Konec tedna bo prevladovalo lepo, sončno in vroče vreme.
.S/faflL
BUTIK ZA BODOČI MAMICI IN OTROKE
Slondrm /rj 1, loln, Iti.: 10631 111 SIS
Minulo nedeljo so v Braslovčah, na že tradicionalnem 31. dnevu hmeljarjev, med drugim predstavili nov hmeljski starešinski par. Hmeijska princeska je postala Cvetka Kolar iz Lokovice pri Šoštanju, hmeljarski maček pa bo leto dni v rokah starešine Iva Rakuna iz Rečice ob Paki.	■ foto er
Graška Gora spet vabi
Kar 21 ansamblov
V nedeljo bo na Graški Gori že 18. srečanje ansamblov domače narodne glasbe. Tudi letos ga prirejata KUD Ivana Cankarja Plešivec in uredništvo Radia Velenje. Pričetek ob 14. uri.
Ljubitelji domačih viž in napevov boste nedeljsko popoldne gotovo preživeli na Graški Gori, tudi sicer privlačni izletniški točki. Znova se bodo zbrali na tekmovanju ansambli, ki gojijo domačo narodno glasbo, med njimi nekaj bolj, nekaj manj znanih imen. Prijavilo seje kar 21 skupin. Tako bomo videli in slišali Šaleški domev, Zlate strune, Pik, Rokondo kvintet, Viharnik, Ansambel Jožeta Skubica in Slapovi, Bistriški odmev, Trio Svetlin, ansambel Borisa Razpotnika, Fante izpod Vurbeka, Dan in noč, ansambel Blegoš iz Gorenje vasi, Gaj, Mlade prijatelje, Fante izpod Rogle, Dravski val, Šaleške fante, As, Comet, Trio Simona Plazlna in Podkrajske fante. Prihajajo torej iz vseh koncev Slovenije.
Vsak ansambel bo zaigral dve lastni skladbi, njihov nastop pa bo ocenjevala posebna komisija. Prireditelja bosta podelila nagrade za izvirnost -prvič izvajana skladba, izvedbo in za besedilo. Posebno nagrado pa bo po izboru občinstva podelilo tudi uredništvo radia Velenje. Prireditev bo povezoval Boris Kopitar.
y W
/ =J
Huda prometna nezgoda na Foitovi v Velenju
Na cesti spet ugasnilo življenje
V torek, 10. avgusta, je na cesti ugasnilo še eno življenje.
Število žrtev prometnih nezgod seje v letošnjem letu tako povzpelo že na 36.
26-letni Ludvik Podjavoršek iz Metleč je ob 13.27 vozil osebni avto po Foitovi cesti iz smeri Šoštanja proti Velenju. V tem času sta izven prehoda za pešce prečkali Foitovo cesto 64-letna Slavica Toporiš in še ne sedemletna deklica. Voznik osebnega avtomobila je pričel, koje peški opazil, močno zavirati, kljub temu pa ju je s sprednjim levim delom vozila zadel. Med prevozom v Zdravstveni dom Velenje je Slavica Toporiš umrla, deklica pa je utrpela hude telesne poškodbe in je bila prepeljana v slovenjegraško bolnišnico, kjerje ostala na zdravljenju.
■ mkp
I I.*. 1 M 11 m. U M B fc-K^P I fc-l
Letni bazen v Velenju - njegova temeljita obnova je nujna. Po prvih ocenah bi porušenje sedanjega in izgradnja novega na isti lokaciji veljala približno 2 milijona nemških mark. "Usoda" je v rokah občanov mesta Velenje in njegove širše okolice, poudarjajo v Športno - rekreacijskem zavodu
H fotoav
Hmeljarji imajo v teh dneh polne roke dela. Zaradi suše so se lotili spravila pridelka prej kot običajno. Po ocenah bo letošnja bera podobna lanski. Za pridelovalce zelenega zlata iz velenjske občine to pomeni podpovprečno letino
■ fotoer
Tudi v Lučah je bil minuli konec tedna turistično obarvan. Pripravili so narodopisno prireditev "Lučki dan", ki paje -po zgledu ostalih v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih -tudi krenila "navzdol".
■ UP)
Svojevrstnega podviga se je lotilo prejšnji teden ducat mož iz Plešivca v velenjski občini. Kozolec častitljive starosti in etnografske vrednosti so prestavili kar za 40 m. Seveda je ostal cel.
m (vos)
Suša v občini Velenje
» m m & » m m m m m m ® tu m & m
Posledice naravne nesreče bodo dolgoročne
Ze lanska suša je na poljih,
Po podatkih občinske komisije je suša na kmetijskih pridelkih v Šaleški dolini povzročila že za 403.731.940,00 tolarjev škode. Pridelek pšenice je bil zaradi tega manjši do 27 - odstotkov, hmelja naj bi pridelali po oceni za 36 -odstotkov manj od normalne letine, krompirja do 34 - odstotkov manj. Nič drugače ni z drugimi okopavinami. Za 22 - odstotkov bo med drugim manjši pridelek si-lažne koruze. Najhuje je na travnih površinah, kjer bo pridelka do 48 - odstotkov manj od normalne letine. Na pašnikih pa se zaradi višje lege in kasnejše vegetacije število povzpne do 57 - odstotkov.
Ob vsem tem kmetje v občini Velenje kar ne morejo verjeti, da so odgovorni v republiki doslej
travnikih v velenjski občini povzročila precej škode. Letos so
namenili suši in odpravljanju njenih posledic tako malo pozornosti. Praktično še niso storili nič, kljub temu, da bijejo plat zvona že lep čas. Očitno tudi nedavni obisk republiškega kmetijskega ministra v velenjski občini, na katerem so namenili precej pozornosti tej naravni nesreči, k sprejetju učinkovitih ukrepov ni pripomogel.
Pogled v hleve je vse prej kot spodbuden. Kmetje so prav tako zaradi posledic suše že lani "očistili" osnovno čredo. Z oddajo dveh, treh govedi letos že krepko posegajo tja, na čemer naj bi gradili svoj nadaljnji obstoj in razvoj. Da posebej ne omenjamo njihovih vlaganj v posodobitev. Za nameček je v tem času tudi ponudba živine za zakol velika, možnosti
Norice
Likovna kolonija na rudniku
VELENJE - Na Rudniku lignita Velenje precej pozornosti namenjajo kulturni dejavnosti. Do 10. avgusta je bila v jedilnici in recepciji upravne zgradbe v Novih Prelogah na ogled razstava članov likovne skupine, ki je ustvarjala v trimesečni likovni delavnici pod vodstvom akademskega slikaija Milana Todiča. V tem tednu pa poteka v Novih Prelogah druga likovna kolonija za otroke od prvega do petega razreda, ki imajo starše zaposlene na RLV. Otroci se z različnimi slikarskimi tehnikami srečujejo pod mentorstvom slikarja Zlatka Praha.
■ mkp
Kmalu novo telefonsko omrežje
Šentilj - V krajevni skupnosti Šentilj gredo dela pri izgradnji novega telefonskega omrežja h koncu. V teh dneh polagajo še zadnje kable tudi v Črnovi in KS Ponikva. Po obljubah s strani PTT-ja naj bi stare naročnike pričeli priklapljati na novo omrežje že 10. avgusta. V sami KS Šentilj bo s tem omrežjem dobilo telefonske priključke 55 novih naročnikov, lastne centrale pa še ne bodo imeli, saj bi se za nov telefonski priključek moralo odločiti vsaj 140 krajanov.
■ bš
Čiščenje grajskega vodnjaka
Velenje - Na pobudo Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d. bo vodstvo Muzeja Velenje očistilo grajski vodnjak, ki je postavljen pod arkadami na notranjem dvorišču velenjskega gradu. Vodnjak je star preko 300 let, namenjen pa je za zbiranje vode-kapnice, verjetno pa ima tudi podzemski izvir. Nivo vode v vodnjaku je več ali manj stalen, vendar te vode ne uporabljajo. Vodnjak bodo začeli čistiti 16. avgusta, samo čiščenje pa bo trajalo približno 5 mesecev. Delo bodo opravili zato usposobljeni delavci Rudnika lignita Velenje, saj je za ta poseg potrebno imeti izkušnje za takšna dela in ustrezno opremo. Tehnično dokumentacijo za čiščenje grajskega vodnjaka je pripravil mag. Boris Salo-bir, dipl. ing. rud., pokrovitelja akcije pa sta Skupščina občine Velenje in Rudnik lignita Velenje.	■
Pridobivajo potrebne "papirje"
Šmartno ob Paki - Krajani Velikega Vrha v KS Šmartno ob Paki, zgornjem delu Lokovice in Andraža so svojo vnemo za čimprejšnji začetek izgradnje novega vodovoda v teh poletnih dneh upočasnili. Nikakor pa akcije ustavili. Sedaj pomagajo lastnikom vikendov na tamkajšnjem območju, ki bi se prav tako radi priključili na nov vodovod, pri pridobivanju potrebnih dokumentov. Kot pravijo, se bodo letošnjo jesen lotili izgradnje 4,5 km dolgega primarnega voda in upajo, da bodo dela na njem do konca leta končali. Celotna naložba bo, po predračunih, veljala približno 7 milijonov tolarjev.
Že od letošnjega februarja dalje tamkajšnja gospodinjstva oskrbujejo s pitno vodo gasilci. Na teden pripeljejo po dve gasilski cisterni.
■tp
Tekmovanje starejših gasilk in gasilcev
Mozirje - Člani gasilskega društva iz Mozirja bodo to soboto organizirali tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev republike Slovenije. Tekmovanje je tradicionalno, namenjajo pa ga memorialu Viktotja Lukšeta. Začeli ga bodo ob 16. uri na nogometnem igrišču ob Savinjskem gaju.
Poleg družabnega srečanja bodo ob tej priložnosti pripravili še streljanje z zračno puško. To bo od 21. do 24. ure.
mtp
odkupa skromne. Upanja, da bi lahko osnovno čredo ohranili, ni. Travo prve košnje so v glavnem silirali, druga je zaradi suše praktično izpadla. Kar nekaj kmetij je takih, ki še danes nimajo sena za zimo. Julijski dež močno načete travne ruše ni ozelenel. Le v ravninskem predeluje nekoliko boljše.
Nakup ječmena in koruze še ne pomeni rešitve vprašanj glede oskrbe s krmo za živino čez zimo. Balastne snovi so v senu. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je svojim članom že pomagali pri nakupu 200 ton te krme.
Načrtovan odkup slame paje zaradi previsokih cen "padel v vodo". 4 do 5 tolarjev so za kilo-
posledice te naravne nesreče,
gram slame kmetje pripravljeni plačati več, nikakor pa 18 tolarjev in več, kolikor so ceno za kilogram "navili" nekateri. Tudi 15 - odstotkov manjša mlečna proizvodnja kaže na katastrofalne razmere v šaleškem kmetijstvu zaradi suše. Proizvodnja je tako na ravni zimske, kar pomeni nekaj tisoč litrov mleka manj kot v tem času v normalnih pogojih. Kmetje močno upajo, da se bo v odpravljanje posledic te naravne nesreče širša družba z učinkoviti ukrepi vključila čimprej.
Škoda tudi drugje
Najbrž si tega želijo tudi člani velenjske vlade, ki namenjajo
milo rečeno, že danes katastrofalne.
temu vprašanju precej časa. Nič drugače ni na velenjskem občinskem sekretariatu za notranje
zadeve, kjer izdajajo naročilnice za dovoz pitne vode v kar 17 KS v Šaleški dolini. Samo od 10. junija do 9. julija so gasilci pripeljali 286 cistern vode, do konca julija še 40. Prejšnji teden so izdali že 125 naročilnic. Seveda v to niso vključeni tisti, ki si vozijo vodo sami kot na primer v Belih vodah. Približno 1789 občanov je glede oskrbe s pitno vodo odvisnih od dovoza in približno 1900 glav živine.
Stroški prevoza so veliki, škoda na gasilskih avtomobilih prav tako. Vodo je treba najpogosteje pripel-
jati v težko dostopne kraje in okvare so tu. Vozila so namreč v prvi vrsti namenjena intervencijam v požarih, ne pa tudi 20 - kratnemu prevozu vode v cisterni. Gasilci so ocenili za približno pol milijona tolarjev škode na vozilih samo v letošnjem maju in juniju.
Kdo bo vse te stroške pokril, na omenjenem sekretariatu ne vedo. Dodatnih obremenitev letošnji občinski proračun namreč ne prenese, nenačrtovani tako veliki stroški pa se krepko zajedajo v postavko "požarna varnost" za prihodnje čase.
■tp
Velenjska Era v Celju
m m % »
Nova trgovina Era Forma
Velenjska Era zavzeto širi svojo prodajno mrežo. Pred dnevi so v svojem nakupovalnem centru v Trnovljah pri Celju presenetili tamkajšnje kupce z otvoritvijo nove trgovine. V Eri Forma lahko ti dobijo keramične ploščice, sanitarno keramiko, opremo za kopalnico in druga bivalne prostore. Prav tako pa tudi tako imenovani hobi program. Skratka, vse kar je potrebno za vzdrževanje bivalnih prostorov.
Nova trgovina je odprta neprekinjeno od 9 - 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, razprostira pa se na približno 400 m2 površine.	foto: vos
Z. VSEH VETROV
Tudi Diani prekipi
London - Britanska princesa Diana je prejšnji teden v Londonu izgubila živce in fotografu, ki jo je slikal, ko je s sinovoma zapuščala kinodvorano, očitala, da fotografi njeno življenje spreminjajo v pekel.
"Moje življenje spreminjate v pekel!" je zavpila Diana fotografu enega od britanskih časopisov, ki so v preteklih dneh na široko pisali o domnevni ljubezenski aferi med princeso in 41-letnim bankirjem VVillia-mom van Straubczeejem. Afero so podprli s slikamo bankirja, ki opazuje Diano pri igri tenisa
nekje na Škotskem. Bankirjeva družina je ljubezensko afero zanikala.
Še ena da Vincijeva Mona Lisa?
Trenton - Ameriška družina Vernon iz New Yerseya trdi, da ima drugo Mono Liso, ki naj bi jo naslikal veliki italjanski mojster Leonardo da Vinci. Umetnino naj bi prednikom ameriške družine podarila kraljica Marija Antonieta.
"Vsi verjamemo, da je Mona Lisa, ki je na ogled v Louvru, izvirna mojstrovina, ki jo je naslikal Leonardo da Vinci. Prav tako pa verjamemo, daje mojster naslikal
dve," zatrjuje nekdanji župan Mad-isona Roger Vernon, eden od osmih solastnikov skrivnostne slike, ki je shranjena v šefu neke banke v New Jerseyu.
Roger Vernon trdi, daje njegovemu predniku Williamu Hen-ryju Vernonu sliko podarila kraljica Marija Antonieta kot nagrado, ker naj bi njenega sina rešil pred francosko revolucijo. Portret so prenesli v ZDA in je nato krasil stene številnih hiš družine Vernon, preden sojo leta 1950 shranili v neko banko.
Da Vinciju je za model "La Ja-conde" požirala Madonna Lisa Gherardini. Strokovnjaki trdijo, da je Mona Lisa na portretu, ki je v lasti družine Vernon, okoli deset let mlajša in bolj elegantna od tiste, ki
je razstavljena v pariškem Louvru.
Le vsak peti Čeh veruje v Boga
Praga - To je rezultat reprezentativne raziskave češkega inštituta za raziskavo javnega mnenja. Ugotovili so še, da jih ima 30% njegov obstoj za možen, 50% prebivalcev Češke pa sploh ni vernih. Po raziskavi se je število vernikov na Češkem v primerjavi z letom poprej zmanjšalo za 4%. Število ljudi, ki se nimajo za verne, paje naraslo za 11 %. V drugi državi naslednici ČSFR, Slovaški, se je za verne opredelilo 57% ljudi opredelilo za verne.
■ bš
Za miss - ne mist
Pravijo, da je poletje čas za razkazovanje, pa čeprav se je naša razkazovalna obmorska pista zdaj zelo skrčila. Zato pa se letos mnogo več ljudi kot dosedanja leta razkazuje po zdraviliških "plažah". Bolj kose manjšajo možnosti letovanja ob morju, pri čemer je treba k naši kratki obali prišteti še nekatera čudna obnašanja sosedov, ki jim sicer mi še veilno najbolj polnimo obmorske kraje, bolj naši ljudje obiskujejo naša zdravilišča. Na srečo jih imamo dovolj in dober obisk ima tudi za ta naša naravna zdravilišča zdravilen učinek. Po sušnih sezonah, vsaj v več primerih, se obeta letos obilnejša turistična Žetev.
Značilnost letošnjega poletja so tudi številni izbori lepotic.
Skorajda je ni malo večje prireditve, da ne bi volili svojo miss. Miss gasilske veselice Spodnji hrib, pa izbor lepotice zbora veteranov; lepotice ali mišice izbirajo v domala vsakem drugem kraju in če nimajo dovolj svojih lepotic, jih organizatorji pripeljejo od drugod. To še posebno velja za izbore, kjer morajo kandidatke razkazati tudi ves zadnji del telesa, mnogim našim dekletom pač še ni do take odkritosti. Vse polno je tudi izborov za miss Slovenije, tako da se že bojim, da bomo imeli polno uradnih lepotic. *
Seveda je prav, da pokažemo, kaj je lepota. Toda žal tisto najlepše ostane prikrito tudi očem najrazličnejšim ocenjevalcem, ki si pasejo oči na svežem mesu. Mnogi pa ob tem tudi pravijo, da bi morali enako skrb, kot jo mnogi
posvečajo lepoti deklet, posvečati tudi lepoti naših drugih izdelkov. Na tujih "primerjavah" nas namreč ne zastopajo le človeške lepotice, ampak tudi lepotice med najrazličnejšimi izdelki. Tudi ti se vse bolj postavljajo ob bok podobnim lepoticam iz ostalih držav. In prav njihova popolna lepota nam še bolj dviga ceno. Toda pri nas veliko bolj povdarjamo izbore Živih lepotic kot pa prireditve, na katerih izbiramo lepotiice, na povsem drugih področjih. Ob raznih sejmih in razstavah sicer nekateri časniki objavijo seznam najboljših, najbolj inovativnih, tako imenovanih proizvodnih mišic ali mis-trov. Kaj veliko pa ne, pa čeprav so za naš razvoj na vseh področjih ti veliko pomembnejši kot lepotice, ki jih izbiramo na najrazličnejših poletnih prireditvah širom naše mini
države.
Miss in mister izdelkom bi morali dati še večjo veljavo tudi zato, ker je v naši proizvodnji še veliko preveč mista. Tega smo nekoč na veliko prodajali na jug - in prav taki imajo zdaj velike težave pri priključevanju k pravi Evropi. In prav mnogi od teh ponovno hrepenijo po jugotrgu ali po podobnem trgu na vzhodu. Ti ne strmijo za boljšo proizvodnjo, ampak za njih ustrezni trgi, kot da se mora trg prilagajati njihovim izdelkom, ne pa njihovi izdelki trgu.
Torej: ocenjevanja naj bodo primerjanja in razkazovanja, tekmovanja - ampak povsod, na vseli področjih. Priznanje miss naj pridobi tudi čimveč naših izdelkov.
■ Ki
Letni bazen v Velenju
Bo nov ali ga ne bo?
Med najrazličnejšimi govoricami, ki krožijo v Velenju, je tudi ta, da bo mesto ostalo brez letnega bazena. Je to res ali ne, smo preverjali pri direktorju Športno - rekreacijskega zavoda Velenje Marjanu Klepcu.
Ta na vprašanje ni odgovoril zavod skupaj z velenjsko vlado ni
pritrdilno, ampak: "Vse je odvisno od nas samih. Mislim pa. da je že skrajni čas za resno sanacijo tega objekta." To svoje prepričanje gradi na dejstvu, da bazen sicer za kopanje ni nevaren. Res paje, da ne ustreza vsem normativom za normalno koriščenje. Kajti, zgradili so ga leta 1971 po takrat veljavnih zahtevah. Od takrat dalje so ga vzdrževali v skladu z možnostmi. Povedano drugače: pred nobeno sezono ni bilo dovolj denarja za vsa potrebna z.ahtevna obnovitvena dela. Mimogrede, letos so ta "zahtevala" približno 2 milijona tolarjev. Toliko denarja
uspel zagotoviti. Opravljena najnujnejša dela tako tudi tokrat zagotavljajo le kakovost in higieno vode v bazenu. Pa še za to so potrebni skrajni napori. "Bazena nismo uspeli usposobiti, da bi bila poraba vode manjša kot je danes. Sploh v mesecu juniju je bila bistveno previsoka." Omejili sojo na škodo kopalcev. Otroški bazenčekje namreč ostal suh. Tega so morali polniti in prazniti vsak dan, puščanje 70 m3 metrov vode "vnemar" na dan pa ni "preneslo" ne finančnih bremen, ne takratno pomanjkanje vode. Izgubo te so omejili tudi na večjem bazenu.
Usoda letnega bazena je odvisna od nas samih: zavoda ali občine? "Predvsem mislim na mesto in njegovo širšo okolico. Stadion, Rdeča dvorana in bazen so mestni objekti, zato se morajo občani odločiti, ali jih bodo imeli ali ne. Lani smo v skladu z novo zakonodajo preoblikovali firmo v javni zavod in naše programe delno financira občinski proračun. Ta ni vreča brez dna, sanacija letnega bazena paje samo za naš zavod prevelik finančni zalogaj. Rešitev, edina prava, je, da obstoječi bazen podremo in na istem mestu zgradimo novega. Umno je obdržati njegovo sedanjo velikost (olimpijsko), ki bo
Letni bazen so v Velenju zgradili leta 1971. Seveda po takrat veljavnih normativih,
ki danes ne ustrezajo več.
Hmeljska proizvodnja v Šaleški dolini
Želeno zlato vse manj "zlato"
Čeprav naj bi bil čas spravila pridelka za proizvajalca najlepši, na obrazih hmeljarjev v Šaleški dolini (najbrž tudi savinjskih) ni posebnega zadovoljstva. Suša je ponekod spet za polovico oklestila pridelek savinjskega goldinga, kobule zelenega zlata so spet slabše kakovosti. Po ocenah bo letošnja hmeljska letina podobna lanski podpovprečni.
Zaradi slabše kakovosti hmel-jskih kobul so šaleški hmeljarji lani izgubili od 50 do 60 tisoč nemških mark. Če so v prejšnjih letih na slabih 18 ha (od tega v družbenem sektorju 13 ha) pridelali tudi do 98 - odstotkov prvovrstnega zelenega zlata, so ga lani le 50 - odstotkov. Oddanih 17800 kg hmelja je bilo prav tako precej manj kot so načrtovali. Letošnje previsoke temperature, pomanjkanje vlage ne obetajo kaj boljših rezultatov.
V ponedeljek so pognali obiralne stroje v kooperaciji,
kjer imajo največ površin zasejanih z goldingom. Danes (v četrtek) se naj bi lotili spravila še v lastni proizvodnji. Sorto auro-ra in atlas, ki ju suša ni toliko prizadejala (od 20 do 30 - odstotkov od normalne letine), bodo obrali malo kasneje.
Pri vsem tem je spodbudno to, da imajo (po zagotovilih kupca Eksport - import Žalec) hmeljarji velenjske občine od načrtovanih 26 tisoč kilogramov zelenega zlata že 80 - odstotkov pridelka prodanega. "Bolj nas
zadovoljila zahtevam tako občanov kot tudi športnikov. Nujno je treba dopolniti tudi ponudbo."
Govorice o novem letnem bazenu v Velenju torej niso iz trte zvite. Kot je povedal sogovornik, razmišljanja o tem niso nova. Segajo že leta nazaj. Zgovorno o tem priča opravljena delna sanacija bazena leta 1985. Ker pa, po mnenju Marjana Klepca, ni bil takrat odstranjen osnovni vzrok - drsenje hriba, so bili učinki vlaganj skromni. "Trenutno menda odgovorni pripravljajo ureditvene dokumente za del mesta, kjer je danes letni bazen. Upam, da bomo v jeseni pristopili k izdelavi izvedbenega projekta za izgradnjo novega bazena. Jasno je seveda tudi, da bomo morali prej zagotoviti ustrezna finančna sredstva."
Naložba ne bo skromna. Po prvih ocenah bo sanacija veljala milijon nemških mark, prav toliko denarja bi bilo treba odšteti še za potrebno opremo.
Na odgovor na vprašanje, zapisano v naslovu, bo torej treba počakati vsaj do takrat.
Utp
Andraž
Slavko Pižorn
, Družina
j poje i
skrbi plačilo. Denar "prihaja" skozi celo leto, mi pa smo našim kooperantom že izplačali ves pridelek za preteklo leto", poudarja direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Marjan Jakob. Ob tem še dodaja, da se hmeljarstvu nasploh obetajo slabi časi. Prodor tovrstnega blaga s češkega trga, celo s kitajskega in ruskega, je namreč velik, cene pa precej nižje kot jih lahko dosegajo slovenski hmeljarji.
■ tp
Zadnjo nedeljo v avgustu bo v Andražu nad Polzelo tradicionalna prireditev I Družina poje. Letos se je bo
udeležilo približno dvajset družin iz Slovenije, Italije, Avstrije in Madžarske.
Prireditev je bila sprva pod okriljem Kulturnega društva Andraž, potem paje organizacijo prevzela krajevna skupnost, saj pomeni tudi precejšen | finančni zalogaj. Predsednik
■	organizacijskega odbora . Slavko Pižorn pravi, da na tak I šen ali drugačen način pri pri-| pravi prireditve sodelujejo vsi | krajani. Pričakujejo več kot . dva tisoč obiskovalcev, ljubi-* teeljev izvirne domače pesmi. | Pravila določajo, da se lahko za | nastop prijavijo le ožji člani
■	družine, ki morajo peti načim-' bolj domač in za posamezen | kraj značilen način. "Starejši | nastopajoči še pojejo za
■	mnoge povsem neznane, že ' pozabljene pesmi, težje paje I pri mladih družinah, ki | največkrat pojejo slovenske
■	narodne. Organizatorji vsa-J ko prijavljeno družino prej I obiščemo in preizkusijo nji-| hovo petje, instrumenatalne
■	skupine naj ne bi nastopale. J Vsako leto pridobimo nekaj I novih družin, ki jih pogosto | iščemo "na slepo" po svetu. | Najpogosteje najprej nave-
■	žemo stike z učitelji ali du-' hovnikom v kraju, pevci se I pa tako ali tako poznajo med | seboj," je povedal Slavko | Pižorn.
Po ocenah bo letošnja letina podobna (podpovprečni) lanski L — — ■■ — — —ll
Dosje SLO
"Preteklost nas ta hip še najbolj zanima zaradi maščevanja, v resnici pa bi nas morala veliko bolj zaradi prihodnosti. In včasih se človeka poloti pregan-javična misel, da gre v resnici za taktiko lovite tatu, da si nekdo krčevito prizadeva, da bi se ukvarjal z lumpi iz preteklosti, da ne bi videli lumparij sedanjosti."
To misel in še marsi-kakšno tehniko zraven je zapisal predsednik slovenske novinarske organizacije Marjan Sedmak, ko je v teh dneh razmišljal o pojmu etike in še o čem po objavi spiska ud-bovskih novinarskih sodelavcev v Mladini. Kar strinjal bi se z njim in z vsemi ostalimi, ki jim niti malo ni všeč, da našo preteklost tako razgrinjamo z interesi, obarvanimi z umazanimi političnimi odtenki.
Res bi poudaril, da ne gre za neobjektivno stanovsko solidarnost sedaj, ko so se na prangerju znašli novinarji. Povsem vseeno je, ali se nekdo loti njih (nas), frizerjev, politikov, kuharic ali kogarkoli drugega. Gre kratko-malo za to, da smo se, kar se tovrstnega sodelovanja s policijami vseh vrst tiče, znašli v godlji, iz katere se lahko cel naš podalpski kot znajde v gnojnici, v kateri bo smrdelo, da bo veselje. Ne vemo več, kateri dokument je verodostojen in kateri ne, kdo
jih ima doma in kdo ne, kdo jih lahko po mili volji popravlja in dela nove, skratka kdo koga namoči z. razlogom in kdo ne. V podobnem položaju so se znašli Nemci potem, ko so pospravili ruševine Berlinskega zidu. toda premogli so toliko preudarnosti, da so pravočasno spoznali, kam bi jih lahko pripeljalo če bi evforično in brez. argumentiranega dogovora udarili drug po drugemu. Tudi pri nas takega dogovora še ni, zato smo se znašli, kjer smo se.
Ko se oblastna garnitura vrne z zasluženih počitnic sc bo po nemara učinkovitem dopustniškem hlajenju glav kmalu zgodilo prav to. Če pa bi se le odločili za nadaljevanje obračunavanj take sorte, bi bilo zelo dobro, da bi si - če nič drugega - pogledali rezultate ene izmed se svežih raziskav, ki se je strokovno ukvarjala z mlado populacijo slovenske nacije in z njenimi pogledi na sedanjost in prihodnost. Veliko zanimivega je navrgla, med drugim to, daje preteklost na tak način, kot sejo pri nas v nedogled lotevamo, popolnoma nič ne zanima. Prav to pa bi moralo še kako zanimati tiste, ki smo jim zaupali odgovorno delo vodenja v prihodnost, da brez obotavljanja odprejo dosje Slovenije za prihodnja desetletja.
■ Jože Krajnc
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani varčevalci!
Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve? Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo.storitev, to je VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO. In kakšne so prednosti teh vezav?
-	tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM,
-	doba vezave 31 oz. 91 dni,
-	minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT,
-	letna obrestna mera znaša za 31 dni 10%, za 91 dni pa 11% in je fiksna.
Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7.4.1993 do 7.7.1993: tolarska vezava	=' 6.598,35 SIT
devizna vezava	= 5.607,60 SIT
vezava tolarjev z valutno klavzulo = 11.407,10 SIT Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne?Ste se že odločili?
Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerekoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo.
Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje
i«lilllfll(Illl»ISIllllitII(XlXiIl
Poletna šola
spoznavanja slovenske kulture za begunce
Šoštanj: 10. memorial Jožeta Zunkoviča
a*HKa«*H***ll»*MKIII*BKB«a**MM)il**
Velika gasilska in turistična prireditev
Gasilsko društvo Šoštanj mesto bo v nedeljo, 15. avgusta, pri gasilskem domu, priredilo tradicionalno, že deseto tekmovanje s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. To zanimivo tekmovanje, z nad 100 let starimi ročnimi brizgalnami, ki kljub častitiljivi starosti, še vedno brezhibno delujejo, bo tudi letos v spomin na gasilskega častnika Jožeta Žunkoviča.
Doma je bil v Miklavžu pri Mariboru. Kot strokovnjak za gasilske avtomobile in kot velik humanist je veliko storil za gasilstvo v širšem mariborskem okolišu, kar precej paje pomagal tudi šoštanj-skim gasilcem. Ker je letos to tek-mov, nje že v znamenju desetletnega jubileja so se prizadevni gasilci odiučili tekmovanje popestriti z dodatnimi novostmi. Tako bodo letos tekmovali še z motornimi brizgalnami in takodali možnost tudi tistim, ki ročnih brizgaln sploh nimajo več, ker so bile za nekatere pač samo v napoto, niso pa se zavedali njihove zgodovinske pomembnosti za razvoj slovenskega gasilstva.
Zaradi obširnega programa se bo prireditev pričela že ob 13. uri s sprejemom vseh tekmovalnih skupin. Ob 13.30 pa se bo začelo zares, najprej z ročnimi brizgalnami, ki so tudi najbolj atraktivne za gledalce. Ob 14.30 bodo prireditev popestrili plesalci Folklorne skupine iz raven pri Šoštanju, ob 15. uri bodo zaropotale še motorne brizgalne, tudi starejše proizvodnje, ki pa jih nekatera društva
še vedno ohranjajo pripravljene, saj moderna oprema tudi včasih zataji? Za popestritev bo ob 16. uri zaigrala nekaj prijetnih melodij Delavska godba Zarja pod vodstvom Zdravka Zupančiča. Gasilci Primorske iz Podnanosa in Vipave bodo poskrbeli še za prikaz vaje z lestvami, ki zahteva veliko znanja in spretnosti. Organizirali pa bodo tudi razne družabne igre, tako da bo do večera kar pestro in veselo. Ob 18. uri se bodo spet zbrale vse tekmovalne ekipe, ko bo svečana podelitev Žunkovičevih priznanj, pokalov in nagrad. Zatorej šoštanjski gasilci pri tako veliki prireditvi pričakujejo obiskovalce in gledalce od blizu in daleč, ki bodo lahko občudovali različne in težavne gasilske spretnosti. Prava paša za oči pa bodo prav gotovo starinske uniforme in čelade ter starinske črpalke, ki jih imajo nekatera prizadevna društva kot muzejsko dediščino, kar je vsekakor zelo pohvalno. Prizadevnim šoštanj-skim gasilcem lahko želimo le še lepo vreme in uspeh bo popoln.
■ Viktor Kojc
Andragoški zavod Ljudske univerze Velenje je v avgustu pripravil enomesečno Poletno šolo spoznavanja slovenske kulture za begunce iz BiH. Pobudo zanjo je dalo Ministerstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, sredstva paje prispeval Visoki komis-ariat za begunce in jih strogo namenil za takšno šolo. Obenem so predlagali, da bi vanju vključili tudi spoznavanje slovenskega jezika.
Na Ljudski univerzi so jim pripravili pester, zanimiv in razgiban program, ki med drugim vključuje zgodovino slovenskega naroda, ogled kulturnih in zgodovinskih spomenikov, spoznavanje značilnega vedenjskega in civilizacijskega vzorca Slovenca...
Mirjam Šibanc, strokova delavka Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje pravi, da je šola namenjena predvsem srednješolcem, oziroma tistim, ki
Edin Omerovič se je slovenskega jezika že učil
šoli. Učitelji so si izobraževanje sami organizirali in ga tudi sami plačujejo.
Slovenski jezik bodoče srednješolce, tiste, ki bodo letos prvi prestopili prag teh šol, poučuje prof. Alenka Šalej.
"Skupini sta, glede na predznanje, različni. Nekateri so se v letu, letu in pol, kolikor so tukaj, že zelo veliko naučili." V šestdeset urnem tečaju jih bodo vpeljali predvsem v osnovne slovnične pojme in naglaševanje. "Večina se jih zelo trudi, pridni so pri pouku, sprašujejo, ponavljajo, zelo si prizadevajo."
Eden tistih, ki slovensko že kar dobro govori, je Edin Omerovič, ki v Velenju živi pri očetu. Malo lažje mu je, ker je v Sloveniji že
živel sedem let. Šolanje bo nadaljeval na strojni šoli. Razija Umic •je tako kot Edin prišla v Slovenijo iz Gračanice. Za razliko od njega, paje tukaj prvič. "Živim v Vegradovem samskem domu. S slovenskim jezikom sem se prvič spoznala v Sloveniji. Tukaj sem z mamo, očetom in sestro." Jeseni bo šla v gospodinjsko šolo.
Begunci iz BiH, ki obiskujejo Poletno šolo slovenske kulture, so učenje vzeli rzares. K pouku prihajajo redno, nanj se pripravljajo, sodelujejo, marsikaj jih zanima. Na Ljudski univerzi pa so nam povedali, da bodo na osnovi uspešno opravljenega preizkusa znanja, prejeli ustrezno potrdilo o udeležbi.
■ Milena Krstič ■ Planine, foto: Stane Vovk
"Teden aktivnih počitnic"
Ribiška družina Velenje I7	a |7lt2)i: I 7ivlipilip
. ................. I4Ki	I&IIHJI Mm M W ll^^l ll^^B ■ ■
Razija Umlč je v Sloveniji prvič
se bodo letos vpisali v slovenske srednje šole. Obiskuje jo dvainštirideset beguncev iz Bosne in Hercegovine, razdeljeni pa so v dve skupini. "Peljali smojih že na ogled Šaleške doline, bili so na Kavčnikovi domačiji, želimo jim prikazati in predstaviti prostor, v katerem trenutno bivajo."
Vzporedno s Poletno šolo, namenjeno bodočim srednješolcem, poteka tudi izobraževanje uči-
Prof. Alenka Šalej: "Pouk je sproščen, otroci veliko sprašujejo"
teljev, prav tako beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki v Sloveniji poučujejo begunske otroke, tiste mlajše, ki so še v osnovni
Marko Pokleka: "Prav zadovoljen sem s tednom aktivnih počitnic, ki jih je za člane mlajše in starejše pionirske selekcije pripravilo vodstvo kluba. Boljše je tako kot priprave v Ribnem ali v Savudriji. Jemljem jih kot obvezo in hkrati kot nagrado. Zame je teh pet dni najlepši del letošnjih počitniških dni."
■ tp
In ribiči, ki se v Ribiški družini Velenje združujejo že od leta 1946 to vedo in čutijo, verjetno bolj kot drugi. Nastala je na pobudo sindikalnih delavcev RLV, ki še danes nudi družini veliko pomoč. In to tako pri njihovem delu na področju varstva in urejenosti voda, gojenju ribjih mladic, kot pri njihovih načrtih...
Ne, ne, biti ribič ne pomeni le namakati trnek v vodo ob zgodnjih jutranjih urah ali ob prvem mraku, ko "ribe najbolje grizejo", v tej družini to pomeni več. V nekdanji čolnarni ob Škalskem jezeru so si pred približno 15 leti z udarniškim delom (vsak član letno opravi vsaj 20 udarniških ur) uredili svoj dom, kjer vas danes postrežejo z okusnimi ribami, hladno pijačo, člani družine pa tu preživijo prenekatero prosto minuto. V sejni sobi stene prekrivajo diplome, pohvale, poka-
li, na njih so različne letnice in kraji. Še en dokaz več, da soinda delajo. Danes je v Ribiški družini Velenje 238 članov, od tega 159 članov, 8 žensk (po večini žena ribičev), 14 mladincev, 50 pionirjev in 7 cicibanov, njihov predsednikje Jože Šumah.-Podmladka bo dovolj, da bodo nadaljevali začeto in nikoli dokončano delo. Ribolovni okoliš, ki ga tudi urejujejo in skrbijo zanj, ni majhen. Ves paški ribiški okoliš, ugrezninska jezera, tako Škalsko in Turistično, pa tudi trenutno še mrtvo Velenjs"ko, reka Paka od izvira do mostu v Prelogah - vse to so njihovi revirji.
V prihodnosti bi radi okolico svojega doma še bolje uredili, želijo pa si tudi nov, bolj funkcionalen dom. Kaže, da ga bodo dobili ob pomoči delovnih organizacij v dolini. Ob Škalskem jezeru bodo postavili Ribiški tabor, ki se bo raztezal
na približno 200 kvadratnih metrih površine. Ker se družina financira sama, bo to lahko tudi dodaten vir dohodka, ki ga bodo preusmerili v svoje aktivnosti.
Za konec še zanimivost. Ali
veste, kaj vse potegnejo na suho iz Škalskega jezera? Krape (ti prevladujejo), klene, ščuke, smuče, some, zelenke..., v njem padomuje-jo tudi školjke in raki.
■ bš
Mirjam Šibanc: "Denar za Poletno šolo je namenil Visoki komisariat za begunce"
Skrb za podmladek je bila že v prejšnjih letih ena od prednostnih nalog TVD Partizana iz Šmartne-ga ob Paki oziroma tamkajšnjega nogometnega kluba. Zanje so vrsto let organizirali taborjenje na morju ali v Ribnem. Zaradi finančnih težav pa letos vodstvu kluba ni uspelo uresničiti svojih namer. Da ne bi mladi nogometaši ostali brez nagrade za njihov trud in brez spodbud za nadaljnje delo v klubu, je dosedanjo tovrstno aktivnost zamenjal "teden aktivnih počitnic". Od ponedeljka do petka, prejšnji teden, je 30 otrok v starosti od 8. do 15. leta družilo prijetno s koristnim na nogometnem igrišču pri šmarški osnovni šoli ter nekaj popoldanskih uric tudi na šoštanjskem bazenu. Zadovoljni obrazi trenerjev in udeležencev samih so zgovorni pričali o tem, da so organizatorji "zadeli v polno". Sicer pa so nam o tem povedali:
Danilo Golob, trener: "Ob podpori vodstva kluba, staršev otrok samih je za nami resnično pet prijetnih počitniških dni. V
Klemen Zapušek: "Priprave mi ne bi ušle in prav vseeno mi je bilo, ali jih opravim v Savudriji ali v Ribnem. Resnici na ljubo, teden počitniških dni doma mi je bolj godil kot kje drugje. Najlepše je bilo seveda kopanje na bazenu. Treniram tretjo sezono in takšne nagrade za moje dosedanje delo v klubu si želim tudi v prihodnje."
zadovoljstvo vseh smo jih izkoristili na najboljši način. Pri delu mi je pomagal Ivica Maglica. Nekateri starši otrok živijo s klubom in takšnega sodelovanja si želimo skozi celo sezono. Čeprav so bili otroci praktično cel dan z doma, so se kljub napornemu delu radi udeležili zastavljenih aktivnosti. Mislim, da smo začrtane cilje dosegli."
Danilo Golob
'Mlajša" skupina udeležencev Poletne šole pri pouku slovenskega jezika
Klemen Zapušek
Marko Pokleka
Mozirska planina
Škofov blagoslov pridnosti in lepoti
Luče ob Savinji
s ■ » m
In je bilo veselo
Konec minulega tedna so svojo vsakoletno turistično in narodopisno prireditev spravili podstreho tudi v Lučah ob Savinji. Bil je to že 24.po vrsti "Lučki dan". Nekoč slovita prireditev je po "zgledu" ostalih v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih tudi krenila "navzdol". Morda so v Lučah z zares izjemno prireditvijo pred leti segli (pre)visoko, ko seje bilo težko povzpeti še višje, morda so bili vmes drugi razlogi, vsekakor jc bila pod navzdol (pre)-hitra. In je bila letos spet navzgor toliko lažja. Morda. Morda so se ustrašili žc kar uničujočih kritik sosednjega "flosarskega bala", kar je težko dokazati, morda pa so se spet "pobrali".
Težko je primerjati nekdanje in sedanje čase, preveč seje zgodilo vmes, vsekakor pa so sc v Lučah le potrudili in bilo je vsaj bolje kot lani in bolje kot teden dni pred tem naLjubnem. Za šport in kulturo so lepo poskrbeli, sobotni večer je bil "naravni". Dovolj pester za obiskovalce in zelo, zelo vesel. Toliko
ljudi (skoraj) vso noč menda ne pomnijo, če drugega ne, dobiček je bil, ob vsem veselju in zadovoljstvu seveda.
Z nedeljo so se nekoč ostali kraji težko primerjali, letos bi se lahko. Potrudili so se v Lučah, pripravili procesijo v čast farnega patrona sv.Lovrenca, obiskovalce
je navduševala folklorna skupina Oljka iz Šmartnega ob Paki, po vasi so postavili "štante", prikazali nekaj nekdanjih običajev in vsakodnevnih opravil in poskrbeli še za marsikaj, le (preveč) kramarjev niso mogli preprečiti. Kakorkoli že, "lučki dan" je letos bil.
■yp
Nekaj utrinkov z veselega "lučkega dne"
Savinjski gaj
Časa je malo, hitijo z delom
V Savinjskem gaju v Mozirju je že pred časom /.rasla cerkvica, ki jo bodo posvetili zavetniku zaljubljenih, sv.Valentinu.
Zamisel je več kot dobra in hvale vredna. Cerkvico bi namreč v prihodnje radi povezali z nazarsko graščino Vrbovec in z lepo poročno sobo v njej. Vmes pa pot ob Savinji, kočije...
To so seveda lepe želje in načrti. Kot že rečeno, cerkvicaje hitro zrasla, potem je bil okrog nje ljubi mir. V začetku tega tedna pa so mir (končno) zmotili delavci, ki hitijo z delom. Morajo hiteti, saj časa do slovesne otvoritve in blagoslova zmanjkuje. Velika slovesnost naj bi bila že 5.septembra. Ker jih poznamo, verjamemo.
■ yp
V teh dneh je podoba cerkvice že drugačna
PREŽIVETJE - Kako bo preživela Iverka v Nazarjah ne zanima samo v njej zaposlenih, bolj in z bolj tehtnim razlogom to zanima prebivalce ob njej in daleč naokrog. Res je okolico onesnaževala od kar stoji, kar se dogaja v letošnjem letu, pa presega vse meje - razuma in predvsem zdravja. Dim, ki se skladno z vetrom vali zadaj v to, zdaj v drugo smer, še ne pomeni vsega. Pogled ne pove veliko, če kdo sploh še more in si upa, naj vse skupaj povoha, prebivalci okrog nje to MORAJO. Podnevi in ponoči. O neznosnem hrupu vseh 24 ur ni treba govoriti. (Ob neznosnem miru ob nedeljah in praznikih dobesedno bolijo oči in ušesa, a je teh "bolečin" vse premalo in vsi si želijo, da bi bile stalne).
■ foto:jp
DOBRI, STARI MAKA-
DAM - Tako pravijo v Šmjhelu in skoraj ni daleč od resnice. Čudovito področje Šmihela in okolice, z velikimi kmetijami, tudi turističnimi, z vsem kar k delavnim in veselim Šmihelanom sodi, so (pred ne tako davnimi leti) s svetom (dobesedno) povezali z (takrat) lepo cesto. Danes so približno tam, kot so pred tem bili. Kako je bila cesta zgrajena je drugo vprašanje, problem jc bil v vzdrževanju in v preobremenjenosti. Posledice so tu in nihče ne ve kdo jih bo odpravil. "Stanje asfaltne prevleke" je takšno, da ni nikakršno, celo nekdanji makadam je bil boljši. In kaže, da se vračajo k njemu, vsaj začeli so in vsaj na enem mestu si na njem voznik že lahko oddahne.
■ foto:jp
Kmaiu bo!
Spomladi bo otvoritev, v letošnjem letu namreč. In je ni bilo. Bilo paje veliko in preveč "napak". Odpraviti jih je bilo treba in jih tudi odpravljajo. Vidno, torej so bile napake velike.
Kmalu bodo končali. "Kmalu" pa je pri mozirski avtobusni postaji zelo relativno.
■ foto: Jp
V prelepi Morati na Mozirski planini se je v nedeljo trio ljudi od ialeč in predvsem od blizu. Blagoslov lepe kapelice je bil to in uresničitev dolgoletnih želja vseh dobrih in pridnih ljudi iz Šmihela, Radegunde, mo-zirskih planincev in še koga. Pobudo za uresničitev te želje so dali planinci iz Mozirja, domačini pod obronki Mozirske planine sojo "zgrabili", pridno sodelali, se nič pre-	^ .
rekali in kapelico zgradili.
"Pričeli smo brez denarja in brez denarja končali", pravi Franc Polanšek, ki je bil prvi v vrsti pridnih. Vsak je pri delu pomagal po svoje, z delom, z lesom, kakorkoli.
Slavnostni obred in blagoslov je opravil škofdr.Franc Kramberger
(foto: C.Sem)
V nedeljo so bili upravičeno veseli in zlasti ponosni. Lepo vreme so naročili, ljudi ni bilo treba posebej vabiti, naročiti ni bilo treba slovesnega vzdušja. Kapeli-
co je blagoslovil mariborski škof dr.Franc Kramberger, za vse ostalo je poskrbel slavnostni trenutek sam po sebi.
■J P
18. SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE
NARODNE GLASBE
v nedeljo, 15.8.,
RDEČI PAJEK
Novice, ki odkrivajo tančice
Na Polzeli jc ustanovljen še en Krajevni odbor I.DS. Novi predsednik Sergej Ocvirk, je v svoji prvi izjavi za javnost
dejal, da se mu zdi eno najlepših slovenskih imen ime Sergej.
****
Kmetijstvo Žalec je začelo vračati udarce, ki jih je zadnja leta prejelo od države (zadružna lastnina, razlastitve itd.). Zemlja, ki je zemljiško knjižno last Kmetijstva je naprodaj
po tržni ceni. Plačati jo morajo vsi brez izjeme. .
****
Preboldčani so se oddahnili. Roman Jurički je odprl polletni disko v Žalcu. Adijo hrup in nočno rajanje.
Tudi Gregor Vovk, najtežji liberalec v občini je na dopustu. Bojda bodo po cerkvah Spodnje Savinjske doline imeli maše, da se mu dopust podaljša do konca leta 1993.
Problemi v Šempetru
Stara (dobra) partijska leta samoupravnega socializma so iz mnogo posameznikov naredila majhne umazane boljševike. V teh kooperativnih odnosih, brezmadežnih v humanem in "pravem" načinu življenja so se ljudje navadili, daje tisto, čemer oblast pravi, daje belo, po vsej verjetnosti črno, četudi izgleda belo ali morda rožnato. Smisel teh poučnih besed iz zgodovine slovenskega naroda, ki žal še ni bila narejena in sam bog ve kdaj bo, je v tem, da ljudje še danes rajši nič ne verjamejo in reagirajo s takšnim prepričanjem paranoičnega dvoma do večina stvari in dejanj, s katerimi jim oblast obljublja boljši in lepši jutri.
In zdaj smo torej v Šempetru v Savinjski dolini. V Krajevni skupnosti Šempeter je v razpravi sprememba zazidalnega načrta SIP Šempeter, kajti na lokaciji zunanjega skladiščnega prostora stare tovarne naj bi se zgradila nova, to je LINDE PLIN, d.o.o. trgovina in Do kod pelje pot proizvodnja tehni-nespoštovanja narave čnih plinov. Ker ima podjetje po naknadni registraciji (23.6.1993) med drugim registrirano tudi predelavo industrijskih odpadkov je med krajani Šempetra zavrelo. Ljudje ogorčeno zahtevajo pojasnila in so proti zidavi takšne tovarne sredi kraja, ki je že itak preobremenjen zaradi nekdanjega kemijskega obrata AERA in maksimalno obremenjene regionalne ceste Maribor - Ljubljana, ki poteka skozi sredo Šempetra.
Spremembo zazidalnega načrta bi naj sprejela septembrska skupščina. Po zagotovilih Vinka Debelaka občinskega vodje Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, v kolikor krajani ne bodo za to, bodo ekološko neoporečno tovarno prestavili kam drugam, npr. v Latkovo vas.
Foto & Tekst: Tea Rinček
Na Vranskem nove orgle
Orgle so, to je znano reklo, kraljica instrumentov. Cerkvenega bogatstva pa si brez spremljave orgel kar ne moremo predstavljati. Na Vranskem so bili brez njijjyieset let, v tem času so pridno zbirali denar za nove in v nedeljo so jih blagoslovili. Orgle je blagoslovil mariborski škof dr. Franc Kramberger, predstavila sta jih Branko Košir in Sašo Frelih, Franci Kvaternik in Ciril Bogaraj sta sveti prostor, kjer orgle stojijo in povečani prostor za pevce zamislila in zanj napravila načrt. Na slovesnosti so bili tudi mnogi verniki od blizu in daleč.
Med tistimi, ki je bil novih orgel najbolj vesel, je gotovo bil domači organist Rado Kapus, ki v vranski cerkvi sv. Mihaela org-la že polnih trideset let. Orgle so izdelali v škofijski orglarski delavnici v Hočah, Vračani pa so zanje odšteli 123 tisoč DEM.
Ob orglah sta domači župnik Jože Turinek in organist Rado Kapus, ki je te dni praznoval sedemdeset letnico
Besedilo in slika: -er
Polnilnica tehničnih plinov v Šempetru
Krajani
soglasno proti
Po mnogih letih najbolj množičen zbor. Odločno proti obratu za polnenje in proizvodnjo tehničnih plinov. Veliko nezaupanje do strokovnjakov in vodstva krajevne skupnosti.
V nekdanji kinodvorani v Šempetru se je prejšnji četrtek zbralo približno dvesto Šempetranov na zboru krajanov, na katerem so obravnavali osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijskega območja SIP Šempeter. Ta dokument, ki ga v končni fazi sprejema občinska skupščina, omogoča celjskemu investitorju Linde-plinu, d.o.o., da pridobi lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov za proizvodnjo in distribucijo tehničnih plinov. Linde-plin je namreč od Sipa in TVD Partizana kupil zemljišče tik ob Sipu in magistralni cesti, na katerem namerava najprej zgraditi polnilnico tehničnih plinov, čez nekaj let pa obrat za proizvodnjo kisika, dušika, ogljikovega dioksida in argona. Po mnenju direktorja Iztoka Govca in občinskega sekretarja za urejanje prostora gre za ekološko povsem nesporen projekt, h kateremu sta že dala soglasje republiški požarni in sanitarni inšpektor. Poleg njiju se jc zbora udeležil ludi Klaus Egger, direktor Lindc za vzhodno Evropo. Linde-plin jc namreč le ena firma v verigi mednarodnega podjetja, ki skupaj zaposluje 30 tisoč delavcev in ima letno preko 7 milijard mark prometa.
Vendar udeleženci zbora tudi njemu niso bili pripravljeni prisluhniti, prav. tako ne navzočim strokovnjakom, češ da jim ne zaupajo. Očitali so vodstvu krajevne skupnosti, da ne deluje v njihovem in-
teresu, da krajani niso bili seznanjeni s prodajo zemljišča in kaj namerava Linde-plin na njem zgraditi. Poudarili so, da imajo v kraju že dovolj kemične industrije, pa tudi veliko težav z zdravjem. Želijo se ukvarjati predvsem s turizmom, kmetijstvom in malim gospodarstvom, kot bodoča občina pa bi zazidljivo zemljišče sredi Šempetra radi prihranili za trgovske, gospodarske in politične dejavnosti. Očitali so Sipu, da bo imela od prodaje koristi samo država, ki je lastnica tega podjetja, krajani pa ne bodo mogli nadzorovati, kaj se bo v novem obratu sploh dogajalo.
Ker je bil Linde-plin registriran tudi za dejavnost zbi ranja in pri mame predelave industrijskih odpadkov, so prepričani, da hočejo v Še mpetru sežigati odpadke. Po trditvi Govca gre za napako odvetnika, to dejavnost pa so že zbrisali iz registra.
Vendar se navzoči niso pustili prepričati. Samo nekaj metrov stran od načrtovane polnilnice so namreč šola, športne površine, blagovnica, prihodnje leto pa naj bi tam začeli graditi tudi gostinsko-turistični objekt. Po več kot dveur-ni razpravi so z enim vzdržanim glasom sprejeli sklep, da načrtovane gradnje ne bodo dovolili. Kljub zahtevam po odstopu predsednika in tajnika KS in izvolitvi deset članskega odbora, ki bi pripravil nove volitve, so sc Šempetrani razšli, ne da bi glasovali ludi o tem.
K. Rozman
Stečaj Hmezad Strojne
Čeprav jc upravni odbor Hmezad Strojne iz Žalca na svoji zadnji seji sprejel sklep o likvidaciji podjetja, je celjsko sodišče 23. julija uvedlo stečajni postopek. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Lojze Posedel, vodja občinskega odseka za finance, ki je enako nalogo opravil že v Zarji Lesni industriji Pctrovče.
Triinoscmdcsel zaposlenih seje lako znašlo na Zavodu za zaposlovanje. Od tega jih dvanajst pogodbeno še opravlja inventure, petintrideset delavcev pa končuje naročilo za tujega poslovnega partnerja. Na dan uvedbe stečaja so delavci prejeli plače za junij, 20.
avgusta jih bodo prejeli za julij, septembra pa že nadomestilo zavoda. Po mnenju Lojzeta Posedela gre po tej plati vendarle za dokaj neboleč prehod, ni pa še mogoče reči, koliko delavcev bo po končanem postopku spet dobilo delo. Trenutno poteka ocenjevanje premoženja podjetja, ki obsega proizvodno halo v Preboldu in Žalcu, poslovno stavbo, nezazidano stavbno zemljišče in počitniške kapacitete na Kopah in Podčetrtku. 30. septembra je razpisan prvi narok, že takrat pa bo verjetno Strojna prodana v celoti ali po delih.
rox
Obnova nadvoza
Dela pri obnovi mosta preko Bolske na magistralni cesti Ljubljana - Celje v Grajski vasi potekajo že več tednov. Republiška uprava za ceste paje z izvajalcem že podpisala tudi pogodbo za obnovo nadvoza nad železnico med Žalcem in Šempetrom. Zaradi popolne zapore prometa bo obvoz speljan mimo hmeljišč, z deli pa bodo začeli po končanem obiranju hmelja.
rox
31. dan hmeljarjev
Turistično društvo Braslovče je v sodelovanju s Kmetijsko zadrugo Braslovče, Gasilskim društvom in KS Braslovče v soboto in nedeljo pripravilo tradicionalno, po vrsti že 31. praznovanje slovenskih hmeljarjev.Praznovanje se je pričelo že v soboto z raznimi spremljajočimi prireditvami, zvečer pa so, kot ponavadi, pripravili hmeljarsko veselico s srečolovom.
Nedeljsko praznovanje so pričeli dopoldne z razstavo hmeljarske mehanizacije, popoldne paje bil najprej krajši sprevod, nato paje stari starešina predal starešinstvo novemu starešini Ivanu Rakunu iz Rečice ob Paki, letošnja spremljevalka je postala Cvetka Kolar iz Lokovice pri Šoštanju. Po predstavitvi so mladi iz društva zveze kmečke mladine iz Savinjske doline prikazali stare kmečke običaje. Braslovče je ta dan obiskal tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič.
Besedilo inslika: -er
Hmelja od 3300 do 3500 ton - Letošnje vreme je pospešilo obiranje hmelja za nekaj dni. Kot vedno so, tudi tokrat najprej začeli obirati savinjski golding, tudi v svetu znana in spoštovana vrsta, ki raste na slabi tretjini od 2450 hektarjev hmeljišč v Sloveniji.
Predvidevajo, da bodo letos hemlj obrali do začetka septembra in ga bo 3300 do 3500 ton. Obira ga okrog 150 obiralnih strojev, ki jim streže več tisoč ljudi, med njimi veliko sezonskih delavcev. Pri DO Hmezad Kmetijstva Žalec, ki obdelujejo slabo polovico slovenskih hmeljišč, so dobili okrog 700 sezonskih delavcev.
besedilo in slika - er
Mladi iz tabora so prikazali fantovski večer na vasi
Braslovče
Polzela
Asfaltirali kar 4 km cest
Na Polzeli se kljub poletju marsikaj dogaja. V zadnjih nekaj mesecih so v tej krajevni skupnosti asfaltirali več odsekov krajevnih cest, v soboto popoldne pa so predali namenu najdaljšega in sicer od Kovača na Polzeli proti Vimperku, v dolžini nekaj nianj kot 2 kilometra.
Na slovesnosti, ki so jo pripravili pri Kovaču, se je zbralo veliko ljudi. Zbranim je najprej spregovoril član režijskega odbora za gradnjo ceste Franc Ožir. Dejal je, da so cesto gradili v dveh delih in da so pri gradnji veliko pomagali krajani Podvina in tudi drugi. Opravili so več kot dva tisoč delavnih ur ter več slo prevozov s
tovornimi vozili in traktorji. Za cesto je bilo treba pripravljati okoli tri tisoč kubičnih metrov raznega materiala. V imenu KS Polzela je govoril Stanko Novak, predsednik skupščine KS. Poudaril je, daje bilo v KS letos več takšnih dosežkov. Skupaj je bilo asfaltiranih več kot 4 km raznih cestnih odsekov. Kot je navada na Polzeli, sta poleg krajanov pomagali še Tovarna nogavic Polzela in Garant Polzela. Da pa so lahko finančni del strukture uspešno pokrili, velja zahvala
sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora ter skladu stavbnih zemljišč občine Žalec.
Po nekaj pesmih kvinteta Lastovka in recitacijah je cesto blagoslovil polzelški župnik Jože
Kovačec, s prerezom traku ga jo je predala namenu 81 letna Štefka Vasle, ki seje vsem zahvalila za pomoč in zaželela srečno in varno vožnjo na novi cesti.
Besedilo in slika: -er
Poletni tabor glasbene mladine Slovenije
Druženje z glasbo tako in drugače
Devet let je od takrat, ko so na velenjski glasbeni šoli Frana Korana Koželjskega razmišljali, kako bi nadarjenim kitaristom pomagali, da bi strune na tem med mladimi zelo priljubljenem in razširjenem instrumentu zvenele še lepše, bolje kot so pri urah pouka. Tednu kitare so tri leta kasneje dodali komorno igro, projekt pa nato v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije razširili še na harmoniko. Tako je nastal "Poletni tabor glasbene mladine", ki je tudi letos potekal v prostorih velenjske glasbene šole, in sicer od 31. julija do torka.
Na letošnjem jc sodelovalo 49 mladih, nadarjenih glasbenikov.
Med njimi jih je bilo največ iz Slovenije, po eden pa iz Hrvatske in Nemčije. Deset počitniških dni so pod vodstvom mentorjev: Jerka Novaka, Istvana Roemerja, Franca Žiberta, Tomaža Lorenza in Marine Horak namenili vsemu tistemu, za kar pri urah pouka ni časa: dvigu kakovosti igranja, nadgradnji pridobljenega znanja, razmišljanju o glasbi tako in drugače, širjenju tovrstnega obzorja in letos prvič tudi interpretaciji. Kot so dejali udeleženci je vsako tesno druženje nova, pomembna in nadvse dobrodošla izkušnja za vse. Izpolnilaje njihova in organizator-jeva pričakovanja ter dosegla pred devetimi leti zastavljene cilje.
ENKRATNA IN IZJEMNA PRILOŽNOST ZDA) TUDI ZA VAS
UNIVERZALNI RUSKI TRAKTORJI ZA VSAKOGAR PO TRENUTNO NAJUGODNEJŠIH PLAČILNIH POGOJIH
Traktorji imajo dolgoletno tradicijo na svetovnem tržišču, zdaj pa jih imamo priložnost spoznati tudi pri nas. Odlikuje jih izjemna funkcionalnost, sodoben design, dolga življenjska doba in prilagodljivost na vse terene.
In kaj je najbolj pomembno:
CENA, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR!, TRAKTOR LAHKO DOBITE ŽE ZA 6000 DEM, OSTALO UGODNI KREDITI
Traktorje si lahko ogledate in preizkusite na razstavno - prodajnem prostoru pri:
FAMIS d.o.o.
FARČNIK MIRAN, Stopnik 30, Vransko, Tel.: 063 / 725 - 377, Avto tel.: 0609 / 612 - 751
kije tudi zastopnik za prodajo in servisiranje traktorjev. Tam boste lahko dobili tudi vse ostale informacije v zvezi z delovanjem traktorja in plačilnih pogojih. Popravljamo pa tudi vse vrste traktorjev pri nas ali pri vas na domu. Vsi rezervni deli so zagotovljeni, kar pa je najvažneje, vse opravimo hitro in poceni.
Zgodilo se je,
12. velikega srpana
Zadovoljstvo sodelujočih to zagotovo potrjuje. Še bolj pa dejstvo, da se najboljši med njimi pojavljajo na pomembnejših tekmovanjih, koncertih, marsikdo od udeležencev tega tabora se prijavi za kakšno štipendijo v tujini. Niso pa tako redki tudi taki, ki jim uspe "vstop" v svetovno znane orkestre, v zbor velike mednarodne glasbene formacije. Da posebej ne omenjamo njihovega sodelovanja v programih Glasbene mladine Slovenije.
Skratka, kljub trdemu, napornemu delu so bile to za udeležence Poletnega tabora glasbene mladine najboljše počitnice, kar jih lahko preživi mladi nadarjeni glasbenik.
■ tp
LETA 1888
V Slovenskem gospodarju so objavili kratko zgodovino osnovne šole v Vinski gori. Članek ima naslovom "Od sv. Janža pri Velenji. (Nova šola.)":
"Prvi predstojnik tukajšnje fare bil je Jakob Krain-burger leta 1528. Duhovniki so pa o svojem času bili prvi učitelji ljudstva ne samo v verskih zadevah, ampak tudi v posvetnih rečeh. Vsled tega se lahko reče, da imajo šole po posameznih farah svoj prvotni začetek v času, ko se je kje nastanil prvi stalni duhovnik. Leta 1811 se je ustanovil prostor za duhovnega pomočnika ali kapela-na. Za istega so farani postavili posebno (leseno) poslopje. Toda služba kapelana je zdaj že od leta 1848 izpraznjena. V zgodovini tega kraja se bere, da je jeden izmed duhovnih pomočnikov ustanovil prvi nekako redno šolo. Bil je to Rafael Vegund, ki je kapelanoval leta 1830 do 1832. Imenovanec je namreč ob nedeljah popoludne redno podučeval mladino, in sicer samo v čitanji. Za ta in sledeče podatke se dopisnik zahvaljuje prijaznosti sedanjega učitelja in šolovodje.
Od leta 1849 je orgljavec Martin Strahovnik po dvakrat v tjednu otroke zbiral okoli sebe ter jih vadil v čitanji, v pisanji in v računstvu. Poslopje kapelansko spremenilo seje v sobo šolsko. Število učencev bilo je takrat 40. Z odlokom c.kr. namestništva v Oradci dne 10. januvarija 1866 se je šola sistemizirala, to je stalno ustanovila. Prvi začasni učitelj bilje g. Jožef Steble od 6. maja 1861 do 31. oktobra 1866. Od 1. novembra 1866 služboval je g. Jožef Veljak kot učitelj do 1875, v tem letuje umrl. Dne 11. februvarija 1875 bil je nameščen g. Frančišek Škofljek, ta je učiteljeval do vzpomladi 1881. V poletji istega leta je g. Valentin Veber, učitelj v Velenji, po dvakrat na tjeden hodil k sv. Janžu mladež podučevat. Od jeseni 1881 pa do II. aprila 1882 bilje kot začasni učitelj nastavljen g. Klement Vračko. A od II. aprila do danes deluje ovokrajni posestnik g. Frančišek Zagoričnik kakor definitivni ali stalni učitelj in šolovodja. Ta gospod bode pa kmalu dosegel čast nadučitelja, ker bo se dosedanja šola z jednim razredom razširila v dvorazrednico."
Ker se počitnice počasi, a vztrajno iztekajo, seje dobro zopet spomniti na šolo in na vse probleme, ki so s šolo tesno povezani. Še zlasti bodo v teh dneh aktualni nakupi dragih učbenikov, zvezkov, šolskih torb, itd!
LETA 1965
V Šaleškem rudarju so objavili zanimiv članek z naslovom "Zakaj gospodarska reforma". Danes objavb jamo le del tega, precej dolgega članka:
"V čem je bistvo nove gospodarske reforme? Z določitvijo vrednosti dolarja, ki je po novih predpisih vreden 1.250 dinarjev, smo uredili vprašanje izvoza in uvoza. Vsem tistim, ki so malo izvažali in mnogo uvažali, bomo preprečili, da bi malo proizvedli in mnogo dobili Podjetjem bo ostalo več denarja kot doslej. Če ne bodo znala dobro gospodariti, bodo slabo živela. S tem hočemo vzpodbuditi zanimanje proizvajalcev za lastno delo, ker je od njihovega dela odvisno življenje. Pospešili pa bomo tudi razvoj energetike tako, da ne bo primanjkovalo električne energije in da se bo skladno z njo razvijal tudi transport. Najbolj boleče so vsekakor cene. Te so usklajene in z njimi bodo morale delovne organizacije uskladiti tudi dohodke. Pri tem pa moramo poudariti, da lahko povečamo osebne dohodke le na podlagi večje storilnosti dela in zmanjšanju poslovnih stroškov.
Vsekakor se bomo na začetku uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov znašli v težavah. Zato bomo morali trezno, preudarno in razumno gospodarili. Urediti pa bomo morali še vrsto drugih vprašanj, ki so važna v vsakdanjem življenju: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, komunalno in stanovanjsko izgradnjo in drugo. Reforma mora utrditi skladnost našega gospodarskega in
družbenega razvoja. S sprejetimi gospodarskimi predpisi pa bomo lahko odpravili dosedanje pomanjkljivosti, ki so tu in tam zavirali nadaljnji in hitrejši razvoj."
Tako kot mnoge druge gospodarke reforme v bivši Jugoslaviji, se je tudi ta neslavno končala.
■ Damijan Kljajič
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE
Bratje Feguš Iz Maribora v "družbi" Tomaža Lorenza, profesorja komorne Igre iz LJubljane
V prejšnji številki smo zapisali nekaj besed o takih in drugačnih priredbah, takih, ki lahko originalno skladbo obogatijo, ji dodajo nekaj novega in takih, ki pristno pesem lahko tudi degradirajo in ji s tem povzročijo neprecenljivo škodo. Dokler avtorji takih priredb pod tako pesem, ko izide na kakšnem nosilcu zvoka, zapišejo ime avtorja originalne skladbe, tako melodije, kot besedila, je vse v redu, ko pa se pod delo podpišejo s tistim imenom in priimkom, ki so mu ga ob rojstvu podelili starši, ne moremo več govoriti o priredbi, ampak o predrzni in odkriti kraji bolj ali manj umetniške stvaritve. Tako, ukradeno skladbo imenuje slovenski jezik z eno besedo pla-giat. Fonetična struktura besede nas sicer navaja na to, da odkrito podvomimo o pristnem domačem
izvoru te skovanke, kaj pa naj bi pomenila po vsebini, pa nam je kljub temu jasno. Verjetno pa je, kot vsi plagiati, tudi beseda plagiat, plagiat originala kakšnega bolj razvitega evropskega jezika, ki ima sicer korenine v skupini romanskih jezikov. S plagiati smo pri nas sicer domači že dalj časa. Če so kradli druge, bolj oprijemljive in vsaj na prvi pogled več vredne stvari, zakaj ne bi še skladbe. Slovenija je majhna država in komu od umetnikov svetovnega formata bi bilo mar, če bi nekdo ukradel njegovo pesem in jo kot svojo ponudil tako majhnemu glasbenemu tržišču v majhni, med Alpe in konec Jadrana stisnjeni državici. Ja, tako so razmišljali, pa ni čisto tako. Zakonodaja je v tem primeru popolnoma jasna. Ukradenih osem taktov skladbe že pomeni plagiat in s tem
kaznivo dejanje. V pravnih državah, kjer agencije za zaščito avtorskih pravic delujejo, to lahko pomeni ogromno denarno kazen, vsekakor večjo, kot je prineslo zaslužka trženje s ponaredkom. Pri nas seveda, kot še mnoge druge stvari, tudi te niso urejene. Zato se je z malo iznajdljivosti (če takšni kraji sploh lahko tako rečemo), dalo kar precej časa solidno služiti. Vendar pa bo piratskega raja kot kaže tudi pri nas kmalu konec. Prve ovadbe in obtožbe že prihajajo in odkrito ciljajo na čisto konkretna imena. Če so krivi (o tem pa bo odločilo sodišče), naj za to odgovarjajo, pa kdorkoli že bili. Tako je povsod po svetu in tako je tudi edino prav. S spoštovanjem vseh teh pravil pa bodo največ pridobili prav ustvarjalci in avtorji.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
*** HEROES DEL SILENCIO *** Heroes del silencio se imenuje ročk skupina, ki prihaja s samega juga Evrope, točneje iz Španije in je ena redkih ročk skupin s tega konca, ki ji je uspelo vzbuditi zanimanje tudi zunaj meja svoje domovine. Skupina obstaja že od leta 1984, prve posnetke paje objavila leta 1987. Njihov prvi LPje izšel leta 1989, dve leti kasneje paje znani kitarist skupine Roxy Music, Phil Manzanerasproduciral njihov drugi in do sedaj najuspešnjši album "Senderos de Traicion", ki je s singlom "Entre dos Tierros" postal njihov prvi internacionalni hit.« *** SHARA NELSON *** Temnopolta pevka, ki je pred letom zapustila znano soulovsko skupino Massive Attack in je v tem času sodelovala s skupinami kot so Saint Ettiene in PM Davvn, je izdala prvi samostojni single. Njegov naslov je "Down that road", napisati pa ga je pomagal PM Dawn. *** ACE OF BASE *** Švedski kvartet, ki je s svojimm albumom "Happy nation" osvojil srca številnih poslušalcev, bo moral za mesec avgust predvideno snemanje materiala za novo ploščo prestaviti na oktober. V tem času se je namreč izredno povečalo zanimanje za skupino v ZDA in na Japonskem, zato bodo Mallin, Jenny, Ulf in Jonas v kratkem odpotovali tja na
promocijske nastope. Pač po tistem znanem: "Kuj železo dokler je vroče". *** PAUL BENNET *** Paul Bennetje novo ime avstralske popularne glasbe. 8. 10. 1971 rojeni Paul (s pravim priimkom Be-goud) je s pesmijo "This is real love" vzbudil pozornost predvsem ženske publike. Omenjena balada naj bi postala hit letošnjega poletja. Sicer pa kljub mladosti Paul ni začetnik v tem poslu. Že z enajstimi leti je imel prvo lastno skupino "The Keone Kids", ki je nastopala v otroških oddajah avstralske televizije, v letih 1986-90 paje ig-
ral z avstralsko ročk skupino Kan-x-ion. Leta 1991 je izdal prvi solo single "Everybody", kije postal hit, nato pa seje leta 1992 preselil v Los Angeles, kjer je skupaj z M.Jacksonovim bobnarjem Pouhli-nom Costo posnel prvi LP "Forev-er more". Ta naj bi izšel prihodnji mesec. *** CHRISISAAK *** Po precej dolgi pavzi se je ponovno oglasil tucdi Čhris Isaak. Pred kratkim je namreč izšel njegov novi single "San Francisco days", za katerega poznavalci pravijo, daje odličen, Plošča je izšla pri založbi Reprise.
■ Mitja Čretnik
	-
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo na Radiu Velenje (107.8 MHz)	
Vsak četrtek v tedniku Naš čas	
Zadnje čase je borba za prvo mesto zelo zanimiva in pes-	
tra, tako je bilo tudi v nedeljo, avgusta:	
1. Simon Legnar: "Klic kukavice"	5 glasov
2. Ans. Henček: "Lepa Metka"	4 glasovi
3. Rokondo: "Našim tetam"	3 glasovi
4. Rupar: "Praznik v naši hiši"	2 glasova
4. Slov. muzikantje: "Moj fantje veseljak	2 glasova
Predlogi za nedeljo, L5. avgusta:	
1. Alpski kvintet: "Ave Marijo zvoni"	
2. Avseniki: "Klic z gora"	
3. Fantje treh dolin: "Dober pogled"	
4. Slak: "Moja pipca"	
5. Vesna: "V parku"	
	■ Vili Grabner -
Vsa veščina v zakonu je, kako preiti iz ljubezni v prijateljstvo, ne da bi pri tem žrtvoval ljubezen A. Maurois
Srečanje ■■■■■■■
"Ribičija ni le ribičija"
Srečanje s Karlom Zlodejem je organiziral naš urednik Stane, midva pa sva se prvič pogovarjala po telefonu. "Kje se dobiva?" se je izkazalo za neumno vprašanje. Seveda pri Ribiški koči ob Skalskem jezeru in seveda proti večeru. Ko sva si izmenjala še osebne opise (oba majhna in bolj okrogla), sva opravila prvi del spoznavanja.
V "živo" je šlo malo težje. Takoj sem odkorakala do prvega, ki jc v vodo metal trnek, pa ni bil pravi. Medtem meje Kari žc opazil in sam prihitel do mene. Nasmejan in dobre volje, kakršen je ostal še ves večer. O njem sem vedela le to, daje zagrizen ribič in velik ljubitelj nogometa. Dovolj, da je pogovor takoj stekel. "Moji starši so se v Velenje priselili iz Vitanja, sam pa sem že rojen Velenjčan. Oče je bil eden od ustanoviteljev ribiške družine, zagrizen ribič, na ribolov me je jemal s seboj
že od majhnega. Tako sem že leta '61 postal član tudi sam, čeprav lovim že od 5 leta dalje. Družinska tradicija pa se še ne bo prekinila. Oče je navdušil tudi mojega sina Mateja, kupil mu je prvo palico in ga včlanil v družino. Danes je navdušen športen ribič." Muharjenje pa je prevzelo tudi Karla. "To je prav posebna zvrst, draž, krona ribičije. S tem, ko smo dobili reko Pako, rad lovim ob tekočih vodah, tudi ob Savinji in Dravi, čeprav mi je najljubše tu, ob Skalskem jezeru. Najprej se ustavim pri koči, pokramljam z znanci in prijatelji... Ribičija ni le ribičija, je tudi druženje." Pove mi, da mu ob vseh njegovih hobijih stoji ob strani vsa družina, Matej se mu kar pridruži, včasih tudi hči Polonca, ki ribe raje je kot lovi, žena Metka pa vse močno podpira in tudi rada je ribe. Te so na jedilniku le enkrat na 14 dni, sicer
jih poklon' prijateljem. "Voda mi pomirja živce, čeprav je včasih tudi tu živčno, sploh, kadar ne potegnem meterske ribe." Trofej paje bilo žc kar nekaj. Pred 4 leti je ujel 140 cm dolgega soma, ki je imel kar 25 kg. Do lani je bil rekorder. V Paki je ujel 62 cm dolgo potočno postrv, težko 2,15 kg...
Kaj pa nogomet? "Se vedno ga ljubim, čeprav sem z aktivnim igranjem prenehal že pred leti. Sedaj sem v upravi Rudarja in delam z mladinci." Odločitev, kaj postaviti na prvo mesto, ni mogoča. "Nogomet me zastruplja celo leto, ribičija prav tako. Nobenemu se ne bi odpovedal, čeprav sem z ribištvom pričel prej. Strast ostaja v meni, zrasla je v meni. Iz tega ne grem." Majhen dokaz. Karel se je z družino predčasno vrnil z dopusta, ker je bila v Šoštanju tekma med Rudarjem in Olimpijo. "Tega nisem smel zamuditi. Veliko mi pomeni tudi preurejanje našega stadiona, saj je ta ogledalo vsakega mesta."
Preden sem se poslovila, sem doživela delček razburjenja ob vodi, ko je (baje) som grizljal vabo, prijel pa ni. Ogledala pa sem si tudi skrbno urejen Kunta Kinte, kjer Karel Zlodej in njegova družina preživi ves tisti čas, ki jim še ostane. In na koncu ugotovila, da dolgega časa pri Zlodejevih prav gotovo ne poznajo.
■ Bojana Špegel
Mislinja ■■■■■■
Bilo je veselo
Malokdo bi lahko verjel, daje ponudba oziroma ideja članov turistično-olepševalnega društva Mislinja organizirati družinski piknik naletela na tako množičen odziv. Ni kaj, predsednik Rudi Kreft je znal ubrati pravo pot in v to smo se prepričali tudi sami ko smo v soboto pešačili tja v osrčje pohorskih gozdov, kjer je še vedno čutiti veličino nekdanjosti in pridih časov, ko so bili tod oglarji, drvarji, kopači železove rude in pa nepogrešljivi holcerji.
Tukaj v Komisiji je bilo resnično srečanje družin ne samo iz Mislinje in njenih zaselkov, temveč tudi od drugod. Moto srečanja je bil namreč, da bi bilo resnično srečanje starih in mladih generacij, kajti prišli so tudi tisti, ki so nekoč živeli in se rodili tukaj, potem pa sta jih življenje in neka gonilna sila gnala v dolino, kjer je bil kos kruha večji in boljši. In tokrat, kot dajim je bilo žal za nostalgijo otroštva ter mladosti.
Vsi udeleženci, teh paje bilo veliko so najprej dobili pravo, pravcato holcersko malico, kot radi imenujejo gozdne delavce s tega dela Pohorja, potem pa so se začele številne družbene igre. Gozdni delavci gozdarstva mislin-
ja so se pomirili ^ tekmovanju in spretnostih podiranja dreves. Seveda pa hitrost ni vse, kajti morali so bili izredno natančni pri samem podiranju, pa lupljenju hlodov in še čemu kar sodi h gozdnemu delu. Sila zanimivo je bilo tekmovanje kdo najde največjo gobo, saj so se obiskovalci razlezli kot mravlje po teh širnih gozdovih vsi pa z eno samo željo najti gobo in to kar se da veliko. No, na koncu tekmovanja je to uspelo Poldiju Krevzlu iz Mislinje, kajti njegov Jurček je tehtal skoraj kilogram.
Dan seje začel prevešati v zaton in šele takrat se je srečanje začelo bližati vrhuncu. V prijetno kočo gozdarjev so se začeli vračati tudi tisti izletniki, ki sojo mahnili na Roglo in še globlje v osrčje Pohorja. In ko smo poklepetali z najstarejšima udeležencema srečanja Ivanom in Roziko SaitI saj sta skupaj štela kar 162 let je bilo prav prijetno. Oba sta v en mah zatrdila, da sta prav presrečna, da je bilo tukaj veliko zabave, hkrati pa pričakujeta, da bo tudi prihodnje leto tako veselo.
Rudi Krebl, predsednik turistično-olepševalnega društva paje samo srečanje takole ocenil: "Izredno lepo je uspelo, to paje
hkrati tudi vzpodbuda, da moramo nadaljevati v taki obliki tudi v prihodnje. Prav bi bilo, da bi se združile vse strukture v kraju tako, da bi tovrstna srečanja postala tradicionalna in za vse ljudi dobre volje. Na srečanjih naj bi prihajalo tudi do druženja družin, katerih korenine segajo morda cela desetletja nazaj v preteklost. Na takšen način bi potem poskušal času iztrgati delček nekdanjosti ter jo vrniti v naš čas. Sicer pa v društvu pripravljamo posebno peš pot po turističnih kmetijah Mislinje in njenih okoliških zaselkov, tako da se bo lahko sleherna kmetija predstavila s svojo značilno ponudbo in tudi z značilnostjo. Teh pa tod okoli ni tako malo."
Vidite, takšni so bili vtisi in doživetja nekaterih udeležencev srečanja in podobno bi lahko strnili še številna druga. Bila je že trda tema, ko smo se vračali v dolino, na Komisiji paje bilo še naprej veselo, kajti vrstili so se številni ansambli in vaški posebneži. Mi pa smo nosili v sebi nepozaben delček prijetne sobote, ki je bila združena tudi s posebnostjo in nenazadnje veličino utripa Pohorja in vsega, kar mu je dajalo pečat tudi v preteklosti.
■ Silvo Jaš
Krajevna skupnost Cirkovce
"Našla sva se prava skupaj"
Še veliko
Najbrž bo trditev, ki smo jo zapisali v naslovu, kar držala. Sicer Alojzija in Ivan Pir-manšek iz Podkraja pri Velenju minulo soboto ne bi praznovala 50 - letnice skupnega življenja.
Sobotnega slavja, ki so jima ga pripravili hčerki in vnuki, zlepa ne bosta pozabila. Le kako bi ga, ko pa je eden od redkih sončnih žarkov na njuni življenjski poti. Spomini nanj soju ganili do solz, trenutek, ko sta si pred oltarjem spet izrekla DA, toliko bolj. "Nisva pričakovala, niti o tem lepem, redkem jubileju kdaj razmišljala. Preveč je bilo drugega - lepih in tudi manj veselih trenutkov. Skrbi, delo... Saj veste, kako je, če človek začne skupno pot praktično iz nič," je bila zgovorna 80 - letna Alojzija. Tri leta mlajši mož Ivan ob tem ni rekel nobene.
Alojzija se je k Pirmanš-kovim priženila iz Plešivca. Pustila je službo in se posvetila hčerkama ter gospodinjstvu. Mož Ivan je 26 let pridno ru-daril v velenjskem rudniku, šest let prej pa v rudniku v Srbiji. Življenje jima ni prav nič prizanašalo. "Dosti sva dala "skozi". Z razumevanjem in
želja
Krajani Cirkovc se vsako leto prvo soboto v mesecu avgustu zberejo na prostoru med šolo in cerkvijo in proslavijo krajevni praznik. Navada jc, da najprej pregledajo, kaj so storili v minulem letu, nato pa praznovanje nadaljujejo z vaškimi igrami.
Tudi minulo soboto jc bilo tako. Kar precej krajanov se je udeležilo praznovanja, v glavnem so seveda prišli šele proti večeru, ko so vse postorili v hlevih. Vse je najprej pozdravil novi predsednik krajevne skupnosti Marjan Britovšek. Kar veliko nalog so v kraju uresničili v minulem obdobju. Suša in voda sta tudi njim vseskozi povzročali težave. Zataso
lani naredili novo zajetje in z njim omogočili kolikor toliko normalno oskrbo z vodo, ki jo je že povsod primanjkovalo, kot je povedala Silva Venta, članica sveta KS. Naslednja naloga, ki se soje lotili v minulem letu, je bila obnova ccrkve. Naredili so nov prizidek in jo sploh polepšali. Tudi pri uresničitvi te naloge so sodelovali vsi krajani s prostovoljnim delom, z darovanjem lesa, pa tudi z denarnimi prispevki.
S cestami imajo prav tako veliko opravil in pred zimo so organizirali veliko delovno akcijo posipavanja cest, s čimer sojih usposobili za zimsko čiščenje snega. Na nekaterih odsekih so uredili še odvod-
Cerkev je dobila veliko lepšo podobo. Dozidali so jo ter uredili notranjost in njeno okolico
Po resnem delu praznovanja so vsakokrat zanimive vaške Igre, v katerih sodeluje staro in mlado
Alojzija in Ivan Pirmanšek iz Podkraja
njavanje, na drugih jih to čaka letos. To je le nekaj nalog, ki sojih v Cirkovcah opravili v preteklem letu. Vse so seveda sad trdega skupnega dela krajanov. V imenu krajanov seje Silva Venta zahvalila za dveletno nadvse zavzeto delo prejšnjemu predsedniku sveta KS Srečku Cerkovniku, kot tudi Branku Britovšku, kije bil to pred njim, ki sta skupaj s pomočjo drugih krajanov pripomogla, da se lahko pohvalijo, da ima v Cirkovcah vsaka hiša telefon.
Seveda paje v tem kraju še veliko drugih želja in potreb. Načrtujejo še kakšen meter asfaltne prevleke, za mlade bi radi uredili športno igrišče, dokončali dela pri cerkvi. Čeprav finančnih možnosti ni veliko, pa so vendarle prepričani, da bodo te naloge - kot vse doslej - s skupnimi močmi uspešno uresničevali.
Stane Vovk
ljubeznijo sva kar nekako zaobšla vse čeri. No, ja. Nikjer ne gre gladko in tudi pri naši hiši ni šlo. Sedaj, ko imava vsega dovolj, naju na cedilu pušča zdravje."
V pripravah na slavje sta se z mislimi vračala v spomine na skupna 50 - leta. Lepim trenutkom, ki se jih spominjata, bosta odslej dodala še sobotne. Lepo je bilo, ko sta se vzela prvič. Prav "fletno" je bilo tudi tokrat. Veliko
daril sta dobila. Bolj kot ta ju razveseljuje dejstvo, da ju imajo sorodniki radi. Pa hčeri, 4 vnuki in 2 pravnika. Če jima bo zdravje kolikortoliko služilo še nekaj let, bosta na jesen življenja povsem zadovoljna. Skromnost je njuna vrlina. Spremljaju na življenjski poti že od vsega začetka in ju bo tudi do konca.
Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi naše uredništvo!
■ tp
Zlatoporočenca Alojzija in Ivan Pirmanšek: "Kregali se nismo, tepli še toliko manj. Malo je treba potrpeti, stisniti
zobe, pa kar gre"
VRTIMO
Na obisku v partnerskem Esslingenu
Šest tednov iger, zabave in veselja
Velenjska Nessy In presenečena občanka Danica
POLETNE male
Le zakaj imamo podhod pri velenjski pošti? Verjetno zato, da sedaj prometne predpise kršijo tudi otroški vozički, saj je že pravo pravilo, da pešci in mlade mamice cesto prečkajo "nad zemljo". Kaj pa varnost? ■ foto:vos
Včeraj se je v našem partnerskem mestu Esslingenu v Nemčiji zaključil šest tednov trajajoč otroški potniški program, ki gaje s pomočjo pokroviteljev in esslinškc občine izpeljala tamkajšnja mladinska organizacija "Stadtjugendring". Seveda tudi brez pomoči vzgojiteljev in sodelavcev ni šlo, saj nas je bilo vseh skupaj 24, med njimi tudi 2 iz Velenja. Sodelovanje med velenjskim "Kažipotom" in esslinškim "Stadjucndringom" poteka na tem področju že od vsega začetka.
Otroci so se zbrali vsak dan na devetih mestih v Esslingenu. Na vsakem mestu sta bila 2 ali 3-je vzgojitelji, ki smo poskrbeli za to, da se otroci v času od 10. ure zjutraj do 17. ure popoldne niso dolgočasili. Pred pričetkom počitniškega programa za otroke, stare od 6 do 13 let, smo imeli seminar o igrah, ki smo se jih potem igrali z otroki. Igre, ki jih poznajo v Nemčiji, so bile za naju s Katjo novost, saj jih večino pri nas ne poznamo. Prvi dnevi programa so minili v znamenju iger in petja. Potem so se zanimivosti kar vrstile. Koncem prvega tedna smo praznovali rojstni dan "Traumo-bila", ki je bil letos poln igrač in vseh vam starši prav gotovo ne bi
mogli kupiti. Esslinškim otrokom so vse igrače na voljo v Traumobi-lu. Traumobil je bil na njegov rojstni dan ukraden in otroci so morali storiti marsikaj, da so ga dobili od ugrabitelja nazaj. Rešiti so morali cel kup ugank, narediti maskoto, zbrati 30 žigov trgovin, restavracij in podjetij ter najti pot do gozdne jase kjer naj bi jih čakal ugrabitelj s Traumobilom. Otroci so se z vnemo lotili dela, ga končali v dveh urah in našli gozdno jaso, kjer jih je res čakal Traumobil. Ugrabitelja niso nikoli našli. Na jasi je celo pustil nekaj zabojev soka za otroke, kavo za odrasle in tri velike torte. Zabava je sledila.
Ob sredah smo se zbirali v kinu. Otroci so bili navdušeni nad filmi in vedno so se veselili sred.
Otroška farma je vsak tretji dan organizirala dan s konji, vsak dan pa so lahko otroci pomagali pri krmi živali in čiščenju farme.
Vsaj enkrat v tednu smo se odpravili na izlet v naravo, kjer smo imeli piknike. Za ekološko osveš-čanje otrok je poskrbela organizacija "Greenpeace". Pogosti so bili tudi izleti v Stuttgart, ki je nekaj kilometrov oddaljen od Ess-lingena, kjer smo si ogledali muzeje in živalski vrt, ki presega velikost našega mesta. Za tri dni smo
"Traumobil" je spet naš. Le kdo je bil tako nesramen, da nam ga je na njegov 5. rojstni dan odpeljal tako daleč?
se odpravili na kampiranje v Schwarzwald, kjer smo pili pravo studenčnico, se naučili postavljati šotore, pripraviti ogenj, skratka živeti v naravi in z naravo. Ogromno je še stvari, ki so se dogajale v prvih štirih tednih počitniškega programa.
vse ni bilo dovolj. Tisti, ki so ostali brez dela, so prejeli podporo za brezposelne. Mesto ima svoj denar, ki se imenuje "MEMPEL". Vsak zaposlen je zaslužil 20 mem-pelov na uro, brezposelni pa so prejeli 40 mempelov podpore na dan. Otroci so potožili, daje letos
Piknikov Je bilo vedno dovolj, ognju. Se je druga zagotovo zn,
Od velikega nogometnega turnirja, iger brez meja do disca za otroke, da ne pišem o tisočih igrah, ki smo sejih igrali. Čas je mineval in približevala se je otvoritev otroškega mesta "KARAMEPEL-a". Mestece je zraslo v nekaj dneh na precej velikem dvorišču osnovne šole v centru mesta. Lepo ograjeno, s pisanimi stojnicami. In kaj se je v tem mestecu dogajalo? Vse, kar se dogaja v pravih, malih in velikih mestih, samo da je "Karamempel" otroško mesto.
če so se otroci zjutraj prijavili na matičnem uradu so dobili izkaznico, s katero so imeli pravico do vstopa v mesto in iskanje dela na uradu za delo. S Katjo sva delala na tem uradu in vsako jutro se je pred uradom zbralo preko 350 otrok, ki so bili pripravljeni poprijeti za vsako delo. Delo so lahko dobili v banki, lekarni, pekarni, slaščičarni, gledališču, tiskarni, na bazenu, v kuhinji, trgovini, pri šivilji, čevljarju,... Seveda dela za
fobas tudi. Ce Je prva pristala v i/a med dvema rezinama kruha.
v mestu vse dražje, kot je bilo lani in da bodo prosili župana mesta, naj zniža cene in najde delo za brezposelne. Vsak dan je izhajal časopis "Karamelino", redno pase je oglašal tudi radio z novicami, reklamami iti glasbo. Mesto je odpiralo svoja vrata vsak dan ob 9. uri, zaprla pa so se ob 17. uri. Včeraj so se vrata mesta zaprla do prihodnjega leta.
Težko seje bilo posloviti od otrok in ljudi, ki so naju tako lepo sprejeli. V upanju, da se prihodnje leto spet vidimo, smo se poslovili. Nasvidanje Karamempel, nasvi-denje Esslingen! Na pot domov nam je po glavi znova in znova hodila misel, da bi lahko kaj takega organizirali tudi v Velenju. Samo če bi imeli odgovorni malo več posluha za otroke in mladino, ki so prepuščeni življenju ulic. Naj posije sonce za vse otroke, ne glede na barvo kože, raso in jezik, ki ga govorijo.
■ Boštjan Napotnik
Še ene mini počitnice
Medlem, ko so učenci in učitelji na zasluženem dopustu, medtem, ko so učitelji kljub enotedenskem šlrajku spel prejeli običajno nizke plače (čakajoč na obljube ministrstva za gabrove zadeve), je vendarle pricurljala od nekod dobra vest. Od 1. novembra dalje bodo učenci doma brez štrajkajočih učiteljev. Gre za teden dni počitnic, ki bodo šolsko leto razdelile na tri smestre (zimske počitnice bodo še ob Božiču ter okrog februarja).
Novice iz Penis Streeta
Optometer se je odločil, da bo za vse tiste, ki niste med obiskovalci Poletja v Starem Velenju, r času prireditev pripravljal posebno rubriko.
■	Ob 57 dneh dolgih prireditvah, ki sedaj zaradi "umazanih političnih iger", kot rad na odru med prebiranjem reklamnih sporočil pove organizator Franc Sever, ne bodo potekale toliko dni, je sedaj vprašljiva uvrstitev v Guinesovo knjigo rekordov. Po treh sestankih s stanovalci Starega trga in Foilove so namreč ti ljudje, "ki ne razumejo, da so se preselili v središče dogajanja in bi radi šc naprej uživali v miru in tišini"!po Severju), dosegli, da ob ponedeljkih in torkih ne bo "kulturnih prireditev".
■	Če se bodo podobne prireditve dogajale v Starem Velenju tudi prihodnje leto. lahko v Našem času pričakujete oglase, z naslednjo vsebino: "V središču zibelke Velenja, v Starem Velenju, oddam stanovanje za čas trajanja prireditev. Priporočam vsem, ki se želite ločiti ali izgubiti kakšen kilogram. Uspeh zagotovljen!"
■	Skriti "mikrofon "jc na enem od veselih večerov zabeležil tale pogovor dveh mladih mamic, prebivalk Starega Velenja: "Čuj, še sreča, da Sever ni predsednik Izvršnega sveta. Si zamišljaš, kako dolge prireditve bi nam pripravil šele potem. Prav gotovo bi se Poletje v Starem Velenju raztegnilo v jesen in Novo leto in pomlad...Pri tem pa prav nikogar ne bi zanimalo, da za vse to razkošje in dogodkov polnih dni^ plačujemo profitno najemnino."
■	Po številnih pritožbah krajanov okoli kulturnega obnašanja obiskovalcev "kulturnih" prireditev, ki jim je ob odhodu iz mesta dogajanja čisto vseeno, kje ga potegnejo na piano in kdo jih pri tem opazuje, je zaleglo vsaj toliko, da sedaj že z odra obveščajo obiskovalce, kje vse v Starem Velenju so na voljo toaletni prostori. Hvala bogu, saj je prostor postal podoben enemu samemu javnemu stranišču v največji gostilni v Sloveniji.
■	Uboga besedica Kultura. Kaj vse se da početi z njo, so dokazale prav "kulturne" prireditve v Starem Velenju. Za ene je kultura že to, da vsak večer po nekajurnem plesanju, petju in pitju ob zvokih različnih ansamblov, ob dogovorjeni uri rečejo prisotnim:" Današnji večer se zaključuje. Prosim vas, da popijete pijačo do konca, potem pd se mirno razidite, da nam ne bo mogel kdo očitati, da to niso kulturne prireditve."
Na turističnem ribolovu v Šoštanju, so se minulo soboto ribiči precej namučili, da bi sploh ujeli kakšno ribo. Iz še nepojasnjenih okoliščin se je enemu samomorilsko obesil na kavelj slabe tri kile tolst krap, v konkurenci najmanjših rib pa se je sreča poigrala s 5,5 cm "dolgim" ostriženi in "srečnim" upleniteljem Robijem Jedlovčnikom. Na ribiškem pikniku so ribiči in ostali gostje poma-licali izključno kuretino in svinjino, da ne bi skalili ribiškega praznika iz spoštovanja do molčečih prijateljic.
"Uh, ta pasja vročina, "človek" ne ve, kam bi se dal... še najbolje Je, če si najdeš senco krav!"
■ Foto: Jože Miklavc
Vsi, ki se pritožujejo nad glasnostjo Poletnih prireditev v Starem Velenju, naj si naju vzamejo za vzgled. Če bodo nabirali vitamin F, glasbe sploh ne bodo opazili. Koristilo pa bo tako njim kot organizatorjem, ki bodo končno imeli mir pred nergači!
Mirko Vranjek Iz Ložnlce pri Velenju in njegova dva ljubljenca - "Fantje, pogovorimo se o stvari, saj beseda ni konj!"
■ Foto: Jože Miklavc
Tudi Naš čas seje namakal v slani vodi. Ja, kje pa je delovno orodje - fotoaparat? Ja, v rokah ga ima vos. ■
Nessy iz Velenja
■ foto:vos
Pred dnevi, v najhujši vročini, ko so bili popadljivci celo ljubki hišni prijateljčki, še je Danici F. pripetilo nekaj nenavadnega. Ko je hitela vsa vročična z dela proti domu, jo je izza grma na osrednjem velenjskem otroškem igrišču hudo "kavsnila" neka čudna pošast, podobna kopenski Nessy.
Poleg strahu in prvovrstnega presenečenja, je Danica s pridom uporabila karate udarec in se tako izognila najhujšemu. Pošastjo je nato odkurila proti bazenu, kije baje od spodaj že dodobra načet. Kdo ve, če ne ravno od tega stvora. Velenjsko igrišče je tudi sicer precej izpostavljena točka. Sem in tja se v dekline pognajo tudi drugačni stvori, ki se zanimajo za ženske čare in denarnice. Zato opreznost v bodoče ne bo odveč. Mi v uredništvu pa še naprej pričakujemo kakršnokoli sporočilo v zvezi Z izginulo pošastjo.

HcRCsrop
^ Oven od 21.marca do 20. aprila
Nekaj vas bo močno mučilo, zato boste na trenutke prav nemogoč človek. Seveda ne morete pričakovati, da bodo vsi v vaši okolici to kar požrli, zato se bodo proti koncu tedna napetosti nadaljevale. Res paje, da se boste nekajkrat sprostili in zabavali vse okoli sebe. Takrat imate tudi idealno možnost, da se približate osebi, ki jo že dolgo opazujete.
Bik od 21.aprila do 20.maja
Kar težko se boste spet ulovili in zaživeli utečeno, že vajeno življenje. Lenarjenje in počivanje vam je tako zlezlo pod kožo, da ni čisto nič izključeno, da boste pri delu površni in zato naredili tudi večjo napako. Doma bo drugače. S partnerjem se bosta še bolj zbližala in poglobila družinske vezi. Tisti, ki še niste vezani, bodite pozorni v soboto in dobro opazujte!
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Nikar ne lenarite preveč, saj boste sicer kar naenkrat v hudi kaši. Razmere vam tega nikakor ne dopuščajo, če boste pametni, boste raje poskušali vsak dan posebej postoriti čim več, sicer vas čaka težak in naporen začetek jeseni. Ob tem ne pozabite na čustva, saj ste zadnje dni zelo hladni do pratnerja, čeprav ne čutite tako. V še tako veliki krizi lahko pomaga tudi nežnost!
Rak od 22.junija do 22.julija
Vsak dan posebej se boste odločili, da bo jutri tisti dan, ko boste zaživeli čisto drugače in se znebili nekaj nemogočih navad. Ne vem, koga prepričujete, prepričali prav gotovo ne boste nikogar okoli sebe. Zato bo tu in tam tudi zarohnelo, pekla vas bo slaba vest in izgubljali boste voljo. Še najbolje se boste počutili sami s seboj, kar pa ni dobro!
SI Lev od 23.julija do 23.avgusta
Lepo, srečno obdobje, se bo še nadaljevalo in se tudi stopnjevalo. Tako daleč, da boste poskušali že izsiljevati, saj boste začutili, da vam je nekdo neizmerno vdan. Tu se lahko ustavi, zato poskušajte biti zadovoljni s tem, kar imate in se raje spomnite dni pred časom, ko ste si lahko kaj podobnega le želeli. Pismo z zelo pomembno vsebino!
tlj) Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Presenetljiv in nenapovedan obisk bo povzročil, da vam bo srce hitreje bilo, da se bodo prebudili stari spomini in da se sploh ne boste več dobro počutili. Čeprav veste, daje teško obuditi nekaj, kar je že dolgo mrtvo, bodo želje močnejše. Zato ni izključeno, da boste storili neumnost in se potem čudili, ker je partner ne bo mogel kar tako spregledati.
G Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Dokazali boste, da ste zelo potrpežljiv človek, kar bo marsikoga presenetilo. Najhuje bo, ker ne bo nihče vedel, kaj vse se kuha v vas, zato tudi ne bodo znali prav ravnati z vami. Pred tistimi, ki jih nočete videti, se še vedno lahko umaknete, huje bo s tistimi, kijih nikakor ne morete odstaniti, pa bi jih najraje. V torek se bo zgodilo nekaj pomembnega, zato imejte oči odprte.
Iti. Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Bolj, kot se bo bližal konec meseca, slabše se boste počutili. Predvsem zaradi obveznosti, ki vas še čakajo in zato, ker nimate nobene volje do dela. Da bo mera polna, ni izključeno, da ne boste storili še novih napak, zato se resnično vzemite v roke. Še imate čas, da se vse uredi tako, kot si lahko samo želite. Vedno bolj zaljubljeni boste!
x" Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Vaši sumi se bodo že kmalu pokazali kot resničnost, zato se boste zaprli globoko vase in prav nikomur ne boste dopustili, da bi prišel do vas. Poleg tega se ne boste najbolje počutili, izgublajli boste voljo in si želeli miru. Ne bo ga še, saj so pred vami razgibani, pestri dnevi, ki vas bodo hočeš nočeš potegnili za sabo. Čeprav slabovoljnega.
^ Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Vse vaše zdravstvene težave bodo psihičnega izvora. Prav skrajni čas je že, da naredite nekaj več zase in ne mislite le na druge. Privoščite si, saj vam finančno stanje to dopušča, če pa vas bodo klivcali na zagovor, ker bo vaša delavna vnema popustila, poskušajte vse obrniti na veselejšo plat. Dobro bi vam delo, če bi uspeli razrešiti star problem, ki vaju s partnerjem že nekaj časa muči, pa nihče ne upa načeti teme.
Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Časa za lahkomiselnost ni več, morali se boste zresniti, sicer vas bo nekdo v to prisilil. Vse to je posledica tega, da veste, da kmalu ne boste več v tako težkem finančnem položaju, pa se vam nič več ne ljubi. Povabilo, ki bo sicer zelo mamljivo, raje zavrnite, saj po dogodku še nekaj časa ne boste imeli prave volje do dela. To pa si sedaj res težko privoščite.
M Ribi od 21.februarja do 20.marca
Zmedeno in izgubljeno se boste počutili še nekaj dni. Vse težave boste utapljali v prekomernem delu, ki vas bo močno izčrpalo, vendar boste to opazili šele, ko boste res na robu. Vsaj nekaj dni si morate vzeti oddih, še najbolje pa bi bilo, če se odpravite na daljši izlet. Vaša čustva bodo še vedno močno zmedena, vi pa se ne boste več niti trudili, da bi jih uredili.
C
Moda
neverjetno naglico, je tudi pri korekcijskih okvirjih. Prava modna industrija stoji za njimi, stilov je veliko, skoraj toliko, kot nas je različnih osebnosti. Okvirje vedno izbiramo v stilu, ki smo ga tudi sicer osvojili, saj ne izgleda čisto nič lepo, če je nekdo strogo športen tip, nosi pa elegantne okvirje. In podobno. Roževinasti okvirji so že nekaj časa prava modna muha, saj se podajo k marsikateremu stilu, še najbolj pa klasiki in eleganci. Eleganca ljubi tudi kovinske, zelo tanke ali manj tanke okvirje. Za bolj avandgardne je zadnaj leta možnosti več. Pisana kvalitetna
plastika, okvirji v živih barvah, veliki ali mali - oblikovani v stilu šestdesetih let - to je to. Tukaj lahko pravzaprav najhitreje zgrešite, zato pred nakupom okvirjev krepko premislite, poiščite še kakšen nasvet in šele potem kupite. Očal ne kupujemo le za mesec dni, poleg tega pa se nas ljudje navadijo z neko obliko okvirjev. Sicer je res, da imajo vsi, ki potrebujejo korekcijske pripomočke za vid, še eno možnost - kontaktne leče. Vendar še vedno trdim, da so pravilno izbrana očala tudi okras, ne le nujno zlo.
Dobro je vedeti
Kako odstanimo travo?
•	sveže madeže, ki jih vaš otrok dobi pri igri na travi, najprej namažite z maslom, potem pa operite z milom v vroči vodi. Madež lahko namočite tudi v kislo mleko in potem sprete z navadnim mlekom.
•	če je madež že star in suh ga boste najlažje odstranili z alkoholom
•	travnat madež na fini tkanini ne smete spirati z zelo vročo vodo, zato ga boste najlažje odstranili z raztopino vodikovega peroksida, čistega alkohola in amonijaka, ki mora biti zelo blaga. Potem tkanino operite v mlačni vodi, potem pa jo še enkrat zdrgnite v razredčeni limonini ali kisovi vodi. Preden se lotite tega postopka, preverite obstojnost tkanine.
•	travnate madeže na flanelu očistite z mešanico glicerina in beljaka v razmerju ena proti ena.
•	travne madeže na volni lahko odstranite le z drgnejnjem v mlačni vodi.
•	če so madeži zelo trdovratni, morate uporabiti sredstvo za beljenje, seveda le, če je tkanina dovolj odporna.
Novo na vašem jedilniku
NOVO NOVO NOVO NOVO
Rumena poslastica - dinja
V avgustu je narava še in še bogata s svežim sadjem in zelenjavo. V teh dneh tudi na naših tržnicah lahko kupite dinje, ki so ne samo dobre, ampak tudi zdrave, pa še zelo malo kalorij imajo. Še najbolj sladka ima v 10 dag le 15 kalorij, kar 98 odstotkov vode in številne vitamine; kalij in vitamin A in C prevladujejo.
Najbolj vam bodo teknile surove, vendar morajo biti zelo dobro ohlajene. Lahko pa pripravite tudi kakšno okusno sladico.
Dinjin žele
Potrebujete: 1 sladko dinjo (približno 80 dag teško), I žlico svetlega prošeka, žlico sladkorja v prahu. 1 limono, 2 žlice svetlega medu, 1 pomarančo, 6 listov bele želatine.
Dinjo najprej prepolovite in očistite koščice. Iz ene polovice s posebno žlico oblikujte kroge tako, da jih dobite od 10-12. Limono operite, olupite in jo narežite na majhne rezine. Kroglice dajte v posodico in dodajte narezano limono. Zalijte s svetlim prošekom in dajte v hladilnik, da se dobro ohladi. Medtem pripravite žele tako, da izdolbete drugo polovico dinje in jo narežete na koščke. Dodajte sok limone in pomaranče ter med. Segrejte, zmanjšajte toploto in na najnižji kuhajte 15 minut. Potem želatino namočite v hladno vodo. Malo ohlajene skuhane kocke dinje zmečkajte. Želatino precedite in dodajte zmečkanim dinjam, potem mešajte toliko časa, da se želati-na ne raztopi. Podolgovato posodo splaknite s hladno vodo in vanj vlijte tanko zmes mase. V hladilniku mora ta počivati najmanj dve uri, potem lahko žele razrežete in postrežete.
Pita z dinjami
Potrebujete: 20 dag moke, 10 dag masla, 15 dag sladkorja, 5 rumenjakov, 2 limone, 1 dinjo, 2dcl belega vina.
Testo zamesite iz moke, masla, 10 dag sladkorja, 2 rumenjakov in pol naribane limonine skorje. V hladilniku naj počiva pol ure. Medtem očistite dinjo, jo narežite na kocke in skuhajte v vinu skupaj z sladkorjem in limonovo skorjo. Kuhano skupaj s sokom z mik-serjem zmečkajte v pire, dodajte 3 rumenjake in dobro premešajte. Lahko dodate malo limoninega soka. Testo razvaljajte, dajte v kalup za torte in ga premažite s pripravljeno zmesjo. Pečeno ponudite šele ohlajeno.
Imenski koledar
12.8. Inocenc, Ajda, jasna. Zarja
13.8. Hipolit (Polde), Jančij, Poncij
14.8. Demetrij, Mitja, Maksa, Staša
15.8. Marija, Rosana (Rosica), Taras
16.8. Rok, Štefe, Hana (Johana) 17.8. Milica, Vojan, Jancint (Jaci)
18.8. Helena, Jelka (Jelica), Alenka
e Lunine mene
17.8. mlaj ob 21.28h
Vremenska £0 prorokovanja
v obliki pregovorov
Veliki srpan
Kadar velikašmarna (15.) solnce peče, tedaj dobro vino v sod poteče.
Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh 7a zimske noči.
Če se megla zjutraj v zrak uzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata potrka.
R1ŽLID01/1	94,00 SIT
SOL KUHINJSKA	43,1 OSfT
ZOBNA PASTA DENTAMED	126,70 SIT
MILO BEAUTY 3/1	148,20 SIT
K0MP0T VIŠNJA	84,70 SIT
SARDINE INČUN	67,30 SIT
DETERGENT ZA STR. PRANJE 2 I 716.80 SIT DETERGENT ZA POSODO 4 I	339,00 SIT
MEHČALEC 41	310 SIT
COPATI 3 PARI	363 SIT
POKROVI ZA KOZARCE - KOV. 36 kom. 369 SIT POKROVI ZA KOZARCE - PVC 50 kom. 325 SIT
ZA VEČJI
MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA IN ZAMIK PLAČILA! POHITITE, KOLIČINE SO
OMEJENE!
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 20. ure, ob sobotah in nedeljah od 8. do 14. ure.
Stari trg 12, tel: 856 - 763 tel: 855 - 420
Na "štiri" oči
Prkflt© In m prapriiaft«1 Gotovo m bo rtaifo Mjgj tudi za wd
_____PIKANTNI OMAKI
- ORTOBAGE -JEDI Z ŽARA
-... V teh vročih dneh se vam bo gotovo prilegla sadna kupa ali izvrsten sladoled iz Nizozemske.
Očala že dolgo niso več samo ortopedski pripomoček, s pomočjo katerega dalekovidni ali kratkovidni spet vidijo listke na drevju ali črke v časopisu. Če smo čisto iskreni, si marsikaterega znanca, ki ga že dolgo poznamo z očali na nosu, kar ne moremo predstavljati brez njih. Izbira okvirjev je zato zelo pomembno opravilo, ki mu ne
moremo posvetiti le nekaj minut, prav gotovo pa je včasih treba obiskati več optik. Pri tem je zelo pomembno tudi to, da imamo ob sebi nekoga, ki nam zna svetovati. Ponavadi so optiki že toliko us-
posobljeni, vendar imajo vsake oči svojega malarja in zato vam priporočam, da pri nakupu okvirjev vzamete s sabo partnerja ali dobro prijateljico, če ste še mlajši pa koga od staršev. Ti vam bodo iskreno povedali, kako se vam podaja posamezen okvir.
Tako kot pri sončnih očalih, kjer se modne oblike menjajo z
12. avgusta 1993
MiHii ffili
Plavanje
8f»l888«8»»f»
Velenjčanom 4 zlate medalje in 3 državne rekorde
S šprintcrskim prvenstvom Slovenije za pionirje, kadete in mladince, seje končala plavalna sezona 1992/93. Pionirji so tekmovali v Ljubljani, kadeti in mladinci pa v Mariboru. <■-
Na tem prvenstvu so se ponovno izjemno izkazali pionirji, ki so osvojili 8 medalj: 4 zlate in 4 bronste medalje in postavili kar 3 nove državne rekorde. Zlato medaljo in državni rekord je dosegel Andraž Valcl v disciplini 50 m hrbtno in bronasto na 50 m prsnotno. Ajda Valcl je osvojila zlato medaljo na 50 m hrbtno in bronasto na 50 m prosto in delfin.
Zlati medalji in bistveno izboljšana državna rekorda so dosegli Mano Pe-tras, Primož Zagajšek, Jure majhen. Jure Primožič in Andraž Valcl v štafeti 4 kral 50 m mešano in 4 krat 50 m prosto. Bronasto medaljo je osvojila tudi Mateja Udovičič na 50 m prsno. Prijetno je presenetil Primož Zagajšek s 5. mestom v prsni tehniki.
V finale in med 8 najboljših so se uvrstili:
Pionirji: 50 m prosto: 3. Valcl 28.66, 5. Petras 28.88: 50 m prsno: 5. Zagajšek 37.70,8. Majhen 39.24:50, delfin: 4. Valcl 32.12, 6. Majhen 33.35: 50 m hrbtno: I. Valcl 32.38 (rekord SLO za pionirje); štafeta 4 krat 50 m prosto: 1. Velenje 1:58.95 (rekord SLO za pionirje).
Pionirke: 50 m prosto: 3. Valcl 30.58; 50 m prsno: 3. Udovičič 39.70:
prosto: 6. velenje 2:13.16. V obeh štafetah so plavale Valcl, Gregorič, udovičič, Pctras in Sladic.
Kadeti: 50 m prsno: 4. Tajnikar
Vsem iskreno čestitamo!
I Marko Pimožič
Matjaž Cvikl v Turčijo ?
Bo velenjski prvoligaš ostal brez svojega kapetana in najboljšega igralca Mtajaža Cvikla. se te dni sprašujejo mnogi ljubitelji nogometa v Šaleški dolini. Vse je odvisno od Rudarjeve uprave, kakšne pogoje bo zahtevala, nam je v torek odgovoril na enako zastavljeno vprašanje ta igralec. Resnično, dobil jc mamljivo ponudbo iz Turčije, Mi ga klub Zeytinburnuspor, ki seje v minuli sezoni vrnil nazaj v prvo ligo. Matjaž jc pred dnevi že bil v Carigradu in navdušen sc je vrnil v Velenje. Navdušenje bil nad tamkajšnjim sprejemom, s svojo igro pa je očaral
gledalcc in seveda tudi vodstvo kluba. Kot nam jc povedal, v Turčiji v tem času začenjajo prvenstvo in za otvoritev pripravijo pravo slovesnost. Najprej je v soboto zaigral na otvoritveni trening tekmi domačega kluba, naslednji dan v nedeljo pa so zaigrali na otvoritvi nove sezone pri klubu Gaziantepi, ki je bil šesti v minulem prvenstvu. Zmagali so z 2:1, zadetek paje dosegel tudi Matjaž.
V ponedeljek seje vrnil domov, ves navdušen in odločen, da vsaj eno leto preživi kot nogometaš v Turčiji.
I vos
NK Behar : NK Krajišnik 2:1
Lani so dclavci iz Bosne in Hercegovine, ki živijo in delajo v Sloveniji, ustanovili svoj klub, s sedežem v Velenju. Ta naj bi jih združeval na športnem in kulturnem področju. Doslej so pripravili že več kulturnih prireditev v velenjski Rdeči dvorani, pa tudi nekaj nogometnih srečanj. Izkupiček so vselej namenili kot pomoč od vojne prizadetim v BiH.
Ob obletnici delovanja kluba so v
soboto povabili v goste ekipo NK Krajišnik iz Dombirna v Avstriji. Na Rudarjevem pomožnem igrišču so z njim odigrali prijateljsko srečanje. Gostitelji so bili boljši, saj so z zadetkoma Dizdareviča (28., 39. minuta - 11 m) zmagali z 2:1. Strelec za gosteje bil Milikovič.
Srečanje, ki gaje vodil velenjski sodnik Raukovič, si je ogledalo približno 300 gledalcev.
Pred začetkom tekme so gostje podarili gostiteljem športno opremo
■ (vos)
Turnir v pikadu za pokal Poletje 93
V okviru Poletja v Starem Velenju pripravlja Gorenje Rekreacija tudi nagradne turnirje v pikadu za pokal Poletje 93. Na četrtem nagradnem turnirju je nastopilo sedemnajst tekmovalcev, ki so se pomerili v sedmih dvokrožnih krogih računalniško vodenega švicarskega sistema. Prvo mesto je z 11 točkami dosegel Dejan Pfeifer (Gorenje), drugo Zvone Grmič L10 točkami (Goren je) in tretje ISoris Trs/.10točkami( Pluton).
Vrstni red po štirih odigranih turnirjih jc sledeč; 1. Zvone Grmič (43 točk). 2. Huscin Čirič (40 točk) in 3. Boris Trs (38 točk), 4. Branko Učakar (20 točk), 5. Robert Čerenak (20 točk).
Naslednji turnir bo v petek. 13. avgusta, od 19. do 21. ure v Pikado centru v Starem velenju. Najboljših dvanajst tekmovalcev na vsakem turnirju sc točkuje za končno uvrstitev za pokal Poletje 93.
Skale - mali nogomet

Slovenski revialni pokal
V Škalah bo v soboto (14. avgusta) zanimiv malo nogometni turnir za Slovenski revialni pokal 93. Sodelovalo bo devet ekip iz Celja, Laškega, Škofje Loke, Senovega, Ljubljane, Maribora, Oplotnice in Škal. Razdelili jih bodo v tri skupine.
Turnir na igrišču pri tamkajšnji osnovni šoli bodo začeli ob 14. uri. Nadal jevali pa bodo tudi ligo v malem nogometu Škale 93. Jutri (pričetek ob 18. uri) bodo na sporedu tekme 12. kola skupine A, nato pa v petek, 20. avgusta, s pričetkom ob 16. uri. 13. kolo za skupino A in B.
RTC Jezero Velenje
Bogatejša ponudba
Športno rekreacijska ponudba RTC Jezero je bogatejša in pestrejša za pomembno pridobitev -"Fitness studio Jezero."
V etaži Bele dvorane je namreč stekla vadba v moderno zasnovanem in na osnovi zadnjih strokovnih dognanj sestavljenem fitness programu. Fitness studio Jezero sestavlja osemnajst aparatov svetovno znane firme za izdelavo tovrstne opreme "Tech-nogym, ki omogočajo raznoliko vadbo od profesionalne do rekreativne neglede na leta in spol udeležencev.
Pomembno je poudariti dejstvo, da je fitness veriga sestavljena tako, da poleg aparatov za izotonično vadbo vključuje tudi računalniško odprte trenažerje, ki so namenjeni predvsem aerobni in kardi-vaskularni vadbi h kateri se brez dvoma nagiba trend vadbe v moderno zasnovanih fitness studiih.
K prijetni vadbi poleg odličnih priprav prispeva tudi moderno urejen prostor, klima naprave ki skrbijo za primerno delovno temperaturo in kvaliteten zrak ter strokovno usposobljeni inštruktorji, ki so vam na voljo z nasveti, ki jih potrebujete za uspešno vadbo in prijetno počutje v fitnessu.
Verjemite fitness ni več modna muha razvitega sveta, temveč vaš odnos doživljanja in vas samih - postanite naš član, z obiskom v našem studiu boste to spoznali toliko prej.
VABILO
KONJENIŠKI KLUB VELENJE
VABI VAS IN VAŠE DRUŽINSKE ČLANE V NEDELJO 15.8.1993 OD 10. - 20. URE NA
ODPRTO DRŽAVNO KONJENIŠKO TEKMOVANJE
v preskakovanju ovir in spretnostni vožnji med zaprekami z mednarodno udeležbo
TEKMOVANJE BO OB ŠKALSKEM JEZERU PRI VELENJU
VLJUDNO VABLJENI!
Jolanda Steblovnik, odlična mlada velenjska atletinja
1883&8SSS88 3S3
J8888B88888B88B888B8888B8888B8888888
Sola, treningi, uspehi
Kadarkoli slišimo ime Jolanda Steblovnik, vemo, da gre za zelo nadarjeno mlado velenjsko atletinjo. A nadarjenost ni dovolj za uspeh. Potrebno je še trdo vsakodnevno delo.
Vse to velja tudi za Jolando. Šola, treningi... v tem ritmu že dolga časa, nagrada za to pa so odlične uvrstitve, kjerkoli Jolanda teče.Jolanda, ki še nima 17 let, se z atletiko ukvarja pet let.Prav letošnje leto je bilo zanjo najuspešnejše doslej na mednarodnih nastopih. Najprej peto mestoft"na Olimpiadi mladih na Nizozemskem, pred slabimi štifinajstimi dnevi četrto na evropskem prevsntvu. Doma paje letos državna prvakinja med mladinkami na 600 in 300 m ter na 1500 m med članicami. Pridna paje tu v šoli.
Navdušila je tudi na minulem evropskem mladinskem prvenstvu v San Sebastianu v Španiji. V teku na 8oo metrov ji je le za las ušla medalja, njeno četrto mesto pa je bila najboljša slovenska uvrstitev.
Takole je začela opisovati svoj nastop:
"Polfinale sem tekla v četrtek (29,julija). Ko sem videla najboljše rezultate nasprotnic, sem bila prepričana, da se ne bom uvrstila v sklepni del. Toda tekla sem, kot sem si želela, imela tretji čas, finale je bi lotu. velika želja izpolnjena. Kaj lahko dosežem v finalu? Samo, da ne bom zadnja, sem si govorila."
V finalu pa prijetno presenečenje!
"Nisem mogla verjeti, da sem skozi cilj pritekla kot četrta. To je moj največji uspeh. Ko pa sem prišla k sebi, sem bila kar malce nezadovoljna, ker sem bila tako blizu bronastemu odličju. Kolajno sem izgubila v zadnjih petih metrih. Kar naenkrat je mimo mene poletela finska tekmovalka."
Je bilo še moči za tret je mesto?
"V zadnjih petih metrih nc
Štafeta pionirjev, ki je osvojila
štiri zlate in eno srebrno medaljo ter postavila dva državna rekorda
50 m delfin: 3. Valcl 34.30, 6. udovičič 35.78: 50 m hrbtno: 1. Valcl 33.99, štafeta 4 krat 50 m mešano: 4. Velenje 2:30.71; štafeta 4 krat 50 m
35.06,	5. Doblšek 35.52:50m hrbtno: 6. Fricelj 31.17.
Mladinke: 50 m delfin 8. Bukovec
34.07.
Jolanda s trenerjem Tomom Popetmjem.
izkušnja, saj sem bila prvič na tako veliki tekmi."
Največji letošnjo željo si imenitno izpolnila. Kaj sledi?
"Najprej bom nastopila na državnem prvenstvu za starejše mladinke; Celjani so me povabili tudi letos, da nastopim v njihovi ekipi na evropskem prvenstvu v Celju, nato še miting na Dolenjskem in konec sezone. Pred vsem tem pa bom odšla na svetovno prvenstvo v Stuttgart in navijala za naše. Pot mi bo omogočila naša atletska zveza na povabilo prirediteljev. Iz vsake države so povabili dva mladinca.Ne bomo pa samo gledalci, saj bodo pripravili za nas posebno tekmo."
Še vedno si mlajša mladinka?
"Letos zadnje leto, nato bom dve leti tekmovala še kot mladinka. Od tega obdobja veliko pričakujem. Naslednje leto bo svetovno prvenstvo v Lizboni, čez dve leti spet evropsko prvenstvo na Madžarskem. Takrat
ERI za pokroviteljstvo."
Skratka, kljub Jolandini mladosti, se v njeni vitrini doma ali v klubu svetijo mnoga odličja. Veliko ji pomenita tudi dve priznanji za najboljšo športnico občine Velenje. Ve, da nadarjenost ni dovolj, da je za vsako pridobljeno sekundo, desetinko sekunde treba trdo trenirati.Zalo tudi naravnost pove, kar ji ni všeč. Še vedno ni pozabila, da ni bila izbrana za najboljšo športnico minulega leta v občini Velenje, kar si je po dosežkih v lanskem letu zaslužila. No, ker vsakdo pač dela napake (zavestno ali ne), je vsekakor pričakovala, da ji bo komisija pri Športni zvezi Velenje vsaj odgovorila na javno postavljeno vprašanje "Po kakšnih strokovnih keriterijih je opravila izbor." Pa odgovora ni bilo. Verjetno tudi kriterijev ne.
Jolanda pa teče (vse hitreje) naprej. Čestitamo!
■ Stane Vovk
moreš nišesar več narediti, ker je nasprotnik pač v polnem sprintu. Če bi jo bila videla nekaj deset metrov prej, me gotovo ne bi bila prehitela. Vsekakor je to bilo zame velika
upam, da si bom pritekla kakšno medaljo."
In kdo ti denarno pomaga? "Klub, mama, imam pa tudi šolsko štipendijo.Rada pa bi se zahvalila tudi
Policijska postaja Mozirje
CilKi(C«*iX»«if«
Več manjših prometnih nezgod
V	minulem tednu se je na območju Policijske postaje Mozirje pripetilo več manjših prometnih nezgod, ki so se k sreči končale lc z manjšo materilano škodo.
Požar v peči za praženje kave
V	torek, 27. aprila, okoli 12. ure jc izbruhnil požar v pražarni kave v Mozirju, last Irene S.. Do požara v peči za praženje kave je prišlo, ko je v delu Mozirja zmanjkalo električne energije. Zaradi tega so se ustavili ventilatorji in boben peči, karje povzročilo pregretje kave in požar, ki jc povzročil za okoli 450 tisoč tolarjev materialne škode.
Kdo je vozil Yugo rdeče barve?
28. julija, okoli 8.45, seje pripetila prometna nezgoda v kraju Lju-bija, ki jo je povzročil neznani voznik osebnega avtomobila znamke Yugo, rdeče barve. Do nezgode jc prišlo v trenutku, ko je pred seboj vozeči avtomobil pravilno prehitevala Ivana P., 26 let, iz Rečice ob Paki. V trenutku, ko je s svojim voilom prišla vzporedno z vozilom, ki gaje prehitevala, je začel prehitevati tudi neznani voznik rdečega Yuga, ki voznico zrnil s ccste. pri tem seje lažje telesno poškodovala, nastala paje tudi materialna škoda.
Neznanec odpeljal avtoprikolico
V	dneh od 19. pa do 27. julija, je izpred delavnice Franca D., 47 let, iz Mozirja neznanec odpeljal avtoprikolico sive barve. Za neznancem policisti zdaj vneto poizvedujejo.
Kdo si bo pral?
Neznani storilec je med 1. in 2. avgustom vlomil v skladišče podjetja VTIS v Spodnji Rečici. Iz
skladišča je odnesel 181 kilogramov pralnega praška Persil in sto pločevink piva Zlatorog. S tatvino jc trgovina oškodovana za več kot 130 tisoč tolarjev.
Policijska postaja Velenje
Spretni neznanci
Ponedeljek, 26. julija, so bili na delu neznanci ali pa neznanec, za katerimi policisti vneto poizvedujejo. Eden je obiskal Dom za varstvo odraslih na Kidričevi ccsti v Velenju. Iz torbice Fahire S., 23 let, iz Velenja je vzel 700 tolarjev in 20 nemških mark.
S precej večjo vsoto pa si je postregel neznanec, ki je istega dne, dopoldne, odnesel 4350 nemških mark in večjo količino čekov iz skladišča trgovine Mirni v Šaleku. Izmaknil jih je iz toaletne torbicc, Anici Č., 31 let, iz Šoštanja in jo oškodoval za več kot 300 tisoč tolarjev.
Vlomil v Bistro S
V	noči na 28. julij je neznanec vlomil v Bistro S v Šaleku. Iz reg-isterske blagajne je vzel nekaj menjalnega denarja, iz skladišča paje vzel tri steklenice Whiskya in nekaj brezalkoholnih pijač. Dragan R., 33 let, iz Velenja je oškodovan za nekaj več kot deset tisočakov.
"Pozabil" poravnati račun?
V	hotelu Paka Velenju so imeli od 22. maja pa do 5. julija gosta, 21-letnega Žarka T., državljana BiH. Nič nc bi bilo narobe, če ta gost ne bi "pozabil" plačati računa, ki gaje pri njih napravil v dolžini 47 tisoč tolarjev. Temu pa se potem, ko pride to do sodnikov, tako kot bo najverjetneje v tem primeru, reče goljufija.
Kolesar neprevidno v križišče
28. julija, ob 11.20 se je pripetila prometna nezgoda v križišču Aškerčeve in Vojkove ceste v Ve-
In memoriam
Strašno je doživljati našo cestno morijo. Slovenci zares ne potrebujemo vojne. Uničujemo se na cestah in rana, ki jo čutijo posamezniki, družine, podjetja ter celotna skupnost, je zares velika. Ob vseh tragedijah lahko omenimo še eno omejenost, ki nikakor ne sodi v civiliziran svet. Slovenija postaja eno samo grobišče. Komu je prijetno, ko potuje mimo gomil, prižganih sveč in vencev ob cestah. Nemo pričajo o naši duhovni revščini, o tragiki in nekul-turi. Bolečin, kijih utrpijo svojici ob izgubi najdražjih, nikakor ni lahko prenašati. Vendar pa ni preživelim nič lažje, če ob cestah prižgejo svečke in se ob tem še dodatno izpostavljajo novim nevarnostim.
Odveč so opozorila o pieteti do pokojnih, prepovedi nameščanja križev, spomenikov in vsemogočih ikeban ob ceste. Službe, ki bi morale poskrbeti za odstranitev in opozarjanje ljudi na to, so tradicionalno neučinkovite.
Ko vozniki potujemo po cestah, doživljamo "postavljanje" od ponesrečenih s priokusom otožnosti in upora. Počivalešče za smrtno ponesrečene v prometnih nezgodah je določeno z zakoni in odloki. Prav bi bilo, če bi sveče, cvetje in ostala obeležja bila tam, kamor spadajo. Na grobove torej!
■ Jože Miklavc
Sipi Ti
mKmBm Sveče ob cesti - nemi opomniki voznikom?!

lenju. Enes Rahten, 64 let, iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Aškerčevi cesti, v križišču z Vojkovo pa je z neporednostne ceste pripeljal kolesar, 10- letni N.O., državljan BiH, ki začasno biva v Velenju. Trčil je v zadnji desni bok avtomobila in padel po vozišču. Pri tem seje lažje telesno poškodoval.
Padla s kolesom
V	torek, 27. julija, okoli 20. ure seje pri padcu s kolesom lažje telesno poškodovala kolesarka Veronika Goršek, 46 let, iz Šmartnega ob Paki. Peljala se je po lokalni ccsti v Šmartnem ob Paki, v bližini osnovne šole, pa je izgubila ravnotežje in padla po vozišču.
Kaj se je dogajalo v velenjskem parku?
V	ponedeljek, 2. avgusta, malo po 23. uri, sta dve osebi (v torek njuna identiteta še ni bila znana policistom) z nožem zabodli tujega državljana in mu povzročili hude telesne poškodobe.
Pojasnilo
V	prejšnji številki Našega časa smo v modro - beli kroniki poročali o nezgodi, ki seje pripetila v Gaber-kah in v kateri je bil udeležen otrok ter voznik osebnega avtomobila 33-letni Branko P. iz Lokovice. Nekateri so po tem zapisu sklepali, da gre za Branka Pirečnika iz. Lokovice, zato notico dopolnjujemo s podatkom, da s to nezgodo Branko Pirečnik nima nič skupnega.
"Sposodil" si je kolo z motorjem
Ko je Aleš K., 19 let, iz Velenja, v sredo, 28. julija, zvečer pustil svoje kolo z motorjem pred stanovanjskim blokom na Kraigherjevi cesti v Velenju, najbrž ni pričakoval, da bo to "dobilo noge". Nezaklenjeno kolo seje ponujalo in neznanec si gaje, kot kaže, samo sposodil. Naslednjega dne seje namreč pojavilo v neposredni bližini velenjske skakalnice. Policisti so ga vrnili Alešu, ki ga bo zdaj najbrž zaklepal.
---VAŠA PISMA -
Dohodnine - da te kap?
V	zvezi z dohodnino je tudi meni zavrela kri, kajti tudi jaz občutim veliko krivico. Naj pojasnim!
Kot delavka sem bila zaposlena 32 let, prejemam pa pokojnino v višini 19.000,00 SIT. Kako je mogel delavec na žagi, kije bil zadnji mesec lanskega leta na čakanju, prej pa je vse leto dobival 80-odstotno 'plačo, plačati državi 22 tisočakov davka, čistilka s povprečno plačo 25 tisočakov, pa je sprejela sklep o plačilu 3,5 tisočaka davka.
Po drugi strani pa poslušam šefa z več kot 100 tisočaki plače, koliko bodo dobili nazaj. Stvar bi bila lahko smešna, če ne bi bila preveč resna. Zato se mi vse bolj dozdeva, da bo vsak hip zavrelo tudi kje drugje. V meni je že!
Naročnica: Vera Vrhovšek Šoštanja
57 dni - veselic!
Osebno razumem organizatorje, kakor tudifše bolj) stanovalce Foitove, ker 57 dni veselic ni ravno vsakdanje.
Kdo je kriv? Ne eni, ne drugi, amp-ka SNZ! Sicer pa, kako je Sekretariat za notranje zadeve SO Velenje dovolil to mega veseljačenje, če pa lansko leto, junija, ni hotel izdati dovoljenja za prireditev v Rdeči dvorani več kot do 22.30 ure, ker naj bi bila takšna navodila iz Ljubljane (iz Ljubljane so kasneje javili, da to ni res, in da je to v rokah občine, vendar tudi, daje bila odločitev čudna) in ker bi prireditev motila javni red in mir.
Seveda je istega dne, kot potem odpovedana prireditev (kdaj pa ste delali prireditev do 22.30h in to v
Policija svetuje
Denar hranite na primernem mestu!
V zadnjem času pogosto beremo o storjenih ropih. Razlikujemo jih po načinu storitve, po objektu in še drugih kriterijih. Nekateri so storjeni z uporabo fizične sile, nekateri tudi z uporabo strelnega orožja. Ropi se razlikujejo tudi po posledicah, ki nastanejo, saj so nekateri oškodovanci hudo telesno poškodovani, nekateri pa lažje.
Letos smo na območju Velenja obravnavali le en rop, ki smo ga uspeli tudi raziskati, stanje po drugih občinah paje bolj problematično. Veliko ropov storijo nad občani, ki na javnih mestih pokažejo, da posedujejo večje vsote denarja ali vrednejše predmete. Storilci v takšnih primerih opazujejo žrtev in čakajo na priložnost, da napadejo oškodovanca in mu odvzamejo vrednejše predmete. Zato s seboj ne nosite večjih vsot denarja, niti vrednejših predmetov. Posebaj pa vam svetujemo, da takšnih predmetov nc razkazujete na javnih mestih, gostinskih lokalih in mestih, kjer lahko druge osebe te predmete vidijo. V takšnih primerih se večina storilcev odloči, da bodo izvršili rop.
Pri poslovanju z večjimi vsotami denarja vam svetujemo, da imate ob sebi koga, ki vam bo v primeru, če potrebujete pomoč, pomagal. Obnašanje posameznikov, ki posedujejo večje vsote denarja, vzbudi pozornost oseb, med katerimi so lahko tudi storilci ropov in tatvin. To bomo ponazorili s primerom. Občan je nameraval kupiti avto, zaradi česar je odšel na bako, kjer jc dvignil večjo vsoto denarja. Nato je znancu, ki ga jc srečal ob pultu, razlagal. da bo najprej odšel v gostilno, da se odžeja, naslednjega dne pa bo odšel v trgovino. To je slišal "bodoči" storilec, kije občanu sledil do gostilne, od koder je poklical prijatelja, nakar sta skupaj napadla občana in mu odvzela ves denar.
Če bi občan dvignil denar, ob razgovoru z znancem ne bi omenjal, da namerava z njim v gostilno, storilec okoliščin ne bi poznal, občanu ne bi sledil in tudi do ropa ne bi prišlo. Morate se zavedati, da nikoli ne veste, kdo vas posluša in kdo vas opazuje, med temi osebami so lahko tudi storilci kaznivih dejanj, zato previdnost ni nikoli odveč.
■ Adil Huselja
Policisti na celjskem beležijo občuten porast prekrškov
Pri kršitvah "zmagujejo" v Velenju
V prvi polovici letošnjega leta so policisti na celjskem območju obravnavali kar 2886 prekrškov, v enakem obdobju lani pa za skoraj 600 manj. Največje bilo kršitev javnega reda in miru (1830), Zakon o gibanju in bivanju tujcev je kršilo 350 oseb, zanimivo pa je, da so policisti zabeležili tudi 110 kršitev Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju ter 78 kršitev Zakona o orožju.
Policisti vzrok za takšen porast prekrškov, pripisujejo zakonodaji s področja mejnih zadev in tujcev, saj teh kršitev pred osamosvojitvijo, na celjskem niso zaznali prav dosti.
Med prekrški zoper javni red in mir prednjači nedostojno vedenje na javnem kraju ter ogroženje varnosti v zasebnem prostoru, kar 287-krat so mo-
rali pri tem posredovati policisti.
Alkohol, pogost spremljevalec kršiteljev javnega reda in miru, so vzeli pod drobnogled tudi policisti. 86 gostincev je kršilo predpise o prepovedi točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam, zaradi suma, da bodo vinjeni kršitelji s kršitvami nadaljevali, pa so policisti v zato primernih prostorih, pridržali v šestih mesecih 112 oseb.
Daleč največ kršitev paje bilo v prvem polletju letos storjenih v velenjski občini, kar 809, sedijo pa občine Šmarje, Celje in Slovenjske Konjice.
V prvem polletju so policijske enote obravnavale tudi 27 anonimnih prijav o nastavljenih diverzantsko terorističnih sredstvih, vse prijave pa so se izkazale, k sreči, za lažne.
■ mkp
petek in v dvorani) na prostem potekalo kar 5 veselic do 03 h.
V Velenju je že nekaj let pomembno, kdo si in kako se pišeš, ne pa strokovne odločitve, kajti odločiti se za 57 dni poslušanja "žurk" ni ravno prijetno. Morda pa SNZ Velenje dela z roko v roki z Lekarno Velenje ??? Preveriti je treba, če se je povečal nakup uspavalnih sredstev!?
Pred zakoni smo enaki, tako pravi ustava, kako pa je v resnici?
Matjaž Gerlanc
Opozorilo javnosti
Naše geografsko območje je, podobno kot lani, spet izpostavljeno nenavadno sušnemu obdobju. Stanje je kritično po vsej Sloveniji in že meji na katastrofo, na posameznih področjih pa o njej že moramo govoriti.
Pomanjkanje vode ni kritično le na poljih, pač pa tudi v strugah potokov in rek (er ribnikih. Nekaj potokov je presahnilo že v juliju, kritični nivo vode pa je celo v nekaterih rekah kot naprimer v Kokri. Tam je ribiška družina Kranja, ki gospodari med ostalimi tudi s to vodo, že bila prisiljena izloviti ribe in jih preseliti v Savo.
Ob tem problemu, ki ga ribiške družine Slovenije zadovoljivo in povsem kvalificirano rešujejo, pa je potrebno opozoriti neribiško javnost, da je iz manjših jezer, manjših rek ter iz potokov in studencev prepovedano zajemati vodo za potrebe namakanja, še posebej nevarno pa je kakršnokoli onesnaževanje. To je lahko smrtonosno za vodni živelj že v zelo majhnih količinah, saj je regeneracijska sposobnost vode minimalna ali ničla.
Prosimo, upoštevajte ta opozorila! Ribiška zveza Slovenije, Marko Koračin, sekretar
ISA
f Stari trg 36, Velenje, tel. 856-417
Firma Veko Velenje daje v i prostore na Starem trgu 36 v Velenju na dobri lokaciji ob prometnici Šoštanj - Celje.
Poslovni prostori se nahajajo:
1)	v kleti 20 m2
2)	v 1. nadstropju 100 m2
Interesenti se lahko javijo na. sedežu firme ali po telefonu 856- 417 vsak dan od 7. do 11. ure (Tepej, Gracer)!
SMsaemma mETKff
Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283
Vabimo vas, da se osvežite na NOVEM, PRIJETNO UREJENEM IN POKRITEM VRTU Slaščičarne Metka!
Za osvežitev vam nudimo:
velika izbira vseh vrst sladoleda, med drugim posebna ponudba: stracciatela, amarena, tiramisu, jogurtov sladoled... Ob standardni ponudbi pa vas opozarjamo na MARINIRANE JAGODE S SLADOLEDOM!
Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka - od 9. do 20. ure.
12. avgusta 1993
,.H' 1
ČETRTEK,		PETEK,		SOBOTA,		NEDELJA,		PONEDELJEK,		TOREK,		SREDA,
12. AVGUSTA		13. AVGUSTA		14.AVGUSTA		15. AVGUSTA		16. AVGUSTA		17.AVGUSTA		18.AVGUSTA
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1			SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
10.30 Video strani 10.45 Zgodbe iz školjke
11.35 Tedenski izbor 12.05 Analitična mehanika, am.izob.se rija
12.30 Ansambel Antona
Birtiča - Beneški fantje 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.25 Pro et contra, ponovitev 17.30 Otroški program sledi Snorčki, am. risanka 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Kronika, dok. oddaja 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Žarišče 20.30 Gozdarska hiša
Falkenau,nemška nanizanka 10/13 21.20Škandal, 2/4 22.15 TV Dnevnik 3,vreme 22.32TV šport 22.45 SOVA:
sledi Novopečeni princ z Bel-Aira, 9. del
sledi Chillers, 3/12 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Video strani 16.25 Rim tedna: Meine to-chter gehoert mir, nemški film
18.00 SOVA, ponovitev sledi Ribicija, ang. naniz.
18.30Chillers, 2/12
19.20TV nocoj
19.30TV Dnevnik 2,vreme
19.55 Šport
20.00 TV nocoj
20.10 Svetilo, ang. dok. odd.
20.40 Umetniški večer:
Samorastnik Prežihov Voranc, dokumentarni film, 50' in Boj na požiralniku,TV igra 23.00Znanost in resnica:
Atomi in svetloba, 5/6 00.00 Video strani
HRVAŠKA 1
09.30 Video strani 09.55 Otroški program 10.25 Grič, angleški film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Samorastnik Prežihov Voranc, dok.film in Boj na požiralniku, TV igra, ponovitev 17.25 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.00 TV dnevniki 18.10 Svetilo, ang. dok. oddaja
18.40 Znanje za znanje, učite se z nami
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
20.00 TV nocoj
20.10 Forum
20.30 Zaradi enega čevlja umor, ameriški film
22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.32 Šport 22.40 SOVA: sledi Chillers, 4/12
sledi Lepljiva Julie, francoski film
00.55 Video strani
SLOVENIJA 2
17.10Gozdarska hiuša Falkenau, 10/13 18.00 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel-
aira, 9. del 18.30 Chillers, 3/12 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10Tisočletje, amer. dok.
serija 6/10 21.10 Moški, ženske 22.10 Koncert ansam. Mu-
sica Antiqua 23.10 Kristjani: rojstvo
Evrope, ang.dok.ser. 4/13 00.05 Video strani
HRVAŠKA 1
09.30 Cobijeva četa (8)
10.00 Poročila 10.05 Pietrova zemlja 10.30TV leksikon: Gobe (35) 10.45 Tajna govorica slike: Ge-
samtskunstwerk 11.00 Beverly Hills,2/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (28) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella .14.00 Poročila 14.05 Poletni predah 14.05 Korak za korakom 14.30 Risanka 14.35 Roseanne, 11/20 15.00 Risanka 15.05 Privrženost proti smrti 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Oddaja za otroke 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, (479) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.10 V iskanju... 21.10 Večer z Kičom
Slabincem 21.40 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angl. jeziku 23.55 Poročila
00.05 Sanje brez meja_
09.00 VVaittapu, oddaja za
otroke (4) 09.30 Super babica, 8. del 09.55 Danes na programu 10.00 Poročila 10.05 Vulkani Kamčatke 10.25 TV leksikon: gobe (36) 11.00 Beverly Hills, 3/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda (29) 12.50 Risanka 13.05MikserM 13.35 Zgodbe iz Monticella
(191) 14.00 Poročila 14.05 'alo, 'alo, 1/17 14.30 Risanka 14.35 Roseanne, 12/20 15.00 Risanka 15.05 Privrženost proti smrti 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Clementine, oddaja za
otroke 7/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Morje
18.35 Santa Barbara, (480) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1, vreme 19.55 Šport
20.10 Dokumentarni film
21.10 Jeremiah Johnson,
ameriški film 22.55 TV dnevnik 2 23.15 Slika na sliko
00.00 Poročila v nem. jeziku 00.05 Poročila
00.15 Sanje brez meja_
10.10 Radovedni Taček 10.55 Snorčki, amer. risana
serija, 6/11 11.20 Otroci širnega sveta, 7/26
11.45Zmigaj se, športna oddaja za mlade 12.15Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Moški, ženske 14.05 Video strani 16.25 Zaradi enega čevlja umor, ameriški fiim 18.00 TV dnevniki 18.10 Brooklynski most, amer. nadalj. 4/12 18.35 Divji svet živali, 14/25 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.25 KRIŽKRAŽ 21.30 Ljubezen da, ljubezen
ne, 13. del 21.55 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA:
sledi Nedolžnost, ang. ital. film
24.00 Video strani
SLOVENIJA 2
13.50 Kvartet Tartini 14.55 SOVA, ponovitev
sledi Chillers, 4/12 15.50 Julie pot de colle, franc. film
17.15 Športna sobota: sledi EP v streljanju, posneter iz Brna
17.30 SP v atletiki, prenos
Stuttgart 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Vrzi kovanec, avstral.
nadalj., 4/4 21.00 Homo turisticus 21.40 Sobotna noč: Genesis 22.35 Video noč
HRVAŠKA 1
09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila
10.05 Živalski svet, dok. oddaja
10.35 Busove zgodbe, (8) 11.00 Risanka 11.15 CRO POP ROČK 12.00 Poročila 12.05 Rim 14.00 Poročila 14.05 Risanka 14.10Zvonili ste, milord?, 8/12
15.00 Prizma, multinacionalni
magazin 15.45 Poročila 15.45 Hrvaška knjiga 15.50 Dokumentarna oddaja 16.40 Koncert v študiju 17.10 Daktari, serijski film 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (481) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 Šport 20.05 TV tednik 20.35 Samaritanac, amer. film 22.10 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Serijski maraton
08.40ŽIV ŽAV 09.30 Huckleberry Finn, 23/26
09.55 Veliki Šmaren: maša,
prenos s Sv. Gore 11.15 Glasba in plesi sveta 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Četrti poletni videomeh 13.00 Poročila 13.05 Dečki iz Bungale,
avstralski film 15.20Tisočletje, dok. serija, 6/10
16.20 Quo Vadiš, 2. del amer. filma
18.00 TV dnevnik 1 18.10 Splošna praksa, 9/11
19.00 Risanka
19.10 Slovenski loto
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Zrcalo tedna
20.25 Nedeljskih 60
21.25 Preživetje v avstral.
divjini, 4/15 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA:
sledi Ljubezen do Lidije, 7/13
sledi Srhljivke, 5/12 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
11.30 Video strani 11.55 Ognjeno drevje Thike, 3/7
12.45 KRIŽKRAŽ 13.45 Športna nedelja: sledi F-l, Budimpešta 16.30 Kasaške dirke,
Ljubljana 17.00 Odboj, turnir na plaži,
Portorož sledi SP v atletiki 17.30 Vključitev F-l,
Budimpešta 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 21.15 TV nocoj 21.20 Alpe-Donava-Jadran 21.50 Profesor glasbe,
ameriški film 00.25 Športni pregled 01.35 Video strani
HRVAŠKA 1
09.15 Slika na sliko
10.00 Poročila
10.05 Reka: prenos maše
11.30 Narodna glasba in
običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Duhovni klic 13.35 Tv izložba 13.45 Lovejoy, 8/12 14.45 V avtobusu, (48) 15.10 Andersenove pravljice
(2)
15.35 Hewittje samo
drugačen, ameriški TV film
16.20 Risani film
16.25 Poročila
16.30 Opera Box
17.10 Sedem dni v Japonski,
britanski film 18.50 Leteči medvedki, 6. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Johann Sebastian
Bach, serijski film 3/4 21.40 Glasbena oddaja 22.50 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemškem jeziku
00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja
11.30 Safari,češka
nadaljevanka 6/13 12.00 Divji svet živali, 14/25
12.25Znanje za znanje, učite
se z nami 13.00 Poročila 13.05 Alpe - Donava - Jadran 13.35 Kasaške dirke,reportaža 14.05 Športni pregled 16.50 Homo turisticus,ponovitev 17.20 Radovedni Taček 17.30Otroci širnega sveta,
14/26 18.00 TV dnevniki 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 4x4 19,10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Gospodarska od-
daja:10000 obratov 20.50 Omizje 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi So leta minila, 11/13
sledi Shrljivke,6/12 0.50 Video strani
SLOVENIJA 2_
15.45 Forum 16.00 Utrip 16.15Zrcalo tedna 16.30 Nedeljskih 60
17.15 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne,
13. del 17.25 Ljubezen do Lidije, 7/13
18.15 Shrljivke,5/12
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevni k 2, vreme
19.55 Šport
20.05 TV nocoj
20.35 Od jutra do svita,
slovaška drama, 2/2 21.35 Konfliktne situacije,izob.oddaja 1/4 22.05 V živo,2,del glasbene oddaje 22.05 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00 Jaz lutkar, Željan Mark-ovina
09.15 Srečni ljudje, otroška
oddaja 09.301001. Amerika (17) 10.00 Poročila 10.05 Zgodbe iz muzeja 11.00 Beverly Hills, 4/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (192)
12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (192)
14.00 Poročila
14.05 Poletni predah
15.00 Risanka
15.10 Love Hurts, 6/10
16.00 Poročila
16.05 Komentarji
16.10 Ebba in Didrik - serija za
otroke (8/9) 16.35 Afternoon Report 16.45 SENČNIK 18.00 Poročila 18.05 Tudi Bog ima rad
rock'n'roll, dok. oddaja 18.35 Santa Barbara (483) 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 20.55 RLMIJEANA GABINA:
L' affaire Dominici 22.35 Dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja TV-spored za torek
10.20 Otroški program 10.504x4
11.20 Po sledeh napredka
11.50 Od jutra do svita,
slovaška drama, 1/2
13.00 Poročila
14.45 Sobotna noč
17.05 Sedma steza 17.25 Huckleberry Finn, 23/26
18.00 TV dnevniki 18.10 Mostovi
18.40 Iz življenja za življenje
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.10 Žarišče
20.45 Magija in moda
21.40 Kronika,
kanad.dok.se rija, 16/20
22.15 TV dnevnik 3
22.45 SOVA:
sledi Alo'Alo', 23. del
sledi Chillers, 1/12 00.00 Video strani
SLOVENIJA 2
16.50 Svet na zaslonu 17.30 Ljudje in zemlja 18.00 SOVA, ponovitev sledi So leta minila, 10/13
18.30 Sin jutranje zvezde, 4/4
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.00 Poslovna borza
20.10 Modžejevska, poljska nadalj., 2/7
21.35 Videošpon
22.15 Svet poroča
22.50 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Mali svet 09.301001. Amerika (18)
10.00 Poročila
10.05 Poletni otroški program
11.00 Beverly Hills, 5/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (193)
12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (193)
14.00 Poročila
14.05 Poletni program
slediKing of the Olym-pics, 1/4
16.35 Afternoon report
16.45 Dober dan
18.00 Poročila
18.05 Poučni program
18.35 Santa Barbara, (484)
19.18 Risanka
19.30 TV dnevnik 1
20.10 Dokumentarna oddaja
21.05 V obsežnem delu
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v nemškem jeziku
23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
10.45 Safari, 7/13
11.15 Videošpon
11.55 Iz življenja za življenje
12.30 Preživetje v avstralski
divjini, 4/15 13.00 Poročila 16.35 MOdžejevska, 3/7 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika,
28/52 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.05 Žarišče - parlament 20.30 Rim tedna: Nosila je rumen trak, amer. film
22.15 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA:
sledi Ribicija, amer. nanizanka, 5/6
sledi Srhljivke, amer. nanizanka, 8/12 23.55 Video strani
SLOVENIJA 2_
14.50 Gore in ljudje 15.50 Omizje 17.10 SOVA, ponovitev sledi Alo'Alo', 24. del 17.40 Srhljivke, amer. nanizanka, 7/12 18.30 Otroški program ŽIV ŽAV 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Športna sreda sledi Predkolo nogometnih pokalov
PublikunrOdense, posnete! iz Celja 21.45 Mednarod. tekma v
Kartingu, Portorož 22.15 Borba na tujih tleh, TV
igra (P.Voranc) 00.25 Video strani
HRVAŠKA 1
10.00 Poročila
10.05 Poletni program
11.00 Beverly Hills, 6/23
11.45 Risanka
12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (194)
12.50 Risani film
13.00 Monofon
13.35 Zgodbe iz Monticella,
(194) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program
še ni sporeda sledi King of the Olympics, 2/4 16.35 Afternoon Report 15.45 Dober dan 18.00 TV dnevnik 1 18.05 Aquaventure, dok. oddaja, 2/26 18.35 Santa Barbara, (485) 19.18 Risanka 19.30TV dnevniki 20.10 Sedim na konari a dobro mi je, slovaški film 22.15 V obnovi Hrvaške 23.20 Slika na sliko 00.05 Poročila v angleškem
jeziku 00.10 Poročila 00.20 Sanje brez meja
: M
Petek, 13. avgusta
TVS1 20.30
ZARADI ENEGA ČEVLJA UMOR, amer. film, 1982
Igrajo: Robert Mitchum, Angie Dickinson, Mel Ferrer
Režija: VVilliam Hale Je zapletena kriminalka, ki je nastala v ameriški TV produkciji. Schillman je bil eden najboljših policajev policijske postaje v San Diegu, a ga je nekega dne zasebno življenje toliko prizadelo, da se je umaknil v samoto. Po mnogih letih ga je na South lake Tahoe poklical Carl Chamock, lastnik
cele verige igralnic v Nevadi, da bi raziskal nenadno izginotje njegove mlade žene, kije sledilo nepojasnjeni poneverbi denarja in izgubi licence za igralnice...
TVS1 23.00 LEPLJIVA JULIE, franc. film, 1977
Igrajo: Marlene Jobert, Jean-
Claude Brialy Režija: Philippe de Broca Julie je dekle, ki ne zna sama preživeti, a je toliko prebrisana in otroško prepričljiva, da si vedno najde "dobro partijo". Zdaj je 10 dni poročena z bogatim poslovnežem, ki ima pomemben posel na maroških
otokih. Semkaj prispe skupina poslovnežev, da bi dokončno sklenila donosno mednarodno pogodbo, ko se Julie, čeprav iznajdljiva, vendarle preprosta, spre z možem in ta zaboden obleži na tleh...
Sobota, 14. avgusta
TVS1 22.30
NEDOLŽNOST, ang. ital. film, 1976
Igrajo: Vittorio Gassmari, Or-nella Mutti, Madeline Hinde Režija: Franco Rossi V glavni vlogi nastopa Vittorio Gassman, ki mu je lik londonskega povzpetnika pisan na
kožo. gre za izrazito koproduk-cijski projekt, v katerem zaradi tako različnih sodelavcev ni "duše".
Nedelja, 15. avgusta
TVS1 13.05
DEČKI IZ BUNGALE, avstra. barvni film
Igrajo: Peter Couldwell, Terry Bentley, Alan Dearth Režija: Jim Jeffrey Bungala je moderno letovišče ob avstralski obali. Tony in Brian se tja preselita skupaj s starši. Oče je izvedenec za deskanje in član reševalnega kluba, v Bungali pa je mladinski klub, v katerem se mladi
ukvarjajo z deskanjem in čolnarjenjem. Starejši Brian, ki ga tamkaj mladi zelo cenijo, je že član tega kluba, zelo rad bi se mu priključil tudi mlajši Tony, ki si na vse načine prizadeva pridobiti si "klapo", ki povzroča nenehne nerede, prepire in nevšečnosti...
TVS 2 21.50
PROFESOR GLASBE, amer. film, 1962
Igrajo: Robert Preston, Shirley
Jones, Paul Ford Režija: Morton da Costa V ospredju je lik napol sleparskega trgovskega potnika z instrumenti, ki pripotuje daljnega 1912. leta v River
City, država lowa. Zgodba sama je postranskega pomena, kot v večini glas-beno-plesnih komedij tudi tokrat navdušuje koreografija, glasba, ples in razmeroma razkošna scenografija...
Sreda, 18. avgusta
TVS1 20.30
NOSILA JE RUMEN TRAK, amer. film, 1949
Igrajo: John Wayne, Joanne
Dru, John Agar Režija: John Ford Zgodba sama je pravzaprav skromna in v marsičem podobna zgodbam drugih For-
dovih "konjeniških" filmov. Toda Fordovo mojstrstvo se v vsakem filmu znova potrjuje s svojskim, lahko bi rekli kar nostalgičnim	prikazom
življenja v utrdbah in na pohodu. Pri tem moramo umeniti svojevrstno humorno karak-terizacijo posameznih likov, ki tudi po Fordovi zaslugi predstavljajo galerijo celovitih osebnosti, ki so pomagale graditi niti Divjeg» zahoda. John Wayne, Victorf/cLaglen, John Agar in vrsta jjnoih igralcev, ki redno nastdjSfo v Fordovih filmih, so pomagali utrjevati zakonitosti zvrsti, ki so jih morali upoštevati tudi drugi ustvarjalci.
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Poletje na Radiu Velenje
Poletje je, ko Bojana Špegel
med branjem poročil pozabi izklopiti ventilator in ji v ušesih vse skupaj tako ropota, da že pri četrti prebrani novici pravi: "To so bila poročila Radia Velenje," hkrati pa tonskega tehnika Marjana Slapnika zadolži, da takoj poišče krivca. In ga tudi, ka'r nanjo pokaže.
Poletje na Radiu Velenje je, ko ob ponedeljkovi Šimekovi oddaji Poletnih 13, telefoni še do-
datno dvigujejo vročino v studiu in ostajajo vroči še kakšne pol ure po njenem koncu.
Poletje na Radiu Velenje je na vrhuncu, ko dežurni, ki nikoli ne prinesejo niti kave, kaj šele kaj drugega, hladilnik zasujejo z lahkim pivom. Na lastne stroške, kot seje to zgodilo v petek, ko sta dežurala dva Matjaža.
Poletje na Radiu Velenje je, ko Stane Vovk med poročili za Naš čas išče, kdo ima večjega.
Paradižnik, ki bo težji od kilograma in štirideset.
Poletje na Radiu Velenje je še, ko se z dopusta vrne Mira Zakošek in najprej pogleda, koliko EPP sporočil je bilo za kakšen dan zbranih.
Poletje na Radiu Velenje paje na vrhuncu, ko Leši med obvestili bere: "V Gorenje seje zatekel mlad kozel..." Dužurna naslednji dan pa natuli tistega, ki pokliče, da so kozla že našli, naj jo ne z....
K sreči takšno poletje na Radiu Velenje ne traja dolgo. Kaj bi le bilo, če bi?
I mkp
MATJAŽ J^OT MARKETING
•nrm P0LZElA
V/U/l informacije Odpiralni čas: tel.: (063) 721-052 delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h
ZASTOPSTVO VOZIL SUBARU, DAIHATSU, ROVER
■ ■ ■ ■ I
MN€
ir^iPNO
I\ifNO
TAVRIA ZE OD 609.477,00 sit
PONUDBA TEDNA
Dom kulture Velenje:
8JlF»Sftt***»*iS»StSSf»S»*B»
Sobota, 14.8. ob 23. uri predpre miera (nočna predstava)
BOTER III. (The Godfather 3) -
gangsterska drama. Režija: Francis Ford Coppala Vloge: Al Pucino, Andy Garcia, Diane Keaton;
Michael Corleone je v današnjem Času ugleden poslovnež, ki bi na stara leta rad dejansko prekinil s svojo gangstersko preteklost-jo.Toda težave ima s sinom, skorumpiranimi uredniki in vzkipljivim nečakom zato mora Se zadnjič v svet, ki gaje hotel zapustiti.... Ponedeljek, 16.8. ob 20. uri
DRIBLERJA POD KOŠEM (White man can'tjump) - komedija.
Sidney je temnopolti mladenič, ki se preživlja z igranjem koSarke po igriščih na prostem. Vedno dopusti, da mu partnerja izberejo nasprotniki sami. Ko mu za partnerja določijo belopoltega Billyja v prepričanju, da belci ne znajo igrati košarke, zmagata in tako zmagujeta povsod kjer se pojavita, toda....
Film je poln uličnih trikov, košarkaških kombinacij in borbe za golo življenje.
Letni kino - BAZEN:
Četrtek, 12.8. ob 21.uri NAPIHNJENCI (Hot shots) -komedija.
Režija: Jim Abrahams Vloge: Charlie Sheen, Cary Elws
OdliCna parodija na filme TOP GUN, ROCKY, PLEŠE Y VOLKOVI in druge. Nora komedija, kije narejena samo zato, da se dobro nasmejimo!
Torek, 17.8. ob 21. uri DRIBLERJA POD KOŠEM -
komedija.
Kino Šoštanj:
» » » » 8 i
S » » 8 » 8 8 W 4
Torek, 17.8. ob 18. uri DRIBLERJA POD KOŠEM
komedija
Kino Šmartno ob Paki:

RSSSSfSSSfSflSS
Ponedeljek, 16.8. ob 17. uri DRIBLERJA POD KOŠEM
komedija
FIAT:
PANDA
TEMPRA KARAVAN ALFA ROMEO:
331,7 IE KARAVAN 1551,8
155 6V -166 KS, ABS, I
cena do reg.
14.590 DEM 14.590 DEM 20.110 DEM 21.990 DEM
24.500 DEM 28.160 DEM 38.410 DEM
SONČNE STREHE • MOBITEL • AVTO STEKLA
UGODNA PONUDBA RABUEMH VOZIL:
TIP	LETNIK CENA
ZASTAVA 101P0LY 87 2.900 DEM JUGO 45 AX	87 3.000 DEM
JUGO 45 JUNIOR 90 4.800 DEM LADA NIVA1600 92 11.000 DEM KOMBIIMVTRAFIC 1200 D
85 11.000 DEM
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik"
PREŠMENTANE CITRE
V	petek, 13. avgusta ob 19.00, bo na vrtni terasi pred Veleblagovnico NAMO v Velenju že 5. sreCanje najbolj zanimivih in najboljših slovenskih citrarjev. Prireditev se bo dejansko pričela že ob 16.00, ko bodo igrali ansambel ZLATE STRUNE in FRANC ROBAN.
V	programu PREŠMENTANE CITRE bodo letošnji posebni gostje: Franc Somer iz ApaC, o katerem je bilo že veliko napisanega, Marko UdoviC, kije s svojimi 86 leti najstarejši slovenski citrar in pevka Jožica Kališnik, ki bo po razpadu z Avseniki pela v družbi Mihe Dovžana. Seveda bodo nastopili tudi vsi znani citrarji, kot Karli Gradišnik in Miran Kozole ter Tanja Zaje, kije pred kratkim izdala kaseto Sanjarjenje.
Po končanem programu bodo igrale Monika in Alenka HeriCko,
VELENJE
mati in hči, ki povsod navdušujeta zbrano občinstvo.
Če bo vreme slabo, bo prireditev v restavraciji NAME.
HAVAJI
Zaradi dežja minuli petek, bo deseta ponovitev predstave HAVAJI - otoki večnega poletja, s havajsko glasbo, plesom in kok-tajli, v soboto, 14. avgusta 1993, ob 20.30, na terasi bazena v Velenju. Če bo tudi takrat deževalo pa v dvorani doma kulture v Velenju.
THE GOLDEN GATE QUARTET
Vstopnice za ta koncert, ki bo 20.8. ob 20.30 v ljubljanskih Križankah, že prodajamo. Odhod avtobusa ob 18.00 izpred RdeCe dvorane. Cena aranžmana 2.000 SIT (vstopnica in prevoz).
AGROIZBIRA trgovina Kranj
nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla
gume za traktorje:
12V97-100Ah
12V135Ah
12V140Ah
8.100 SIT 16.850 SIT 17.200 SIT
primer: 600x16 750x20 14.9.13.28
5.700 SIT 11.300 SIT 28.700 SIT
Obiščite ali pokličite nas po lel 064/ 324-802
Rezervi deli BCS, IMT, Zetor, Univerza/, Ursus..
fm DEL CAS: vsi
Mftnn.
DEL. (AS: vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19.ure, sobota od 9. do 12. ure \ BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Šlandrov trg 7, Žalec, lel.: 1063) 712 515
TRGOVINA Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220\^ ^		
MOKA T 500 25/1 KG 39.90 MOKA T 850 25/1 KG 29.90 SLADKOR 50/1 KG 72.90 OUE ZVEZDA 11 127.90 TESTENINE 1/2 KG 61.90 RIŽ 1 KG 85.00 KAVA BAR CELA 1 KG 539.00 VEGETA 1KG 699.00 ČOKOLINO 200 GR 109.90 KIS ZA VLAGANJE 51 465.00	PIVO 1 ZABOJ 1125.00 RADENSKA 1 ZABOJ 480.00 JERUZALEMČAN 1L 209.90 JUICE FRUCTAL 11 89.90 SIRUP POMARANČA 31 473.00 CET TOČEN111 85.00 MEHČALEC TOČEN111 80.00 PRAŠEK FAKS 3 KG 459.90 PRAŠ. WEISSERIESE 3 KG 675.00 KOZARCI ZA VLAGANJE 38.00	
V soboto, 14. 8. 1993, ob 16. uri bomo za ras cenjeni gostje odprli nov bistro poleg trgovine Košarica. Zelo bomo veseli, če si boste vzeli čas in se ob zvokih harmonike razveselili z nami! Vljudno vabljeni!		
PR/ IMS LAHKO NAJDETE:
•	KONFEKCIJO ZA BODOČE MAMICE. NEDERČKt ZA DOJENJE, BLAZINICE ZA DOJKE, PRIPOMOČKE ZA DOJENJE
•	NASTA VKI, LITERATURO 0 NOSEČNOSTI IN PORODU
•	OTROŠKO KONFEKCIJO DO 6 LET
•	IGRAČE CHICCO, POUPV...
•	OTROŠKO KOZMETIKO CHICCO, PENATBN, JOHNSON, FISSON
•	STEKLENIČKE, DUDE IZ PROGRAMA NUK CHICCO, AVENT m PAMPERS PLENICE - OPREMA ZA ZIBELKE IN POSTELJICE
•	PREVIJALNEMIZE, VOZIČKE, STOJNICE, HOJCE, ZLOŽLJIVE POSTELJE, AVTOSEDEŽE, LEŽALKEZA DOJENČKE, KENGORUJČKE, STOLČKE ZA HRANJENJE IZ PROGRAMA COM...
DA BO RRVO ODKRIVANJE SVETA TOPLO IN UDOBNO!
KAMNOSESTVO KOZJAK
Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000
UGODNA PONUDBA:
•	nagrobni spomeniki
•	izdelava in obnova nagrobnih napisov
•	montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov
Del. čas: vsak dan od 8. ■ 12. in od 15. ■ 19. ure.
Prodajalna SE£7ffiX §©5tai\j
Telefon 882-264 PRODAJTE SVOJE STARE UČBENIKE, KI JIH NE POTREBUJETE VEČ! POTREBUJEMO ŠE veljavne učbenike in delovne zvezke za: - 7. razred, * 8. razred, - srednje šole.
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 12. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 13.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 14. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 PoroCila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše Čestitke in pozdravi; 14.30 PoroCila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 PoroCila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 15.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 PoroCila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 PoroCila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domaČimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 16.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Lestica poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 17. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi ; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 18. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje,kaj; 17.00 Mi in vi;17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
/983-10let- /993
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKA CEDE
AMERIŠKA • TEHNOLOGIJA NEMŠKI • INŽENIRING j KOREJSKA • NATANČNOST			E	
	DAEWOO RACGR			
VAS DRUGI AVTO
PRVEGA SPLOH NE POTREBUJETE
GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER
gfif/I^US Ljubljana, Celovška 206, tel. 061/191 332
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
AVTOTEHNIKA CEUE, Miklošičeva 5, 63000 Celje
,„„„.	tel. 063/25 405
cena.
od 11.888 USD dalje
Prodajalna SEZRTH f>oštaiy
Telefon 882-:"' ' Bodite bolj modri
mali OGLASI
HIPOTEKARNI KREDITI, brez R, gotovina in hitra realizacija. « 069/82-743.
NOV MOPED APN-6S ugodno prodam. S 885-218.
PRALNI STROJ GORENJE, star šest let, brezhiben, prodam za 20.000 SIT (tudi na dva obroka). 8 893-169, zvečer.
ŠKROPILNICO SUPRA prodam, a 882-786.
TELICO SIVKO, brejo osem mesecev, prodam. B 893-604.
ZAZIDALNO PARCELO 1000 m2 v Lokovici prodam. 8 882-442.
VW1300, letnik 1975, dobro ohranjen, z nekaj dodatne opreme prodam. 8 854-426.
TELEFONSKO ŠTEVILKO oddam. 8 851-357.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje v Velenju ali Šoštanju. B 852-526.
V GABERKAH PRI ŠOŠTANJU prodam ali dam v najem hišo z gostinskim lokalom in vso opremo. B 893-140.
NUJNO PRODAM ŠTEDILNIK 2 + 2, star pet let. B 856-067.
V CENTRU MOZIRJA honorarno zaposlimo dve prodajalki za prodajo italijanske obutve. 8 061/265-350 po 20. uri. TRIČLANSKA DRUŽINA najame dvosobno stanovanje. 8 856-899, od 7. do 14. ure. KRAVO, osem mesecev brejo,
tretjega teleta, prodam. 8 779-296, zvečer.
RABLJENO PISALNO MIZO kupim. 8 885-667.
FIAT 126 P, 1.90, prodam. 8 857-456.
PLETILNI STROJ SINGER memo II. z vso opremo, star pet let, prodam. 8 854-026.
TELIČKO SIVKO težko 100 kg prodam. Informacije na 8 881-324.
SUHA BUKOVA DRVA prodam. 8 893-071.
USNJENO SEDEŽNO (trosed in dva fotelja) ugodno prodam - tudi na čeke. 8 853-420.
GABROVA IN JAVOROVA meter-ska drva prodam. 8 885-846.
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
9IX»t«lia8le*li!K8RS*tfljt8«a»ti8fllSRSH
Zdravniki:
Četrtek, 12. avgusta - dopoldan dr. Slavič, popoldan
dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in dr. Vidovič
Petek, 13. avgusta - dopoldan dr. Rus, popoldan dr.
Gašper, nočni dr. Slavič in dr. Kozorog
Sobota, 14. avgusta in nedelja, 15. avgusta - dr.
0.Renko, dr. Friškovec, dr. Bola
Ponedeljek, 16. avgusta - dopoldan dr. Urbane,
popoldan dr. Slavič, nočni dr. Rus in dr. V.Renko
Zobozdravstvo:
Sobota, 14. avgusta in nedelja, 15. avgusta - dr. Ivan Janežič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna:
Ob sobotah, nedeljah in praznikihje dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 13. avgusta do 20. avgusta - Rok Pečnik, dr.vet.med., Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322.
Občina Mozirje:
i»ssiiiain»iis8asBis8Kiifl8ns9Baisitm
Veterinarska postaja v Mozirju:
Od 16. avgusta do 22. avgusta - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
Občina Velenje
Poroke: Janez Grabner, Zavodnje št. 13/a in Stanislava Napotnik, Topolšica št. 160; Srečko Švajgelj, Velenje, Efenkova c.št. 42 in Irena Forštner, Velenje, Efenkova c.št. 42; Cvetko Bukovec, Andraž nad Polzelo št. 1 in Stanka Ramšak, Velenje, Kajuhova c.št. 6; Vojko Krneža, Šoštanj, Prešernov trg št. 12 in Judita Čas, Gaberke št. 19.
Smrti: Alojzija Krn, roj. 1909, Florjan št. 195; Franc Slapnik, roj. 1911, Volog št. 8; Marija Oset, roj. 1911, Šentjur pri Celju, Ul. Skladateljev Ipavcev št. 46; Franc Zidanšek, roj. 1924, Strmca št. 41; Milan
Ivanjko, roj. 1939, Celje, Iršičeva ul.št. 11; Martin Turnšek, roj. 1927, Rakovlje št. 45.
Občina Žalec >
Poroke: Blaž Zagožen, Marija Reka št. 74 in Matejka Kristovie, Vransko; Marko Reberšak, Petrovče in Margareta Štefančič, Velika Pirešica.
Smrti: Anton Irmančnik, star 41 let, dipl. pravnik, Parižlje št. 72/b; Ivan Grabner, star 66 let, kmetovalec, Selo pri Vranskem št. 18; Jožefa Sternad, stara 85 let, gospodinja, Zg. Gorče št. 1; Filip Lesjak, star 79 let, upokojenec, Preserje št. 18.
MJAKOPECf^
POOBLAŠČENI SERVIS Kosovelova 16, tel.: 855-975
POOBLAŠČENI SERVIS ZA AKUMULATORJE

flVTO-MOTO TRGOVINO SERVIS, STORITVC, d.o.o
Mariborsko 112, Celje (pri LIK Sovinjo) Telefon: (063) 32 481
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
•	TOMOS: -MotornečrpalkeSMP1	24.722,00
-Motorne črpalke SMP 2	32.228,00
•	GILERA: - Gilera 125 a	407.000,00
-Gilera ŠPORT 02 •	407.000,00
•	PIAGGIO SFERA In VESPA
•	Na zalogi imamo MOTORNA KOLESA in rezervne dele TOMOS HUSOUARNA!
•	Velika je izbira otroških TROKOLES KOLES!
PREPRIČAJTE SE O IZJEMNI PONUDBI!
O
inženiring 63000 Celje, Lava 7, celje tel./fax: 063/411-707
VARNOSTNA ALARMNA TEHNIKA
AKCIJA!!!
Hišni alarmni seti - samo 450 DEM možnost razširitve
Nudimo vam še celotno video opremo, video domofone, avto alarme in kot novost svetlobne napise!!!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
JOŽETA FECETA
upokojenca
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Zahvaljujemo se tudi gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Medvedu za poslovilne besede, kolektivom Elkroj, Vekos in VVZ ter medicinskim sestram bolnišnice
Topolšica.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
FRANCA FAJDIGA
iz Skornega
Vedno sle nam dobro svetovali,
vsakomur radi ste pomagali,
pred usodo neiz/irosno
pa nemočni ste ostali.
Ostali so sledovi vaših pridnih rok
v naših srcih pa bridka žalost in jok.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali
cvetje in vence, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo, govornikom g. Skornšku, g. Vrabiču in g. Vovku iz TUŠ ter gospe Zaleznik za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbi in g. Golavšku za odigrano tišino.
Žalujoči: žena Helena, sinova Franc in Martin, hčeri Helena in Katarina z družinami
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage hčerke in sestre
FANIKE ŠTUMPFEL
iz Plešivca roj. 8.4.1965
kije umrla po dolgotrajni in težki bolezni. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter nam v teh težkih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju za lajšanje bolečin med njeno boleznijo, reševalni postaji ZD Velenje, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti!
VSI NJENI: starši, bratje, sestra in ostali sorodniki
11. avgusta je minilo leto, ko nas je zapustil naš dragi
AVGUST PODGORŠEK
Hvala vsem, ki postojite ob tihem grobu in se poklonite njegovemu spominu.
VSI NJEGOVI!
"Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta FrantiSka Foita 10.
Izhaja ob Četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira ZakoSek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje:	J
in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Plešivec
■ ■ ■
To se pač ne zgodi vsak dan
Na Lepkovi domačiji v Piešivcu so krepki možje prestavili kozolec; kar štirideset metrov stran od starega mesta. Kozolec je stal tam od leta 1809.
Če je treba, pravijo, človek gore podira. Svojevrstnega podviga so se lotili prejšnji teden v Piešivcu na Lepkovi domačiji.
Stane Hribernik je mlad kmetovalec, pa ima vseeno smisel za ohranjanje starega. Na
Nadvse vesel pa je bil seveda tudi Stane Hribernik: "Kozolec sem redno vzdrževal. K temu me je obvezovala njegova častitljiva starost. V njem ni niti enega žeblja. Vse bom storil, da bo preživel vse nas. Bil pa bi zelo vesel kakšne pomoči iz doline, da bi ga ustrezno zaščitil."
Vročina je bila strašna, za njeno ohiajenje pa je najprimernejše pivo. Franc Ževart ga je odpiral na svojstven način - z lesenim tesarskim metrom in zadovoljen rekel: "To je bil že moj tretji Kozolec, ki sem ga pomagal prestaviti. Greh bi bil, če ga ne bi ohranili, saj je zelo dobro ohranjen. Če ga bodo ustrezno zaščitili, bo zdržal še eno takšno starost."
njegovem dvorišču stoji lep, dobro ohranjen kozolec z letnico 1809. Po pripovedovanju naj bi bil to eden izmed najstarejših kozolcev daleč naokoli. Seveda ima tudi veliko etnografsko vrednost. V danih možnostih ga je Stane vseskozi vzdrževal, vendar se mu je njegova lega zdela neprimerna., zato seje dločil: Kozolec bomo prestavili na primernejše mesto.
Poklical je Toneta Zevarta s Konovega, za katerega bi lahko rekli, da je pravi tesarski mojster. Povabil je še nekaj krepkih mož in z osmimi traktorji so se lotili na videz nemogoče naloge. Bo šlo? Se ne bo med premikanjem razle-zel, sesul...?
Zvečer so ga povezali, kot je treba, nato pa ga začeli naslednje jutro premikati počasi in previdno, meter za metrom...
Opoldne je bil kozolec na novem mestu, približno 40 metrov vstran od starega; kar je najpomembnejše, bil je še vedno takšen, kot prej. Zadovoljstvo je bilo popolno.
■ Malo pomagal
s fotoaparatom - Stane Vovk


m Turizem Trgovina
SOBOTA, 21,81993 OB 20. URI
PROGRAM
MAGNET, VAGABUNDI, R0K0ND0 KVINTET, MOPED SHOVIf, DISCO NA PROSTEM
ATRAKCIJA^
VELIKI OGNJEMET, JEZERSKA BAI(LADA, OGNJENI GEJZIRI
VOL NA 2ARU, LOVSKE, KMEČKE, RIBIŠKE JEDI, SLADKI B0UTI0DE, DEGUSTAC MlP-ovih IN MIRMES-ovih IZDELKOV, TOVARNA MINI
PIZZ IN SADNIH SLADOLEDOV
-f-«f-
VOŽNJA S TURISTIČNIM VLAKOM, S KOČIJAMI IN JEŽA KONJ
Ja, nismo premaknili gore, kozolec pa brez vsakih poškodb.
Ima kdo
večjega?
Kljub veliki in dolgotrajni suši ponekod vrtovi obilno rodijo. Pa ne le količinsko, tudi posamezni sadeži dosegajo rekordne velikosti in teže. Tako je prejšnji teden prišel v naše uredništvo Ivan Goličnik iz Šentilja pri Velenju, s seboj paje prinesel paradižnik velikan, kar I kilogram in 20 dekagramov težak, čudno oblikovan, vendar sočen in dober (v kar smo se kar sami prepričali - bilje namreč dovolj za malico za nekaj lačnih). Ivan nam je povedal, daje sadike, na katerih je zrasel, pridelal sam, seme paje staro že 10 let. Vsako leto mu dobro rodi, pa tudi prijateljem, ki so si v teh letih priskrbeli njegovo seme. Letos ima na vrtu kar 65 sadik, ki jih je posadil že 15. aprila, zato je dozorelo že več kot 15 kg paradižnika. Kaj naredi z njim, nas je zanimalo. "Ja, kaj. Razde-vam ga prijateljem in znancem. Uživam namreč v delu na vrtu in mislim, da sem zgrešil poklic. Moral bi biti vrtnar. Sedaj sem
Ivan Goličnik, zaljubljen v vrt in delo na nJem, nam Je prinesel paradižnik velikan. Preden smo ga razrezati in poskusili, smo ga ovekovečili na fotografiji.
že v pokoju in imam dovolj časa, sicer pa sem ga imel za vrt zmeraj."
Morda je ravno v tem skrivnost, od kod tako obilni plodovi...
■ bš, foto: vos
To ti je "lovska
sreča
v«
Taki jurčki lahko spravijo "nedeljske gobarje" ob spanje, še zlasti sosede! Foto: Jože Mlkiavc