M SZ predlaga konferenco Vzhoda in Zahoda Id naj bi pripravila mirovno pogodbo z Nemčijo Konferenca naj bi bila v Varšavi ali ter predstavniki obeh Nemčij MOSKVA, 10. — Sovjetski zunanji minister Gromi* ko je izročil danes v Moskvi diplomatskim predstavnikom ZDA, Velike Britanije in Francije, noto s katero predlaga sklicanje konference, na kateri naj bi pripravili in podpisali miiovno pogodbo z Nemčijo. Konferenca naj bi bila v Varšavi ali pa v Pragi. Predlog in osnutek pogodbe z Nemčijo sta vsebovana v dokumentih, ki so bili danes izročeni zahodnim predstavnikom Dokumenti so bili izročeni tudi vladam držav, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v vojni proti Nemčiji, in prav tako tudi vladama Vzhodne in Zahodne Nemčije. Konferenca naj bi bila v prihodnjih dveh mesecih. Moskovski radio pravi v zvezi s tem: »Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo bi imel zelo pozitivno funkcijo ne samo za ohranitev miru v Evropi, pač pa tudi za rešitev narodnih vprašanj vsega nemškega ljudstva, posebno pa za zdiu- žitev Nemčije«. Poleg tega odgovarja sovjetska vlada v svoji noti na note treh zahodnih dr-žav o berlinskem vprašanju. «Sovjetska vlada, je poročal moskovski radio, izraža ponovno svojo željo, da se berlinsko vprašanje reši s pogajanji med prizadetimi državami«. V noti, ki spremlja osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo, je rečeno med drugim, da bi morale na konferenci sodelovati države, ki so sodelovale s svojimi oboroženimi silami v vojni proti hitlerjevski Nemčiji, na drugi strani pa vlade nemške zvezne repubhke in nemške demokratične republike. Leto XV. - št. 10 (4164) V Čigava je odgovornost za ofenzivo fašizma ? Vtem poslednjem času se na našem ozemlju še prav pogosto dogajajo stvari, ki ne skrbijo le tistih slovenskih in italijanskih antifašistov, ki so fašistično zatiranje občutili na lastni koži in so se temu nasilju uprli, ampak tudi vse iskrene demokrate, ne glede na njihovo narodnostno ali politično pripadnost. Gre namreč za Povsem odkrito ofenzivo bivših fašistov, ki tega svojega političnega porekla niti ne skrivajo, ampak se z njim celo javno bahajo. Napad na spomenik padlih borcev za svobodo; oskrunitev spomenika bazoviških junakov; nietanje šovinističnih letakov, v katerih se grozi s krvavim obračunavanjem Proti pripadnikom slovenske manjšine, ki zahteva svcje narodnostne pravice; nedavna ponovna oskrunitev spomenika bazoviških junakov, pri čemer so se ostanki fašizma tudi javne politično legitimirali; to so znaki te ofenzive biv-fašistov, ki so se — po v&eh teh znakih sodeč — odločili za neposredno teroristično akcijo na škodo elemokratičnih in protifašir stičnih .sil na splošno, slovenske manjšine pa še po« sčbnbv Taka so nsizpodbit- rjrdčjstvti. Kdo nosi predvsem odgovornost aa to, da so — skoraj štirinajst let po zlo-tnu ftišizma — ti fašistični elefnenti • ponovno v ofenziv}*/ Za to ofenzivo nosijo levji delež odgovornosti predam tisti italijanski na-^bBalistični krogi, ki v svoji kratkovidnosti računajo, jim taka dejavnost biv-®ib fašistov ni prav nič hevarna, ker je na našem ozemlju itak naperjena pretežno proti Slovencem. In t° je za te kroge pozitivno, ker so tudi sami na takih Nacionalističnih in celo šo- VipJstičrilh protislovenskih Nežicijah. Kljub temu, da — vsaj abstraktno — od t*h fašističnih elementov boiitično opredeljujejo, so •j« pa vendarle pripravlje-*u moralno podpreti, ker •t*’ smatrajo za udarno Pest tistega protislovenske- Cena 30 lic 5 ga zadržanja, ki ga s temi ostanki fašizma tudi sami delijo. To so pokazali tudi ob raznih okoliščinah, predvsem ko je šlo za to, da se predstavnikom slovenske manjšine prepreči, da bi v svojem mestu javno govorili v svojem materinem jeziku. Pri tem je potrebno podčrtati, da je ta fašistična ofenziva tudi posledica nacionalističnega stališča nekaterih tržaških italijanskih strar.k, tržaške odvetniške zbornice in drugih organizacij proti uveljavljanju dvojezičnosti na tržaških sodiščih in v javnem življenju, kljub temu, da gre pri uveljavljanju tega načela za osnovno de-lTK-kratično pridobitev protifašistične borbe — načela. ki ga ni moč zanikati, ne da bi s tem teptali bistveno potezo vsakršnega demokratizma v narodnostno mešanih krajih. Pa tudi proces proti bivšim beneškim partizanom in protifašističnim borcem v Florenci more samo op gmafti ostonjb ' ___ piorejo tudi v sodnem preganjanju bivših partizanov najti opo*o za nadaljevanje’ in stopnjevanje «v» je protidemokratične delavnosti . Ulil UUIUCIIl ‘““Kil p« samo opo- slijo, da ne grozi not fašizma, ki* nevarno*! tudi njim odnem pre- m im, če zatisnejo i ei javnosti. : Spričo tera nUnič čffi nega, če se tem fašističnim ostankom daje potuha in da se na pristojnih- m* srih do danes še’ni'ston-lo nič, da oi tem dobro znanim elementom pristrigli peruti in jim dopovedali, da take njihove zločinske dejavnosti ne nameravajo več trpeti. Namesto tega — kar bi bilo pričakevati od vsake druge oblasti — pa smo bili na žalost priča nezaslišanemu dejstvu, da je predstavnik italijanske vlade v našem mestu — opirajoč se pri tem na šovinistične grožnje italijanskih nacionalističnih krogov — prepovedal uporabo slovenske govorice na glavnem tržaškem trgu z izgovorom, da bi to utegnilo motiti javni red. Javni red v Trstu pomeni torej stanje, v katerem Slovenec ne more in ne sme spregovoriti javno v svojem materinem Jeziku! Ali se imamo spričo tega še pravico čuditi, če se — ob takem zadržanju in ravnanju pristojnih oblasti in vladne stranke — ostanki poraženega fašizma smatrajo za upravičene celo javno nastopiti proti Slovencem, skruniti njihove najdražje spomenike in celo groziti s krvavim obračunavanjem, kadar koli postavijo svojo neuničljivo zahtevo po spoštovanju svojih naravnih narodnostnih pravic? Take zahteve očitno »motijo javni red» — tak javni red, kakršen vlada še vedno pri nas, v brl: zmagi nad fašizmom, novi republikanski ustavi in vrsti mednarodnih sporazumov. To je eno. Drugo pa je, da si s takim in podobnim dajanjem potuhe ostankom fašizma kopljejo svoj lastni grob tudi tisti italijanski nacionalistični krogi, ki so sicer pripravljeni ob vsaki uri prisegati na svojo demokratično legitimacijo, hkrati pa mislijo, da n», grozi nobena sa-eno i drugo oko nad tako protislovensko dejavnostjo biv-na Slo-napad na demokracija, kjer ni prostora za "epmearjajo- Atnenča- j bodo »previdni* in Havana — Vojaki uporniških brigad učijo mlada dekleta, kako se upravlja s puško zahodni zavezniki obvezali braniti ljudstvo «svobodnega Berlina». «Medtem, je pripomnil, si bomo prizadevali najti sporazum za reševanje tega in drugih vprašanj». Izjavil je dalje, da bodo v prihodnjih dveh letih predlagali nove ukrepe za izboljšanje dela OZN in drugih podobnih organizacij, da bi tako v mednarodnih radevah vladavino sile zamenjali z vladavino zakona. Eisenho-vjer izjavlja tudi, da si bodo ZDA prizadevale onemogočiti vsako more bitno vojno »s pomočjo trdne in elastične obrambne sile*. Izjavil je zatem, da so nekatera sovjetska odkritja na področju balističnih izstrelkov in prodiranja v vesolje zares sijajna. Povedal je, da bo novi proračun doloAal za os hrambo, atomsko energijo in nomoč tujini 47 milijard do-arjev. Na koncu je izjavil, da bo prihodnje leto, leto največje gospodarske blaginje. Ustanoviti namerava tudi odbor, ki bo proučil dolgoročne načrte za življenjski standard, zdravstveno službo in prosveto. Ko je poudaril potrebo uravnovešenja proračuna, je izjavil, da bodo izdatki za obrambo znašali 60 odstotkov vseh .zdatkov. Zaradi tega bo potrebno omejiti nekatere programe s socialnega področja, kar pomeni, da bo zvišanje vojaških izdatkov šlo v breme marsikatere socialne dejavnosti in predvsem v breme delovnega ljudstva. Peta republika General De Gaulle je bit prejšnji teden svečano ustoli-. A-.. . -.—»J. Ir... -___ L I, Eisenhowerjeva V petek je Eisenhotoer prebral o kongresu poslanico o stanju države, v kateri pravi, da si ZDA prizadevajo ena vsakem mestu preprečiti vojno*. Poleg tega je zahteval, naj se ZDA ne odrečejo obveznostim do svojih prekomorskih zaveznikov, in je pozval Američane, naj podprejo politiko, ki bo omogočila, da bodo dosegli stabilnost gospodarstva in zmanjšali nevarnost in/lacije. Glede Berlina pravi, da so se Žen za- predsedniku republike in (tkof natb Je imenoval Michela Debreja za predsednika vlade. Ta je kmalu zatem objavil seznam svoje vlade, v kateri je večina ministrov iz prejšnje De Gaul-love vlade z razliko, da so iz nje izstopili trije socialistični ministri, med katerimi je Mollet. Pariški tisk je izrekel mnenje, da je nova francoska vlada nov korak na desno. V vladi je poleg Debreja še pet jredstavnikov vodilne Strance zveze za novo republiko; dalje so v vladi štirje predstavniki neodvisnih in kmetov, trije člani demokristjan-ske MNP, en radikal, en socialist in Jest uradnikov. Dejstvo, da je socialist BouL loche dobil ministrstvo za prosveto, je povzročilo precejšnje presenečenje, ker je vodstvo SFIO odklonilo vstop v vlado. Socialistično glasilo sPopulaire* pojasnjuje, da Boulloche nima v stranki nobenega vodilnega položaja in da je vstopil v vlado kot visok d-žavni uradnik in strokovnjak za prosvetna vprašanja. Važno je dejstvo, da je Soustelle postal minister pri predsedstvu vlade s funkcijami ministra za zadeve Sahare, prekomorskih departmajev in za jedrske preiskave. Njegova funkcija ima izreden politični pomen, ker je treba pod «prekomorskimi departmaji* predvsem razumeti Alžirijo. To vprašanje je sedaj spet stopilo v ospredje. Skrajneže in kolonialiste so zlasti razburile besede generala De Gaulla ob njegovem prevzemu predsedniškega mesta. General je med drugim izjavil: «Alžirija bo v celoti, ki sestavlja skupnost, morala i- meti važno mesto. Alžirija bo morala razviti svojo osebnost.* Te besede so hudo razburile tudi »alžirske* poslance, ki so na sestanku svoje skupine izjavili, da bodo zahtevali popolno «integracijo» Alžirije, Omeniti je treba tudi, da je De Gaulle odredil, da se alžirski voditelj Ben Bela izpusti iz zapora in da se postavi pod nadzorstvo v hišnem zaporu. Drugemu alžirskemu voditelju Mesaliju. Hadžu pa bodo dodelili prisilno bivališče. Težko je reči, ali bo Francija sedaj bolj pripravljena rešiti alžirsko vprašanje. Zdi se, da ne kaže še prave volje, kajti rešitev bo mogoča samo ob upoštevanju vsaj dela tistega, kar Alžircem po vseh naravnih in človeških zakonih pripada. Ce bo hotel De Gaulle »rešiti* Francijo, pa bo moral vsekakor prej ali slej to upoštevati. De Gaulle bo namreč kljub temu, da je postal predsednik republike, osebno vladal in upravljal dr- Ižavo, ker mu nova ustava daje v ta namen vsa mogoča pooblastila. I Belgijski Kongo Na ozemlju, ki je desetkrat večje od Jugoslavije, se je začelo med domačim prebivalstvom gibanje za osvoboditev. Trinajst milijonov prebivalcev Belgijskega Konga in 4.5 milijona prebivalcev o-zemlja Ruanda Urundi, ki je pod skrbništvom, se je odločilo prekiniti svoj dolgoletni molk. Prejšnji teden je prišlo v Leopoldvillu do močnih demonstracij, med katerimi je bilo več domačinov ubitih. Sam papeški nuncij, čigar misijonarji so pred sto in več leti bili predhodniki kolonialcev, je po krvavih dogodkih v Leopoldvillu izjavil: »Črnci so začeli razumevati dejstvo, da so bogati rudniki njihovi in da je tudi ta zemlja pravzaprav njihova.* i je g. županu znano... Dr. Jože Dekleva, občinski svetovalec, je nameraval na petkovi seji sveta postaviti županu dr. Franzilu vprašanje v zvezi z oskrunijvijo spomenika bazoviških junakov. Zaradi pomanjkanja časa Je vprašanje, ki ga objavljamo, vložil pismeno. Gospod župan, v teh dneh so neznani zlikovci drugič oskrunili spomenik, ki so ga postavili antifašistični in demokratični Tržačani na kraju usmrtitve v Bazovici svojim štirim junakom: Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču ki so bili med prvimi partizani velike borbe vseh narodov proti nacističnemu in fašističnemu zatiranju in ki so v narodnoosvobodilni vojni kazali pot toliko mladincem, kako se je treba boriti za zmago nad fašizmom. Na spomenik, ki je postal in je Simbol hudega trpljenja in skupne antifašistične borbe, so neodgovorni plačanci povampirjenega fašizma med drugim namazali fašistični znak in tako s prstom pokazali, če je bilo sploh potrebno, kje je treba iskati pobudnike in izvršitelje tega podlega in obsodbe vrednega dejanja. Ta provokacija in enake, ki se v zadnjem času nekaznovano ponavljajo, mora nujno povzročiti zaskrbljenost vsakega demokrata in antifašista ne glede na narodnostno pripadnost, mora zaskrbeti vsakega borca za svobodo, enakopravnost in sožitje med narodi, ki jim je usojeno, da med seboj delijo dobro in slabo. Nad posledicami teh izzivalnih dejanj, ki kršijo mir in netijo narodnostno sovraštvo med meščani, bi se morali zamisliti še posebej vsi tisti, ki ob raznih priložnostih popuščajo pred fašističnimi grožnjami in nasiljem na škodo pravic zajamčenih v ustavi ter dopuščajo, da pobudniki in izvršitelji zločinskih dejanj ostanejo nekaznovani. Spričo tega, gospod župan, vas vprašam, če vam je vse to znano in če ne smatrate za potrebno, da se pridruži- te mojemu protestu tudi v imenu občinskega sveta in da posredujete na pristojnem mestu, da se pokrene vse za izsleditev in kaznovanje krivcev tega podlega in Izzivalnega dejanja, ki globoko žali čustva ogromne večine tržaških meščanov. Dr. JOŽE DEKLEVA Tudi občinska svetovalka Marija Berne-tič je v tej ivezi postavila naslednje pismeno vprašanje: Gospod župant Spoštovani svet! Naša dolžnost je, da opozorimo občinski svet na obžalovanja vreden dogodek, ki se je pripetil pred nekaj dnevi na področju naše občine; na dejanje, ki ga obsoja vse tržaško prebivalstvo, ker je nekulturno in pomeni pomanjkanje spoštovanja do tistih, ki so žrtvovali svoje življenje v borbi proti fašizmu, ki je povzročil toliko stisk in trpljenja v naših krajih in v vsej državi. S tem izzivalnim dejanjem hočejo ponovno netiti sovraštvo med prebivalstvom in motiti mirno sožitje prebivalcev, ki ga Tržačani tako želijo. Po dveh letih so zopet oskrunili spomenik ustreljenih antifašistov v Bazovici. Tokrat so fašisti pomazali spomenik z lakom iz nitroceluloze in narisali na njem ogabni fašistični znak ter onečedili razen tega napis na spomeniku, kakor tudi datum, ki so ga vklesali na ploščo po prvi oskrunitvi. Zahtevam od gospoda župana, da v imenu občinskega sveta intervenira pri pristojnih oblasteh, da se takšna dejanja ne bodo več ponavljala ter da poskusijo odkriti fašistične provokatorje, ki razpihujejo sovraštvo med tu živečim ljudstvom, in da zatrejo v kali vsak poskus obnavljanja fašizma. MARIA BERNETTI Trst, 9. januarja 1959 tiiiiiiitiimiiiimiiHiHimiiMiiiiiiiHimiiiiiiHiiinniiiimiiiiitimimiiiiiniiMiiiiiiitiiii (Nadaljevanje na 8. strani) KO SPREGOVORE ŽE ZDAVNAJ PREŽIVELI ZAKONI... Carlo Ponti in Sofia se bosta morala e it’ it ■ Loren Če se jima odvzamejo le potni listi in ne moreta več za nekaj časa od doma, je njuna bodočnost uničena Pred štirimi meseci sta bila Sofia Loren in njen mož filmaki producent Carlo Ponti v Parizu. Stanovala sta v hotelu »Lancaster*. Ko sta nekega popoldneva šla skozi razkošno vežo, jima je prišel naproti visok, precej plešast moški in se jima na lahko priklonil. Sofia Loren in Ponti sta prav tako diskretno odzdravila in dolgo razmišljala, kdo naj bi bil ta neznanec, ki pa jima ni bil tako neznan. Končno sta se spomnila, da je bil to bivši iftilijanski kralj Umberto, ki živi v izgnanstvu. Naslednjega dne so se iste tri osebe po naključju srečale v dvigalu hotela in bivši kralj je So-fii Loren čestital, ker da mu njeni filmi zelo ugajajo. Nato se je obrnil k Pontiju in mu rekel: »Seveda, med nami mora biti nekaj solidarnosti, med nami izgnanci...« To smo brali v mondan-skih poročilih, lev tako podrobno opisujejo vsak korak bivših kronanih glav, filmskih zvezd in filmskega sveta nasploh. Ni nujno, da se je to zares zgodilo, toda če bi se, bi bilo povsem res- Načrt čezoceanske ladje, ki ga sedaj proučujejo v Angliji. Ladja ne bo plula po vodi, ampak bo letela po zraku nično, kajti Umberto je že 13. leto v izgnanstvu in za sedaj sta tudi Sofia Loren in Carlo Ponti izgnanca. Zakaj in kako, bomo videli pozneje. Ko se je pred dvema letoma jeseni raznesla vest, da sta se Sofia Loren in Carlo Ponti poročila, je tisk ta dogodek na veliko obravnaval, kar ni bilo nič čudnega, saj sta to dve zelo veliki imeni. Sofia Loren se je po vrsti lažjih filmov vzpenjala vedno više in više in opazil jo je Holly-wood, ki je z njo sklenil pogodbo, kakršne ni sklenil še z nobeno evropsko i-gralko. Filmsko podjetje Paramount je Sofii Loren dalo pogodbo za 2 milijardi lir na leto za štiri filme. Ti podatki nujno vplivajo pozitivno in' negativno in v tem smislu je tisk Sofio Loren tudi ocenjeval. Nihče pa ji ni oporekal uspeha. Z druge strani pa je tudi ime Carla Pontija kot filmskega producenta eno najvidnejših imen iz film-»kaga sveta v Italiji. Ločitev Carla Pontija od Dina De Laurentiisa in nato poroka s Sofio Loren je njegovo ime spravila med najbolj zanimive vesti vsakdanje kronike. Nevšečnost pri vsem tem pa je bila ta, da Je bil Carlo Ponti že poročen jn oče dveh otrok. Toda Sofia Loren se je kljub temu z njim omožila. Bilo je to 17. septembra 1. 1957 v mehiškem mestu Ciu-dad Juarez. Kako Je ta zelo lepa ženska In slavna igralka mogla vzeti 22 let starejšega oženjenega moža in očeta dveh že odraslih otrok, je bilo vprašanje, * katerim so se mnogi ukvarjali in marsikatera pikra je padla na ta račun. Toda poznavalci Sofie Loren vedo povedati, da ni bil Carlo Ponti tisti, ki je silil k poroki, pač pa da je to bila Sofia Loren, ki je to storila celo proti volji svojih, celo proti volji svoje matere. Toda pustimo njune zadeve ob strani, saj to je stvar polnoletne Sofie in večkrat polnoletnega Carla Pontija, Vendar so se že tedaj sicer nepoklicani pravniki začeli z zadevo ukvarjati in marsikdo je napovedal temu zakonu hude ure. In do teh je dejansko prišlo. Ko je pred dvema letoma Carlo Ponti prišel za dva dni v Rim, je z letališča te- lefoniral domov. Na telefonu se mu je oglasil strežaj, ki mu je rekel, da ga je malo prej iskal neki policijski agent. Z letališča je Ponti odšel v svoj urad v Ul. della Vasca Navale in tu je prav tako zvedel, da ga je bil malo prej iskal neki policijski agent, ki je naročil, naj pride na roli-cijski komisariat. Carlo Ponti zadevi ni posvetil posebne pozornosti in se na policiji niti ni javil ter že naslednje jutro odpotoval v Pariz, kamor je bil že prej namenjen. Toda zadeva ni bila enostavna. Ker je bil Carlo Ponti že poročen in ker italijanski zakon razporoke — razen v nekaterih izjemnih primerih, ki v tem primeru ne bi prišli v poštev — ne prizna, je s poroko s Sofio Loren prekršil zakon in ga zaradi dvoženstva lahko obsodijo od enega do petih let' zapora. Isto velja, seveda, tudi za Sofio Loren. To pa je možno le tedaj, če tožbo sproži neka tretja o-seba, ker dejanje ni avtomatično, to je uradno pre-gonljivo. In res, dolgo se za stvar ni nihče zmenil v tem smislu, še najmanj Pon-lijeva prva žena Toda našlo se je neka Luisa Bram- bllla, za katero se ne ve, kaj jo je k temu nagnalo, ki je nekaj časa po poroki zbrala vsa časopisna poročila, ki so o poroki med Sofio in Pontijem govorila in jih poslala policiji. Ne verujemo, da bi preiskovalni sodnik takoj po prihodu hotel oba spraviti za zapahe. Tak postopek bi bil skrajno nesimpatičen. Ze,o vetjetno pa je,' da bi jima vzeli potni list. To pa bi ne bilo mnogo bolje kot' zapor. Sofia Loren ima, kot smo že rekli, zelo dobro pogodbo z ameriškimi filmskimi podjetji in kdor 'Je gledal njene novejše filme, mora priznati, da je Amerika Sofio Loren dejansko zelo visoko dvignila, in to ne z reklamo, pač pa po kakovosti njene umetnosti. V novejših filmih Sofia Loren ne kaže več le svojih oblin, pač pa svojo dejansko u-metnost, ki se od filma do filma vedno bolj dviga. Ce bi morala ves čas sodne razprave ostati v Italiji, bi njena umetniška pot bila dokončno zapečatena. Carlo Ponti pa ima z družbo Paramount prav tako odlično pogodbo. Od družbe dobiva velikansko plačo in stroške za vsak film krije izključno družba Paramount. Ves dobiček filmov, ki jih za družbo izdela Ponti pa se deli na pol. Ce bi Pontiju odvzeli potni list, bi ta pogodba šla po vodi. Ameriška družba bi ne mogla čakati nanj leto ali dve. S tem bi Ponti-jeva Iniciativnost propadla in tudi če bi se čez leto ali dve spet mogel vrniti v ZDA, je vprašanje, če ne bi pri publiki postal — skupno s Sofio Loren — antipatičen, kajti Američani so čudni svetniki, škandali in puritanstvo gredo pri njih sicer pod roko, toda »moralna slika* zakoncev pon-ti-Loren bi jim ne bila sprejemljiva. Sofia Loren in Carlo Ponti bi bila skratka s te plati uničena. Nesrečnima zakoncema preostaja še ena rešitev; o-stat' v tujini in kot jima je bivši italijanski kralj rekel, živeti kot izgnanca. Kako se bo zadeva Ponti-Loren končala, ne vemo, vendar je glede «čuvanja morale« pri nas zelo značilna vest, da bo učiteljica Casartl, ki je morala pred sodišče zaradi umetnega spočetja, morala ponovno pred sodišče... Skof Fiordel-li pa je bil pri prizivnem sodišču oproščen, pa čeprav je javno sramotil zakonca kot prešuštnika, ker sta se le civilno poročila. Sofia Loren in njen nu>x Culo Ponti ALI.VEJL — da so Američani v preteklem letu pokadili za pet milijard 600 milijonov dolarjev tobaka ali v naši valuti za 3500 milijard lir. To je približno za 6.75 odst. več kot v prejšnjem letu. Ameriške tovarne so v preteklem letu izdelale 462 milijard cie gqret. » * * ; ■ -f s — da bodo zadnje tri dni tega meseca imeli v Lausan-nu peti mednarodni «kongres klatežev«. Sicer pa ne gre za neke navadne klateže, pač pa se bodo tu zbrali direktorji cirkusov in potujočih zabavišč. Glavni namen tega kongresa je spoznati oblagti in javnost z njihovimi napori, da bi svojo dejavnost vskladili s sodobnim tehničnim napredkom. • « • — da je angleški podtap nik v ministrstvu notranjih zadev Gtvinn doživel čudovito blamažo. Ko je lani lord Windlesham predlagal ostrefi Jo gonjo proti tajnim igralnicam, se je podtajnik Guiinn — ki je dejansko šef britanske policije — z vso vnemo zavzel za novi zakon proti hazardu. Pred kratkim pa je policija vdrla v zasebno stanovanje nekega «poljskega kneza» v Mavfairu in tu med drugimi zalotila pri i-gri — Gtvinna. • « * da ima francoski frank zares smolo. Pred kratkim so tiskali nove bankovce po 5000 frankov. Čeprav je Francija republika, je na njej lik kralja Henrika IV. Na bankovcu je slika pariškega mostu »Pont Neuf*. Slika bi morala predstavljati neko gravuro iz 17. stoletja. Na sliki na bankovcu pa je na mostu tudi spomenik kralja Henrika IV., ki so ga na mostu postavili šele v 19. stoletju. * * * — da je zanoanonemški veleposlanik v Španiji na neki konferenci v Barceloni izjavil, da bodo zahodnonemški častniki prišli na prakso v Francovo špansko armado, kar naj «šc bolj utrdi tovarištvo med španskimi in nemškimi častniki* in kar naj »pripomore k izmenjavi izkušenj*. Ta veleposlanikova izjava je v delu nemškega javnega mnenja zbudila precejšnje negodovanja, kajti ec Je skakal; hop la, jec '°Vek, preplašen kot za-tonV-16 bil ‘zgubljen v smr- del lahlr'ntu >n ni veje 'čurtn Prili iz njega. Bilo r»u , ,.Po samo to, od kod Potilo m°či. da mu ni že srce. hop ko''ko rafalov na levo — hop ia’ la*ali iz vseh strani, li p]. Rsdalci so se smeja-Ob vsas° bučno in sočno. riou^”1 Arabčevem skoku y el' od smeha videti’°HemL. trenutku je bilo n°8o 'd f Arabec postavil »nočje rav na minirano ob- r*zdk0d‘’ skoii!» je vpil Ge-sv*tiimi aj**tletni mladenič s !'rane v ,rutnimi očmi dre-Čil. L*,V*.U- Arabec ni sko-e vrgel na pust, brez glasu, brez odmeva. Nato so odšli s hribčka in na vse grlo pričeli vpiti: «Ej, Mahmude, Mahmudeee...« Prizor je bil tako smešen, da so se krohotali, čeprav so bili opeharjeni za predstavo, da bi videli Mahmuda, kako bo zletel v zrak. «Mahmude, ej, Mahmude...« Končno so ga odkrili. Ležal je, kakor je bil dolg in širok, kot sploščen, ni se zganil. Čudno, ni mu bilo nič, ni bil ranjen, niti najmanjše praske ni imel na sebi. Renost ga je dostojanstveno brcnil z nogo in z naperjenim orožjem ukazal; »Vstani, Mabmud!« Mahmud je vstal. Drhtel je. Ni se sramoval, ker je trepetal. Komaj je dihal. Vzbujal je usmiljenje, a o-benem je bil smešen. »Kaj si iskal tukaj? Spijon, a? Ti si špijon!« Arabec ni razumel. Bilo je očitno, da ne razume, kar mu pravijo. Kimal je z glavo, kot da bi hotel pokazati, da mu je žal, ker ne razume. Ne, ne, obračal je glavo zdaj na levo zdaj na desno. Najbrž od strahu. Obraz je imel ves siv. «Poglejte, če ima ta raztr-ganec orožje,« je ukazal Renost'. Našli so samo nekaj drobnih, bakrenih kovancev. Nato je Arabec snel tur- ban in od nekod, iz njegovih gub, izvlekel košček umazanega papirja ter ga ponudil padalcu. Renost je prebral, nato še enkrat in smehljaje ter porogljivo je rekel; «Je suis aveugle! (Jaz sem slepec). Ha! Ha! Jaz sem slepec. Pravi, da je slep,« Nato je postavil Arabca samo centimeter od ust cev strojnice; »Sedaj bom videl, če si res slep, garjavi arabski pes.# Človek je drhtel kot trst na vodi, toda njegove svetle oči, preproste in nedolžne o-či, so ostale odprte. «Morda je resnično slep,« si je drznil reči Luison, ki je bil nežne- «Giorno» o Spacalu V svoji nedeljski ilustrirani prilogi je milanski «Giorno» objavil pod zaglavjem »Razstave« kratko poročilo z naslovom «šest Tržačanov v Milanu«. V poročilu o razstavi šestih tržaških slikarjev v galeriji Totti piše list: »Lojze Spacal je s svojimi litografijami brez nadaljnjega najbolj kvalificiran iz skupine. Tu je blesk invencije, ki uporablja vedro in ele gantno ljubkost, prava ognjevitost inteligence.« 'O8«'''* i '*sno p ” j%* vi*c| |iM tek rafai je u,ul k™- p°lju ni , prav Po minskem 4‘r»u oh mina je ek»Plo* niu in m«, 7aglu*nem grme-Pokrii JUmen »blok dima je se naokoli. dima razita MbUk peska ln Ve< viden *11’ padaW niso ‘Zginil Arabca- Kakor da kU. rumenem obla- ***» Svit*0 ,obstaIi neodloče-okoli njih je bil ga srca, odkar je pričel prejemali ljubezenska pisma od Danijele, ki je delala v nekem lokalu v Bonnu. »Saj je v resnici videti nekam čuden.« «Drek,» jt ostro odvrnil Alphonse, »ti ne poznaš teh glist. Ni večjih lažnivcev in pokvarjencev na svetu, kot so Arabci. Odlično vidi, zagotavljam ti.» Renost se je sklonil, zajel prgišče zemlje in jo nenadoma, iz oddaljenosti enega koraka vrgel Arabcu v oči. Ta ni storil ničesar, da bi se branil. Komaj slišno je zaječal, pritisnil obe roki na o-braz in rahlo počepni). Kot bi molil. Padalci so se zakrohotali. «Ne ugaja ti to, Mahmude! Danes je Alah zaposlen drugod, pa te ne more slišati.« »Dovolj časa smo že izgubili s tem tipom,« je suho rekel Renost. »Končaj z njim, Alphonse.« Na žvenket petelina, kot da razume, kaj mu priplav-ljajo, je Arabec dvignil glavo. Iz njegovih svetlih oči, ki so bile še vedno odprte, je počasi tekla umazana, temna kri. Njegov obraz je bil siv, kakor je bil siv kamen, ki je ležal vse naokrog. Arabec je slišal zovinski zven petelina, k‘ ga J* pripravil Alphonse Tipajoč z rokami je dosegel padalčeve noge, jih objel in obupan izpuščal glaso/e, ki so bili podobni glasovom ranjene zveri. Alphonse je povsem hladnokrvno pomeril odprtino cevi na Arabčev hrbet in pritisnil na petelina. Nato že enkrat. In te enkrat. Nekoliko kasneje, ko je šla mimo kolona vozil, ki oskrbuje enote, je oficir zdravnik pogledal mrtveca. Vrgel je nanj pogled, dotBknil se je oči, ki so ostale odprte. «V resnici je bil slep,« je mirno rekel. ODGOVORI NA NEKAJ VPRAŠANJ PROF. DR. ANDREJO BODALU Posvetil je dobršen del svojega življenja delu za kulturne stike med Slovenci in Italijani »^_____________________________________________________________________ Med prvimi je nastal prevod Mojih ječ Silvia Pellica - Sledil je Fogazzarov Svetnik, Manzonijeva Zaročenca, Boccacciov Dekameron in mnogo krajših stvari - Sedaj se pripravlja bibliofilska izdaja Dekamerona - Sodelovanje pii enciklopediji Ireccani, Bompianijevem Dizionario delle Opeie in drugod Kaj rado se dogaja, da se mnogo srečujemo, da se o mnogočem pogovarjamo, a pogosto drug za drugega ne vemo, kaj kdo dela. Tako smo tudi šele iz raznih poročil — čeprav če pred časom — izvedeli, da pripravljate prevod Boccacciovega Dekamerona. Preden bi se ustavili ob tem vašem delu, bi raje posegli še nekoliko nazaj. Bi nam hoteli povedati, kdaj so se pričeli vaši napori za zbliževanje in medsebojno spoznavanje dveh sosednih kultur, slovenske in italijanske? — Ko sem desetleten poveljeval četici mladih vojakov na štanderških Roj-cah in po soških skalah od železniškega mosta do San-ce južno od Gorice, so bili naši pohodi naperjeni, ne proti Turkom, marveč navadno proti Lahom in včasih proti Nemcem: Smer je bila naraven odjnev razpoloženja na vasi ter pogovorov med odraslimi po družinah, dvoriščih in cestah v dobi, ko je prihajalo v vas precej goriškega slovenskega časopisja, ki je ob obratu stoletja podpiralo narodno budnost in zavednost domačega prebivalstva. V gimnazijskih letih (1901 do 1909) se je v Gorici u-veljavljala dvo ali troje-zičnost, ki se je za dijaštvo izražala v dejstvu, da so nas na nemški gimnaziji poučevali nemški profesorji in so bili naši razredi, zlasti višji, cesto mešani iz slovenskih in italijanskih dijakov; redko je med .njimi sameval še kak nemški dijak. Tu smo se čutili Slovenci in Italijani pobratene v skupnem odporu zoper vsiljivo avstrijsko ponemčevanje. Temu je bilo podobno ozračje v malem ali deškem semenišču, kjer sem živel od tretje do sedme šole med slovenskimi in italijanskimi ali furlanskimi gojenci in je italijanski ravnatelj Castelliz uporabljal nemščino kot skupni u-radni jezik. Zdelo se mi je, da jf na taki točki dobro znati italijanski. Na gimnaziji sem se vpisal v neobvezne tečaje za italijanščino,, kjer naš je dr. Traversa uvajal v jezik in slovstvo. V seme-niški knjižnici sgnJ razen po slovenskih in nemških knjigah segal rad tudi po italijanskih in se včasih za vajo poskušal v prevajanju. Na koncu srednje šole sem si kupil v Vidmu žepno izdajo Dantejeve Božanske komedije, ki me je poslej spremljala na mnogih poteh po Evropi. Italijansko slovstvo me je bolj in bolj pritegovalo s svojimi občečloveškimi vrednotami ter mi lajšalo neugodje, izvirajoče iz domačih narodnih napetosti in nasprotij. Ker sem si z zasebnim učenjem prisvojil tudi francoščino in so me poleg slovanskih zelo zanimali romanski jeziki, sem si na dunajski univerzi izbral romanistiko ter pri profesorjih Battistiju in Mussafiji poglabljal svoje znanje italijanskega jezika in slov-utva. Ko se je po prvi svetovni vcjni polagoma nekoliko poleglo razburjenje zaradi novih meji med Jugoslavijo in Italijo, je bilo mogoče misliti tudi na kulturno zhližanje in prevajanje slovstvenih del. Tedaj je nastal med prvimi moj prevod iz Silvia Pellica Moje ječe, ki pa tedaj in odi poslej dolgo ni našel založnika in je izšel šele leta 1942 v ljubljanski Slovenčevi knjižnici, a tedanja fašistična oblast v Ljubljani ga je kot nevarno knjigo, morda tudi zaradi uvoda, takoj prepovedala. Dobrodošla mi je bila ponudba Tiskovne zadruge v Ljubljani, ki je nameravala izdati kot 11. zvezek svoje Prevodne knjižnice Fogaz-zarovega Svetnika; roman j«, izšel 1924. Podobno po-rudbo mi je poslala Narodna knjigarna v Gorici glede prevoda Manzonije-vih Zaročencev; knjiga je izšla 1925. Nato mi je Tiskovna zadruga naročila prevod Boccacciovega Dekamerona, ki je izšel v treh delih od 1926 dalje. Krajši prevodi iz Verge, Deledde, P’Annunzia, Pirandella, Fu-cinšja, G.acose, Soldatija in drugih so izhajali naslednja leta v tršaški Biblioteki za pouk in zabavo in v Koledarjih Goriške Matice. Prilik in potreb je bilo precej, a pero se je otepalo med izvirnim pisanjem in prevajanjem. Prvo je bilo važnejše, drugo pa tudi neodložljivo. Po kakšnih kriterijih ste se ravnali pri izbiri del za prevajanje iz italijanščine? — Pri izbiranju del za prevajanje sem se ravnal najrajši po načelu, da je treba dajati prednost svetovno znanim delom, ki jih šc ni v slovenskem prevodu. Dobro je, upoštevati po možnosti tudi kulturnp in prosvetno raven občinstva, kateremu so prevodi namenjeni. Boccacciovega Dekamero-na ste prevedli že pred leti in izšel je že v knjigi. Kaj nam lahko poveste o pripravah za novo izdajo, ki bo bibliofilska? Ali gre za ponatis ali za nov prevod? Kdaj bo knjiga izšla? — Konec leta 1956 se je oglasil Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, ki se je jrozneje združil s Cankarjevo založbo, in sprožil misel ,da bi se prva izdaja Dekamerona jezikovno Avrelij Lukcžio 1‘uitiel in pravopisno pregledala in bi delo izšlo v drugi izdaji' z drugačnimi slikami, vzporedno s srbsko izdajo v cirilici, ki naj bi izšla v Novem Sadu z enakimi slikami. Pregled se je izvršil naslednje leto. Nato je šlo delo v tisk. Dne 30. decembra 1958 sem zadnjič govoril o tem z dr. Božidarjem Borkom pri Cankarjevi založbi in izvedel, da je novi Dekameron dotiskan in izide v bibliofilski izdaji predvidoma v maju 1959. Zakasnitev je v zvezi z ostalimi književnimi načrti Cankarjev« .založbe in njenimi knjižnimi zbirkami. Te so namenjene širšemu obginstvu, bibliofilska izdaja Dekamerona pa pe-tičnejšim mošnjičkom. Cuje-jo se pa tudi glasovi, po katerih ne bi smelo ostati pri bibliofilski izdaji, ki bi bila zaradi cene ubožnej-šim nedostopna, češ da bi to bila diskriminacija v prid premožnejšim. Zdii se, da bi bilo treba upoštevati razloge zdravega, in naprednega socializma ter oskrbeti ljudskim množicam tudi cenejšo izdajo, ker je prav Dekameron eno najnaprednejših in najmodernejših del srednjega veka ter ga po vsem svetu zmeraj znova ponati-skujejo. Ali bi nam hoteli še kaj povedati o svojem sodelovanju pri italijanskih leksikonih in sploh o svojem delu pri predstavljanju slovenske kulture italijanskemu občinstvu? — Ko sem se moral pod fašizmom po sili ločiti od slovenske Primorske in službovati v Vidmu, mi je bilo v uteho to, da sem srečeval po Italiji ljudi, ki so obsojali fašistično raznarodovanje Slovencev v Italiji in so se obračali name s prošnjami za kulturno sodelovanje v takem smislu, kakor ga je v Vidmu dolga leta vršil pokojni pesnik beneških Slovencev Ivan Trinko. Tako so si v Rimu želeli, da bi sestavil nekaj člankov o slovenskih pisateljih za obširno Enciclo-pedio Treccani. V letih 1930 do 1938 sem v raznih zvezkih te enciklopedije kratko prikazal pesnike in pisatelje: Antona Aškerca, Josipa Jurčiča, Frana Levstika, Josipa Stritarja in Valentina Vodnika. Pozneje me je milanski založnih Valentino Bompiani naprosil, da sem sestavil za Dizionairio delle Opere 19 člankov o najpomembnejših slovstvenih delih slovenske književnosti. V milanski L’Europa Sud-Orientale sem 1941 pisal o vplivih italijanske kulture pri Slovencih (L’Italia do-natrice di valori culturali agli Sloveni). Po drugi svetovni vojni sem za rimsko revijo Spettacolo napisal poglavje o razvoju slovenskega gledališča v Trstu. Podobne podatke sem v upravi Slovenskega narodnega gledališča zbral o tej ustanovi za tržaško revijo U-mana, ko j® ta 1958 v obširni publikaciji prikazala kulturne ustanove modernega Trsta. Dokler je Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča redno izhajal, sem sestavljal za italijanske obiskovalce slovenskih predstav italManskc vsebine predvajanih del. Ali se po vašem mnenju dovolj prevaja iz italijanščine v slovenščino? Kaj bi izven modernih avtorjev še kazalo prevesti? — Dofcler niso preve- dena v slovenščino vsa glavna in važna dela italijanskega slovstva, bo treba zmeraj znova poudarjati, da se iz italijanščine ne prevaja dovolj. Se zmeraj nimamo v knjigi celotne Dantejeve Božanske kome- dije niti celotne zbirke Petrarcovih sonetov. Manjkata nam Ariosto in Tasso. Kje so za nas: Parini, Al-fieri, Monti, celoten Leopardi, Manzonijeve pesni- tve? Izmed modernih del se zadnja leta precej prevaja, a še zmeraj veliko, veliko premalo. Mislite, da je v slovenski literaturi dovolj stvari, ki bi mogle biti privlačne za italijanskega bralca? Kako doseči, da bi se več slovenskih del prevedlo v italijanščino? — Mislim, da je v slovenskem slovstvu še precej pesniških in pripovednih del, ki bi morala biti privlačna tudi za italijanskega bralca. Ali se je kdo kdaj lotil celotnega Prešerna ali vsaj njegovega Krsta pri Savici? Premalo so Italijanom znana imena; Jenko, Gregorčič, Zupančič, Gradnik i. dr. Pritegniti bi utegnila še mnoga dela naših pripovednikov: Stritarjevi Sodnikovi, nekatere Jurčičeve povesti, razna še neprevedena Cankarjeva dela, kak Finžgarjev roman in kakšna drama, to ali ono iz Miška Kranjca, Bevka in raznih drugih. Privlačnost naših del za italijanskega bralca bi se dala do neke mere presoditi po številu prodanih izvodov doslej objavljenih prevodov iz slovenskega slovstva. Takih podatkov trenutno nimamo, a bi bilo dobro, če bi jih kdo zbral. Nesporno je, da sta si slovenska in italijanska duševnost v marsičem precej narazen, a pri slovstvenih umetninah je neredko že različnost sama pc sebi na ta ali oni način tudi mikavna. Videli smo pri Salviniju, Urbaniju, Cro-niji, Calviju in drugih prevajalcih iz slovenščine, kako znajo slovenska dela jezikovno in duhovno približati duševnosti svojih rojakov. Upati je treba, da se bodo take možnosti v novem ozračju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja bolj in bolj množile in bo število dobrih prevajalcev, pa tudi njih italijanskih bralcev naraščalo. Na katerem področju kulture bi lahko prišlo tudi v Trstu do sodelovanja med Slovenci in Italijani? — Stvarno sodelovanje obstoji vsaj delno v večji ali manjši meri na vseh kulturnih področjih. Vrši ga slovensko in italijansko časopisje, ki poroča o pomembnejših kulturnih pojavih na obeh straneh. Iz slovstva se večkrat kaj prevaja. V dramatiki je nekaj stikov. Slovensko narodno gledališče uprizarja vsako leto tudi prevedene italijanske igre. Ce do zdaj še ni bilo slovenskih prevedenih iger na italijanskih odrih, ni rečeno, da jih tudi v prihodnosti nikdar ne bo. O glasbenikih je znano, da včasih Italijani sodelujejo pri kakšni slovenski prireditvi in tudi narobe. V likovni umetnosti je nekaj stikov pri razstavah, a bi jih lahko bilo več. udobna je stvar v folk',,i, kjer bi utegnilo kdaj priti do skupnih nastopov. Ce se bo sedanje mirno ozračje ugodno razvijalo, priklijejo iz njega same od sebe nove prilike za sodelovanje: kakšna skupna proslava, recita- cije v obeh jezikih in kar bi še lahko razmere in p» trebe narekovale. In še nekaj. France Bevk je ob izidu 50. knjige pri koprski založbi Lipa napisal za Vestnik te založbe članek, v katerem sugerira izdajo zbranih del primorskih literatov in seveda pri tem navaja tudi vas. Ali je po tej sugestiji prišlo do česa konkretnega, kolikor bi zadevalo vas? — V razgovorih s Fr. Bevkom se je marsikaj o-menjalo, a stvarnega še nič ni Rudolf Saksida Ob zori millllllllllllllHIIIIHIMIIiniHIIIIIIUHIIIIIIMHIIllUIIIIIIIIIIIIIHHIIinillllllHIIMIIIIIIIUIIinilllHIIIIIIIIIIIIIIIIMUllllllllMIIHIIMIIIIIUlMllllllllllllllllllllinlinillnilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIII Slovenska znanosti in umetnosti v svojem LETOPISU Proti koncu preteklega leta je izšla osma knjiga Letopisa Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knjiga obsega pregled organizacije in stanja članstva ter poročilo o delu v 1. 1958 in 1957. Gre torej za poročilo, ki se nanaša na Čas, ki je že precej za nami, toda pri znanstvenih u-stanovah, kjer je že delo samo dolgotrajno, tudi poročilo zlepa ne more biti zastarelo. Na videz suhoparna knjiga odkriva bralcu o-gromno delavnico, iz katere sicer ne prihajajo izdelki na tekočem traku, toda njen pomen in ugled daleč presega domače okolje. Iz Letopisa se seznanimo z natančno izpeljano organizacijo. Akademija ima pet razredov: za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za pridodoslovne in medicinske vede ter razred za umetnosti. Predsedstvo akademije sestavljajo predsednik (Josip Vidmar), podpredsednik (Božidar Lavrič), glavni tajnik (Milko Kos) ter razredni tajniki (France Stele, Ivan Grafenauer, Milan Vidmar, Anton Melik in Anton Lajovic). Posamezni razredi se dele na razne inštitute, od katerih So nekateri kar samostojni znanstveni zavodi, kot na pr. Kemični inštitut «Boris Kidrič«, Inštitut za elektriško gospodarstvo ter Inštitut za turbinske stroje. V vseh teh inštitutih delajo številni znanstveni delavci, katerih imena večkrat zasledimo v javnosti. Med sodelavci inštitutov so tudi ljudje z odgovornih položajev v operativi. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, da je med številnimi inštituti pri Slovenski akademiji znanosti tudi poseben Inštitut za raziskovanje Krasa. (Znanstveni svet tega inštituta tvorijo; akademik dr. Srečko Brodar, akademik dr. Jovan Hadži, akademik dr. Anton Melik, a-kademik dr. Ivan Rakovec, univ. prof. dr. Albin Seliškar, znanstveni sodelavec dr. Homan Savnik; strokov- ni sodelavec je Egon Pret-ner, honorarni znanstveni sodelavec dr. Valter Bohinec in honorarni strokovni sodelavec Ivan Mičhler; a-sistenta pa sta Franc Hri-bar in Franc Leben). Akademija ima dva častna člana; Josipa Broza-Ti-ta, predsednika FLRJ, ter Edvarda Kardelja, podpredsednika Zveznega izvršnega sveta; prvi je postal član 1, 1948, drugi pa dobro leto pozneje. V času, ki ga zajema pričujoči Letopis, so postali novi člani Akademije Viktor Korošec, Makso Snuderl in Janko Lavrin. O vseh teh treh je v letopisu navedena kratka biografija ter bibliografija vseh njihovih del. Dr. Viktor Korošec, redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na u-niverzi v Ljubljani, je postal član razreda za zgodovinske in družbene vede in enako tudi dr. Makso Snuderl, redni profesor za u-stavno pravo FLRJ na univerzi v Ljubljani. Janko Lavrin upokojeni redni profesor za novejšo rusko literarno zgodovino na univerzi v Nottinghamu, pa je postal dopisni član v razredu za filološke in literarne dele. Toda v letih 1956, 1957 in 1958 se je tudi več članov Akademije poslovilo od življenja. V prvih dveh letih so umrli; dopisni član v razredu za filološke in literarne vede dr. Petar Skok, redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. Janko polec in redni član v razredu za u-metnosti dr. h, c. Jože Plečnik. Tem trem so posvečeni v knjigi obširnejši nekrologi, ki so jih napisali Viktor Korošec (za Janka Polca), France Stele (za Jožeta Plečnika) ter France Bezlaj (za Petra Skoka). Kar štiri člane akademije pa je pobralo leto 1958 in teh spomin bo akademija počastila v prihodnji knjigi Letopisa. V letu 1958 so namreč umrli: redni član v razredu za filološke *n literarne vede dr. Rajko Nahtigal ter dopisni član istega razreda dr, Franc Ksav, Lukman, dopisni član v razredu za prirodoslovne in medicinske vede dr. Andri-ja Štampar in redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede dr. Izidor Cankar. Razred za zgodovinske in družbene vede ima štiri redne člane; Viktorja Korošca, Milka Kosa, Franceta Steleta ter Maksa Snuder-la. Vsi ti so obenem člani raznih drugih znanstvenih ustanov, društev in akademij v Jugoslavija vn tujini. Za dopisne člane pa ima ta razred Ljudmila Hauptmana, profesorja na vseučilišču v Zagrebu v pokoju, Marka Kostrenčiča, umver-ziteinega profesorja v Zagrebu v pokoju, Zdeneka Nejedlyja, univerzitetnega profesorja v Pragi, Borisa Ziherla, univerzitetnega profesorja v Ljubljani in Frana Zwittra, univerzitetnega profesorja v Ljubljani. Dokaj skromen po številu Je razred za filološke in literarne vede. Njegovi člani so; Ivan Grafenauer. Anton Sovre ter Josip Vidmar. Dopisni člani pa so Aleksander Belič, univerzitetni profesor v Beogradu, Janko Lavrin ter Kazimierz Nitsch, univerzitetni profesor v Krakovu Krepkejši je razred za matematične, fizikalne in tehnične vede, ki ima šest rednih članov; Antona Kuhlja. Feliksa Lobeta, Antona Peterlina, Josipa Plemlja, Maksa Samca ter Milana Vidmarja. Vsi so tudi redni univerzitetni profesorji. Ta razred ima samo enega dopisnega člana, ki je dr. Ven-če Koželj, redni profesor na univerzi v Ljubljani. Redni člani razreda za prirodoslovne in medicinske vede so; Bogdan Brecelj, Srečko Brodar, Jovan Hadži, Alija Košir, Božidar Lavrič, Anton Melik, Ivan Rakovec in [gor Tavčar. Brecelj, Košir, Lavrič in Tavčar so zdravniki oziroma profesorji medicinske fakultete. Brodar je univerzitetni profesor za prazgodovino človek«, Jovan Hadži za zoologijo, Melik za geografijo ir. Rakovec za geologijo in paleontologijo. Dopisni člani tega razreda pa so; Franjo Kogoj, profesor klinike na vseučilišču v Zagrebu, Siniša Stankovič, univerzitetni profesor v Beogradu, Alojzij Tavčar, univerzitetni profesor v Zagrebu, Kosta Todorovič, profesor na kliniki univerze v Beogradu in Vale Vouk, univerzitetni profesor v Zagrebu. Največ članov ima razred za umetnosti. Tu so književniki France Bevk, Fran Sal. Finžgar, Pavel Golja in Miško Kranjec, likovni umetniki Božidar Jakac, Boris Kalin, Gojmir Anton Kos ter glasbeniki Marjan Kozina, Anton Lajovic ter Lucijan Marija Škerjanc. Za dopisne člane pa ima ta razred Iva Andriča, Milana Bogdanoviča, Lojzeta Dolinarja ter Miroslava Krležo. Z umrlimi člani, ki smo jih navedli, narašča število vseh umrlih članov akademije na 26. V zgoščeni obliki navaja letopis obiske, oivanja in študij posameznih članov a-kademije v inozemstvu, nadalje njihove publikacije in drugo delo. Navedeno pa je tudi delo posameznih inšti-tu.ov Pri tem je za nas še zlasti zanimiva ugotovitev, da delo Akademije močno posega na primorsko področje. Rezultati dela se o-biln0 in pogosto publicirajo bodisi v posamez.nih revijah, domačih in tujih, kako- tudi v knjigah. Svoje publikacije pošilja akademija raznim znanstvenim ustanovam doma in v tujini. Za nas je zanimivo, da si slovenska a-kademija znanosti in umetnosti zamenjuje publikacije z mnogimi ustanovami v Italiji, in sicer iz Akvileje, Bologne, Bordighere, Ca-stallane _ Grotte, Cremone, Ferrare, Florence, Genove, Milana, Modene, Neaplja, Padove. Pavie, Pise, Siene, Trsta, Vidma, Varesa, Benetk in Verone. Iz Trsta so navedene sledeče ustanove: univerza, Jadransko društvo naravoslovnih ved, Naravoslovni muzej, Ueogrr./ski inštitut univerze ter Jamarska skupina Karlo Debeljak. Uri □ uiuiulaitjmaafai Kupite ženice, kupite, so jih ponujali po hišah, tSanta Anna, una flica per settimana/» Toda če je deževalo cel teden, žene niso posušile perila, moški pa niso delali in tako v soboto ni bilo denarja in torej tudi ne tiste borne ftike. Neke take sobote je trgovec prišel terjat ženo tisto «fliko*. Još je bil doma. Dove že šua molge? je vprašal trgovec. žela, žela, je trdil Još. Trgovec je pogledal v hišo, pa je ni našel. Vrnil se je ponovno na dvorišče k Jošu in ga ponovno vprašal po ženi. Seši, šeši! je vzkliknil Još. No la že la, že inutile ke la me diži de si, je dejal trgovec jezno in odšel z dolgim nosom. Pozneje je trgovec z njim še bolje nasedel. Neke sobote je šla njegova žena po perilo k neki gospe nič manj kot k Sv. Ani. Ko je prišel trgovec in ga vprašal po ženi, je Još glofioko vzdihnil in dejal: *Mia molge povera la že a Santa Ana!* Oo povera! je vzkliknil trgovec, misleč, da je umrla in so jo pokopali pri Sv. Ani. Od tedaj ga ni bilo več na spregled. Neke sobote je Još popival s svojimi vinskimi bratci, ko je pritekla k njemu vsa zaskrbljena njegova boljša polovica in mu rekla: *Pepe huode da-mou, ke suo pršle fronke (davčno obvestilo)!* Prej ku za fronke, muore b’t zenas, sjede Ančka, ga buomuo spile an litro — jo je pomiril Još. Mi smuo viterane! je Još razlagal nekega dne v gostilni. Ker je videl, da pričujoči ne razumejo, h kakšnim veteranom jih prišteva, je pokazal prste, ki so mu popokali od mraza in malte, ter razlagal: vi te rane — vidite te rane. Nekega večera pa je stokal v gostilni: rDama suo tri trpele/» Kdu suo trpele, zakej suo trpele — so ga spraševali prisotni zaskrbljeno. Pozneje se je izkazalo, da je mislil na *trpele* — železne trinožnike — katere so imeli vri njem doma na ognjišču kar tri. Ko je umiral, so mu prinesli sveto olje. Zaslišal je zvončkljanje in vprašal ženo, kaj to pomeni. Znaš Još gaspud zna de se sl’b in te je prnje-so svjeto uole. Svjeto uole — je dejal Još zamišljeno — ben pej nej buo — se je vdal, samo bulše be blo če be ga gaspud prnjeso u cajte uojske ke ga ni blo — je še dostavil. Potem je šlo z njim naglo proti koncu. Da ne bi sonce motilo bolnika, je žena nekoliko priprla polknice in se usedla k njegovi postelji. Ančka, Ančka, je bolnik zaklical. Kej be rad Pepo? — ga je žena prijazno vprašala. Ančka uadpre škure, je zahteval Još s pojemajočim glasom. Ma zakaj Pepo, ke je bulše taku, de ni preveč sunca! Uadpre škure — je Još zahteval ponovno — de se ne buo duša zaletela vanje, kadar bo šla s te-Ijesa! Med prijatelji in znanci mojega nonota sem si posebno zapomnila dva. Eden je bil Ku, drugi pa Još. Ku je bil nizek in čokat. Ku ni bilo ne njegovo ime in ne priimek, rekli so mu tako, ker je imel navado začeti vsak stavek z besedico ku. Na pr. Ku je d’nas lepo vreme. Ku be šou u Trst. Ku s’n biu u uoštarije. Još pa je bil človek srednje postave, lepo zra- ščen. Vse na njem pa je bilo nekako zaokroženo. Bil je rdečkastih las, istotakih brk, obrvi in trepalnic. Po obrazu je imel posute drobne pege. Oči so bile plave in so gledale nasmejano v svet, kot bi se iz vsega in vseh norčevale. Još me je spominjal na Jurčičevega Krjavlja, z razliko, da on ni bil bedak, ampak inteligenten hu-domušnež. Najbližje sem ga spoznala nekega poletnega večera — bilo je to pred prvo svetovno vojno. Spominjam se natanko, kako sta nono in Još vstopila skozi na stežaj odprta vrata v kuhinjo, kjer je bila družina zbrana okoli mize. Oba sta imela na sebi belo srajco z razpetimi ovratniki in zavihanimi rokavi. Nona je takoj ponudila gostu stolico in postavila na mizo kruh in vino, kakor je to zahtevala gostoljubnost. Stric Još sta ga imenovali mama in nona — kakor je bil tedaj običaj — se je kmalu pričel šaliti. V govoru in kretnjah je bil počasen. Pogovor se je zasukal na štrige in medavce. Otroci smo seveda v strahu napenjali ušesa. Kej, de ni medauca — je rekel stric Još — če s’n ga pej vido! Kaku ste- ga vido? — se je čudila moja nona. Taku s’n ga vido pa nuače me je huado kr’st soude u jeketuo. Kdu je se kej tašnega č’uu — je vzkliknila moja nona! V’n pej jest paven — je Još trdil svojo. U’s’kuo sebuotuo me je medavec učisto jeketuo, de še u nedeluo nesn mogo jet u uoštarijo. Ni blo druzga ku ga prep’det, jen jest s’n ga prep’do. Moučte moučte, kej me čelestaste — je nona odgovarjala. Kej buon moučo, v’n buon pavedo kaku je blo. Anuo nuč s'n pršo lepu damou. S’n souko jekeiuo j’n brješe, j’n s’n j’h uobejso na cvek za vrata. Šulne pej s’n djeno na puad pr puosle. Puale s’n se zv’lo na puosluo j’n s’n z’čno drnjouhat. Je blo ukule ane anajste ure, kr na ambat s'n vido medauca, kaku je šou prute muaje jekete j’n z’čno bzgat pa nji. Be ga tela vit jest t’ga medauca — je zopet vzkliknila nona. Je biu v’s u belen, je j’mo bele brješke in beu rjepek je kuko sez njeh — je Još resno zatrjeval. Puale s’n zgrabo za šulen, j’n s’n ga vrgo vanj. V’le je sp’sto jeketuo j’n zacvilo ojej, ojej, j’n ga ni blo v’č. Toda Još ni samo pregnal medavca, ampak je svoj živ dan uganjal norčije in to prav do poslednjega diha. židovski trgovci so prodajali svete podobe na obroke. Vesoljska ladja pristaja na Luni v ogromnem oblaku prahu in plinov Članek znanega sovjetskega tehnika G. I. Po-krovskega objavljen v sovjetski reviji „Tehnika molodoži" govori o zanimivi in originalni zamisli pristanka na Luni - Članek objavljamo v celoti Če raketi postavimo kri- približa Luni, ne more na no količino goriva. Zato la in krmilo lahko z njo noben način izkoristiti po- se je porodila zamisel, da ravnamo v zemeljski at- stopno zaviranje in zmanj- se ustvarijo nove možno- mosferi, kot s katerim ko- sati brzine za pristanek, sti pristajanja na Luni, ki li drugim letalom. Na ta kot se to dogaja na Zem- se načelno razlikujejo od način se izkoristi zavorni lji. Zato so do sedaj pre- dosedanjega predloga, učinek zunanjega «meh- mišljevali, da bi za zavi- če je največja težava kega» ovoja Zemlje. ranje izkoristili poseben za pristanek vsemirske Če pa bi hoteli prista- reakcijski motor, ki naj ladje na Luni pomanjka- ti na Luni, se stvari po- bi deloval v obratni smeri. nje atmosfere, ali ni mo- polnoma spremenijo. Zna- Preprosti računi so po- goče umetno ustvariti at-no je, da je Lima brez o- kazali, da bi za tovrstno mosfero, čeprav samo v zračja, v tem primeru, ko zaviranje potrebovali ener- trenutku pristajanja in na se medplanetarna raketa gijo, ki bi porabila ogrom- kraju, kjer naj bi vsemir- ska ladja pristala? Za to rešitev imamo mnogo različnih poti. Ena od teh poti je predvsem sledeča: Ko se vsemirska ladja približa Luni, izstreli pi%d seboj malo raketo, ki z brzino meteorja trči ob Lunino površino. Kot ■je znano, je Lunina površina pokrita z gosto plastjo drobnega prahu. Zato bo trčenje rakete gotovo dvignilo s tal veliko količino praha. Ker pa bo raketa ob trčenju razvila zelo visoko temperaturo, bo del prahu izhlapel in povzročil oblak precej gostih plinov. Vsemirska ladja se mora približati Luni skoraj vzporedno z njeno površino. Na ta način bo ladja ostala dalj časa v bližini Lunine površine in se bo zarila v oblak plina in prahu. Za povečanje obsega in zavornega učinka oblaka, bo vsemirska ladja v spodnjem delu trupa odprla okrivljeno lopato, ki bi zajela plin in prah ter ju bo z velikanskim pritiskom pognala pred seboj ir. ju prisilila menjati smer. Pod tem pritiskom bosta plin in prah letala pred vsemirsko ladjo, ne da bi izgubila svojo ogromno silo. Pritisk se lahko usmeri navzdol, da zadene v Lunino površino in nenehno dviga ogromne količine plina in prahu pred vsemirsko ladjo. Na ta način vsemirska ladja leti vedno v gosti atmosferi, ki se sproti ustvarja v njeni bližini in ki obsega samo področje njenega poleta. Zna se zgoditi, da umetna atmosfera ne bo zadosti zavrla vsemirske lad- Djena in živela je v San Franciscu, milanski pu iki pa se bo prvič predstavila v operi .Turandot Tudi m »d opernimi pevkami imamo novo travezdo*. I-menuje se Lucille Udovič; je "slovenskega 'pokolenja, žojena m živela pa je vedno v San Franciscu. Ce je njeno ime še malo poznano javnosti, je temu vzrok le velika skromnost' pevke, ki bo za nekaj časa primadona milanske Scale. Vodstvo milanske Scale jo jt namreč angažiralo s prvim decembrom kot glavno pevko ter se bo milanski publiki prvič predstavila v Puccinijevi operi «Turandot». Pristaši Marie Meneghini Callasove in Renate Tebaldi niso bili nič kaj zadovoljni, ko so zvedeli za novo pevko. Prvi so si želeli, da bi se vrnila v milansko Scalo Calla-sova, drugi so pa za povratek Tebaldijeve. No, tako prva kot druga sta za sedaj zaposleni drugje in nič ne kaže, da bi se tako kmalu vrnili v domovino. Callasova, ki je v sporu tudi z vodstvom milanske. Scale, je doživela pred dnevi ogromen uspeh na koncertu, ki ga je imela v Parizu in katerega se je udeležilo okrog 2600 ljudi, ki so prišli od vsepovsod, da bi slišali slavno pevko. Pravijo, da so plačevali za sedeže tudi po 50.000 lir ter da je dobila Cal-' lasova za svoj nastop nič manj kot šest' milijonov lir (ki pa jih je podarila v dobrodelne namene), Tebaldijeva pa poje v metropolitanski Operi ter žanje prav tako velike u-spehe. O njej se je zelo pohvalno izrazila ameriška kritika, impresarij metropolitanske Opere, ki je v sporu 9 Callasovo, pa je izjavil, da je Tebaldijeva danes brez dvoma najboljša pevka na svetu Lucille Udovič ne uživa zato simpatije niti občudovalcev Callasove niti Tebaldije ve. Ni pa rečeno, da si ne bo prav kmalu pridobila simpati-jo in naklonjenost vseh. Na božični večer se je predstavila po italijanski televiziji v vlogi Turandot. Glasovno in igralsko je bila tako dobra, da je navdušila vse gledalce. Pravijo, da je po igralski plati zelo podobna Callasovi, po zunanjosti pa bolj Tebaldije-vi. Vsi pa ji prerokujejo še velik uspeh in slavo. Toda kdo je pravzaprav Lucille Udovičeva, o kateri se danes govori že s tolikšnim spoštovanjem v krogih ljubi teljev operne glasbe? Rekli smo že, da je po rodu Slo- Morda bo tisto modro pisemce, ki je prešlo Atlantski ocean in nosilo naslov: Mister Ivica Pajer «Jadran-FILM-Zagreb - Yougoslavija» pomenilo odločilni preokret v življenju mladega igralca, ki se je odlikoval v filmu »Cesta, dolga leto dni». Pismo je poslal nič manj kot King Vidor, eden izmed najvidnejših ameriških režiserjev in v pismu zapisal: zVidel sem Vaš film tCe-S sta, dolga leto dni*. Ni- > mam besed, da bi izrazil ? svoje občudovanje Vaši in- terpretaciji. Bila je res od-\ lična. V kratkem namera- b vam pričeti snemati velik S film. Hotel si bt zagotoviti znane igralce. Menim da ste Vi za mene primerni. \ Sporočite mi, če pristanete S na moj predlog. Prvič bo- S mo zavrteli kamero čez dva ali tri mesece. Priti morate osebno v Hollywood. S Prisrčni pozdrav $ KING VIDOR Ivica pravi, da bi seveda kaj rad šel v Hollywood in zlasti, da bi rad delal s tako znanim in resnim režiserjem. Vendar pa še ni nič točno določenega. Omenjeni film naj bi bil posnet v ci- Kozorog (od 22. / X 12. do 20. 1.) Ce- li \ prav so na obzor-flhf I ju temni oblaki, T boste lahko u- X S resničili neko namero. Čuden do- godek in nepričakovano poznanstvo. _ Vodnar (od 21. t. do 19. 2.) Pobu-w \ da na poslovnem L J področju bo u-. JI 1 spešna. Ne obo-tavljajte se, ve- ter vam veje v hrbet. Teden Je ugoden, da obnovite razmerje z neko osebo. Ribe (od 20 2. do 20. 3.) Ce se kakšna stvar po-nesiečl, ni treba joka.., morda je tako še bolje. Na vsak način pa bo teden v celoti dokaj ugoden. 1. Vesoljska ladja sc je približala Luni in vrgl* strdek, ki ima veliko rušilno moč in ki ek»plo^'r* ter dvigne ogromen oblak prahu in plinov 2. Vesoljska ladja je prišla v ta oblak, ter vrg| pred seboj del prali u in plinov, pri čemer ** J zmanjšala njena brzina 3. Vesoljska ladja nadaljuje s svojo potjo, pri mor igrajo lunin prah in nastali plini podobino go, kot zrak na zemlji za običajna Letal* KES, a TOVOR OROŽJA JI nas Mnogo uažnejSi ... KO BOMO IMELI DOST/ PUl SE NAM BODO PRIDRUŽILI "vTrpc—\NOV/ ZAVEZNIKI . PRESENEČENJA , BO VS£|NO TAKO MteNI,(IW.uM"Ott imsm&imMi ^<1 s>~s. v/ .... /N TAKO BOMO LAHKC ZAUSTAVILI BELE NASELJENCE I SEDAJ PA SKU CI BOJEVNIKE .ČASTEČE' KOLONA NE MORE BITI/ VALEČ... ČE BI LA N ICO D< VSAJ MALO UODE ■MALO VODE 1 j—. MOlVJE^ZAPAOl/ 11. januarja 1959 KRIŽANKA Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. kreativna, oblikovalna, 10. prebivalec ve. like države, 17. dreserjev pripomoček, 18. malone, 20. želez, je, ki ga natikajo kaznjencem, 21. načeta, kasti irana, 22. gi banje morja, 24. Madžar, 25. vrsta pesništva, 28. podzemeljska žival, 28. vrsta vrbe, 30. veznik, 31. zidarska žlica, 32. vrsta čokoladnih bonbonov, 34. kamniti, skalnati svet, 36. italijanski spolnik, 37. otroški naziv za očeta, 38. vrsta okrasnega drevesa, 39. naziv za človeka, ki je doma onstran reke, hriba, meje (dvoj.), 41. osebni zaimek, 42. vrsta ljudskega koledarja, 43. s prsti ali kremplji kopana, rahljana, 44. osebna ugodnost, ki temelji na zakonu, 45. mesto na Siciliji, 47. čakanje na priložnost (pomanjševalnica), 48. na novo omotane, 49. znak za barij, 50. odtisoček, 51. zidati, postavljati, 52. del teniške igre, 53. kralj po italijansko, 54. grška črka, 55. vijak močneje pritisniti, luči zmanj šati plamen, 56. žensko ime, 57. reka v Nemčiji, 59. doba, razdobje, 60. okrajšano moško ime, 61. uradna svečana obleka, 62. okrajšan naziv za utežno enoto, 04. skupina, 06. vr sta kamna, 67. šatiranje, aen-čenje, 06. veliko mesto na Japonskem, 71. popoln posek v gozdu, 72. rastlina, iz katere so v starem Egiptu delali papir (množ.), 73. vozač kmetijskega vlačnega stroja. NAVPIČNO: 1. sopsti, sopihati, 2. nemiri, rahla gibanja, ki jih povzroča strah, 3. prometna sredstva, 4. napad, 5. del imena prve slovenske film. ske igralke, 6. kratica za jugo-slovansko ljudsko armado, 7: dva različna vokala, 8. kratica za Novi svet, 9. podredni veznik, 10. vrsta papeževih listin, 11. del telesa, 12. kazalni zaimek, 13. če, 14. del telesa, 15. tuje žensko ime, 16. domače žensko ime, 19. ostra resa na klasu, 22. majhne dveri, 26. delo grajščakovih podložnikov, £9. srkati, glasno piti, 32. sredstva za izpiranje perila, 33 okrajšano žensko ime, 34. ja-čati, dajati moč, 35. mlad pes, 38. žgati, peči (na primer kavo), 39. pripovedovati, 40. ljub kovalna oblika ženskega imena, 42. ravne, 43 leha, obdelana zemlja na vrtu, 44. tuja predpona, lat. predlog, 45. zelena krma, 46. rečna brzica, 47. predpostavka, 48. predlog, 49. mesto v Indiji, 50. kanal, 51. jarek, soteska, deber, 52. žitne ali krmne shrambe, 55. del Nemcev (po pokrajinski pripadnosti), 66. mesto na Češkem, 58. brez vida, 55. grški bog ljubezni, 61. kopno, 63. osebni zaimek, 65. dejanje, spis, 66. svinčnica, grezilo, 68. enota ploščinske mere, 70. znak za argon, 71. začetnici slovenskega skladatelja («Nu vi akordi«). REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. intrigant, 9. izmeničen, 18. zarisati, 20. zatirane, 21. sveta 22. som, 24. nemar, 25. op., 27. ari, 28. sprem, 30. rek, 31. me, 32. vol, 34. sirotek, 36. kas, 37. oris, 59; delegiran, 41. Tone, 42. raz. predem, 44. Lakedemon, 46. zaledenel, 48. nametan, 50. va. dim, 51. noj, 33. oidij, 35. op., 57 g več. 58. sikec, 60. res, 61. bo, 62. los, 64. petnlcn, 66. kaj, 67. grad, 69. poneverim. 71. Aare, 72. Lomonosov, 74. nečitljiv, 76. akuzativ, 78. sezidati, 79. samec, 80. Poreč, 81. narok. NAVPIČNO: 1. izgovor, 2. na, 3. trs. 4. riva, 5. lsere, 6. Gatt, 7. ata, 8. ni, 10. zz, 11. Man, 12. eter, 13, Nimes, 14. Irak, 35. čar, 16. en. 17. n ere* sen, 19. porog, 22. spremeni-tev, 23. metil, 26. poraz, 28. silen, 29. Metan, 31. lizav, 34. sedem 35. kakao, 36. komaj, 38. splav, 39. dedič, 40. nemtr, 41. Tetis, 43. redek, 45. dedek, 47. lokav, 49. polglas, 52. jelen, 54. bojevit, 56. poroka, 58. Senovo, 59. Ceres, 61. borit, 63. samum, 64. posip, 65. ničen, 66. kajak, 68. doze, 69. pot 70. miza, 71. Aldo, 73. NaC, 75. tir, 77. ne. 3000000000000>00000000000000>000000000000000000000000000000000 PO NADVSE USPELI LANSKI RAZSTAVI V BAZOVICI Letos bodo govejo živino sivorjave pasme razstavili živinorejci iz dolinske občine JE ZA Pod SONCEM , KI JE NEUSMILJENO žgalo E Razstava bo 3. maja vBoljuncu. Predvidene številne denarne nagrade Državni prispevek za obnovo in izboljšanje hlevov tudi v tem letu Vsi se še spomnimo, kako velik uspeh je doživela prva razstava goveje živili ki jo je Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo priredilo lanskega maja v Bazovici. Razstave se je udeležilo 140 živinorejcev, ki so ha nekdanje sejmišče prignali 270 glav goveje živine sivorjave pasme in posebna ocenjevalna komisija je takrat podelila 50 nagrad. 2e takrat je bilo določeno da se bodo razstave goveje živine ponavljale vsaka tri leta, med tem časom Pa bi organizirali razstave tudi drugod. Prve razstave v Bazovici so se udeležili živinorejci iz Trebč, Gropa-de, Padrič, Bazovice, Jezera, Drage, Peska in Groča-ne, sedaj pa je prišla vrsta na Breg. Kmetijsko nadzor-ništvo je namreč sporočilo, da bo 3. maja letos I. razstava goveje živine za dolinsko občino, ki bo po vsej verjetnosti v Boljuncu. Letos torej v Bregu, prihodnje leto v Nabrežini za področje devinsko-nabrežinske, zgoniške m repentaborske občine, čez dve leti pa spet v Eazovici. Letošnje razstave goveje živine — navadne in selekcionirane — ki ima značilnosti alpske sivorjave pasme, se lahko udeležijo vsi živinorejci iz dolinske občine. Živinorejci, ki bodo pripeljali na razstavo svojo živino, bodo dobili povrnjene stroške za kilometražo, najboljše živali pa bodo nagrajene z denarnimi nagradami. Pri podelitvi nar "HMIHIIIIMIMIIIIIIIMIIIinilllhllMMIIIMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIiniHllimillllllllllKmillllllllllllllMIU Naše kor MIHAEL PEČENIK Prejšnji teden smo obiskali pijanec. V eni od vaških go-smo vprašali, kdo sta **i>tarejša vaščana,. in tako *8 nas napotili najprej k An-°nu Žerjalu, ki ima 84 let, Potem pa še k Mariji Peče-j*”*, k« ima 86 let. Toda v o-*h primerih smo se ušteli, *)*• ugotovili smo, da ometena ni sta najstarejša v vasi. Hajstarejši vaščan je nam-Mihael Pečenik, ki bo 6. ^'•«rca praznoval 86 let iivlje-Rodil se je namreč v ®vU»eu leta 1873 im v doli*«' Vas‘ i* Pre^vel vse iiv-)"*ni*> če izvzamemo nekaj jlt,ecev vojaške službe, ki jo opravil v Gradcu. Vse nje-90o življenje je bilo en sam M ovni dan. Po poklicu kmet °d jutra do večera uba-lt 1 delom na polju in le. k P® tam je odšel v mesto, ke'Prod®* svoje pridel-k j, nit*ti®o je, da se ni ni-r . oženil in sedaj živi v ’3*tni hiši, ki pa je že poi-r nečakov. Kljub visoki sta- rosti lt ie vedno čil in zdrav, Vs^t da dancs P omaga pri lih strtih dnevnih opravila Zvečer rad prebira liste j,, 3'0e, saj ima izredno do- , vid in sploh ne potrebu- 'e naočnikov. FrH^i^tare^a vaščanka pa je 41 JO Vode• Rndila ,e je na Dolskem pn Priti*1 F mladih letih je ‘l>ozn*iV Trst • in tu je M«hn f *u°Je0® prvega moža rbčil * katerim se. je po- Bon*pTed ve( kot 60 leti v iwieu V prvtm zakonu je jt otrok, od katerih pa pri ,”a *<*tUo Še ena hčerka, **( ko!*!I ,’"'daj tudi iivi ie umrl • ^rt)' m°2 Pa ie r^ii ln noto se je drugič po-kpna ' a ie Po nekaj letih zali ie P°*tala vdova, ker m J1' moi umrI ir ltta 4i»i> Frančiška Vode ve ! jen je Ptr!i*da,i' da 3* vse fiv-ii il . delala Tudi danes •»Obre^r«'0 bčerki, saj je zdravja, le vid ji je opešal. najstarejšima Boljun-želimo, da bi ge mno-i ivala 0b ognjišču ao-U ter si vsa/ sedaj no privoščila nekaj za-počitka ^JtCONlK ‘•VJ25,mo brali-d« bt- v*»i annl* nove Sole v nnSi •»dan* na dražbi te 23. FRANČIŠKA VODE’ decembra pr. 1., In sicer za o-koli 24 milijonov lir. Ob čita-nju te vesti pa se moramo vprašati, kam je šlo ostalih 7 milijonov lir, ki so bili za gradnjo šole odobreni. Zvedeli smo %amreč, da občina doslej še ni dobila nobenega obvestila o gradnji nove šole. kar se nam tudi zdi zelo čudno. Cas bi bil, da se to vprašanje, ki se vleče že toliko let, enkrat reši in zato želimo, da bi pristojne oblasti n zadevi čimprej izdale ustrezno poročilo. Vrtec pa končno le posluje — v splošno zadovoljstvo u-trok in staršev. Otroci so odšli prvič v vrtec 15. dece. tbra in je vpisanih 30 otrok, za katere skrbi otroška vrtnarica in ena pomožna moč. Kot smo že dejali, smo vsi starši sedaj zadovoljni in bi radi že danes opozorili občinsko upravo, da r prihodnjem golskem letu ne bi prišlo do takega zastoja kot lani. Med vaškimi novicami velja tudi omeniti, da sta sedaj v vasi že dva televizorja. Eden je v župnišču, drugega pa so pred nedavnim nabavili v domači gostilni. V tej zvezi bi radi izrazili željo, da bi v gostilni poskrbeli oziroma uredili tako, da bi včasih lahko gledali tudi jugoslovanski program, posebno še prenose kakih športnih prireditev. Med dtugifnl željami pa naj predvsem poudarimo potrebo po poprdvllu poli V hrioe, ki so se poiebno ob zadnjem deževju zelo poškodovale. MM VBtNJE Naša vas spada k naseljem, ki naglo spreminjajo svoje narodnostno lice. Se nedavno izključno slovenska vas, kjer ni bilo niti enega tujerodca, ima vedno več italijanskih družin obmejne policijske straže, ki ima tukaj svojo postajo. U-mevno, da je za njih otroke it*lijanski razjed. Število slo-v*nskfn 6troV se krči, ker se novi sakonci drže načela, da zadošča v družini par otrok. Pravkar grade nad policijsko stražnico — na Ologu — novo precej prostorno vojašnico za obmejno finančno stražo, ki bo nedvomno privabila nove družine in tako prispevala k spremembi narodnega sestava Sicer pa je pri nas vse po starem grad bosta sodelovali tudi pokrajinska uprava in tržaška hranilnica. Vsekakor lahko že danes napovemo, da bo razstava goveje živine v Bregu doživela prav takšen uspeh kot ona v Bazovici in je zato skoraj odveč opozarjati živinorejce, da se razstave v čim-večjem številu udeležijo. Vsekakor pa bi radi že danes opozorili Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, da upošteva slovenski značaj Brega in tamkajšnjega prebivalstva ter pri organizaciji razstave poskrbi za dvojezične napise, tako da ne bo prišlo do kritik in protestov kot ob razstavi v Bazovici. Naše živinorejce moramo tudi opozoriti, da bodo tudi v tem letu na razpolago prispevki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki se jih živinorejci lahko poslužijo za preureditev in izboljšanje hlevov. Ministrstvo za kmetijstvo prispeva 75 odstotkov vseh stroškov za gradbeni material, medtem ko gre delovna sila na račun prizadetega živinorejca. Lani je bilo v ta namen odobrenih 1,5 milijonov lir, medtem ko je prošnje za prispevek vložilo 27 živinorejcev. Posebna komisija je v preteklem novembru in decembru že pregledala in ocenila nekaj obnovljenih hlevov, drugi pa pridejo na vrsto aprila letos. Kdor bi želel v tem letu izboljšati ali obnoviti hlev, naj stopi na kmetijsko nadzomištvo, kjer bo dobil vse potrebne informacije in tudi prošnjo mu bodo tam napisali. Končno naj še omenimo, da se bo v prihodnjih tednih začel natečaj za manjša izboljšanja hlevov, kurnikov, svinjakov itd. Doslej se je prijavilo okoli 30 rejcev živali, kar pa je premalo. Nagrade, ki jih bo podelilo kmetijsko nadzorni št Vo v sodelovanju s pokrajinsko upravo, kmetijskim konzorcijem in tržaško hranilnico, znaše.io od 15.000 do 50.000 lir. Skupno bo podeljenih 23 nagrad, za katere je na razpolago pol milijona lir. če želijo rejci podrobnejše informacije, naj se prav tako obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo v Trstu, Ul. Ghega 6. ti v nasprotnem primeru nam policija ne izda dovoljenja. Na sporedu je trodejanka »Nebesa na zemlji«, nastop pevskega zbora, dolinskega tria in morda tudi folklorne skupine. Prireditev bo v soboto in tudi v nedeljo. Ce bo dvorana kolavdirana, pričakujemo ob tej — za nas že tradicionalni prireditvi — velik obisk občinstva. Zaradi slabega vremena napredujejo dela pri urejevanju poti skozi vas zelo počasi. Cesto so sedaj popolnoma zaprli, icer obstaja nevarnost', da se zgodi kakšna nesreča, če bi po njej vozilo težje motorno vozilo. To nam povzroča nemalo nevšečnosti, a bomo potrpeli, ker vemo, da bomo potem imeli res dobro urejeno pot skozi našo vas. Motiv iz Boljunca (Foto Magajna) iiitiiiiiiiiiiMiiiMiitiiHiMimtiiiiiimiiiiiiiHiiiiiitiiiMiHMKiiiuiHmimitimiiiimiHniiifimufiimijiitiinfiiniimiiMifiimiiiiiMiHimiHiiiiiiMin GABROVEC Ze večkrat smo pisali, da bi bilo treba urediti prostor okoli ljudske hfše v naši vasi, ki prav gotovo ne koristi u-gledu vasi. Res skrajni čas je, da se ta zadeva raiši in zato še nekrat prosimo, da naj IACP poskrbi za zgraditev drvarnice in ureditev prostora okoli hiše, medtem ko bi Se-lad lahko napravila zid ob poti, ki vodi do hiie. Zvedeli smo namreč, da je v načrtih Selad, da bi to pot kasneje tudi asfaltirali. Zgraditev drvarnice pa je nujno potrebna zaradi tega, ker ljudska hiša nima niti podstrešja niti kleti, tako da ljudje nimajo kam spraviti drv in kuriva sploh ter drugih predmetov, ki jih ni moč imeti v stanovanju. Omenimo naj še, da bo že v kratkem društvena gostilna dobila novo dvorano, ki bo imela površino 100 kv. metrov. Nova dvorana bo res lepa pridobitev za našo vas in pričakujemo, da bodo začeli k nam prihajati tržaški turisti v večjem številu kot doslej. BRISCIKl BORŠT Prihodnjo soboto bomo praznovali vaškega patrona sv. Antona. Ta dan bodo v cerkvi slovesni obredi, naše domače prosvetno društvo »Slo-veneč* pa se pripravlja na kulturno prireditev. Vse pa je odvisnb od tega, če bo dvorana do tedaj kolavdirana, kaj- Se malo časa, pa bo uresničen naš dolgoletni sen. Z Vso našo okolico bomo namreč povezani z dobrimi asfaltiranimi cestami. Podjetje Cardea je namreč že razširilo in asfaltiralo cesto proti Velikemu Rep-nu in sedaj urejujejo le še obcestne zidove, kar pa bo že v najkrajšem času urejeno. Tako bodo izletniki iz Velikega Repna imeli na razpolago lepo cesto proti Briščikom in naprej proti Opčinam oziroma Proseku. Selad namreč tudi že urejuje cestišče na poti Bri-ščiki-pokrajinska cesta Opči-ne-Prosek in tudi ta dela bodo v kratkem končana. Končno je treba še omeniti, da bo asfaltirana tudi cesta Briščiki-Mali Repen (deloma je že), kar pomeni, da bo odpadel izgovor o slabih cestah, ki preprečujejo dotok izletnikov v vasi naše občine. Prav zaradi tega smo naši občinski upravi hvaležni, saj je pravilno razumela pomen cest v današnjih časih, Radi bi pa izrazili željo,- pot, ki vodi skozi vas in dalje do železniškega prehoda mimo letališča, je bila nekoč asfaltirana. Sedaj pa so v cestišču take luknje, da je prav težko voziti preko njih z motornimi vozili. Zato bi prosili občinsko upravo, da čimprej poskrbi za ureditev poti skozi vas. PROSEK BOL J UNEC Spet se oglašamo v listu, da bi preko njega opozorili občinsko upravo na nekatere še nerešene probleme in na nekatere naše želje. Predvsem besedo o problemu kam. r.oloma, ki se vleče te toliko časa. Kdor pride podnevi v našo vas, takoj zasliši ropot iz kamneloma, ki nam skozi ves božji dan razbija ušesa. Tujci s« čudijo, kako moremo kaj takega prenašati. Mi smo zadovoljni, da je nekaj delavcev zaposlenih v kamnolomu, toda mislimo ,da lahko tudi zahtevamo od gospodarja, da oelo tako mehanizira, oziroma uredi, da na bo več slišati neznosnega ropota. Baje je pred nedavnim občinski inienir že napravil načrt, kak j bi se to dalo odpraviti, a ne vemo, zakaj se ta načrt ne uresniči. Vaščani bi se zelo oddahnili, posebno oni, ki imajo slabe živce. Potem je še vprašanje luči. Marsikdo pride zvečer v vas, pa se čudi, kako da je naš vaški trg tako slabo razsvetljen. Zato vaščani prosimo, da bi občinska uprava poskrbela za boljšo razsvetljavo, in sicer tako, da bi postavili nove žarnice ob straneh ali pa na sredi trga. Potem bi bilo tudi dobro napraviti nov zid ali pa malo zvišati starega, ki gre od Ma-verske ulice proti župnišču. Tam se je že zgodila kakšna nesreča, bodisi starim bodisi mladim in nekateri so se tudi ponesrečili, ko so padli čezenj. Prav tako je potrebna popravila pot, ki vodi s trga proti potoku. To ulico je le malokdo popravil, čeprav se je poslužuje vsaj ena tretjina vasi, Občinskim upraviteljem je ta problem že znan, zaradi česar se čudimo, kako da ga še niso skušali rešiti. Drugače je pri nas vse po starem. Sedaj v kleteh pretakajo vino in kmetje so zadovoljni, ker ba je več kot lani, O. J. Naš pevski zbor, ki je imel za božične praznike uspešen nastop na Kontovelu, in pri katerem je sodelovala tudi domača godba, se bo pričel pripravljati za nove nastope. Pred vrati je Prešernova proslava in potem bo treba pomisliti na študiranje novega programa, s katerim bi se lahko »pet pojavili pred javnostjo. Med vaškimi novicami moramo omeniti tudi razstavo vin, ki bo danes dopoldne v društveni gostilni. Gre pravzaprav za preizkušnjo vin, ki jih predložijo posamezni vinogradniki — člani društva — in jih potem posebna komisija oceni. Najboljše vino dobi nagrado, in sicer 15.000 lir. Omenimo naj tudi, da po vasi urejujejo kanalizacijo in bodo kasneje nekaj poti asfaltirali. \r la namen določena všota denarja pa je premajhna, da bi z njo zadoitill * potrebam vsa vasi. Tu ja treba omeniti predvsem obupno stanje poti pred Dolenčevo gostilno, kjer Je posebno ob deževju skoraj onemogočen prehod. Pot je namreč blatna in polna lukenj, tako da odbija ne samo pešce, temveč tudi motorizirane osebe. Cas bi bil, da sa vsa pot, ki vodi proti proseški postaji, že enkrat u-redi in asfaltira. R/CMANJE Odkar je bila ukinjena železniška zveza med našo vasjo in Trstom na eni tet Kozino-Herpeljami na drugi strani, slišimo samo pritožbe. Z avtobusi nismo namreč prav nič zadovoljni, saj moramo čakati na avtobuse zgoraj na cesti, v dežju in mrazu, kar ni prav nič prijetno. Dokler je bil vlak, smo imeli postajo teko rekoč v vasi in če je bilo sla bo vreme, smo imeli na razpolago čakalnico. Zato se povsem strinjamo s protestom dolinskega župana, ki ga je naslovil ministrstvu za prevoze in drugim pristojnim oblastem, ter ppnovno izražamo željo in zahtevo, da bi spet vzpostavili železniško zvezo. CEROVLJE Nismo mislili, da bomo tako hitro in nenadno izgubili iz svoje srede še čvrstega in prisebnega moža, kot je bil pokojni 73-letni Franc Legiša, po domače Marinčič. Sicer je bil v zadnjem času betežen, kar je pri tej starosti in pri zgaranih možeh, kot je bil pokojni, nekaj navadnega in nismo vzeli tega za resno. Njegovo življenje je bil en sam delovni dan. Trd je bil njegov kruh v kamnolomu in na skromnem zemljišču, ki ga je skrbno čuval in skušal izvleči iz njega čim več. Preizkusil in spoznal je borbo delovnih ljudi in socialne ter narodne krivice in se vključil v napredno gibanje ter v njem tudi ostal. Pogrešala ga bo družina kot dobrega družinskega poglavar, ja, vas pa kot dobrega in poštenega sovaščana in dobrega svetovalca. Zaradi tega smo se s potrtostjo ločili od njegovega preranega groba, kamor smo ga spremili v velikem številu domačini in znanci ter prijatelji iz sosednih vasi. Naj mu bo lahka rodna zemlja! Potrti družini naše globoko sažalie! MALI REPEN Pri n»s je najbolj pereče vprašanje kanalizacije. Delavci Selad šo pred leti sicer v tej zvezi nekaj napravili, a praksa je pokazala, da je bilo tb premalo, oziroma da pri delih niso upoštevali nekaterih potrebnih načel. Ob dežju -r- in to občutimo sedaj že precej časa — se odtočni kanali namreč zamašijo, tako da se ssšne voda razlivati na dvorišča hiš, ki ležijo pod cesto na izpostavljenih mestih. Razumemp, da je za dokončno.Určditev kaiial/zafiie v naši vasi potrebrto precej denarja, vendar mislimo, da bi lahko Selad to napravila. Ce pa drugače ne gre, bi želeli, da se potrebne stroške za ureditev kanalizacije v Malem Rep-nu vnese v prihodnji gospodarski načrt. Omeniti moramo tudi neljub dogodek, ki kaže na nerazumevanje podjetja «La Carsi-ca» do naših potreb. Preteklo sredo so se dijaki iz naše občine po božičnih počitnicah prvič odpeljali v šolo v Trst. Niso imeli abonmaja, ker jih je ta čakal v Trstu, toda spre-% vodnik je kljub temu zahteval, da vsi dijaki, ki jih je v vsej občini kakih 20, plačajo normalni vozni listek. Ni preostalo drugega kbt listek plačati, ko pa so prišli v Trst, »o morali kupiti abonma za ves teden, čeprav se ga niso po-služili niti v ponedeljek niti v torek, medtem ko so morali v sredo plačati cel listek za eno vožnjo. Morda bo kdo rekel, da gre za malenkostno vsoto, a vendar ni tako. Čeprav nam gre za vsako liro, pa nas je še bolj prizadelo to, da smo naleteli pri sprevodniku oziroma pri podjetniku na tako malo razumevanja do naših potreb in očitno pomanjkanje socialnega čuta tipamo, da se kaj takega v bodoče ne bo več zgodilol .... IN Na PUŠČAUNEM OZEMLJU, KI JE ZAHTEVALO NEMALO MOČI JEZDECA jN KONJA . mm - s 'n i ' . - * -L / * . (v; "POGUM j, PRIJATELJ / VZDRŽAT! MORAVA > (Nadaljevanje sledi) Pnrnofs^T*dnevnlk 11. januarja 1959 Danes, NEDELJA, U. januarja Pavlin Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41. Dolžina dneva 8.57. Luna vzide ob 8.45 in zatone ob 19.36. Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja Tatjana Vrem« včeraj: NajviSJ* temperatura 6,5, najnižja 2,2, zračni tlak 1005,5, raste, veter vzhodnik 10 km, vlaga 57 odst, nebo 3 de-st.ine pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,3. Slovesna otvoritev nofega sodnega leta Po 87-letnem presledku Na pokritem zelenjadnem trgu danes obdaritev Hvale vre VOfki premikal proti glavni dvorani, kjer je bila svečanost. Kot je navada, mora državni pravdnik opisati delovanie sodišča v minulem letu, in to je storil tudi dr. Grieb, ki je uvodoma nozdravii meščane Trsta ter vse prisotne civilne, vojaške in verske oblasti. Iz nravdnikovega govora pa je razvidno, da ie strast za tožbarjenje na našem ozemliu še vedno velika. Čeprav so sodni organi skušali vse zadeve čimprej urediti, pa jih je še ostalo za razsodbo kat "801 primer, kar je znatno več kot 1957. leta .Nekoliko na so nazadovale raaorave v zvezi z ločitvijo zakona. Lani uh je bilo 171 proti 210 iz 1957. leta Toda to verjetno ni realno število, ker če bi temu. ki so ga uredili po sodni poti. pr.šteli druge «de facto» bi se število o-gromno povečalo Po pravdnikovem mneniu sta kriva za razdor v družim preveliko bogastvo in tudi prevelika revščina. Petičniki se radi zabavaio in vidiio v otro-kih oviro za svoio svobodo. I Vrhu tega pa radi oponašajo življenje filmskih zvezd in i-graicev. Revščina je tudi vzrok sporov zaraui pomanjkanja sredstev za življenje. Razporoki pa sta bili v preteklem letu samo dve. vendar ta tudi ni realna številka, ker je večina prošeni šlo na verske forume, ki so kompetentni za cerkvene poroke Sodišča tuiih držav pa so izrekla 7 ločitev zakona ali razoorok. Po analizi vzrokov, ki dovedejo do razporok, je državni pravdnik pripomnil, da bi morala država, y*ai za civilne poroke, dovoliti ločitev v izjemnih primerih: to je, ko gre za zakonca, ki ie bil obsoicn na dolgo zaporno kazen ali celo na dosmrtno ječo ali pa tudi, ko nekoga sprejmejo v bolnišnico z neozdravljivo boleznijo. S tem bi preprečili ustanovitev nezakonitih družni ki prinašajo družbi večjo škodo, kot bi lahko nastala s priznanjem razporok. Tudi število prometnih nesreč raste iz dneva v dan- delno gre na račun večje motorizacije, vendar glavna krivda pade na nedisciplinirane šoferje, ki se jim zdi pod čast. če ne tečejo 10C. km na uro in če morajo komu drugemu prepustiti pot za prehitevanje. Toliko let je bilo govora o noven. cestnem zakoniku- sedaj je tu, vendar si ne smemo delati preveč utvar. Lahko bi preprečili porast nesreč s tem, da bi zaplenili šofersko izkaznico šoferjem, ki so zakrivili večjo nesrečo Najhuje pa je, da se je povečalo tudi število bankrotov, in sicer namernih. V lanskem letu so uredili f2 primerov. 101 pa je bilo novih bankrotov. Sedaj je na seznamu za razpravo 425 primerov \ sega skupaj je bilo lani na našem ozemlju in na ozemlju, ki spada pod jurisdikcijo tržaškega prizivnega sodišča 40 tisoč primerov kršitve zakona Ta številka pa ne sme preplašiti nikogar, ker gre za 9 desetin kršitev, ki spadajo pod kompetenco pretorjev. V o-stali desetini pa so vključene ostale kršitve, in sicer tatvine, umori, povzročitve telesnih poškodb v sporih in tudi po krivdi avtomobilistov in motociklistov. Precej veliko je tudi število medsebojnega pretepanja med možem in ženo ter med starši in otroci. Tu pa ie državni pravdnik pripomnil, V torek 13. t m. bo prispel v Trs* minister za trgovinsko mornarico poslanec Spatgro. Minister se bo pripeljal v Trst z avtomobilom dopoldne ob R.40 in bo ob 9,30 v spremstvu vladnega generalnega komisar, a dr. Palamare sprejel na prefekturi predstavnike tržaškega gospodarskega živlie-nja. Od 10,30 do 12,45 si bo ogledal tržaške ladjedelnice in bo obiskal Tovarno strojev, ladjedelnico Sv, Marka in si ogledal pomol V. Popoldne bo ob 17,40 obiskal urade Tržaškega Lloyda. Nato pa bo prisostvoval po-memhnen -- zasedanju, ki se bo pričelo oj 19. uri na tržaški trgovinski zbornici in kjer bo govora o vseh perečih pomorskih in pristaniških vprašanjih. V zvezi z obiskom ministra za trgovinsko mornarico se ču. jejo vesti o gradnji novih ladij za potrebe državnih pomorskih družb, s čimer naj bi jkrepili redne proge teh družb in zagotovili ladjedelnicam prepotrebna naročila. Po teh neuradnih vesteh gre za gradnjo dveh 38.000-tonsKih prekooceanskih potniških ladij, ki naj zamenjata nVulca-nioa in (Saturnio«, in za dve ladji tipa eConti«. Te štiri ladje naj bi zgradili za družbo dtalia«. Za (Tržaški Lloyd* pa naj bi zgradili 6500-tonske ladje za pomorsko progo Ja-.dransko morje-lndija-Bengai-ski zaliv. Naročila za prve štiri ladje naj bi razdelili med CRDa in ladjedelnice sAnsaldo* v Genovi. V ladjedelnici CRDA pa bodo 15. januarja splavili 36.00U-tonsko turbocisterno «Esso Coventry», katero grade za po-morsk odružbo iiilsso Petroleum Company». DANES 11. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU Igra v dveh dejanjih, dramatizirala ANITA LOOS po noveli pisateljice COLETTE Sindikat pomorščakov SlN* DAN sporoča da so se sporazumeli z brodarji, da bodo izplačali 70 odstotkov rednih prejemkov, ki so jih odtrgali mornarjem, ki so stavkali. Tajništvo PILM-CGIL pa je včeraj v zvezi s stavko, ki jo je proglasil S1NDAN, objavilo daljše poročilo, v katerem u-gotavlja, da se zadnje protestne stavke niso udeležili vsi mornarji, ker jo ie proglasila samo ena sindikalna organizacija, ki ni niti obvestila drugih sindikalnih organizacij, čeprav so predhodno vse sindikalne organizacije sprejele tako obvezo. 24. in 25. januarja 1959 KVINTET BRATOV AVSENIK V TRSTU Tako boste prejemali list ceneje in poleg tega prejmete kot nagrado lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo z Avsenikovimi popevkami. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 2«. tel. 37-33* PRIHODNJO SOBOTO se snidejo vsi vedri in veseli ljudje na stadionu aPrvi maja kjer priredi DIJAŠKA MATICA svoj PRVI PLES Pomilostitev ženske obsojene zaradi tihotapstva Predsednik republike Gron-chi je pred dnevi pomilostil Marijo Merlič vd. Brajnič, ki bi mornla presedeti še dve le-^ zapora. Zenska je bila obsojena zaradi tihotapstva. Zakon pa je kršila iz potrebe, ker ni imela sredstev za preživljanje 16-letne hčere. Njena usmiljenja vredna zgodba in lepo vedenje v zaporu je pripomoglo, da je predsednik republike na predlog ravnatelja tržaških zaporov in pravosodnega ministrstva, izdal odločbo o pomilostitvi, ki jo je ženska sprejela s solzami v očeh 1. januarja letos. OD VČERAJ DO DANES Opozorilo naročnikom v Jugoslaviji Narojnike za NEDELJSKO izdajo našega lista v JUGOSLAVIJI naprošamo, da bi do 15. januarja 1959 nakazuli naročnino za 1. polletje v znesku din 720,— ali četrtletno v znesku din 360.—. Naročnina mora biti plačana vedno vsaj četrtletna naprej. — LIST BOMO POŠILJALI SAMO REDNIM PLAČNIKOM. — Naročnike, ki ne bi hoteli podaljšati naročnine, pros.mo, da nas o tem obvestijo do 31.XII.195*. Vplnčajte po položnici na (ADlTa Drž. zal. S'o* venijo — Ljuhljana — tek rač. pri Komunalni banki štev. 600-70/3-375. SLOVENSKO DOBRODELNO DRISTVO v Trstu BARI CAGLIARI FI.ORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE priredi v nedeljo I. februarja ob 21. url v Hotelu Escelsior Palače Vstop izključno z vabilom, ki ga lahko dobite na sedežu društva v Ulici Machiavelli 21/11. od 17. do 19. ure dnevno, kjer se lahko tudi rezervirajo moze. Pevski zb«r Prosek - Koatovel prične z rednimi pevskimi vajami v torek 13 t. m. ob 20.30. Danes ob 14. uri bo priplula v tržaško pristanišče ladja (Vulcaniaa, ki ima nekaj zamude zaradi stavke pomorščakov. Z ladjo potuje tudi skupina 170 ameriških tu..-stov, ki si bodo or'edali danes in jutri naše mesto in o-kolico, nato pa odpotovali z isto ladjo. TURISTI AVTOMOBILISTI Avto delavnica NEDELJA, II. januarja IM* RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba: 8 40 Slovenski foUtlornl motivi; ».00 Kmetijska oddaja 9 30 Glasbena matineja; 11.45 Gustav Mahler: Tri Kuevker.ove pesmi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v Jaz zu; 1300 Kdo, kdaj. zakaj... Kronika sedm.h dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Rltmičnr zasedbe; 15.20 elementi: Trlo št. 1 v D-duru In trlo št. 6 v C-duru; 15.4C Slovenski zbori; 16 00 Po. po'dan v glasbi; 1630 Plesna čajanka; 1700 (Brez tretjega«, drama v treh dejanjih, ki jo J« na- rP«PALliCA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 17. url bo tretja predstava Pl2ztUIJeve opere (Zločin v katedrali«. Dirigiral bo Bruno Bartoletti. V torek bo ob 20.30 za abonma A (parter hi lože) In B (galerije) druga predstava Verdijeve opere (Macbeth«. Dirigiral bo Arturo Basile. Danes se nadaljuje pr| gledališki blagajni prodajanje vstopnic za popoldansko predstavo, Jutri OLIMPLA Moderna postaja za pranje in mazanje Mehanična delavnica Skrbna popravila po zelo ugodnih cenah Trst, Ul. Vespuccl 4. tel. 5541* V skied zimske pomoči «o do 7. januarja razne ustuno- i*ori§ho-benešbi dnevnik Dogodki tedna Pokrajinski kongres PSI Preteklo nedeljo je bil v Gorici pokrajinski kongres socialistične stranke, na katerem so razpravljali o pripravah ra vsedržavni kongres stranke, ki bo,v Neaplju. Po obsež-nt diskusiji o treh poročilih, ln sicer o Nennijevem, Vec-ehiettijevem in Bassovem, se je večina govornikov izrekla ra Vecchiettijevega. Izbrali so Giovannija Giorgija za pokrajinskega delegata na vsedržavnem kongresu. Izvolili so tu-di novo pokrajinsko vodstvo, o katerem so zastopani tudi Predstavniki naše manjšine. Goriška je ena izmed redkih pokrajinskih federacij v državi, ki se je zavzela za Vec-ehiettijevo resolucijo, saj je *nuno, da je Nenni na vseh Pokrajinskih kongresih v državi prejel absolutno število glasov, kar mu zagotavlja u-speh tudi na vsedržavnem kongresu. Odstop Depicolzuana Ostavko predsednika zborni-ce za trgovino, industrijo in kmetijstvo Depicolzuana imajo dobri poznavalci razmer v vrstah Krščanske demokracije in goričkih ustanov za uspeh mlade demokristjanske levice, ki je začela svojo akcijo z odstranitvijo parlamentarca Ba-resija. Ministrstvo za trgovino bo na podlagi seznama, ki ga bo Predložila prefektura, izbralo novega predsednika, ki bo verjetno predstavnik tiste struje, k> prevladuje v gorišlci KD. Poberdobski župan pri prefektu Prejšnji teden je bil dober-“°bski župan Andrej Jarc pri Prefektu, s katerim je v dalj-seri razgovoru obdelal celo Vrsto vprašanj, ki trenutno n°jbo!j mučijo občinsko upra-v°- Zahteval je spremenitev “sedanje prakse v zvez z lovnimi najemninami, ki so prečke, zahteval je prispevek milijona lir za gradnjo o-roškega vrtca v Doberdobu er Podporo prefekture priza-eoanju občinske uprave, da 11 *e njeno področje vključi-o v gorske kraje, katerim za-°n priznava celo vrsto ugod-s pomočjo katerih bi ustreči številnim *ahtevam občanov, kar je tre-nemogoče zaradi vsako-etnega obračunskega pri-rvanjkljaja. Povišanje prevoznih tarif ,.P° vsej pokrajini vlada ve-'ko nezadovoljstvo, ker so “stnifci avtobusnih podjetij j^viiali prevozne tarife. Pro-, Ppvišanju so se najprej o-in*k* ^e^avcb Pa tudi dijaki kmetovalci, skratka vsi ti-• ki se vsak dan z avtobu-m vozijo na delo ali v šolo. Otvoritev naselja v Standrežu Prihodnjo nedeljo 18. januarja pričakujejo v Gorici ministra za javna dela Togni-ja, ki bo uradno otvoril naselje INA-Casa pri Standrežu. Ob tej priliki se bo razgovar-jal s predstavniki gospodarskega in javnega življenja o vprašanjih, ki se tičejo naše pokrajine. Oddelek za umetna vlakna v Podgori Delavska zbornica je poslale pismo zvezi industrijcev, v katerem zahteva, naj se pričnejo pogajanja za odobritev in izplačilo proizvodne nagrade za leto 1859, kot predvideva člen 7 delovne pogodbe. Delavska zbornica je tudi zahtevala pravično uveljavljenje določil o kvalifikacijah in izp’ačtlo doklade za škodljiva dela. Seja občinskega sveta v Sovodnjah 776.000 lir otroškega vr Občinski svet zahteva priključitev občine h goriškemu sodnemu okolišu V petek zvečer je bila seja sovodenjskega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o nakupu opreme za otroški vrtec v Rupi. Celotni strošek bo znašal 776.000 lir, od katerih bo država plačala 396.000 lir, ostalo pa sovodenjska občinska uprava. Drugo važno vprašanje je bilo oddaja lovišča v najem. Zaradi skrajno nizke najemnine, ki jo občina prejema od pokrajinske lovske zveze, je občinski svet sprejel na predlog odbora sklep, da se obnovi pogodba za oddajo lovišča v najem za dobo enega leta, ne pa za dobo desetih let. Odobrili so izplačilo bolniške oskrbe za nekatere ob- iiiiiittiiiiHiiiiiiiiittimimiiiiitiiimiHitiiiiiiiiiHiiiiiitiMimiiiiiiiiiiiimmmiimtmtmiitiiimi t,,?inska svetovalca KP1 Bat-pa 0 >n Batti sta poslala žu-™** interpelacijo, če ne sma-B“ *a potrebno, da se prav ton***' 5 tem nenadni m povi-# J**>t prevoznih tarif zahte-ste *Pretbemba pravilnika proda f0*1* w smislu, da se bo ••irn ° 1>o0on9ko sredstvo ti-vij . p°djetjem, ki ne bodo lini a« larit> kot velja v Do-tt,([j ”°*ta. Zelo prizadeti so tia #*teverjanci, saj se je ce-<0 „°*ne0o listka povišala od n“ 60 lir. JV, IJa pokrajinskega odbora 9a orik°dn3i seJ‘ pokrajinsKe-so tkl la‘ ki je bila v sredo, jitvjk eniJ*. da bo seja pokra-ianun?? lveta v toboto 17. t Povečala kapaciteta iu. v Gradežu in Trži- Obvestila PSI Federacija PSI nanj je včeraj sporočila, da bo v torek 13. januarja na sedežu stranke v Gradiški sestanek novoizvoljenih članov pokrajinskega odbora stranke, na katerem bodo izvolili novega pokrajinskega tajnika in člane izvršnega odbora ter razpravljali o letošnjem vpisovanju v stranko. * # • Mestna sekcija Socialistične stranke v Gorici bo priredila v sredo 15. t. m. na sedežu v Drevoredu XXIV. maja 1, sestanek članov in simpatizerjev, na katerem bodo razpravljali o deželnem vprašanju v luči zadnjih dogodkov. ..—o - Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v tednu od 4. do 10. januarja t. 1. rodilo 16 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa so bile štiri. RODILI SO SE; Giorgio Pi-cech, Daniela Russo, Iv-o Tom-masi, Luisa Sjessot', Davide Mucci, Silvia Massera, Lore-dana Scabini, Mariagrazia Mersecchi, Patrizia Stefani, Marfco Casatella, Paola Mauri, Fabio VisSntini, Giuliano Stru-chel, Giulianp, Tesplin, Alba Delpin, Paolo Miconi. \ UMRLI SO: 91-lefrii odvetnik- Pietro -de Flego;— 44-letni slaščičar Umberto Mengotti; 73-letni lekarnar Oscar Urbani; 84-letna gospodinja Frančiška Cjglič vd. Dornik; 81-letna gospodinja Mpria Leon vd. Cociancig; 71-letna upokojenka Emilia Kodermac vd. Colotti; 63-letna hišna Albertina Azzano vd. Bianchi; 69-letni upokojenec Leopoldo Medeotti; 46-letna gospodinja Elda Saba por. Bressan; 67-letna gospodinja Adalgisa De-glio por. Paggiaro. POROČILI SO SE; delavec Firmino Grendene in gospodinja Vita Brancovig; industrialec Riccardo Osbat' in učiteljica Lina Zulli; delavec An-drea Perše in delavka Marina Lenardi; uradnik Giulio Mannu in uradnica Giuseppi-na Slemitz. OKLICI: rudar Ferruccio Cerutti in trgovska pomočnica Margret Pracz; kmetovalec Silvano Negro in delavka Vio-letta Prinčič; šofer Gino Oli-viero in gospodinja Onorina Vecchiatto; kmetovalec Carlo Persoglia in gospodinja Iolan-da Ipavec; bančni uradnik Eu-genio Micotti in uradnica Mar-gherita Policardo; šofer Riccardo Vidoz in gospodinja Maria Vucchi; mehanik Aldo Sullig in gospodinja Severina Marvin; podoficir finančnih straž Pasquale Scenna in u-radnica t Silvana Morselli; u-radnik Giuseppe Scrufari in učiteljica Annamaria Basso. je v m/im Včeraj zjutraj je naneslo po Furlaniji in po južnem delu Gorice prav rahlo plast snega (kaše), ki se je do p, l-dneva stopila na soncu. O-poldne je v Gorici precej močno snežilo iz temnih oblakov, ki so se pomikali proti severu. Istočasno je sijalo še sonce, ki je snegu kmalu prišlo do živega «»------ Novice iz Sovodenj Sovodenjska obč. uprava in podjetje Bozzini in Gionchet-ti, ki pobira trošarino na področju sovodenjske občine, sta se sporazumeli, da se na županstvu otvori urad za plačevanje trošarine. Urad bo kmalu pripravljen, otvorili pa ga bodo 15. januarja. Odprt bo vsak torek in petek popoldne, Prijave v zvezi s trošarino bodo občani lahko spuščali v nabiralnik, ki bo pritrjen na vratih. 2ivinozdravnik uraduje v Sovodnjah vsako soboto ob 11 uri in 30 minut pri Lutmanu (oplojevalna postaja), na Vrhu pa vsak drugi in četrti četrtek ob 11. uri pri Cotiču. *» - Nesreča motociklista Ko je vožil proti mestu s svojffn motociklom, se je Včeraj zjutraj ob 6. uri Antonio Zucchi iz Gradiške prevrnil na križišču pri Madonnini. Udarce in praske na desni nogi so mu obvezali v bolnišnici Brigata Pavia. čane ter soglasno odobrili resolucijo, s katero občinski svet zahteva, da se sovodenjska občina, ki spada sedaj pod gradiški sodni okoliš, spet priključi goriški sodniji, kot je bilo do leta 1947. Razpravo in odobritev resolucije o deželni avtonomiji so preložili, ker bodo vprašanje še temeljiteje proučili in ga kasneje predložili občinskemu svetu v odobritev. - -«»--- Globe v decembru V mesecu decembru so mestni stražniki prisodili sledeče število glob; kršiteljem pravilnika o mestnem prometu 86 glob, kršiteljem pravilnika mestne policije 10 glob in dve globi kršiteljem pravilnika poljske policije. V decembra je pso-derec zalotil brez nagobčnikov 10 psov. Odvzem šoferskih knjižic Goriška prefektura je zaradi kršitve cestnih predpisov odvzela V zadnjem času šoferska dovoljenja Giuseppu Mol-lameju, Sante Costi, Venceslavu Bastianiju in Igorju Francu, prometne knjižice za vozila pa Lucianu Grattonu In Gianfrancu Duca. Nenadna slabost Včeraj ponoči malo pred eno uro je nenadna slabost prijela Ettora Cadeo iz Ra-štela 23, ki se je nahajal v gostilni Transalpina. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga peljali v bolnišnico pri Rdeči hiši na zdravljenje. Kino v Gorici CORSO. 14.30: #Rascel Marine«, Rascel. VERDI. 14.30: «Dunquerque«, J. Mills in R. Attenborough, metroscope. VITTORIA. 13.00: «Deset božjih zapovedi«, vistavision v barvah. CENTRALE. 15.00: »Močni ne jočejo«, J. Whitmore in S. Mineo; mladoletnim prepovedan vstop. MODERNO. 15.00: »Saga Ko- mančev« >/? m Tmstina - Juventus na občinskem stadionu Torful vendarle v moštvu Eksperiment s Charlesom v krilski vrsti - Castano ali Corradi? Vest, da je bil iz seznama trinajstih kandidatov za postavo Triestine v , današnij tek. mi z Juventusom izključen Tortul, ni samo začudila simpatizerjev Triestine, pač pa je presenetila .tudi samo vodstvo tržaške enajstoriee. Vsekakor je morala zadeva povzročiti precej hrupa, če je trener Olivieri predložil tajništvu kluba nov; seznam, v katerem je vključen tudi Tortul, v katerem pa ni več Ri-gonata in Puija, katerega je zamenjal Cazzaniga. Iz tega je mogoče sklepati, da bo Tortul vendarle nastopil na mestu leve zveze. Z njim bo napad Triestine precej ojačan, saj je Tortul bil na zadnjem treningu med najboljšimi na igrišču. Razen tega pa se bo Tortul skušal tudi rehabilitirati tako pred vodstvom kluba, ki ga je po tekmi v Genovi kaznovalo z denarno globo in suspenzijo, kakor pred gledalci katerim še vedno dolguje dokaz svojega znanja, ki mu je zagotovilo v preteklosti precejšen renome. Z vključitvijo Tortula in s povrnitvijo Rimbalda bo Trie-stina po daljšem čašu spet nastopila s standardno formacijo prve petoriib, kar bi moralo vsekakor pozitivno vplivati na njeno rentabilnost ne glede na dejstvo, da Rimhal-do še hi dosegel gvoje običajne forme in da desno krilo za Szokeja ni najprimernejše. Ce je torej za napad upravičen optimizem, pa vlada za obrambo že tradicionalna zanesljivost, ki jo jamčijo v prvi vrsti Bernardin- za njini pa Brach, Brunazzi in Rumieh. Juventus je že najavil svojo postavo. V njej bo Charles, prvič odkar je v Italiji, igral srednjega krilca, kar predstavlja seveda največjo uganko, obenem pa tudi največjo privlačnost današhje tekme. Tudi zasedba vseh ostalih mest v moštvu je bila potrjena, pač pa se trener DepCtrini še ni dokončno odloči}, ^d° iSral na mestu desnega branilca: Castano ali Corradi. Prvotno se je odločil sicer za Castana, potem pa je začel oklevati v očitni bojazni, da ne bi na : -■ ' VIJ) T,." iiiiiiiiinniiMitiiiHiiiiiiiiuuoiiniiiiiiiiiiuiiii TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goričkem letališču zabeležili 'rtgjvišjo temperaturo 6 stopinj ob ’.14.3Q, najnižjo pa —3,8 > stepinje.ob 22. uri. • , DEŽURNA LEKARNA Danes posluje, ves dan in ponoči lekarna Pontipi e Bas-si, Raštel 26, tel. 3349. Z nastopom Skupnega evropskega tržišča in posnemajoč vzgled velikih konfekcijskih trgovin, ki razprodajo vse blago, da pričnejo a letom 1959 prodajati nove vzorce, |e pričel PITASSI GORICA - CORSO VERDI, 38 z izredno RAZPRODAJO vse lanske proizvodnje po POLOVIČNIH CENAH Ženska oblačila volneni športni plošči od 2.900 lir dalfe plošči iz velourja > 7.900 > > ženske obleke » 2,900 > > taiileurs » 4.600 > > POZOR! Prvi dnevi u iu nakup najugodnejši OGLEJTE Ml IZLOZKK! Jutri, v ponedeljek bodo prvemu odjemalcu spet podarili dežni plašč Moška oblačila volneni plašči od 8.900 lir dalje obleke » 5.900 > > volneni športni jopiči > 4.500 » » Castana negativno vplivalo tržaško okolje. Enajstorica Juventusa je prispela v naše mesto sinoči ob 21. uri, tekma pa se bo začela danes ob 14.30. TRIESTINA Rumich Brach Brunazzi Tulissi Bernardin Degrassi Tortul Rimbaldo Santelli Bresolin Szoke (!) Stivanello Nicole Stacchini Boniperti Sivorl Corradi Charles Colombo Castano Garzena Mattrel JUVENTUS NOGOMET Roma - Fiorentina bo odigrana v Livornu MILAN, 10. — Tiskovni u- rad nogometne zveze je sporočil, da bo tekma med Ro-mo, in Fiorentino, veljavna za 16. kolo nogometnega prvenstva A lige, odigrana na nevtralnem igrišču v Livornu zaradi znane diskvalifikacije olimpijskega stadiopa v Rimu. Tekma bo 18. jan. ob 14.30. , * * * RIM, 10. — V anticipirani tekmi B skupine C lige je Fedit premagal Reggino z 1:0 (0:0). KOŠARKA Simmonthal - Lech 67:56 MILAN, 9. — Prijateljsko košarkarsko srečanje med e-kipama Simmentbal in Lech iz Poznanja se je končalo z zmago Milančanov z rezultatom 67:56 (27:27). Poljski, košarkarji so pokazali, odlično, kolektivno igro, vendar pa nišo mogli preprečiti poraza, proti izvrstno razpoloženim igralcem Simmen-thala. KOŠARKA Italija ■ Jugoslavija danes v Benetkah Včeraj dopoldne so potovale ž vlakom skozi Trst v Benetke . jugoslovanske ' košarkarice,;: fci" bodo danes bdigride ^neddfžagnp |ekmo ^ košarkarsko reprezentanco' Italije. V skupini je bilo 12 igralk .in trije člani vodstva. Zvež- Prvič na svetu 800 m izpod 9 minut Dva nova plavalna rekorda fenomenalnega nemu kapetanu Sokoloviču in trenerju Alagiču so na razpolago naslednje igralke: Ale- ksandira Gec (kapetan), Branka Cip ruš, Branka Prelevič, Milena Kavs, Emilija Ra-do-lovič, Tatjana Zokovič, An; ka Duplančič, Milica Radovanovič, Biljana Nešič, Alenka Dermastja, Sonja Mrak in Bo-silja Pešič. ■ f —’—«»-------- * ,11-, Za - dvoboj Italija-Madžarska Tudi Gavagnin med kandidati < RIM, 10. — Za mednador-no košarkarsko1 srečanje med Italijo in Madžarsko, ki bo 22. februarja v Budimpešti, morajo biti italijanski košarkarski zvezi na razpolago naslednji igralci: Alesini, Calebotta, Canna, Gambini, Lucev (Virtus), Ber-tini, Gamba, Pieri, Riminuc-ci Sardagna, Volpato (Sim-menthal), Andreo (Pall. Livorno), Conti, De Carli, Via-nello (Motomorini), Cavagnin (Stock - Trst), Marchionnetti (Gira), Motto (Cantu), Pomi-lio, Rocci (Stella Azzurra), Zorzi (Ignis Varese). IIIIIIIIItllillllllllllllllllllllllllUllllllllllIKTIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllilllllllllMiMII Mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v Grindevvaldu Mladi avstralski plavalec je izboljšal stari rekord za 13”9> SYDNEY, 10. — Jon Kon-ra-ds - je dosegel danes v 55-metrskem bazenu v Sydneyu v okviru plavalnega prvenstva Novega Južnega Walesa svoj doslej največji uspeh, ko je izboljšal svetovna rekorda na 800 m in na 880 yardov prosto za celih 13”9/10. Kon-rads je tako prvi plavalec na svetu ki je prebil: zid 9 minut. Dosegel .je namreč izredni čas 8’59’'6. Prejšnji rekord je imel Avstralec Murray Rose s časom 9T3”5, Po svojem uspehu je Kon-rads dejal, da se mu'zdi današnji rezultat boljši od njegovega svetovnega rekorda na 1560 yardov, ki ga t je postavil lani s časom 17’28”7. rodnega teniškega prvenstva TENIS Buchholz in Gimeno finalista v Melbournu MELBOURNE, 10. — 18-let-ni Amerikanec Earl Buchholz se je uvrstil v finale medna- Švedska pre v štafeti 3x5 km Italijanke šeste, Jugoslovanke sedme GRINDEWALD, 10. — V zadnji disciplini mednarodnega ženskega smučarskega tekmovanja v Grindewaldu v štafeti 3x5 km je zmagala Švedska v sestavi Martinsson - Jo-hansson - Edstr.oem. Švedinje so vodile od začetka do konca in so tudi dosegle najboljše osebne čase. Prva italijanska štafeta v sestavi Cri-stina Plattner-jj Elisabetta A‘ stigiano - Elisabetta Bellone se je uvrstila na šesto mesto, 'jugoslovanska štafeta pa na sedmo od skupnih 12' štafet. Tekmovanje je potekalo v snežnem meteiu. Vrstni red: 1. švedska (Martinsson 27’ in 55”, Johansson 25’34”, Ed-stroem 24'59”) 1.18’24”; 2. Finska 1.18’49”j 3. Vzh. Nemčija 1.20’40”; 4. Poljska 1.22’23”; '9. Zah. Nemčija 1.23’23”; 6. Italija A (Cristina Plattner 31’37”, Elisabetta "Astegiano 27’48’V Elisabetta Bellone 28’ in 14”) 1.27’29”; 7. Jugoslavi- ................................. Mednarodno smučarsko tekmovanje v VVengenu Karl Schranz zmagovalec v smuku na Laubernhornu Potrjena premoč avstrijskih alpskih specialistov Od Italijanov najboljši Bruno Alberti WENGEN, 10. — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Laubernhornu je v smuku zmagal Avstrijec Karl Schranz,' pa tudi sicer so dominirali avstrijski alpski specialisti.' Proga je bila dolga 2850 m, imela je 740 m višinske razlike in 12 vratc. Od Italijanov je bil najboljši Bru; no Alberti,'ki je delil 11. mesto s Francozom Vuarnetom. Vrstni red: 1. Karl Schranz (Avst.) 2’ in 41 ”7; 2. Mollerer* (Avst.) 2’43”2; 3. Staub (Šv.) 2'44”3; 4. Bud Werner, (ZDA) 2’44''4; 5. ObČraigner (Avst.) 2’44”7' 6. Lanig (Zah. Nem.) 2’44”8; 7. Zimmermann (Avst.) 2’45”; 11. Bruno Alberti (It.) fn Vuarnet (Fr.) 2'45”9; 13. Ga-con (Fr.) in Milianli (It.) 2’ 46”!; 28. Pajarola (Šv.) in Ita-lo Pedronoelli (It.) 2’49”4; 34. Carlo Senoner (It.) 2’50”9; 35. Gino Burrini (It.) 2’51”2; 43. Felice De Nicolo (It.) 2'52”3; '56. Giorgio Mahlknecht (It.) ?’59”5. Danes v Trstu NOGOME'1 Triestina - Juventus, A serija; občinski stadion ob 14,30; Crerrjcaffe - Ronchi, diletanti; igrišče Ponziane ob 10,30; ' CRDA - Fortitudo, diletanti, igrišče pri 'Sv. Ivanu ob 10; Muggesana - Turriaco, diletanti, igrišče v Miljah ob i4,30; Cava Romana - Cervignano, diletanti, igrišče v Nabrežini ob 14,30. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14. uri. Glavna dirka «Premio dei vini« Lir 300.000, proga 2075 m. Dirka TOTIP. ja 1.28’29”; 8. Italija B (Lui-gina Stefani, Fides Romanin, Alina Reboulaz) 1.29’09”; 9. Vzh. Nemčija - Švica 1.30’23”; 10. Francija 1.3315”; 11. Poljska J Švica 1.34T8”; 12. Švica 1.37T0”. HOKEJ NA LEDU COLORADO SPRiNG, 10. -Sovjetska hokejska reprezentanca je včeraj ; gala moštvo Cc ge z rezultatom 11:5, čer prema1 ado Colle- Zapadne Avstralije z zmago nad rojakom Mackayem z Op zultatom 10:8, 6:3, 6:1. V finalu še bo Buchholz srečal s Špancem Andresom Gimeno, ki se je uvrstil v finale brez borbe zaradi poškodbe Peruanca Alexa Olmeda. AVTOMOBILIZEM Moss zmagal na dirki za nagrado N. Zelandije AUSKLAND, 10. — Anglež Stirling Moss je z avtom Cooper zmagal na dirki za veliko nagrado Nove Zelandije na dirkališču Ardmore z rekordno povprečno hitrostjo. Moss je prevozil 241,1 km (150 milj) s povprečno hitrostjo 133,1, ki je za 5,1 km večja od hitrosti, ki jo je lani dosegel Avstralec Jack Brabham. Brabham, ki je, tudi piv lotiral avto Cooper,, je bil' le-,' tos drugi pred No vozel and-, cem Mclarenom. Na četrto mesto se je uvrstil Amerikanec Harry Schell z Maserati, Švedi Bonnier z Maserati pa je mo-, ral odstopiti, ker je izgubljal: olje., BOKS SAN ANTONIO (Texas),-IO. — Bivši svetovni prvak srednje kategorije Gene Fullmer je premagal po točkab z znati: no prednostjo Mila Savageja. Odgovorni urednik : STANISLAV RENKO, Tiska tiskarski zavod ZTT - Trst' KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 11. t. ih. ob 16. uri Universal barvni film: Čolne v morje JEFF CHANDLER JULIE ADAMS Ktiioita Cjiciiiah predvaja danes 11. t m. z začetkom ob 15. uri Mctfo barvni cinemascope film; STEVVART GRANGER RHONDA FLEMING OROŽJE SLAVE (iT.ir.ta della glona) CHILL VVILLS STEVE ROVVLAND JAMES GREGORY JACOUES AUBUCHON ROV ROVVLAND NICHOLAS NAYFACK CINemaScoPEI - METBOCOiOR - V ponedeljek 12. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov tMdio** za *;em taksijem!« je naročil svojemu ioferju. »topil stavil pri Anverikem parku, plačal taksi ln Pustu , Je “ejal Georges Albertini. '* ° so vodila v vrt. « bova zaljubljenca.« pa novica,« je rekla. on ‘ovij. sel ,86 Je sestal z neko žensko. Georges je to brž ugo-katerim Iclopl in tam s‘a sedla z Albertino blizu drevesa, . Njegov iažni brezdomec žolčno razpravljal, i® težko r„a,^besednlca Je bila videti mlada, toda Georges »o Govnrti ev?‘ njene poteze. Njene kretnje so bile ener-ri btahi rak. Je tiho ,n J® poudarjala besede z ostrimi * * * S “v*je iz ^ai„Ji,.°.b.rni^ ^.av“ .Geor*e8 J® lahk° ja",06} čudovita trdota. Didlerove oči so se umikale aUkazui- nLji Je. bil°- da mu nekaj očita m da mu nekaj «. ~ ivtiii v uciii amuciu. . lbertine kot ,videtl* da ju GeorRes zalezuje, Je prijel ?abko ncnrS P'esu ln jo začel obkladati s poljubi. Tako ni Par obrnil glavo ln se zagledal v ta skriv- il. **** Polil,e Je kar grulila od sreče. slabo,« je dejala, »kadar ne misliš na to, Neznanka je medtem nenadoma začutila, da se Je preveč gnala, zato je začela popuščati. Segla je z roko Didieru pod pazduho in ga kar nežno odvedla. Zapustila sta park. Georges je planil pokonci, potegnil za seboj Albertino in stekel k taksiju. Od daleč sta videla, kako sta Dedier in njegova spremljevalka stopila v 203. Vozila je ona. »Vozite za 203!» je naročil šoferju in vzel Albertino v naročje, da ne bi ugovarjala. Dirka se je začela. Ustavila se Je v Ulici Moulins, blizu Avenije Opera. Taksi se niti za trenutek ni oddaljil od vozila, ki mu je sledil. Ker vozačica ni našla prostora, da bi se uvrstila, je odložila Didiera na pločnik in odpeljala dalje. Georger Je plačal taksi, vzel svoje priprave in se z Albertino skril ob neka dovozna vrata. Sloneč ob vratih je prižel dekle k sebi in jo kdaj pa kdaj poljubil, da je laže prežal iznad njenih ramen »Veseli me, da lahko čemu koristim,« je zašepetala in ga lizala po ušesu, medtem ko je on oprezoval za tem, kaj počenja Didier. Ta je hodil gor in dol in se neprenehoma oziral, tako kakor na Buttes-Chaumont, ko je s tem opozoril nase Geor-gesa. Potem se je zopet prikazala tista ženska, -zdaj peš, in zelo se Ji Je mudilo. Stopil ji je naproti, jo prijel za roko. in kot bi trenil sta oba izginila ravno tam nasproti v neko hišo. »Zdaj pa imaš!« je rekel razočarano Georges. »Kaj?« je vprašala Albertine. »šla sta v hišo, kamor sta se domenila za sestanek.« »Pa menda ne bova hodila za njima!« je vzkliknila Albertine. »Ne. Zdaj sem že sit,« Je odločil Georges. »No vendar! Torej Je konec za danes. Bova zdaj sama?« «Da,» je potrdil Georges. »Pojdiva večerjat. Ali ni posebnež ta možakar? Moral bom o njem govoriti z Memene> Ni ga utegnil fotografirati. Vendar je bil vse bolj prepričan, da ga je že nekje srečal. Ko je zvečer pospremil Albertino, je hotel priti na čisto in je pretresel vse kričavce, ki Jih je slikal, odkar se je ukvarjal s to zadevo. Našel Je Didierovo fotografijo, posneto ob zapornici pri Almskem mostu. Del jo je v žep, da jo drugi dan poka- , že Memene. j ........... "" VII. — Zvečer je Didier našel Pascala kakor po navadi v Halles. Pascal je takoj opazil, da je Didier še bolj vznemirjen kakor prejšnje dni. Morda ga zopet zasledujejo. »Kaj ti je?« ga je vprašal Pascal. «V kaši sem od davi... Zdelo se mi je, da sem videl svojo ženo. Mogoče ji je bila samo podobna. Na vsak način pojdem jutri prodajat kam drugam» «Zdaj vidiš,« je zaključil Pascal, »kako je dobro, da je človek previden.« šla sta gledat k metroju načrt mesta. A ko je drugi dan prišel Pascal obigajno uro na prehod Panoramas, Didiera ni bilo. Čakal je nekaj časa, potem je spravil zavoj s časniki pri kiosku v pasaži in stekel do svoje sobe. Bila je prazna. Mislil je, da sta se z Didierom zgrešila med Panoramas in Benaiad in jo je ubral nazaj, kolikor so ga noge nesle, a tudi zdaj ga ni našel. Zopet je vzel časnike, bilo jih je veliko preveč in zavoj je bil težek Tudi pn srcu mu je bilo težko. Med vožnjo v metroju se je skušal spomniti natanko, kaj mu je rekel Didier prejšnji večer, da bi iz teh podatkov mogel priti do kakšnega veljavnega sklepa. A noben račun se mu ni izšel. Nemogoče je bilo, da bi bila Didierova družina zvedela za njegovo skrivališče, saj mu nihče ni sledil. Vsak večer ga je sam Pascal peljal do tja in kar zadeva vohljanje za človekom, je vedel o tem več kot preveč. Prišel je torej do zaključka, da je Didier svojevoljno odpotoval. Zakaj? Tu je bila skrivnost. Menda vendar ni bil eden takih prismod, ki se jim norost javlja v presledkih? Torej je bilo čisto možno, da je prav v istem trenutku znova ves ob pamet in se skuša vreči v vodo! »In potlej, navsezadnje! Drek!« je mrmral, ko je stopal iz metroja na postaji Alma. Tisto iskanje ob prehodu Benaiad ga je bilo zadržalo, da je bil pozen. Povrhu ima še dvakrat več listov, kakor jih more po navadi oddati, že je čutil, kako se bo vračal v Ulico Montmartre s kupom neprodanih časnikov in to neiz> ogibno ponižanje ga je podžigalo. Vzel je del časnikov in začel z dolgimi koraki meriti zapornico. Z mislijo pa ni bil zraven in ni kričal prepričevalno. Ponujal je časnike in zraven grdo gledal. Besnost pa je v njem še naraščala. Ko mu je neki avtomobilist stegoval skozi vrata dvajset frankov, je on nenadno spustil iz rok časnik, ki ga je podajal kupcu. «0, pri vseh hudičih!« Zagledal je Didiera. Pustil je začudenega gospoda in stekel proti tovarišu, ki je prihajal po nasprotnem pločniku. A Didier jo je zelo naglo rezal mimo in ni spregovoril. Ko je prišel na to stran obrežja, je zavil na levo in se šel skrivat pod obok mostu. Pascal je šel za njim. »O, ti! Kaj te prijemlje? Kakšna lumparija pa je to?« «Oh, ubogi fant, ubogi fant!« je vzdihoval Didier in še zrušil na tla. Komaj je dihal in si je podpirsil glavo z rokami. «Boš spravil kaj iz sebe, bučman!« je zarjul Pascal. Sedel je k njemu. Noben sum ni mogel zasenčiti Pascalu duha Kako naj si mislil, da je prav ta Didier, ko je sedel na tleh kot kup nesreče, prebil prejšnji večer z neko še kar lepo žensko, namesto da bi prodajal časnike? «Moja žena je v Parizu, zatrdno vem,« je dejal »in me išče.« ’ «Si jo videl?« je vprašal Pascal. »Saj sem ti povedal včeraj,« je odvrnil Didier. «Zdelo se mi je, da je ona, a nisem bil prepričan. Ko sem šel na bulvarjih mimo neke kavarne, sem notri opazil žensko... ,S^I? *je , ® ustaviti, da me ne bi videla. Potem sem si mislil, da je katera druga, ki ji je samo podobna. A davi je bil na vogalu Ulice Louvre njen avto. Ko pravim «njen avto«, bi moral reči «moj avto«. Jaz sem ga plačal. Prekleti svet! Prebral sem številko in ni pomote.: 46. To je iz Lota. Iz bližine, kjer stanujem. Da mi je morala priti na sled!« «Zakaj nisi zasegel avtomobila? Kaj bi ti mogla, ko Je tvoj?« «Saj sem mislil,« je odvrnil Didier, »pa sem se zbal. Kaj če ni kakšna past?« (Nadaljevanje sledi). bi TRST, nedelja 11. januarja 1959 Leto XV. . Št. 10 (4164) Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI It. S, II. aad. — TELEFON S3-IM IN MJ3I — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — T®}- *t. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelltco 1-11. — Tel. 33-02 — OGLASI; od S. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — ' CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirim enega stolpca: trgovski 80, finandno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur- FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-3374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 —.Tlii-.in-rr-T-v ~ t 7..,* ■ I T « 1" e .» r'i rn-T- .. -rrr,----- Danes pouratnlt ministrskega predsednika z obiska t Rgiptu in Grčiji težke naloge čakajo Fanfanija vrnitvi iz Kaira in Aten Zelo po njegovi li uradnem poročilu o grsko-italijanskih razgoi/orik v Alenah je omenjeno tudi i/prašanje neodvisnosti ciprskega ljudstva, prav tako pa položaj na Srednjem vzhodu - Fontani je izročil grški kraljevi dvojici vabilo predsednika Gronchija, da pride na obisk v Italijo; ta obisk bo prihodnjo pomlad - Gui, ki nadaljuje delu za razčiščenje v KI), je imel včeraj sestanek s Scelbo ATENE, 10. — Danes je bilo izdano uradno poročilo 0 grsko-italijanskih razgovorih. Poročilo poudarja, da so bila predmet razgovorov glavna mednarodna vprašanja in zlasti tista, ki zadevajo grško-italijanske odnose. Z obeh strani je bila izražena želja, da bi se vezi, ki vežejo obe deželi, okrepile v okviru tesnejšega sodelovanja. Državnika sta pretresla vse probleme, ki zadevajo gospodarsko in kulturno sodelovanje med Italijo in Grčijo. Sklenjeno je bilo, da se reši vprašanje, ki se nanaša na ostanek 15 milijonov dolarjev, tako, da ostane ta vsota na razpolago grške vlade, kolikor bo za razvoj gospodarskih odnosov med ooema državama potrebno. Z grške strani bodo v duhu prijateljskega razumevanja rešena ne- j katera vprašanja, ki se nanašajo na izvajnje mirovne pogodbe med obema državama in se tičejo lastnine italijanskih državljanov v Grčiji. Cimprej mogoče bo sklicana mešana italijansko-grška komisija, da se proučijo bolj prikladni ukrepi za povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama. Pri tem se bo zlasti upošle-valo to, da se bodo iz Grčije izvažali nekateri osnovni proizvodi njenega gospodarstva. z italijanske strani pa, da se ustvari večje sodelovanje pri gospodarskem razvoju Grčije. V prijateljskem duhu prijateljstva in razumevanja se bodo reševala vprašanja, ki bodo za Grčijo nastala z u-vedbo skupnega evropskega tržišča. Pospešila se bo gradnja la-dij-trajektov, ki bodo povezali pristanišča južne Italije z Grčijo tudi zaradi povečanja turizma med obema državama. Z italijanske strani še bodo pomnožile študijske štipendije za grške študente, ki bodo izbrani v sporazumu z grško vlado da se tako doseže večje število specialistov in tehnikov na tistih gospodarskih področjih države, kjer se posebno čuti potreba. Med razgovori, nadaljuje uradno poročilo, se je ugotovilo popolno soglasje glede ptališč obeh vlad do sedanjega mednarodnega položaja in naporov, ki so potrebni, da se ohrani mir. Zvestoba obeh dr- žav načelom NATO in OZN predstavlja pozitivno jamstvo za ohranitev svetovnega miru. Predsednika vlad sta izrazila sporazumnost o potrebi koordinacije naporov, ki naj prispevajo v varnosti k mednarodnemu pomirjenju, ki ga smatrata za zaželeno in izvedljivo. Priznala sta nujnost, da se okrepi mednarodno zaupanje in sodelovanje ter evropska enotnost po načelih svobode .enakosti in pomoči gospodarsko šibkim deželam. V tej zvezi je bilo z grške strani postavljeno vprašanje neodvisnosti ciprskega ljudstva, z italijanske strani pa je bila izražena želja, da se to vprašanje reši po načelih pravičnosti. Med razgovori so državniki tudi pretresli v duhu tesnega in tradicionalnega prijateljstva nedavni razvoj in sedanji položaj na Srednjem vzhodu. Z obeh strani je bilo priznano, da bosta spoštovanje zakonitih pravic omenjenih narodov ter mednarodna pomoč za njihov socialni in gospodarski razvoj prispevala k ustvaritvi pogojev za mir in napredek v tem področju, ki je življenjske važnosti. Na koncu sestankov je predsednik italijanske vlade pred- ložil grški vladi vabilo, ki ga je predsednik italijanske republike naslovil na grški kraljevski par, naj pride v Italijo na uradni obisk. Suverena sta z zadovoljstvom sprejela vabilo ter bosta Italijo obiskala spoipladi. RIM, 10. — Ko se bo Fan-fani vrnil v Rim, mu bo predsednik parlamentarne skupine KD Gui lahko obširno poročal o delu, ki ga je opravil kot «razčiščevalec» v KD. Danes zvečer je imel razgovor še s Scelbo. Kaj sta govorila, ni znano, vendar se domneva, da je Scelba postavil zahtevo po močni pregraji, ki naj prepreči vsak premik na levo. Vsekakor čakajo Fanfanija še težke ure, kajti njegov položaj ni posebno trden, niti v stranki sami in tudi ne na vladi. Nenni, ki je napisal pozdravni uvodnik za bližnji kongres PSI, zavrača zelo energično poskus, da bi se kako povezoval kongres sam z ministrsko usodo Fanfanija ali s Scelbo-vimi spletkami. Usoda sedanje vlade je odvisna od KD same in KD sama je kriva za vedno slabši položaj vlade. »Demokracija,. piše Nenni, se reši ali se izgubi na konkretnem terenu utrditve in obrambe velikih koristi množic,« in zara- •»lllllniMnillllllltlllllllllllllfllllllllMIlllllllllMilltlllllinilltlllllllflllllllllllltlllllMIHIttMllllinilHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIMlIlllllllilllllllllllltlltllllllllMIIIIItlllltllllllMIIIIIIIIIIIIIIllllll.JItllll Kolonialisti obtožujejo da noče «integracije» De EauIIa H f v • ••• v Alžiri Izrekajo se tudi proti vsaki pomilostitvi alžirskih voditeljev - Krščanski sindikati obsojajo gospodarski program nove vlade - De Murville o sovjetskih predlogih o Nemčiji PARIZ, 10. — Predsednik francosk*, vlade Michel De-bre je predstavil denes člane svoje vlade predsedniku De Gaullu in je zatem sklical prvo sejo vlade, na kateri so sprejeli dva sklepa: sklicanje skupščine za četrtek in sklep, da vlada ne bo zahtevala obnovitve posebnih pooblastil, ki jih je imela prejšnja vlada in ki potečejo 5. februarja Na svoji seji je vlada tudi proučevala svoj program in organizacijo dela. V četrtek bo v skupščini zahtevala odobritev svojega programa. Minister za informacije Prey Je v zvezi z morebitno pomilostitvijo alžirskih voditeljev, ki se baje pripravlja, izjavil, da se ta zadeva tiče predsedstva republike in da vlada ni govorila o tem. Kakor že javljeno, namerava De Ge.ulie baje pomilostiti številne obsojence v Alžiriji. V okviru teh pomilosti tev bo alžirski voditelj Ren Bela baje izpuščen iz zaporu in mu bo dodeljeno prisilno bivališče. Nacionalistični voditelj Mešali Hadž pa bo _ iz sedanjega prisilnega bivališča premeščen v neki kraj b’izu Pariza, kjer bo stalno nadzorovan. Napoved amnestije in pomilostitve Ben Bele in njegovih tovarišev je povzročila veliko razburjenje med skrajneži v Franciji in v Alžiriji. Odbor bivših bojevnikov in francoskih rezervistov v Al žiriji je objavil izjavo, v kateri pravi, da so De Gnullo-ve besede, ki jih je v F.lizej-ski palači izrekel v zvezi ». Alžirijo, imele »katastrofalen učinek med prebivalstvom«. Odbor sc zavzema za »integracijo« in pravi, da gospodarski in socialni program v Alžiriji ne bo sam na sebi rešil sedanjega položaja, če ga bo spremljala politična rešitev. Zatem se odbor izreka proti pomilostitvi Alžircev in prn-vi, da bi to veljalo v očeh nasprotnikov za šibkost Francije in za spodbulanje nadaljnje borbe upornikov. Izjava nadaljuje: «Kakor tisti, ki jih omenja sveto pismo, ima De Gaulle oči in ne vidi, ima ušesa in ne sliši. Njegove omembe Alžirije sp imele katastrofalne učinke in so zapustile neprijeten' vti* med prebivalstvom vseh ver. Edino stališče, ki ga je De Gaulle zavzel, je bilo, da je rekel «ne» integraciji« Medtem pa je De Gaulle poslal pismo vojnemu ministru, v katerem hvali vojsko zaradi njenih bitk proti Al-žircem, ter voditelja padalcev generala Massuja in Faura. Po mnenju opazovalcev je hotel De Gaulle s tem pomiriti francoske kolonialiste, ki so razburjeni zaradi napovedi amnestije. Nekateri so tudi mnenja, da bo sedanje razburjenje kolonialistov prišlo do izraza prihodnji četrtek na seji skupščine. Nekateri so mnenja, da bodo bolj aktivni elementi zveze za novo republiko skušali doseči izglasovanje resolucije, ki bi vezala vlado na politiko integracije v Alžiriji. Nekateri poslanci zveze za novo republiko i« poslanci iz Alžirije so že zagrozili z ostavko. Sind>kat krščanskih delavcev, ki je najvažnejši francoski sindikat za Splošno zvezo dela, je objavil izjavo, s katero se izreka proti napovedani finančni in gospodarski politiki vlade. Izjava protestira zaradi »protisocialne in proti-gospodarske teorije strokovnjakov, ki računajo na primeren razvoj brezposelnosti, da bi vplivali na cene in na zmanjšanje potrošnje in da bi zajezili mezdne zahteve«. Izjava pravi na koncu, da je zaman upati v obnovitev finančnega ravnotežja države, dokler bo ta uporabljala četrtino svojih virov ra izdatke v neproduktivne namene, predvsem pa za vojno v Alžiriji; Zunanji minister Couve De Murville je po radiu in televiziji izjavil, da so Francija in njeni zavezniki pripravljeni razgovarjati se s Sovjetsko zvezo o združitvi Nemčije in 0 morebitni mirovni pogodbi z Nemčijo, »če se ne postavijo 1 ogoji«. Izjavil je zatem, da ni ber-hnskega vprašanja samega na sebi, pač pa da Nemčija v celoti predstavlja vprašanje. Pripomnil je, da je sovjetska vlada s svojimi predlogi o Berlinu verjetno iskala priznanje vzhodnonemške vlade io da je hkrati skušala začeti razgovore tudi o Nemčiji. De Murville je zatem izjavil, da so Francija in njeni zrvezniki odločeni obdržati svoje pravice v Berlinu. Pripomnil je, da ne more komentirati sovjetske note, ker so jo dobili šele pred nekaj ura- mi. O skupnem tržišču je izjavil, da je to «velik poizkus gospodarskega sodelovanja«. Narastlo na 150 število žrtev v Rivadclajju MADRID, 10. — Reševalne skupine so zgodaj zjutraj nadaljevale iskanje ponesrečencev v vasi Rivadelago pri jezeru Sanabria. Do prvin popoldanskih ur so našli 150 trupel. Bojijo pa se. da bo število žrtev še naraslo. Reševalne skupine pregledujejo poplavljena stanovanja in porušene hiše. Tudi tiste hiše, ki so še ostale pokonci, so hudo poškodovane. di tega «razširitev ali zožitev demokratskega terena ni vprašanje besed, temveč Stvari.« KP Iraka zavrača morebitno združitev Iraka in ZAH BEJRUT, 10. — Iraška komunistična stranka je objavila izjavo, s katero zavrača morebitno združitev Iraka z ZAR, ker to »ne nudi kapitalu Iraka in njegovemu gospodarstvu zadostnih možnosti za blaginjo in razvoj«. Izjavo je objavil libanonski list »Al Sahafa#. Med drugim pravi izjava, da je formuia popolne arabske enotnosti nevarnost za vse arabske države. Zatem poudarja, da je potreben obstoj neodvisnih arabskih narodov, ne da bi jih spojili v en sam narod. «Načrt o združitvi Iraka in ZAR zaskrblja iraške množice«, pravi izjava, ki našteva primere «negativnih strani sirsko - egiptovske združitve, zato da opraviči stališče iraških komunistov, ki so mnenja, da združitev ne bi nudila zadostnih pogojev za normalen razvoj. List «A1 Sahafa«, glasilo a-rabske socialistične stranke, ki zagovarja politiko popolne združitve Sirije in Egipta in bi to združitev hotela razširiti na ostale arabske države, ostro kritizira omenjeno izjavo. Dodaja, da gre za »značilen primer podlih metod komunistov, ki i skušajo varati množice s potvarjanjem resnice in nameravajo zatemniti i-deale arabskega ljudstva, da ovirajo njegovo popolno zdru- žitev« 0 nadaljevanju ženevskih razgovorov o preprečitvi napadov 2ENEVA, 10, narodi so objavili končno poročilo konference strokovnjakov za-preprečitev nevarnosti iznenadnih napadov, ki je bila v Ženev« od 10. novembra do 18. decembra lanskega leta. Poročilo vsebuje 164 strani in nekaj prilog. V ameriških uradnih krogih izjavljajo, da ZDA ne nasprotujejo vzporednim političnim in tehničnim razgovorom o zmanjšanju nevarnosti iznenadnega napada. Mnenja pa so, da se morajo prizadete vlade sporazumeti o formuli, ki naj označi tehnični del in politični del novih razgovorov. Sel« potem naj bi se razgovori nadaljevali. ZAR in Nemčija KAIRO, 10. — Zahodnonem-ški poslanik v Kairu Walter Becker se je danes eno uro razgovarja! z Naserjem v zvezi s sporočilom o uvedbi konzularnih odnosov med ZAR in Vzhodno Nemčijo. V kratkem bo Becker odpotoval v Bonn. Medtem izražajo v krogih zunanjega ministrstva ZAR presenečenje nad izjavami vzhodnonemškega mini-strsekag predsednika Grote-wohla glede sporazuma o u-vedbi konzularnih odnosov. V teh kregih izključujejo tak sporazum. Pripominjajo, da uradno poročilo o razgovorih ne omenja tega vprašanja. Vzhodnonemška agencija ADN pa danes vztrajno trdi, da je bil tak sporazum sklenjen med Grotewohlovim obiskom v Kairu. Minister za gospodarstvo ZAR Kaisuni je imel danes prvi kratek razgovor s tremi člani angleške delegacije, ki je prišla v Kairo, da nadaljuje angleško-egiptovske finančne razgovore. Uradni razgovori se bodo začeli v ponedeljek, ker bo voditelj angleške delegacije Dennis Rickett prišel v Kairo šele jutri. Napoved Bele hiše o razgovoru med Mikojanom in Eisenhowerjem Razgovor bo še pred 19. januarjem • Mikojanove izjave o notranjem položaju SI WAS H IN GTON, 10. — Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je mogoče, da bo razgovor Mikojana s predsednikom Eisenhowerjem, ki je bil prvotno določen za 19. ali 20. januarja, še prej. Predstavnik je dodal, da bo v ponedeljek lahko povedal točen dan razgovora. Danes je Mikojan odpoto- val z letalom iz Chicaga v San Francisco. Baje namerava odpotovati od 20. do 22. januarja na Florido. V ta namen so rezervirali zanj in za drugih sedem oseb mesta na letalu, ki odpotuje 20. januarja iz New Yorka v Tampo na Floridi. Domnevajo, da bo Mikojan zapustil ZDA kmalu po 22. januarju, tako da bo v Moskvi za kongres komunistične stranke, ki se bo začel 27. januarja. iiimiiiiiiiHiiiiiitmtitiiMitMiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimmmimi Indija pripravlja Titu izredno svečan sprejem (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 10. — Madras. Novi Delhi Hadrabat in druga mesta Indije, ki jih bo v Kratkem obiskal maršal Tito, ki je sinoči odpotoval iz Burme, pripravljajo slovesen sprejem predsedniku jugoslovanske republike. V indijskih vodah bodo Tita pozdravili 3 indijski rušilci 13. januarja zjutraj. 25 km pred Madrasom. Trvega dne bo ostal v Maarasu, kjer si bo ogledal mesto. 14. januarja zjutraj bo s svojim spremstvom odpotoval z letalom v Novi Delhi, kjer ga bodo na letališču pozdravili predsednik indijske republike Frasad, predsednik vlade Nehru z ostalimi člani vlade, člani diplomatSKega zbora in drugi visoki zastODniki Indije. Istega dne se bodo začeli razgovori med Titom in Prasadom. Drugega dne bivanja v Novem Delhiju bo innr-šal Tito nadaljeval razgovore s predsednikom vlado Nenru-jem in si ogledal razstavo »Indija 1958. leta«, na kateri so prjkazani uspehi Indije na vseh področjin. 16. januar la zjutraj bo Tito odpotoval z letalom v Haiti Arabate kjer si bo ogledal znamenitosti mesta. Naslednjega dne zjutrai_ 7 , ■ ' se bo jugoslovanska delegaci- ja vrnila z letalom v Madras, zvečer pa bo odpotovala z vlakom v Maduraj in Tirucira-bali. kjer si bo 18. januarja ogledala zgodovinske znamenitosti. 19. januarja zjutraj se bo predsednik Tito vrnil v Madras, od koder bo popoldne na »Galebu« odplul proti Cey-lonu. ■. Politični razgovori predsednika Tita in njegovih sodelavcev z odgovornimi zastopniki Burme so pokazali, da imajo obe državi enake poglede na vprašanja medsebojnega sodelovanja in zelo podobne poglede na osnovna mednarodna vprašanja. Razgovori so potr-dili, da sta Jugoslavija in Bur- ma privrženi izvenblokovski politiki in trdno odločeni nadaljevati napore za zagotovitev miru v svetu. Kot rezultat obiska predsednika Tita v Burmi se pričakuje, da bo prišlo do sklenitve vrste gospodarskih sporazumov, ki bodo omogočili razširitev trgovinske izmenjave. Skupno uradno poročilo o razgovorih ugotavlja, da so razgovori, ki so potekali v o-zračju medsebojnega razumevanja, prisrčnosti in prijateljstva, popolnoma potrdili skupne poglede ki so bili izraženi v dosedanjih stikih državnikov obeh držav, tako glede razvoja jugoslovansko-burman. skega prijateljstva in nadaljnjega razvoja medsebojnih odnosov kot glede utrditve miru in mednarounega sodelovanja. ,S posebnim zadovoljstvom se je ugotovilavODojestran^kai odločnost, da se prijatuljstvo in trdno sodelovanje med obema državgma nadalje razširi na vseh področjih medsebojnih odnosov ko l glede utrditve miru in mednarodnega sodelovanja. S posebnim zado