Št. 108. V (iorici, t sredo dtie 15.foktobra°?1902.~ Tacaj XXXII. Uhaja trikrat na teden v Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, a0utran]« tedanje opoldne. vedemo tedanje pa ob 3. uri po: poldne,-* in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ib novem Ielu vred po poŠti pro romana aii v Gorici na doni pošiljana: " Vse Joto-.......IS K -20 h. ali /H (>l>'> pd leti........6 , *S , , - -".-»I . . grtrt leta ......3 , f.....l-."n .. posamične Sfevifte^stanejo 10 vin.. -' O.i 2:$ jol'J.1 1902. do preklica izlinja ob sreda!. ia ff>".io'ah ol> 1! uri dopidudne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici 5:v. 1« v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrS&k vsal. dan od 8. nre zjntraj do »J. zvečer; oh nedtdjah pa od 9. do 12- ure. Na naročila brez dopoldan« R*r'ijn «e ae ojlraeo OslAul In ?o*tRmes s,- rafonijo po uuKt-vr>tsn, Ce tiskano l-bat 8 ki., -J-šrai 7 kr.. a-ktat h kr. vsaka vrsta. Vdirat po pogodbi. - Večje orke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za oi.iiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. naduta. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniSLvn in «Frimor«e» se prodajata v Gorici v to-bakarni Sch w a r »v Šolski ulici --''n-J-e-H-e-rs-i t*-v— Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenfiiS na trga dalla Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»»»«««- »Gor. Tiskarnac A. Gabrsček [Io potrebna. Izdatki za šole so nizki, le v f kronovinah so učitelj slabše plačani. Predlog poslanca Streklja, naj se zviša deželni prispevek k brezobrestnim posojilom, je bil odklonjen samo zato, ker ni denarja. Skoučaf je g. prof sor rekttf, da se razvidi, da dežela s sedmimi denarnimi sredstvi ne more več storiti, kakor stori. Pred-dec bi sli, ako bi se spuščali v podrobneje r. zmotrivanje vseh teh stavkov, zalo hofemo omeniti le nekaj. Prof. BerbuC loži, da je deželna uprava najecneja, da je varčnost že smešna itd. 3a nekaj resnice na tem, ali Je na pol. Mi imamo o naši deželni upravi kakor o deželnem zboru to mnenje, in mislimo, da je pravo, da laški del naše dežele prav nič ne občuti te najceneje uprave in le varčnosti, o katerih je tožil prof. Ber-buč; občuti ju le slovenski del, celo prav živo občutimo to najnižjo ceno in to varčnosti L hi znajo pridobiti zase, kar poirebujejo, ter gredo pri tem glede deželnega denarja do najvišje mogoče mere. V pridobivanju so mojstri, in ako dobijo Slovenci kaj neobhodno potrebnega, ne zamudi j) prilike, da dobijo jednako svoto zise ali pa ne dobi nihče nič. Le bodimo' odkiitosrčni pa recimo, da dokler bodo imeli v gotovih razmerah veČino Lahi, douVj se bo merilo vedno z dvojno mero, z večjo za nj\ z manjšo za nas. tn to je tim lažje, dokler bodo s; deli poleg Lahov v deželnem odboru možje afa Berbuč ter dokler bodo imeli v deželnem zboru na naši strani večino klerikalci. Ta profesor Berbuč pa nima niti toliko poguma, da bi povedat odkritosrčno, kako je v istini s to upravo, s to ceneno upravo ter z varčnostjo. Le od daleč se da spoznati, da čuti tudi g. profesor Berbuč, da ni vse prav v tisti ceneni upravi in preveliki varčnosti, ali z odkrito besedo si ne upa na dan — toda kedaj pa je še bil kak strahopetec odkrit?! — in na koncu potlači vse skupaj v slavo It, da se razvidi iz teg.i, da dežela ne more »ta rili nje voet, kakor te stori. Kot nefcaj^ ok^oinjicli n to jcAsvel znani Šlrekljev predlog o prispevku k brezobrestnim posojilom, Odklonjen je bil lo zalo, ker ni denarja,, pravi BerPUc. Toda lo ni res. Iz govora «1iv Mat-anija ter iz obnašanja laških poslancev v teia vprašanju so jo dalo prav jasno posneti* da predlagani po višek ni bil dovoljen v glav mor* z»tot ker bi šol slovenskim vinorejecr*i, 'ftfeo ostonlatl vno so povdiirj.di, dn so vs« brezobrestna posojila doslej dobili le Slovoiiei, oni pa nič, da je moral razvideli vsakdo, kdor pozna laške gospode, kam rjierijo i n k x\ htofie.ios svojimi besedami in obriaBa.njonn, /V.ko bi bilo obratno, da se je tikala podpora vinorojcov v Fur-laniji, prepričani si no v dn& cinše, tla bi bil tak od bške strani predlagani po visok prodrl z največjo sigurnostjo...,, So vo, gosp. prof. Berbuč se ne upa tako grevoriti. Je" pae c. kr. In pa »fnmilija,«! Zato pa je vse svoje klobasanjo lepo zavil k dragoceno upravo in pa s preveliko varčnostjo, zapečatil pa je vse to s pečatom, l, ps* grdo farbajo vsi od kraja. Tako daleč Smo prišli, da so zaceli postavljati pred Ijtadst-von v \so drugačno lui reči, ki se tičejo dež. zbora in odbora, ki or je litina. Ni mogoče, je kaj lahko reči, j»i»»v.u toni „ni mogoče" se skriva nedelavnost in pa kapitulacija pred našimi drugo-rodniini nasprotniki. Ali za to ker klerikalci ne delajo in ker so kapitulirali pred Lihi, mora misliti ljudstvo, da kar se stori, se stori v najvišji meri in veC ni mogoče, dočim je istinn, da klerikalci ne ljubijo dela za ljudstvo in I udi dejanski ne dejljo zanj. „Pr. L.* pravi, da so zborovalci na Gosti z odobravanjem vzeli na znanje zanimivo poročilo. Ubogi zaslepljenci 1 Zopet beseda politikujočim in hujskajočim duhovnikom. Zopet so je Cula beseda, kalera spominja »a ono vzvišenost, ki bi morala prevevati duhovski stan, da bi reševal tisto ndogo med Človeštvom, katero mu je postavil Zveličar, od katere pa se dandanašnji odstranjuje vsa ona duhovščina, ki so peča s politiko, ki županu jo, prodaja blago, zdravi kravo ter se pofia z vsemi posvetnimi stvarmi vefi kakor z duhovskimi, ki hujska stranko na stranko, ki razdvaja in cepi, da Um lažje in izobilneje živi po grslu: Divide et impera 1 Francoski škof Lacro^ v Montersu (Tarantaise) jo podal v posebnem pastirskem pismu navodila, kako se irmjo vesti duhovniki nasproti politiki. Ta šktf pravi med drugim, da je dolžnost duhovnikov: skrbeti za duše vernikov, zato mora stati duhovnik izven strank in nad njimi. Sicer ima kot držanjan pravico in dolžnost, da glasue za onega kandidata, o katerem se mu zdi, da je najsposobnejši in najpripravnejši zastopati najbolje vero in domovino. Duhovnik se izpostavlja slabemu povračanjn in maščevalnosti, ako zlorablja svoj upliv v prilog kake politične stranke; to uči izkušnja. Zategadel je najbolje, ako se ne prišteje nobeni parlamentarni stranki. Ko skončajo volitve, se ne srne duhovnik prištevati ne k onim, ki so zmagali, ne k onim, ki so bili premagani, marveC mora ostati pastir, ljubljen in CežCc-n, za vso svoje firane, do katerega se radi zatekajo v žalostnih urah, mora ostali mili cče, ki tolaži žalujoče, in zvesli prijatelj, ki je pripravljen pomagati vsakomur brez razliko. Na tak naein bo upliv duhovnikov vedno le naraščal. S posebno skrbnostjo pa se morajo duhovniki izogibati zlorabljenja prižnice proti komurkoli. Namigavanje na boj strank «e more tolmačiti napačno, utegne napraviti duhovniku sovražnike ter mu nakopati itnosti celo pri posvetnih oblastvih. Motako se mora izogibati najstrožje vsaki zlorabi spovednice ter ne sme izrabljati svojega upliva v njej. Onim, ki so volili drugače nego on, ne sine kazati svoje nevolje in kot izpovednik jih ne sme radi tega na nikak način kaznovati. Pri političnih listih ne sme delovati duhovnik, niti pod psevdonimom. Ako napade kak list duhovnika, naj ne odgovarja, ne da je poprej vprašal svojega škofa. Duhovniški Capti je nasprotno, ako se širi bojevite liste ter ako se agitujo za politične kandidate...... Pripominjamo še, da je dal ta navodila škofu Lacroizu sam papež. Sedaj pa poglejte, ljudje božji, našo duhovščino. Izjem je strašno malo, — vsi drugi pa so najostrejše nasprotje vsemu temu, kar jo obseženo v imenovanem pastirskem listu. Našim politikujočim duhovnikom je prva skrb: politika in prevlada duhovskega stanu nad vsemi drugimi. Pravi poklic jim postija vedno bolj postranska stvar, lo volitve, konsumi, posojilnice, zadruge, politična zborovanja, terorizovanje, fanatizovanje in poneumne-vanje ljudstva, boj proti vsakemu pravemu napredku, lo jim je glavna naloga. In te naloge ne pozabljajo niti na prižnici niti v spo-vednici. Povsodi stoji v ospredju politika, povsod v ozadju božja služba hi dolžnosti duhovskega poklica. Po vsej Sloveniji stojijo duhovniki na čelu klerikalne stranke, in za njim ono zapeljano ljudstvo, v katero so tekom Časa vtepli prepričanje, da vse tiste, ki se ne pokorijo slepo duhovniku v vseh, tudi posvetnih rečeh, bodo pekli hudiči na dnu pekla, po vsej Sloveniji vodijo gnjusni boj, zaradi katerega vedno bolj »slovimo" po svetu, duhovniki, radi tega boja pa tudi nazadujemo na celi Črti; postojanka pada za postojanko, jezikovne meje se krčijo — ali kaj de vse to, ko smo pa vedno bolj katoliški! In Ce pojde tako naprej, postane po naših deželah vse strašno katoliško, ali kolikor bolj katoliško, tolika manj slovensko, in koncem konca izgine vse slovensko in bomo samo J:^Jl J^iaiL j JL® Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sfenkiewicz. — Posl. Podruvskj. Kaštelan jo naprošen odločil obrok, do katerega hoče s kaznijo odlašati. Matija, poln zaupanja na rspeh svojega poslanstva, se je takoj pripravil na pot; poprej pa je še odšel k Zbišku, da mu je sporočil to srečno novico. Zbišek je bil v prvem hipu tega tako vesel, kakor bi se bila že odprla vrata njegove ječe. Na to pa se je zamislil, se zamračil ter dejal: »Kdo pa si je kedaj že učakal kaj dobrega od Nemcev I Lichtenstein je tudi mogel prositi kralja milosti, in še dobiček bi bil imel od tega, ker bi se bil izognil osveti, vsekakor pa on tega ni hotel storiti.« »On je bil trdovraten radi tega, ker ga na poti nisva hotela prositi odpuščanja. O mojstru Konradu ne govorijo ljudje nič slabega. Sicer pa pri tem ne moremo izgubiti ničesar.* »Gotovo,« reče Zbišek, »pa se mu tudi ondi prenizko ne uklanjajte.* »Čemu bi se mu uklanjal ? Oddam mu pismo kne-ginje Aleksandre, in to je vse...« »Ha, ker- ste pa tako dobri, pa vam naj Bog1 p>om agai U NaJu-Eit Pa bistro pogleda strica ter reče: »A.ko pa mi kralj odpusti, bode Lichtenstein moj, »epa vaš. Zapomnite si to !« »ICer Še nisi na varnem, ne obljubuj ničesar. Dovolj žo ima g teh bedastih obljub!« odvrne mu starec jezno, N»4o sta se še objela, in Zbišek je ostal sam. N"ad^ja in negotovost sta se polaščevali njegove duše, toda ko je napočila noč in Ž njo vred prihrula nevihta, k© j«B sltozi zamreženo okno jel zlokobno prodirati blislc in Ico se je obzidje tresl , od groma, kc je vihar žvižgajo pr*ihftil v- jeeo ter ugasnil medlo svetiljko pri postelji, jo is^tibil ZbiSek v temi zopet vso nadejo in vso tiofi ni niogol zatisniti očosa. »NIlite mo v©5 ne re^i smrti,« si je mislil, »in vse to mi n^ bo pomagalo nič.« Tocla že naslednjega dne ga je prišla obiskat ktiogJnjat Ajia Danuta. ter ž njo vred Danuša s pljunko za p^sotn, 55bi§ek se njima je priklonil globoko in da-siravsio jo lail vos otrpol, ker ni spal po noči in ker ga je* nnorila uesi'e5a in negotovost, vendar pa ni pozabil na svojo vitožko dolžnost, da ne bi izpovedal Danuiši, kako občuduje njeno lepoto. "Tocla knogginj a ga pogleda z očrni polnimi žalosti ter r^ft s »Ne občuduj je, kajti ako Matija ne prinese dobrega odgovora, pa se boš, revež, kmalu Čudil lepšim rečem v nebesih!« Na to se je zjokala, misle na negotovo usodo mladega viteza, pa tudi Danuša se je spustila v jok. Zbišek je pokleknil pred njima, ker se mu je omehčalo srce pri pogledu na nju kakor vosek. On ni ljubil Danuše tako, kakor mož ljubi svojo ženo, vendar pa je začutil, da jo ljubi z vso svojo dušo in da mu je pri pogledu na njo v prsih tako lahko, kakor da bi postal povsem drugi človek, manj surov in bojaželjen ter poln sladke ljubezni. Končno ga je prevzela velika žalost, da jo mora zapustiti in da ne bo mogel izpolniti svojih obljub. *Ne bom ti mogel položiti k nogam pavovih peres, moja revica!« jej reče. »Kadar pa pridem pred obličje božjo, pa porečem: Odpusti mi, Gospod, moje grehe, toda kar imaš dobrot na zemlji, ne daj tega nikomur drugemu, nego gospodičini Jurandovi iz Spikov;\« »Še le pi*ed kratkim sta se spoznala,« reče kne-ginja. »Bog ne dopusti, da bi bilo to zamSn.« Zbišek se je jel spominjati vsega, kar se j© bilo pripetilo v tinješki krčmi ter postal otožen. Končno je poprosil Danušo, naj mu zapoje ono pesem, ki jo je pela takrat, ko jo je prestrigel na klopi ter jo odnesel pred kneginjo. In dasiravno DanuŠi ni bilo do petja, je vendar dvignila kvišku svojo glavico in zaprši kakor ptičica oči, je jela peti: katoliki! Potem pa boš srečno, « »dobro ljudstvo* že na tem svetu!..... Da bi se povrnili naši politifcujoči duhovniki k svojemu pravemu poklicu, da bi postopali tako, kal-or zahteva škof Lacroix po papeževem naroČilu, na to še misliti m. Norčujejo se s tako resnimi reCmi ter se odtujujejo vedno bolj svojemu poklicu, pogre-zaje se v ostudni osebni boj, za svojo bi-sago, za udobno pozemsko življenje z imenom Onega na jeziku, ki je učil ljubezen in bratstvo. Pijani so zmag, — zato pa so zaceli zahajati s poU, in bržčas se ne motimo* ako rečemo, da konec tega osludnega boja mora biti ta, da strmoglavijo sami sebe. Da se to čim prej zgodi, na to delovati pa je dolžnost vsakega, kdor še ni obupal nad bodočnostjo našega naroda. DamčE in razne mir,. Zaplemb«. — .Soča- od sobote je bila zaplenjena zaradi sestavka »Svoji k svojimi* — Državni pravdnik je ta elanček po svoje tolmačil ter potem zaplenil — svoje tolmačenje. Zaradi tega se pritožimo proti zaplembi. V državnem zboru pa bo prečitan zaplenjeni članček v dokaz, kako poirebna je preracmba tiskovnega zakona. Osebne vesti. — Konce ptni praktikant dr. Fran Skaberne, dodeljen okr. glavarstvu v Tolminu, je imenovan namestništve-nim koncipislom. Ekonomskima nadzornikoma v novi justični in finančni palači sta imenovana za del fiiimPnih urade? davčni kontrolor g. Fr. G r i g r, a s c h i, za justični del pa g. nadsvttnik Jos. M i 1 o v 6 i č. V Gorici začno preskušnje za uspo-sobljenje na ljudskih in meščanskih šolah dne 4. novembra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje je treba predložiti dotični izpraševalni komisiji najkasneje do 21. t. m. Iz Uodika nam poročajo, da se je vršila v soboto volitev občinskih odbornikov. Zmagala je narodno-napredna stranka v vseh 3 razredih. Živeli! Šnsteršlčevega tabora žalosten konce. — Sanjal je, da bosta dneva 12. in 13. oklob^a letošnjega leta za njega nekaka dneva triurnfov ~ aH prišlo je vse drugače. Tabor v Ljubljani je morala kranjska vlada prepovedali z ozirom na javni mir in red, ker vendsr ne more dopustiti, da bi prihajale fanatizovane in od »jeruša* sladkoginjene mase v stolno mesto pobijat liberalce, kakor so bili dobili pouk o bohinjskih polhih. Ali da bo vendar le nekaj, so ostali pri romanju na Sv. Goro. Bobnali so in bobnali po »Slovencu* ter pridigovali, da naj gredo ljudje na Sv. Goro na kardinalov grob, da smo mislili, da pride v Gorico Ijudij na tisoče in tisoče. Ali prišlo jih je vseh skupaj komaj okoli 2000. Šusteršič je pisaril v dunajsko »It formation", da pride na tabor v Ljubljano kakih 15—20.000 Ijudij; od teh jih je mislil prignati najmanj polovico na kardinalov grob, ali kako žalostno, prišlo je nekaj okoli 800 mož, fantičev in žensk.... Dež je lil kakor iz škafa, bliskalo se je in grmelo je v noči, ko so se vozili romarji v Gorico, prav kakor da bi kazalo nebo tem »romarjem*, naj nikar ne hodijo na Sv. Goro. Ali prišli so. Na nogah je bila policija, katera ni pustila iti romarjem po glavni cesti skozi Gosposko ulico, marveč so jih zavili lepo po »getu*, da se je zdelo, kakor bi šla ta množica za jednim tistih žalostnih pogrebov, kateri se vijejo po tej strani iz bolnišnice usmiljenih bratov. Policia je stala tudi na Komu in na Goriščeku, na Solkanski cesti pa so jih sprejeli orožniki v varstvo. Pod velikanskim nalivom so prišli končno na Sv. Goro. Skozi mesto so šli povsem tiho in mirno, med potjo gori pa so malce oživeli, V kar je pripomogel tudi »jeruš*, kajti naš poročevalec pravi, da med potjo ni manjkalo prizorov, kako je prijatelj prijatelju ponujal »jeruš*. Romarji so obiskali najprvo svetišče, potem pa so položili na grob kardinala venec v narodnih barvah z napisom: N c u s t r a-šenemu uoje vniku z a Boga i. narod mukotrpni Slovenci. Ob kardi-nalovem grobu je gorelo 6 sveč in je bil ozaljšan s cvetjem. Ob 10. uri je stopil na prižnico neki frančiškan, ki je pozdravil romarje v kratkih besedah, potem pa sporočil, da bo blagoslavljal on svetinje in druge lake reči. Porabil ni seveda spomniti ljudstvo, da bo po govoru tudi »ofer* ter da prodajajo v zakristiji nekako knjižico o Marijini božji poti na Sv. Gori. (Kupčija brez patente in pa molzenje na debelo!) Slavnostni govornik je bil dr. Janez Evangelist Krek, semeniški profesor iz Ljubljane, ki je dospel v samostan frančiškanov na Sv. Gori že prejšnji večer, da se je ob »proizvodih* iz samostanske »biblioteke* pripravil korenito na pridigo; mož ljubi tako »biblioteko". V svojem govoru se je postavil na tisto stališče, katero gre nasproti — teletom, ki drvijo po sveti za svojimi pastirji celo v tako neznosnem vremenu, kakoršno je bilo v soboto in nedeljo. Povzdigoval je škofe v deveta nebesa, trde, da so bili škofje tisti, ki so odpravili tlačan^tvs. Škofje pa so imeli tudi oblast, da so vsakega, kdor se je pregrešil zoper nje, tudi le z obrekovanjem, izobčili iz sv. cerkve, takorekoč izbacniii iz človeške družbe; in kdor je hotel nazaj, je meral narediti veliko pokoro itd. Ali odkar so vzeli škcfom to oblast in pravico, je ljudstvo zopet zabredlo in padlo nazaj v tiačanstvo. Pravi nauk, kako se more osvoboditi naše ljudstvo, pa nam je dal kardinal, j in danes smo prišli sem, da ga počastimo za njegove velike zasluge, ki si jih je stekel za naš narod. On je delal z vsemi močmi, da spravi naše ljudstvo nazaj v pravi tir ter mu da pravo svobodo. Kardinal se ni strašil boja, in ni so ga mogli premagati veleumi vseh dežel, pač pa je on zmagal. Zato pa je bil tudi mučenik. Zato nastopamo tudi mi v boj in naša vojska je duhovna; naš meč so naše čednosti. Zato pa obljubite mi danes, da se hočete po njegovem vzgledu bojevati, in kakor hitro pridete domov, začnite ozna-njevati njegova načela onim, ki so ostali doma. Ker je lilo kakor iz škafa, je rekel dr. Jinez Evangelist: Vidite, Bog nam je poslal tako vreme zato, da osredotočimo naše misli na kardinalovem grobu; če bi bilo lepo, bi morda ogledovali krasoto teh gor itd. (Torej za pobožnost in zamaknjenost teh romarjev je potreba dežja, da ne vidijo nikamor — če ne pa so »raztreseni" ! Lepa pobožnost*) S Sv. Gore so se vračali celi popoldan. Nekatere so videli, kakor nam poročajo, sladkoginjene in natrkane tako, da so se šfcanda-lizirali nad njimi. Dr. onsteršiča ni bilo videti nikjer. Nekam skrivnostno je prišel in nekam skrivnostno odšel. Menda se je največ mudil pri patrih, potem pa jo je odkuril v Gorico na kolodvor proti domu. Prišel je gledat na Sv. Goro, kako lepo bi bi bikv_ako bi se vršil res tam gori tak tabor, kakoršen je hotel uprizoriti. Baje mu je bilo tesno pri srcu, ker je splavalo vse po vodi ter j<* pri romalo na kardinalov grob le majhen odstotek tistega »dobrega ljudstva", katero je hoiei nagnati sem gori v najširših množicah. Romarji z vlakom so bili, kakor nam pripoveduje nekdo, ki jih je vprašal, ponajveč iz ljubljanske okolice, torej od tam, kjer je klerikalizem najbolj v cvetju. Ako si si jih ogledava!, si videl stare može in žene ali take mladeniče, katerim se je videlo, da niso še nikdar mislili s svojimi možgani. Niti jed-itega inteligentnega kmeekegi človeka ni bilo videli med njimi. Pa kako smo jim že rekli zadnjič ?! Koliko je bilo romarjev na Sv. Gori % — Da bo »Slovenec" lagal glede udeležbe romanja na Sv, Goro, o tem smo bili že zdavnaj prepričani in z nova nas je potrdil v tej veri v sobotni številki. Tam pravi, da se je odpeljalo v črno noč romarjev na stotine in stotine, in tem se pridružijo še med potjo drogi, tako, da jih bo na ti#3 0če. Včeraj nam došli »Slovenec" pa poroča, da je bilo do 4000 Ijudij na Sv. Gori. O ti grda farbnrija! fz Ljubljane se jih je pripeljalo okoli 800, nekaj jih je prišlo čez hribe, nekaj so jih nabrali po poti, tako da je bilo vsega skupaj koncem konca do 2000 l.udij. »Gorica" jih je tudi naštela d o 2000 ter tako postavila na laž pobožnega ljubljanskega »Slovenca*, ki vidi »doplih*, kadar hoče in kadar mu kaže. Eno pa moramo pribiti, in to je v čast našemu ljudstvu na Goriškem, to namreč, da je bila udeležba iz naše dežele liko pičla, da ni niti omembe vredna! Kvišku na gore, na strme vrhe" l — Tako se glasi najnovejša parola kat. nar. stranke. Izdal jo je sobotni »Slovenec*. — Kvišku na gore, na strme vrhe.! Sedaj so jih gnali na goro, in sicer na goro, kamor se pride prav zložno. Ker pa se glasi parola na gore! jih gotovo naženejo še na kako drugo goro, da se malce privadijo turistiki; potem pa jih peljejo počasi na strme vrJ^. Bržčas na očeta Triglava strme vrhe, in kasneje vedno le višje na strme vrhe, tako da pridejo počasi na Gavrizankar! Potem pa dobi dr. Šustersič tisto premijo, ki je raz- J pisana za onega, ki dospe na višek Gavri-zankarja, kjer pa lahko kar ostanejo, da bodo bližje nebes, katera jim tako obljubujejo. Torej le na gore, na strme vrhe! Pijana romarja. — Očividec nam piše: »Med zadnjimi romarji s Kranjskega v nedeljo, ki so se vračali s Sv. Gore, sem videl v Solkanu dva popolnoma pijana. Korakala sta skozi Solkan ter se držala v objemu. Jednega je bilo romanje tako navdušilo, da ja pravil neprenehoma svojemu so-romarju: Ob moji zadnji uri bom izgovarjal vedno besede: sladko ime Jezus, Marija in Jožef. No, »sladak" je bil mož. Ljudje, ki so ju videli, so godrnjali ter se zgražali nad njima, češ, čemu hodijo tuki ljudje skrunit svetišče na Sv. Gori. Najbrže nista bila samo ta dva, kista obračala._v takem stanju po-_ zornost nav\" »Slovenec* In romanje na Sv. Goro. — Sobotni »Slovenec" je pokazal zopet svoje rožičke, katere je od časa prepovedi tabora v Ljubljani skrbno skrival. Šusteršič je nameraval prirediti po ljubljanskem taboru na Sv. Gori političen tabor, na katerem bi bil rohnel proti liberalcem ter funatizoval ljudstvo. Tako se je dalo jasno posneti iz govorov dr. Šus-teršiča in iz pisave »Slovenca", kar smo tudi mi postavili v pravo luč. »Slovenec" je molčal, ali v soboto pa je zopet bleknil v svet to-le: »Naj s Svete Gore doni po slovenski domovini kile, da je nastopila kat. nar. stranka pravo pot, da jo dala zgled organizacije, discipline itd.... s kratka; S Sv. Gore naj doni politična trom-peta dr. Šusteršiča unisono z bobnički in konjički, ki zadej piskajo, ter z vsem raznoterim ^orodjem" katoliške obslrulscije.... Ali * bilo ni nič. Vsa reč je vzela strašno žalosten konec. Prišlo je le nekaj mokrih farovških podrepnikov. Je pač brilka tista pr/slovica: Parturiunt montes, nascetur ridiculus mus. Karta za trideset »goudinarjev*. — Kake vrste Ijudij so pripeljali v Gorico s Kranjskega, priča ta-le dogodbica: Neki romar je čutil potrebo, pohvaliti se, da ima karto, da se bo peljal nazaj v Ljubljano z romarskim vlakom. V vlaku jo nekaj spraševal kondukterja, kateri je romarja, ker je bilo spraševanje bržčas jako »kunštno", malce potegnil s tem, da mu je rekel, da ne sme dati karte iz rok niti za 30 goldinarjev. Romar je zatrjeval na vso svojo moč, da karte ne da za 30 »gondinarjev*. Tako so rekli gospod kondukter. Nekdo pa mu je pravil, da jo sme oddati za 30 gld., magari tudi za 20, pa se bo peljal z lepšim vlakom v Ljubljano, nego je romarski, in še mu ostane — seveda ako dobi takega norca, da mu da za tisto romarsko karto 20 ali 30 gld. Ali vse zaman! Romar je trdil, da more le s tisto karto nazaj ter da je ne da za 30 »gondinarjev". Naj jo torej ima, si je končno mislil razlagalec ter pomilovalno pogledal ono z bilo Šusleršičevo ovce. Hitrost ekspresnega pisma. —- V soboto je bilo oddano v Gorici v Gosposki ulici na pošti ekspresno pismo za pošto Ročinj. Iz Gorice je šlo pravočasno, ali ko »Oh, ko bi imela Kakor goska krila, Pa bi za svojim Jankom CI6 v Šlezijo zletela. Sedla bi na vrbo In tako bi mu djala: Le poglej, o Janko Ubogo siroto!...« Toda nak, at jej Izpod pobešenih trepalnic privrd obilne solze... in M mogla peti dalje. Zbišek pa jo je vzel v naročje isto tako kakor v krčmi pri Tinjcu in jel jo nositi po sobi, ponavljaje otožno: »Jaz bi ne iskal v tebi samo svoje vladarice. Ako me Bog reši, in ti dorasteš ter roditelja dovolita, pa te vzamem za ženo.'* Danuša ga objame okrog vratu ter okrije svoje objokano lice v njegovih ramah, toda njegova žalost je čimdalje bolj naraščala in prodirajoč iz globeli blage slovanske nravi, se spremenila v njegovi preprosti duši v živo pesem: »Vzel bi te, deklica, Vzel bi te za ženo!...t V. Med tem se je pripetilo nekaj, vsled česar so vse druge zadeve stopile v ozadje ter izgubile ves pomen v človeških očeh. Na večer dne 2-1. junija se je po vsem dvora razširila vest, da je kraljici postalo naenkrat slabo. Pozvani zdravniki so ostali s škofom vred vso noč v njeni sobi in od dvornih postrežnic so dvorniki izvedeli, da je kraljičino življenje v nevarnosti. Krakovski kaštelan, Janko Topor iz Tenčina, je poslal še v tej noči poslance k nenavzočemu kralju. Drugega dne* se je razširila ta neugodna novica po mestu in po okolici. Bila je prav nedelja, radi tega so ljudje napolnili vse cerkve, v katerih so duhovniki priredili molitve za kraljičino zdravje. Izginil je vsakoršni dvom. Po božji službi so se vsi gostje, ki so se bili sešli na slavnost, plemstvo in poslanci meščanov, napotili na kraljevi dvor. Cehi in bratovščine so imele s seboj svoje zastave. Proti poludnevu je neštevilna množica Ijudij obkoljila Vavel, med katero so kraljevi lokostrelci vzdrževali red. Mesto je bilo skoro popolnoma prazno in po zapuščenih ulicah se je sedaj pa sedaj pomikala tropa vaščanov iz okolice, kateri so bili takisto radovedni, kako je z zdravjem kraljice, ter so radi tega hiteli k dvoru. Končno so se pojavili pri glavnih vratih škof, kaštelan in ž njima vred katedralni kanoniki, kraljevi dostojniki in vitezi. Vsi ti se razidejo med množico ter ponove strogo prepoved, da nihče ne sme kričati, ker bi to vtegnilo škodovati zdravju visoke bolnice. Ob enem pa so sporočili vsem, da je kraljica porodila hčerko. Ta novica je napolnila z radostjo vsa srca, zlasti ker se je ob enem poizvedelo, da dasiravno je bil porod prezgoden, se vendar ni bati nikake nevarnosti niti za mater, niti za dete. Množica se je jela razhajati, ker pred kraljevim dvorom nihče ni smel vreščati, a pri tem je vendar vsakdo hotel dati duška svoji radosti. In ko so se napolnile ulice, ki držijo na veliki trg, se je takoj začelo oglašati radostno ukanje in veselo petje. Nihče se ni hudoval radi tega, da je prišla na svet hčerka. »Ali je mar ntlo slabo — so govorili ljudje — da kralj Ludvik ni imel sinov in da je kraljestvo prevzela Jadviga? Ž njeno poroko z Jagielom se je podvojila moč naše države. Tako bo tudi sedaj. Kje bi bilo mogoče najti tako nevesto, kakor je naša kraljičina, ko niti rimski cesar, niti noben drugi kralj nima tako velike države, tako mnogo zemljišča in toliko vitezov ! Pulili se bodo za njeno roko najmogočnejši vladarji na zemlji, vklanjali se bodo kralju in kraljici, zahajali bodo semkaj v Krakov in mi trgovci bomo imeli iz tega največji dobiček, da ne omenjamo niti tega, da se vtegne zopet kaka taka država, kakor je češka ali ogerska, z našo zediniti.« Tako so govorili med seboj trgovci, in radost je bila čimdalje večja. Ljudje so se gostili po zasebnih hišah in krčmah. Na velikem trgu so se prikazale razne svetiljke in baklje. Kmetje iz krakovske okolico, katerih je bilo čimdalje več dospelo v mesto, so se vtaborili v predmestjih poleg svojih voz. Židje so se razgovarjali pred sinagogo na Kazi-mieru. Se pozno v noč, skoro do svita, je bilo kaj živo na trgu, zlasti okrog kresije in mestne tehtnice, kakor ob času velikih sejmov. Ljudje so si sporočali razne novice, pošiljali po nje na dvor in potem tru-moma obkoljevali one, ki so se vračali z novimi novicami z dvora. Najslabejša novica je bila ta, da je škof Peter krstil otroka že po noči — iz česar se je dalo sklepati, da mora biti dete zelo slabo. Izkušane meščanke pa so pripovedovale med tem o slučajih, kako so otroci, po porodu že skoro na pol mrtvi, takoj pridobili ži-votno moč po svetem krstu. Vsi pa so se tolažili z nadejo, s katero jih je vtrjevalo ime, kakoršno je bilo dano otroku. (Daljo pride.) je prišlo v Ročinj, so oddali isto za nabi-ralnico v Srednjem, kamor je prišlo pismo čakat, da pride kdo po isto. — Nislov-ljenka je izvedela šele po drugih ljudeh, da ima v farovžu v Srednjem, kjer je nabiralnik, ekspresno pismo, nakar je šla po isto. Da ni tega izvedela, bi bilo pismo še tam ležalo kdo ve koliko časa. In prosimo, ekspresno pismo, torej nujna reč! Neverno, ali zadeva tu krivda poštni urad v Ročinju ali le poŠto v sredenjskem farovžu; vsekakor ;<* i?eod-pustljivo, da tako pismo leži v farovškem nabiralniku!. Saj smo pisali že zdavnaj, da ne dajati pošte v roke farevškim. Kako je to nevarno, za to ima slavno e.'kri"poštno ravnateljstvo kričeč slučaj. Namesto dobiti pismo še tisti dan, je dobila pismo naslov-IjenkašeJe drugi dan, več koLpoL dneva prepozno.-------Pošte proč h farovžev, tam ni vestnosti doma! Potres. — V soboto 11. oktobra ob 7 V uri zvečer so občutili nekateri v Gorici, ki »o imeli ravno miren opravek, rahel potresni sunek. Ob enem so za trenutek za-zvenela okna, steklena posoda itd. Potres se je pojavil tudi po Vipavski dolini in na Krasu, ponekod precej močnejše, kakor v Gorici. Toda nikjer ni povzročil škode. Poročila so doslej došla iz Skopega, Brestovice, Škrbine, iz Mavhinj, Rihemberga, Renč in iz Ronk, SI raj k t Mlrnu. — Še ga ni konec. V ponedeljek so šli štrajkovci okoli Jakilove tovarne ter zahtevali, da odstrani Lihe. Gorkič je imel neki zaupen shod. V včerajšnjem »Osservat. Tr.* čjtamo, da je namestništvo vzelo na znanje pravila novega društra »Ortsgruppe Mer na des Vereines der Schumacher Osterreichs in Wienlt!« KrČmarska zadruga. — Predsednikom te zadruge, ki se je lani ustanovila, je bil izvoljen znani gostilničar Fr, Marzini, kateri pa se je sedaj odpovedal predsedništvu, češ, da poklicane oblasti se brigajo malo ali nič za to zadrugo. Marzini je propadel letos tudi pri volitvah v mestni zastop. Cirkus Balcorlcb. — Splošno zanimanje vzbuja metanje. V nedeljo sta so metala E. Raicovich in M. Cumar; slednji je bil premagan v 8 sek., Limbertija pa je premagal Raicevich po preteku pol ure. V ponedeljek sta se metala Makso Haicevich in Arab Abdul Aziz Ahme<\ Premija je bila razpisana na 1000 K. omagal pa ni nihče, marveč sta se poprej utrudila. Isto tako je bilo sinoči. Pokajač Abram na kolesa. — Iz Bolca nam pišejo: »Trentarski pohajač in nune Abram se je opravičeval v „Prismo-jenem Listu* "zaradi biciklja tako, češ, da ga mora imeti, ker nima konja, ker so vozniki v Bolcu predragi, on pa ima cesto nujnih opravkov, da prihaja v Bole in se vozi s kolesom med Bolcem in Sočo. — Potem pa milo zdihuje. da mu ti zlobni liberalci niti tega ne privoščijo. To je prava farovška nesramnost. Abram je imel kolo že takrat, ko je bil kaplan v Bolcu in se mu še sanjalo ni, da bo kdaj koze pasel v Trenti. — In iz Bolca je isto tako na biciklju dirjal zdaj v Log, pa v Sočo, pa na Žigo ali Srpenieo in dalje iz okraja, koder je sejal le zdražbe in prepire med ljudstvom. Saj je pri nas vsakomur znano, da bi bilo veliko več miru v okraju, ako bi ne bilo v Bolcu Abrama in njegovega biciklja, ki imata marsikako zlo in celo obsodbo na svoji črni vesti. Povedali smo to, da bo vedel svet, kako predrzni so politikujoči nunci v zavijanju in laži«. Mestne šole t Gorici so stale v preteklem letu občino K 87.07744, otroški vrtci pa K 14.059 67: skupaj K 101.137-11. Ravnateljem hiralnice v Gorici je imenom dr. Adlerstein, sekundarni zdravnik v tukajšnji ženski bolnišnici, Ajcllci se tožarljo. ~ Odkar se je vcepil v furlansko ajellsko občino klerikalizem, se vedno kaj čuje o njej. Te dni je bil obsojen na 40 K globe, oziroma 4 dnij zapora, neki Maksimilijan Ponton, ker je razžalil g, župana. Treba vedeti, da sta oba klerikalca. — Pred prihodnjo poroto pa pride bivši občinski tajnik Josip Ponton radi žaljenja Časti potom tiska, storjenega tudi županu Geolti. Klerikalizma se drži vedno kaj grdega. Tako tifdi tožarenjc po nepotrebi za vsako ničarijo! Ali škoditi bližnjemu, to je jedna prvih klerikalnih »čednostij*. Dva Ajelca sta priobčila s podpisom v »C. F.* dopis, v katerem potrjujeta, da jima je volilec iz Meda ne sam pravil, da mora iti volit v Ajello na ljubo dr. Gregorčiču, ker je bil on izvoljen v državni zbor z ajel-skimi glasovi. — Liberalni Lahi zdaj čutijo maščevanje tiste volitve, ko je dr. Pajer zadržal liberalne voliice, da je bil Gregorčič lepo izvoljen s klerikalnimi. Pridobiitnske deželne komisije. — V soboto so se sešle pridobriinške deželne komisije' za^Trsrtfi^TJfcoiico,* "zft"*G o r i š k o-G r a d i š č a n s k o , ter za Istro pod predsedstvom dvornega svetnika in finančnega ravnatelja, Otona -vitezi pl. Zimmermanna. Predsednik se je spominjal smrti udov ko-f misij, Jakoba Elsnerja pl. Eiserihofa, Petra Rismonda in dr. Nikolaja Tonklija. Po obvestilu o določitvi družbenih kontin-gentovza-priredbeno-dobo 1902/1903. začelo se je posvetovanje o posamičnih prizivih davčnih zavezancev davčne družbe 1. razreda, potem pa se je vršila volitev enega uda pri-dobninske kontigentne komisije na Dunaju, na kateri voiitvi je bil izvoljen Josip Basevi. Po skupni seji je rešila potem v posebni seji deželna komisija za Goriško in Gradiščansko iz te dežele došle prizive zoper pridobarino od davčnih zavezancev davčnih družeb II., III, in IV. razreda. O prizivih enakih davčnih razredov iz Istre se je namreč že razpravljalo ; razprave o prizivih davčnih zavezancev iz Trsta pa so deloma tudi že bile, deloma pa se bodo še le vršile. Ponesrečil. — 57-letni kmet Ivan Macarol v Šepuljah pri Tomaju je v nedeljo v jutro hotel streljati proti toči, ker so se zbirali črni oblaki. Ker pa ni dobro zaprl, je eksplodiralo ter ga ranilo po obrazu, zlasti na levem očesu, vsled česar je moral iti v bolnišnico v Trst. Pogorela Je tovarna g. Goljevščka v Trebnjem. Kako je nastal ogenj, se ne ve, Škode okoli 60.000 K; krita je z zavarovanjem. Nov! bankovci po sto kroti. — Z j dnem SO, t. m. začne izdajati avstro-ogerska j banka bankovce po 100 K. Ti bankovci imajo podpis avstro-ogovsko banke, datirani pa so z dnem 2. januvatija 1902. Ob jed-nem začne imenovana banka sedaj v prometu se nahajajoče bankovce po 100 gld. z datumom 1, maja 1880. nazaj jemali, in sicer do 30. aprila 1904. potom uplačila in zamene pri glavnih in podružnih uradih avstro-ogerske banke. Od 1. maja do 31. oktobra 1904. bosta sprejemala kot uplačilo in zameno bankovce po 100 gld. le glavna urada na Dunaju in v Budimpešti, pri podružnih uradih pa bo mogoče le zamenjati. Dalje bo mogoče provesti zameno le pntom prošnje. — Novi bankovci so široki 165 mm, visoki pa 110 mm. Slika je utisnena v zeleni barvi. S katerim dnem se računa nova domovinska pravica tajezemeem ? — Dunajski magistrat stoji na stališču, da se računi za pridobitev domovinske pravice po novem zakonu tujezemcem šele čas od i. januvarja 1896., ko se je domovinski zakon sprejel in potrdil. Vsled tega ni sprejel v občinsko zvezo onih, ki so prosili na podlagi štetja od 1. januvarja 1891. Namestništvo je bilo z magistratom istega mnenja. Mmisterstvo notranjih zadev pa je odločilo, da velja za tujezemce kakor za domačine rok 1. januvarja 1891. Razgled po svetu. Ministerski predsednik je predložil C^hom načrt za uravnavo jezikovnega vprašanja. C 4 rmlre — kakor l\uV BH-ruio zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! *L&**. Naznanjamo vsem veSfiaknm častnikom poštnim, železniškim in redarskirn uradnikom kakor tudi vsakomur ki r:' Iti dobro uro, : srebrni verižica ti. 1 20; budiimk iz niklja fl 1-9.V 1'vrdka )*e odlikovana s c. kr. orlom; ima da*e fc .n srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznali ih \ pisem. - Ilustrovan epnvk zastonj 1 E. LEBHERZ Gorica tovarna už igalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice Apollo Božjast. Kdor tipi na božjasli, krčih in drugih nervozni i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in frnnfco v ScItwaiiiion«A(>otcke, frank-furt n. M. JLcta 1381. y 6orici us^ancvljena tvrdka E. Hiessnsr, y Nesla ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporot". pr°C. duhoven« in s!; v. oh^instvj svojo lastno izdelovalnico tanetnih cvetlic z:i vsakovrstne cerkvene pcstrnbe. I»»n veliko zaloga n:-g-r>bnih vencev, za i»rtvr*«;k« potrebe, vo&ene sveče itd. vse po zn>erni c*ni. Nsro^ila za deželo izvršim (o.*no in solidni. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskamo črk na perilo. V\arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolač-.«* /.n b r*n;>nee, torle i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu zn tnnogobrojn.) naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Čistilna voda > > * ji ji „Reale" iz vrelcev Mathias, lastnina Anton Potatzky v Gorici. Ka sredi Itašteljit 7. TRGOVINA m DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovatiščo nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za kvojaee in ševffarfe. STotinjiec. — Rožni venci. — Jlašne, knjižice. lišna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. S 35-8 (lil je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Anton Pečenko Vrina ulica 8 pristna bela in Lrna vina iz vipavskih, furlanskih, GORICA priporoCa Via ({iardinu S briških, dalmatinskih in isterskih vinogradov. Dostavlja na ilon* in razpošilja po žrli*znini na vse kraje avslro - ogerslce monarhije v soilih od ofi litrov naprej. Na zahtnvo pošilja tudi uzone. 415