v/
Leto. VII, $1. to.
Jt	2
PoStnlna platana v gefevlnl.
V Igubljam, uUorek jj. januarja 1923.
P©ssm„ št. 1 DSn.
NAPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sodr. Kr uši č: Trboveljski kongres je sklenil zedmienie. Toda šele potem smo zvedeli, da se nismo zedinili z organizacijami, temveč s posamezniki. Ker na jugu nimajo političnih organizacij je s tem pa s posameznimi osebami.
Naša stranka je stranka proletarcev, zato se hočemo . -niti s proletarci, ne Pa s posameznimi sebami- (Cita resolucijo) :
Trboveljska krajevna politična organizacija predlaga zboru naslednjo resolucijo. ki io bom prečital celo, čeprav deloma ne spada sem:
O organizaciji in taktiki, kakor tudi o pisavi strankinega glasila »Naprej« konštatiramo sledeče: 1. Načelstvo in pokrajinski odbor naprošamo, da še nadalje vztrajata, kakor dosedaj, na izvedbi šta-tuta, ne ■ oziraje se na pisavo malomeščanskih listov »Zarje«. »Enakosti« in »Volksstimme«. čeprav se nazivljejo socialistične, ker edino s statutom, katerega ie sprejela najvišja inštanca, strankin zbor. je podano iamstvo, da ostane stranka od posameznikov neodvisna. 2. Pisava lista »Napreia« ie v splošnem zadovoljiva, ker brez vsake zakulisne politike v vseh ozirih iavno zastopa strankine interese, ne Oziraje se na levo in desno, če ie to posamezniku všeč ali ne, ker socialisti se borimo za družbo ne za posameznike. 3. Vendar pa želi krajevna politična organizacija v Trbovkah. da se strankino glas'lo kar najbolj izoopolni in razširi ter postavi na čim višji nivo, in priporoča strankinemu vodstvu, da dd iniciativo vsem kraj. pol- org., da vsaka v svoiern okraju priredi diskusiie oziroma članska zborovana z dnevnim redom: važnost strankinega tiska.
To resolucijo je sklenila trboveljska organizacija soglasno. Radi posameznikov se mi ne maramo prekljati. Če glavni odbor ne nanravi nič. pa napravimo sami v Sloveniji- Kdor hoče biti socialist, naj vstopi v stranko, za nobenega ne poznamo izjem. Tudi v strokovnih organizacijah se ne priznavajo stare pravice, če jih kdo zapravi. Po delu sodimo in bomo sodili, če bomo na iskali postransko pot, bomo kmalu zašli zopet drugam in se začeli zooet potapljati.
Pod predsedstvom sodr. Klenovška (Trbovlje) govori sodr. Franjo Koren (Celje): Sodr. dr. Korun ie priznal, da se je od sedanjega kurza marsikaj naučil-To kar je priznal dr. Korun, bo moral priznati tudi glavni odbor. Imeli smo se'e glavnega odbora in tam sem spoznal, da nas srbski sodrugi res ne poznajo. Oni podcenjujejo naše organizatorične zmožnosti. — Glavni odbor nam je rekel, da
nimamo pravice izključiti poslance in zavedam se. da ie bilo sodrugom na jugu težko, da smo jih izključili. — V Belgradu smo na neki seji zahtevali, da naj se poslanci, ki so izključeni, od seje odstranijo. Glavni odbor je temu nasprotoval in n. ctteri poslanci so se pri tei priliki prav nesramno zagovarjali. Pokrajinski odbor in zastopniki glavnega odbora so se v Celju zedinili, da se da Zarianom. poslancem in Mariborčanom še enkrat en mesec časa. Pa ni nič pomagalo in glavni odbor še niti potem ni izvajal posledic-
50 organizacij predstavlja res neko moč. Nikdar preje nismo polagali važnosti na organizacije. Pri nas zdaj ne bo več lahko mogoče, da bi komunistična demagogija razbila zopet stranko, ker imamo organizacije.
Razmerje med glavnim odborom in pokrajinskim odborom mora priti do jasnosti.
Sodr. Lapčevič, ki se je kot zastopnik glavnega odbora udeležil celjske konference, je slišal, kakšno voljo imamo do organizacije. Rekel pa .ie pri tem: »Kje na je svoboda? Delal bom. kar hočem.« V organizaciji pa pri izvrševanju sklepov ne smemo poznati svobode, v njej mora vladati disciplina in moralična sila.
Naše zedimenje je bilo samo formalno- Če bi pa bil glavni odbor na mestu, bi lahko marsikai preprečil.
Sodr. Alojzij Leskošek (Celje); V stranki je treba delati. Sodrug Etbin Kristan ie na celjski konferenci poudarjal, da ie treba upoštevati razmere, pa tudi dobro ali slabo volio posameznika. V socialistični organizaciji pa ne sme prevladovati dobra ali slaba volja posameznika, pri dolžnostih moramo vsekakor upoštevati organizacijski pravilnik. Ideologija teoretikov ne more veljati. Formelno zedinjenje velja do skupnega kongresa, katerega Da glavni odbor ni sklical. De-iansko oa še nismo zedinjeni, ker še ni bilo skupnega kongresa in ker še ni od kongresa sklenjenega štatuta.
Sodr- dr. Milan Korun:	Vsakdo
lahko kai kritizira. Na vsak način pa je neokusno, da se kdo nasmehliivo izraža o človeku, kakor je sodr. Lapčevič. ki je že star socialist:čni borec. Rekli ste tudi, da nas sodrugi na jugu ne poznajo ter da nimaio organizacij. To ni res. V Sremu ie n. pr. lepa organ;zacija. ki obstokt morda že 10 let in katero je ustanovil sodr. Korač- Pa tudi v Voivodini so orgamza-cije. Na Slovenskem pa bomo videli, da sedai ne bomo dobili Dri volitvah niti toliko glasov, kakor smo jih dob li pri zad-niih državnozborskih volitvah. V Voivodini so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni
triie poslanci, pa tudi pri sedanjih volitvah bomo dobili tam toliko glasov.
V Srbiji je komunistični val razbil vse, kar je bilo socialističnega. Centru-maši so prinesli jako malo v organizacijo in stranko.
Glavni odbor pa ni bil na mestu. Že pred enim letom je govoril o slovenskih razmerah. Jaz sem tedaj zahteval, da naj se postavi na kako stališče. Toda ni se hotel vmešavati v slovenske razmere.
Napravil pa ie glavno napako, da po celjski konferenci ni izvajal konsekvenc. Kocmurjeva ljubljanska organizacija ie baie poslala obračun glavnemu odboru. Pokrajinski odbor pa trdi. da ni pravočasno obračunala. Glavni odbor bi moral vprašanje Kocmurjeve ljubljanske organizacije razčistiti in če ni pravočasno obračunala. io razpustiti.
Tudi v mariborski zadevi glavni odbor ni imel prav.
Priliko imamo, da glavni odbor od spodaj navzgor reorganiziramo. Vse se bo dalo še urediti.
Brez enotne organizacije ni poti v internacionalo. Meni ie moralno vrednost več vredna, nego pa grehi, ki jih dela glavni odbor-
O grehih poslancev ni treba več toliko govoriti, to spada že v zgodovino. Nikdar nismo zagovarjali teh grehov.
Sodr. Koren ie trdil, da imamo v Sloveniji 50 organizacij. Toliko lih imamo gotovo tudi v ostalih delih države.
Sodr. Vilim B u k š e g (Zagreb, kot zastopnik glavnega odbora); Imam od glavnega odbora določene smernice Ie glede vabila na konferenco. Sicer bom pa podal svoie osebno mišljenje.
19- januarja 1923 bo v Belgradu pred-konferenca glavnega odbora, na katero je dobila tudi slovenska stranka povabilo: 20. ianuaria Da se bo vršila strankina konferenca. Ta konferenca se bo bavila tudi s pripravo za kongres. Včeraj me je bolelo. ko sem slišal, da se generaFzira. Posebno še da sc posamezni ekscesi me-čeio na vso generacijo starinov. Med stan rini jih je mnogo, ki so postavili temelj slovenskemu socializmu in napačno je, da se napake posameznikov tako generaliziralo.
Zedinjenje je še formalno, ker še ni bilo kongresa, ker še ni skupnega programa in štatuta.Da še ni bilo kongresa, je vzrok slabo finančno stanje.
Tudi na jugu imamo organizacije- V Vojvodini izhajata 2 nemška in 1 srbski strankin list. Organizacije Da so tudi na Hrvaškem. Skorai v vsakem kraju i-ma^ mo organizacijo z 20—30 člani. Organizirati ie ori nas tež e ker je razdalia med nosamezirmi kralj jako vehka, dočlnt imate v Sloveniji vse bolj skupaj. ZedL njenie se je zvršilo med organizacijami trt
ne med osebam!. Dokler Imajo posamezne osebe cele sirupe za seboj, ni siovora o osebah, temveč o organizacijah. Za vse zapreke ie treba časa, da se izravnajo.
Glavni odbor res ne pozna točno razmer v Sloveniji. Jaz bom na seji glavnega odbora predlasral. da naj se Zarjanska organizacija izključi- Težko posireško so napravili Zarjani s smrdljivimi in smilim, kompromisi s klerikalci in s komunisti, s katerimi moramo voditi načelni boj, da položaj razčistimo.
Socialistična stranka ofidelno ne pripada nobeni internacionali. Zedinjevahia konferenca ie dala vsaki enoti prosto roko. da ostane lahko v dosedanjih zvezah.
Ni res, da ie slavni odbor vedno branil poslance. Del poslamškega kluba je poslance, ki niso izvrševali dolžnosti, napadel na seii slavnega odbora. Sodrugi poslanci iz Vojvodine imajo mnogo težje finančne obveze napram svoji orgamza-ciji. Plačati morajo, kakor se mi dozdeva, po 600 Din mesečno,za strankin tisk in Izvrševati agitacijo na svoje stroške.
Glavni odbor mora biti pri svojem delu jako oprezen. Nahajamo se v periodi najtežje socialne m politične reakcije- Le potom demokratičnega socializma ie napredek. »Dobro je. da imaš tople noge in hladno glavo.« nravi pregovor. To je treba tudi v strankinem delovanju. Treba je Iskati sporazuma kjer ie to mogoče, in sicer na določenih principih.
Sodr. Jurij Jeram (Jesenice): Delo ‘sodr. Lapčeviča poznamo. Kdor pa misli o svobodi tako kakor sodr. Lapčevič, temu pa se pač marsikdo lahko zasmeje-Nihče oa noče sodr. Lapčeviča zasmehovati. To se mi zdi potrebno, povedati na dr. Korunove besede, ker sem bil jaz tisti, ki se je zasmejal. Oni, ki se radi tega razburjajo, na mnogokrat res zasmehujejo naše ljudi. Starino povsod spoštujemo po letih, duh svoi pa naj prilagodi času.
Še vedno imamo malo pojma o upo-stavljanju organizacij. Treba je sistematičnega vzgajanja. Treba bi bilo ustanoviti šolo za tajnike, blagajnike itd- Delo je treba boli centralizirati. Tudi glede shodov Itd. je treba skupnih smernic.
Zedinjenje se je izvršilo lansko leto v popolni temi. Zedinili se bomo z organizacijami, ne pa z osebami, ki imajo »mase za seboj«. Rad bi še tudi zvedel, kako je zdai s sodr. Laočevičem, ker smo po tujih časopisih zvedeli, da je stopil zopet v ozadje.	(Dalje prih.)
Popravek- V včerajšnjem poročilu je pri referatu »Zedinjenje itd.« v sredi 3. kolone na 1. strani treba čitati »zbora« namesto »odbora«. Dotični stavek naj se glasi: »Glavni odbor je branil izključene poslance in ker je celo ugovarjal sklepu Pokrajinskega zbora, smo rekli, da ne pošljemo prispevkov, dokler poslanci ne poravnajo svojih dolgov.«
Kam gredo reparacije?
Že večkrat smo naglašali, da vojna odškodnina, ki jo zahteva nenasitni zavezniški kapitalnem pd nemškega naroda. prav nič ne koristi siromašnim slojem zmagovitih držav, ki so sedaj stopile z železno vojaško peto na nemška tla. Ves denar, ki ga je Nemčija deloma že plačala, deloma pa ga bodo zavezniki še izsesali iz nienega onemoglega telesa, požre vojska in peščica srečnih ljudi, ki jim vsaka vojna pomaga polniti žepe. Naše stališče potrjuje članek v »Humanite«, kjer čitarno:
»Okupacijska jamada te znašala 1. dec. 1921. leta 1$ tisoč mož„ sedaj pa šteje 140.000, Prfa vojno so imeli Nemci na istem ozemlju 70 tisoč oborožene vojske. Ne samo francoski, belgijski, amer. in angl. častniki in vojaki, temveč tudi njihovi sorodniki in služabniki žive na račun nemškega naroda. Ali si morete misliti, kako težko ie breme, ki ga je naložila tuja okupacija porenskemu prebivalstvu? Glasom člena 8. pogodbe o poren-ski pokrajini mora Nemčija oddati zaveznikom vsa zrakoplovna sredstva in taborišča. v katerih se ie nahaiala prei nemška vojska. Proti določilom pogodbe je zavezniška vojska zaplenila za nova taborišča 1300 ha zemlje, za strelišča pa 11.000 ha. Zavezniki so zaplenili mnogo hotelov in palač, 23 gledališč. 52 kinematografov in mnogo drugih poslopij, ki so jih spremenili v hiše javne razuzdanosti. Za urejevanje drugih javnih prostorov .ie plačala Nemčija samo v okrajih, kjer ie nameščeno francosko vojaštvo. 800 milijonov mark. Domišljija naših (francoskih) elegantnih oficirjev glede stanovanja, perila in hrane prekaša vse me.ie dostojnosti. Generali in drugi visoki častniki imajo pravico do stanovanja v posebni palači-Stanuieio ponavadi v 7—9 sobah ali salonih, (izvzemši stanovanje slug, ki imajo na razpolago posebne službene prostore): sprejemno dvorano. 1 velik in 1 mali salon, salon za igranje, salon, kjer general dela itd. Do 1. decembra 1921. leta so zavezniki rekvirirali najmanj 9700 poslopij, kjer je 38.000 sob. V Mainzu ie vrhovni poveljnik v 1920. letu potrošil 750.000 mark (185.000 frankov) za to. da si uredi grad po vzorcu hesenskih velikih vojvod. Preureditev gradu Waldhausen pri Mainzu je stala 1,572.000 mark ali 380.000 francoskih frankov. Leta 1921. je isti general potrošil v iste namene 275.000 mark. Do 1. decembra 1921. leta je stala olepševalna strast francoskega generala nad 3 mi-lij. mark, ki jih je plačala Nemčija. Mon-signor Loigrand. vojaški duhovnik, ki je živel v zasedenem ozemliu s svojo materjo, sestro, vnuki in družino svojega sluge. ie potrošil 330.000 mark. Isto se je godilo v Wiesbadenu, Koblenzu, Bonnu in drugih mestih.
Od najnižjega častnika do generala — vsi žive razkošno. Nemčija preskrbuje na svofe stroške žene, sorodnike in prijatelje najbolj galantnih vojakov na svetu. Zakaj naj bi si ne privoščili, če pa Nemčija vse plača? Vprašanje ie seveda, bo-li Nemčija mogla plačati vse stroške, ki jih ie prizadela okupacija. Oborožitev, vzdrževanje in drugi stroški porenske armade so požrli v francoskem državnem proračunu 12 miliard frankov, zaplenjeno narodno imetje oa ie otežilo tudi nemške državne izdatke, vse skupaj pa gre na račun — reparacij.«
Tako pišejo sami Francozi o vojni odškodnini. Posebna razlaga ie tu nepotrebna- Težko zasluženi ljudski denar troši pijana in razuzdana družba francoskih generalov in druge gosoode, po svetu pa trobijo. kako ie potrebna narodu vojna odškodnina. Tudi pri nas so ljudje, ki se ne sramu:eio javno trditi, da ie francosko in belgijsko nasilie nad nemškim narodom pravično in potrebno. Komu ie to potreb-no o tem se seveda boie govoriti.____
Politične vesti.
-f Ilirija oživljena. V soboto so v Ljubljani nanovo ustanovili nekdanjo narodno napredno stranko. Tvorijo Jo go-
spodje okoli »Sl. Nareka«, ali kakor sami pravijo: jedro novenstranke bo tvorilo meščanstvo, to so.^ctoi srednji sloji — producenti in konsumenti (en gros!) — ki so vzrasli iz srede našega porajajočega se naroda. — Vračamo se v dobo nekdanjih narodnih veselic in deklamacij. Narodno napredni stranki je postavil spomenik za večne čase že Cankar, z njegovo sodbo naj se diči še vbodoče.
+ Seja ministrskega sveta se je vršila 22. Zun. minister Ninčič je poročal, da bo laška vlada 6. februarja predložila parlamentu konvencije k -pogodbi v Rapallu v ratifikacijo. — Položaj na Ogrskem se je znatno pomiril, antantni oficirji so prepotovali ogrsko - rumunsko mejo in niso videli in našli ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na kake ogrske vojne priprave. — Bolgariji še ni bila Izročena nobena nota, naša vlada pa bo zahtevala ostro kazen za makedonske bandite. —O ljubljanski enotni fronti na seji niso govorili.
4- Novi politični »mučeniki«. Pred nekaj dnevi so vdrli novosadski orjunci v uredništvo klerikalnega madžarskega lista »Deli Bacska«, zasedli vse vhode in pretepli glavnega urednika. Ker so se že večkrat odlikovali s sličnimi »junaštvi«, je vlada končno sklenila stopiti jim na prste — veliki župan v Novem Sadu je dal aretirati predsednika tamošnje Or-june. — Ker klerikalci nočejo v enotno fronto, lahko enotnofrontlerji poskusijo z orjunci...
-j- Načelstvo amsterdamske strokovne internacionale je pozvalo načelstvo londonske in dunajske internacionale na skupno konferenco, ki se bo vršila 26. t. m. v Amsterdamu radi dogodkov v ruhrskem ozemlju. — V ponedeljek opoldne se je začela stavka rudarjev in uradnikov v ruhrskem ozemlju. Stavkati je pričelo nad 100.000 delavcev, katerim so se pridružili uradniki in deloma tudi železničarji. Železnčarji sicer še vzdržujejo promet z Nemčijo, nočejo, pa odpraviti nobenega vlaka na Francosko. Francozi groze, da bodo zamenjali nemške železničarje s francoskimi in belgijskimi. — Nemški finančni minister Hermes je prepovedal prebivalstvu zasedenega ozemlja plačati Francozom in Belgijcem carine, davke in takse, Francozi pa so zaplenili dohodke občinskih gozdov.
Dnevne vesti.
Generalni izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Glasom uradnega poročila je kvota za izseljevanje v Zedinjene države Izčrpana. Radi tega se do 1. julija t- 1. v nobenem sluča:u ne bo izdala odobritev za izselitev v Zedinjene države in se tudi ne bodo soreimale prošnje za izstavitev notnih listov za Ameriko.
Delavci! kuouite čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Koz'na & Ko.. Tržič, ki so najboljši In najcencjši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov. Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20-
Ljubljana.
Delavska predstava v dramskem gledališču bo v soboto. 27. t. m. ob 8- zvečer. Vprizorila se bo Tolstega drama »Živi mrtvec«. Vstopnice so oo znižani ceni in so v predorodali v tajništvu »Svobode«, Židovska ulica L I. nadstropje (nad droverijo A. Kanc) in v Strokovni komisiji v Šelenburgovi ulici 6. II. nad-stroDie. Vse sodruge opozarjamo, da sl pravočasno preskrbe vstopnice-
Sankanje po tivolskih travnikih.
Ker je sedaj snežena plast za sankanje po mestnih travnikih pod Tivolijem pretenka ter se s sankanjem kvari ruša, prepoveduje mestni magistrat sankanje po mestnih senožetih in potih v Tivoliju, dokler ne zapade debelejši sneg in se sankanje zopet dovoli.
Zdravstveni izkaz. Novorojenih 19 (13 m), mrtvorojen 1, umrlih oseb 22 (12 ž.): 8 za jetiko. 1 za pljučnico, 1 za možgansko kapjo, 2 za rakom, 9 za drugimi naravnimi vzroki, 1 radi telesne poškodbe. Naznanjeni so: 2 slučaja davice, po 1 dušljivega kašlja, trahome in varri-cele.
Prostovoljno easilno društvo Vič-Glince vabi vse člane na redni občni zbor. kateri se bo vršil v nedeljo, 28. t. m. ob pol 10- v občinski pisarni. — Odbor.
Maribor.
Druga redna občinska seia 19. t. m.
nam je potrdila novega podžupana, ki je prisegel, da bo vestno delal v naše dobro. — S prvo postavko proračuna, z županovo plačo otvori debato. Klerikalci trdijo, da si je župan brez vednosti občinskega sveta izplačal povišek draginiske doklade v znesku 10 000 Din. Demokrati sicer pravijo, da je bilo županovo ravnanje nepravilno, a ga branilo s tem. da je bilo zvišanje potrebno, češ. da draginjska doklada v znesku 100 predvojnih kron ne zadostuje za »reprezentativno« župansko mesto. In občinski svet se je končno uklonil nuinosti »reprezentance« in sprejel naknadno odobritev izplačila. Trmoglavi klerikalci so obstali le na tem, da se županu za slabo gospodarstvo izreče graja. Predlog so dali na glasovanje in zmagali: triie socialisti so pozabili glasovati. Ampak koncem seje so obračunali s prvim glasovanjem spravili so gra!o na zopetno glasovanje in z enim glasom večme dosegli. da so klerikalci propadli-Pri odstavku o plačah mestnih uslužbencev so ugotovili, da vlada v tem oziru tak nered, da nihče ne ve, v katero kategorijo pravzaprav soada posamezen nastavljenec. kdai pride niegov čas za povišan e itd. Uradn.štvo ne izvršuje svojih dolžnosti, višji uradniki ne drže uradnih ur. tudi župana so napadali. Vendar se bo vse to dalo s časom in z dobro volio popraviti, zaenkrat je občinski svet uvedel namesto 6-urnika sedemurni delovni Čas. — Zadeva vojašnic zelo teži naše občinsko gospodarstvo-četrt miliiona letno oožro le najnujnejša popravila. Najemnina, ki jo plačuje vojaška uorava. pa ie tako maihna. da se o nji niti ne izplača govoriti. Ce jih vojaška uorava ne bo letos odkup!la oziroma primerno zvišala najemnine, se bo občma odzvala s tem. da bo ustavila sploh vsako popravljanje in zgradbe »prepustila svoji usodi«. — Nadaljnji proračun ie bil z malimi izpremembami sprejet. Omeniti bi bilo Ie. da ie gledalšču dovoljena podpora 50.000 Din, za kar bo gledališče moralo prirejati tudi delavske predstave po znižanih cenah. — O kritju je razpravljala prihodn a seia. ki je bila določena na to-' rek, 22. t. m.
Nov sanatorij so zgradili bratje Tavčar in ga opremili z najmodernejšimi aparati. Do oficialne otvoritve bi stali aparati nerabljeni, zato so fh bratje Tavčar ponudili do nadaljnjega v brezplačno uporabo Protituberkulozni ligi. Rdntgenov aparat so dali brezplačno na razpolago vsem zdravnikom, da morejo določiti diagnozo revnim s!o?em. To ie vsekakor lep vzgled za podjetnike, ki n« gledajo v
prvi vrsti na svoi žep. In k temu vzgledu nam ni treba ničesar drugega pripomniti, kakor to, da ni prišlo še do ofic:alne otvoritve novega sanatorija samo zavoljo tega. ker je mariborsko Zdravniško društvo proglasilo na njim zaporo, češ, da ne bi smeli drugi ustanavljati takšne zavode razen koncesioniranih zdravnikov.
Društvo stanovanjsk h najemnikov sklicuje za nedeljo. 28. januarja ob pol 10. dopoldne v malo kazinsko dvorano redni občni zbor.
Dohodninski davek. Vpogled v od-merni izkaz dohodnine za leto 1922. je dovoljen od 1. do vštevši 15- februarja pri mestnem magistratu, davčnem uradu in oblasti. Prizivi, ko’kovani z 10 Din. se lahko vlože do vštevši 2. marca.
Razorodalalcem ob'ča'en popust. V razprodaji so tudi ori blagajni v operi in pri opernih biljeterjih.
»Kazalo kraicv na zemljevidu slovenskega ozemlja« ie izšlo. Sestavil Rikard Svetlič. Knjiga vsebuje v abecednem redu imena vseh krajev, mest, rek. gora itd., označenih na zemljevidu, s kratko navedbo. kje se na n'em najdejo. Naročnino soreiema »Slovenska Matica«, Ljubhana, Kongresni trg št. 7, I. nadstropje. Cena 10 Din. s poštnino 11 d’narjev.
Vrednost denarja. 1 dolar velja 114 Din, 1 lira 5.40 Dn, 1 češka krona 3.33 Din, 100 avstrijskih kron 16 par. V Cu-rihu velja 100 naših dinarjev 3.80 švicarskih frankov.
MISEL.
Adam in Eva sta živela 5!sto in nedolžno v raju. Sredi raia ie stalo drevo spoznanja, jablana s krasnimi sadovi. Prva človeka sta položila obljubo, da ne bosta jedla sadu. Nekega dne pa sta se znašla pod čudnim drevesom. Solnce ie pripekalo, senca pod vejami je bila tako vabljiva. :abolka tako rdeča in sočna, kača ie tako šepetala, da ni mogla Eva več krotiti svojega poželenja. Utrgala ie sad, ponudila ga tudi Adamu in oba sta vgriz-nila vanj. čeprav sta vedela, da grešita. BHa sta pač nečista človeka. — Zasaj pripovedujemo ta staro pravljico? Zato, ker se dandanašnji še ponavlja, dasi v nekoliko spremenjenih obl.kah. N. pr.: imaš kopico političnih strank, ki obljubu-ieio svojemu lahkovernemu bogu — ljudstvu vsa mogoča dobra, in bi človek nikdar ne veriel, da so zmožne za majhno jabolko svoje obljube zatajiti. Pa pridejo pod drevo spoznania — volitve, čas: so zadušljivo vroči, jabolka — trenutne koristi — tako sočna, da se zavoljo njih pod drevesom spoznanja združijo v dveh, v treh in grešijo — z neiskrenimi kompromisi proti svoiim itak že neiskrenim programom. Da. in reč se ujema celo tako daleč, da sledi drevesu sooznania izgon iz raja, prei ali slei jih pokliče bog-ljud-stvo na odgovor radi ni'h hinavščine in jih kaznuje s svoiim večnim nezaupan.em. Take stranke, namesto da bi napredovale, nazadujejo in umreio. Ali ni natančno tako? In ali ni, sodrug. dobro, da nočemo mi svoj h programov prodajati prekupčevalcem za sočna jabolka spoznanja, ki imaio na koncu grenak okus?
Vestnik Svobode.
»Svoboda« na Vrhniki oziroma nje dramatični odsek priredi 28. t. m ob 16. svojo otvoritveno predstavo v novi mi-zarnici g. Jerneia Župančiča. Igiala se bo' komedija v treh dejanjih »Pritožne bukve«.
Trboveliska »Svoboda«. Ustanovni zbor D. T. E. v Trbovl ah se bo vršil v četrtek, 25. januarja t. 1. ob 5- popoldne v društveni dvorani »Delavskega doma«. Vabimo vse. ki imajo veselje do telovadbe. Torej sodrugi. na delo!
Kulturni vestnik.
»Meflstofelcs«. Pravkar ie izšel peti zvezek ooemih libretov: »Mefistofeles«. opera v Štirih dejanj h s prologom in epilogom. Besede in glasbo zlož i Arrigo Boito, prevedel Ivo Šorli, 40 strani, cena — Libreto te opere, kakor tudi drugih dosedaj že izišlih, se dobivajo v Zvezni tiskarni v Ljubljani (Wolfova ulica).
PODfSi.
Zagorje ob Savi. Pod naslovom »Izlake pri Zagorju« se nekdo v 3. št. »Domovine« spotika v socialiste v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju. Piše, da nismo socialdemokrati še nič napravili. Omenja nekega obratovodja C., da ima marsikaj na svojem hrbtu še iz nekdanjega časa, da sprejema delavce v delo in da brez njega ravnatelj prosilca v delo sploh ne sprejme. Čudno se mu zdi, da je g. Č. na tem mestu in da se po njegov vem nasvetu zavračajo deloprosilci. Ce dopisnik trdi, da nismo nič naredili, je kratkoviden, ne zamerimo mu pa, ker posnemamo iz njegovega dopisa v »Domovini«, da ne loči socialistov od neza-visnih. nekdanjih komunistov, in ker prišteva tistega obratovodja g. C. med naše vrste. Nam se pa nič čudno ne zdi, če je g. C. na tem mestu, ker ste pri »Dom.« vsi bolj kratkovidni, da ne vidite, kdo mu roko drži izza ogla. In tudi vsi pristaši g. C. nezavisni, so čisto slepi, da ne vidijo, kaj se na njihovih hrbtih godi. Pamet je boljša kot žamet! Vdrugič pa lahko še kaj več.
rT u. r. ~
(Prispevek h kritiki.)
(Dalje.)
Še ene osebe bi se rad spomnil in to ie stavbenik Alkvist. Ni moi namen govoriti na tem mestu o tem, kako ie to vlogo igral na našem odru Krali. To soada v delokrog slovenskih profesionalnih kritikov. Pač pa je oseba samega Akvista preveč zanmiva, da bi ji človek ne posvetil malo bližje ood nos. Takoi ko ga zagledate med ostalo gospodo na odru, se vam zdi, da ne soada tja. Hodi s povešeno glavo vedno ie nekako čudno v zadregi, išče z očmi zdai ravnatelja, zdai Heleno, zdai se ozira oo robotih in nekaj premlš-ljuie. kakor da bi reševal vprašanje, kam nai pravzaprav gre — ali nai ostane pri gospodi ali naj gre med robote. Da ni njihovo trplienie tako strašno in življenje tako orazno. brezplodno, niegov položaj v tvornici oa tako ugoden — bogme da bi naibrž zapustil to našoo:rjeno družbo in n eno zločinsko delo. ki mu ni nič kaj všeč in stopil med trpme — robote. Ta mož ie pravo zrcalo pretežne večine sodobne inteligence. Oglejte si jo, prosim, od vseh strani, pa vam bo takoj jasno, kaj misl:m povedati s to trditviio. Brez vsake politične smeri, razkropljena po neštetih polit čnih strankah ne glede na to, da spada no svoem položaju v socialnem živ-lieniu in oo poklicu v enotno polit čno skupino, stoji ta naša inteligenca med dvema mlinskima kamnoma, med kapitaliz-
Upton Sinclair! Fpflmce KrPUieil.	23.	nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o I e k a.)
»Moja edina želja je, da bi si bila organizacija na jasnem, kaj dela. Saj je vendar javna tajnost, da se v Leesv llu razmetava denar za izzivanje delavcev v tovarni. Denar je seveda prepotoval mnogo rok, predno je zapustil kajzerjevo mošnjo, toda najmanj ne smemo dvomiti, da kajzerjeve sile odločujejo, kam mora iti denar.«
V dvorani je naenkrat završel vihar. »Sramota, sramota!« — »Pokaži dokaze, imaš dokaze?« so vpili vseprek. Nekaj »bolj divjih« je pa zavpilo:	»Vrzite ga ven!« Dolgo
časa so si želeli, da se iznebe Tržana in zdaj se jim je zdela dobra prilika.
Ali mladi odvetnik je stal na svojem mestu in se ni dal ugnati.
»Dokazov hočete? Kaj če bi izvedeli, da so se kapitalisti zarotili proti unijam, da j.h uničijo, in če bi leesvillski »He-rald« zahteval dokaze, kaj bi vi rekli na to?«
»Z drugimi besedami se to pravi,« je zarohnel Gornik, »ti verjameš vse samo zato, da udariš po Nemčiji.«
»Jaz vem, da je res, kajti to pomaga Nemčiji. Drugih dokazov ni treba. Vsaka stvar, ki služi Nemčiji, da more poraziti svoje sovražnike, ji je dobrodošla. In vi to znate, vi Nemci! Še več. vi ste ponosni na to.«
Zopet je zadonelo s tenkim glasom: »Sramota!« Bila je Jelenova, ki je najbrž pričakovala, da bodo tudi drugi vpili za njo, ali bila je sama in ni ji bilo prav.
Mladi Tržan je poznal nemške sodruge, zato ni miroval.
»Ravno zdaj prodaja vaša vlada zadolžnice v Ameriki,« fe nadaljeval, »pod pretvezo, da gre skupiček za družine mrtvih in ranjenih vojakov v Nemčiji. Znano mi je, da je bilo nekaj zadolžnic prodanih v tem mestu. Ali je kdo med vami, ki verjame, da gre denar za družine mrtvih in ranjenih?«
Tržan se je ozrl po dvorani. Nemci so odgovorili.
»Jaz verjamem!« zagrmi sodrug Koeln. »In jaz tudi!« zavpijejo sodrugi
»Kaj še!« se odreže odvetnik. »Denar je ostal v Lees-villu, in s tern denarjem se pripravlja stavka v tovarni Ein-pire!«
Kakih dvanajst članov je zahtevalo besedo hkratu. Dobil jo je Gornik zato, ker je s svojim nizkim basom prevpil
vse druge. »Kaj hoče sodrug Tržan?« je grmel, »ali ni on za
osemurni delavnik?«
»Hej, Tržan, ali je tudi v tvoj žep smuknilo kaj Grani-tchevega denarja?« — je s tenkim glasom zapiskal Divji Viljče. »Mogoče pa ne ve, da meče stari Granitch denar mladim in prebrisanim advokatom, ki mu naj pomagajo zatreti uporniški duh med njegovimi mezdnimi sužnji!«
' *  _______________________________
Tržan se je usedel. Vrgel je slanine v ogenj in zdaj je zadovoljno gledal, kako se cvre. Ko so ga Nemci navijali, da se boji povedati, kaj ima na srcu, da namreč ne sme krajevna organizacija podpirati gibanja delavcev Za osemurno delo, se je smejal. Hotel je, da se oni pokažejo, kdo in kaj so, in to je dosegel. Bili so pripravljeni storiti vse, kar bi služilo kajzerju in še celo kajzerjev denar bi vzeli za svoje delo!
»Kaj nas briga, čigav je denar! Ce je kajzerjev, pa naj bo! Jaz bi vzel hudičev denar — samo če je dober — za socialistično propagando!«
Tako je vpil Divji Viljče in Tržan se je smejal.
Stari Herman Forster je vstal in vse je utihnilo. Imeli so spoštovanje do starega sodruga. Govoril je mehko in sentimentalno kakor po navadi, če je res — je dejal — da nemški kajzer plačuje denar za stavke v Ameriki, on je gotov, da bo kupil zelo malo delavcev. Ne pozabimo, da so tudi v Nemčiji socialisti-----------
Dalje ni mogel. Bil je vrišč in smeh. Nemški socialisti? Hahaha! Kje pa so? — Zadnje vprašanje je zastavil sodrug Klodel, belgijski draguljar, in nadaljeval:	»Niti	zajci	se	ne
ustrašijo takih revolucionarjev kakor so socialisti v Nemčiji, ! u° !.z Kajzerje ve _ roke in vlada pošilja njihove liste v strelske jarke za svojo propagando. Ne govorite Belgijcu o nemških socialistih!«
Tako so evropejske narodnostne črte razklale krajevno organizacijo v Leesvillu v dva dela: na eni strani so bili Nemci, Avstrijci, ruski Židje, Irci in verski pacifisti, na drugi strani sta pa bila dva angleška delavca iz steklarne, francoski natakar in nekaj Američanov, ki so se ogrevali za Johna Bulla. Med tema dvema ekstremnima frakcijama je pa stala velika večna članstva, ki ni mogla razumeti vsega tega in ki se je trudila na vse načine, da se izvleče iz labirinta.
(Dalje prih.)
mom in proletariatom, duhovno je Pa službi kapitalizma, ki jo izkorišča in se norčuje iz nje kolikor hoče, gmotno pa je v bolj žalostnem položaju neeo proletariat. Tava in lavira na valovih življenja, ki jo nosiio z velikansko brzino navzdol, desni breg te deroče reke je prestrm, da bi se mogla prijeti zanj, na levem pa se ji zdi. da vi'di nekake skl učene, siromašno oblečene, večkrat neumite in neocče-sane postave in se ne upa tja, da bi si ne umazala svojih nežnih rok in izposojenega fraka. Trni in skriva svojo revščino, ker se sramuje sama sebe.
Ko so roboti vdrli v delavnico in pobili gospodo, se jim ni zdelo vredno umazati si roke v krvi tega siromaka, tega ponižnega in neškodljivega hlaoca v gosposki obleki. Pustili so Ra pri življenju, češ, ta pokveka nam itak ne more škodovati Nekai podobnega smo videli tudi v ruski revoluciji.. Glave generalov, ministrov. oficirjev gubernatorjev in kapitalistov so letele kakor šiške s hrasta, kadar potegne močan jesenski veter: nižji uradniki, učitelji, m«1' trgovci in druge take sence in neškodljivi priveski buržo-
azije. ki soloh ne morejo biti nevarni, ker so prebedasti, pa životarijo in love sapo še danes-
Temu krvavemu in kulturnemu očesu zaoadnega Evropejca neprijetnemu prizoru sledi naitežji in nr prostemu človeku najmanj razumljiv del Čapkove drame. Predno oa preidemo k zadnjemu dejanju. se moramo vrniti nekoliko nazaj in oo!skati v soonrnu nekai. kar smo pozabili omeniti. Med obleganjem tvor nice je Helena vrgla v peč debelo knj'go, kjer so bile zapisane vse tanosti izdelovanja umetnih ljudi. Ta knjiga, ki jo je zapustil stari Rossum po smrti svojim naslednikom. ie zgorela, ž nio pa ie zgorela tudi vsaka nadalnia možnost izdelovati robote. Kai je hotel povedati avtor s tem. je težko dognati. Ali ie mislil vso kulturo sploh, ali samo veleindustrijo in veletrgovino. ali kapitalizem, to vprašanje je sporno, pa tudi važno ni tako. da bj brez nie^a ne bilo mogoče razumeti glavne in vodilne misli drame. Značilno oa ie. da je hotela prestrašena gospoda rešiti svoie piškave glave na ta nač:n. da bi izročila robotom Rossumovo skrivnost. Tudi ta
del drame je precej nerazumljiv, kajti težko si ie mislti, kako naj bi roboti, ki so se komai osvobodili, znova sami izdelovali robote, čeprav bi dobili to skrivnost v roke. Morda ie mislil avtor o onih gnilih koreninah kao:talizma in žalostnih ostankih buržoazije. ki se še danes repenčijo in rogovilijo v Rusiji, morda smatra kapitalistični sistem kot edino sposobno gonilno silo v življenju človeštva — to v drami ni popolnoma jasno izraženo.
(Dalje prih.)
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Razpis.
Razpihuje se
tajniško mesto
pri »Uniji stavbi iških delavcev za Slovenijo" v Celju. Prednost ima strokovnjak, dober govornik ter agitator.
Valentin Lebič, predsednik.
Mojvečja izbira
rali Blii. utt upi!
in rokavic pri tvrdki
JI. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
Pridobivajte naročnike!
I
GUMENE PETE in GUMENE P@TPt.IITE
ceneje in trajjnSJa so kakor usnenel Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I
Pletenine
kakor Jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mesini Irg 19.