SLOVENSKE VESIMK CELOVEC TOREK 17. JAN. 1989 Letnik XLIV. Štev. 4 (2427) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 700 din P.b.b. Dr. Marjan Sturm prvi slovenski kandidat Dr. Marjan Sturm bo prvi slovenski kandidat na skupni iisti „za drugačno Koroško". To je rezultat posveta, ki so ga v petek zvečer v Celovcu organizirali prvi podpisniki „Platforme za drugačno Koroško". Na razgovoru, na katerem so poleg podpisnikov sodelovali tudi zastopniki Koroške enotne liste, Zelene alternative in zainteresirani posamezniki, je v ta sklep privolila tudi KEL. Njen tajnik Miha Zablatnik je potrdil, da imajo zastopniki KEL pooblastilo, da privolijo v Sturmovo kandidaturo, če ga zborovanje potrdi (več na 2. strani). Ustanovljena Slovenska demokratična zveza Profesor Dimitrij Rupel je bil prejšnji teden izvoljen za predsednika nanovo ustanovljenega gibanja Slovenske demokratične zveze. Ustanovili so jo v sredo ob zvokih Zdravice in stalnem ploskanju občinstva, ki je Cankarjev dom napolnilo do zadnjega kotička. Njeni pristaši -bilo jih je okrog štiri tisoč - so prišli iz vse Slovenije. Slovenska demokrtična zveza bo sicer delovala v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva, toda njena glavna usmeritev je uveljavljanje doslednega pluralizma in parlamentarnega sistema. Med izhodišči za delovanje demokratične zveze je predsednik Rupel kot primera sodelovanja raznih političnih skupin navedel načela francoske revolucije in prvine Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Po Ruplovem mnenju je bistvo problema v političnem pluralizmu in ustvarjanju monopola oblasti enopartijskega sistema. Med drugim se je zavzel za nacionalno armado. Svoj prvi kongres pa ustanovljena zveza napoveduje za mesec maj. !zpo!nitev štirih točk, sosvet Na potezi je zvezna vlada dr. Mar/an Sturm V začetku prejšnjega tedna je Zveza slovenskih organizacij v pismu Uradu zveznega kanclerja ponovno zavzela stališče do sosveta in zahtevala vrsto pojasnil. Novembra 1988 je ustavna služba pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju pismeno zahtevala, naj ZSO imenuje svoje člane za sosvet narodnostnih skupnosti. V odgovoru na to pismo ZSO ugotavlja, da je v pismeni izjavi o razgovorih med ZSO in NSKS ter ministroma dr. Loschnakom in dr. Neisser-jem (17. 2.1988) zapisano, da bo sosvet ustanovljen po izpolnitvi štirih točk (televizijske in radijske oddaje, trgovska akademija, financiranje vzgojiteljic v vrtcih in finančna podpora organizacijam). Šele po izpolnitvi teh točk osrednji organizaciji imenujeta člane sosveta. Pismo Urada zveznega kanclerja v novembru temu nasprotuje. Zato ZSO predlaga naj Dunaj to pojasni. Nadalje ZSO v svojem odgovoru navaja, da je že meseca maja lani Uradu zveznega kanclerja predlagala naj jasno konkretizira časovne termine za uresničitev omenjenih točk, da pa se do danes npr. v vprašanju trgovske akademije ni nič bistvenega premaknilo. Zato ZSO zastavlja vprašanje, če je morda medtem koroški deželni svet že zaprosil za ustanovitev (oz. šolski poiz- kus) trgovske akademije. Ne glede na dejstvo, da je sedaj še vedno na potezi Dunaj, oz. koroške stranke, ZSO ugotavlja, da si na vsak način pridržuje pravne ukrepe v primeru, da bi v morebitnem sosvetu mesta, ki so predvidena za ZSO, zasedla kaka druga organizacija. Kajti tako ravnanje bi pomenilo izrivanje in preziranje ene izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev in bi bilo jasno protizakonito. PREBERITE 2 Znanstveni inštitut se bo osamosvoji) 3 Heute im Siovenski vestnik 4 Razstava o vtogi žensk v nacionai-sociatizmu 4 Potitikainkuttura: zmerne napovedi 5 Ocena „Pesmi" Ericha Frieda 6 Vestnikov roman 7 O etnografu dr. Radu Lenčku 8 Pred nadatjevanjem namiznoteniškega prvenstva Novo!etni koncert Šentjanški tamburaši, Trio iz Roža in Moški pevski zbor Valentin Polanšek so minulo soboto nastopili na novoletnem koncertu v Tišlarjevi dvorani v Šentjanžu v Rožu. Koncert je pripravilo domače Slovensko prosvetno društvo Šentjanž. O njem obširneje poročamo na 4. strani. Dr. Zanger vendar odvetnik obtoženih Kakšno vzdušje ustvarja Kleine Zeitung proti Liese-lotte Weinberger-Popprath, Margareti Hribernig in Mirku Messnerju, ki so menda oskrunili deželno himno, je imenovano glasilo ponovno potrdilo prejšnji četrtek, 12. 1. 1989. Poleg naslova, ki ustvarja vtis, da gre za tri Slovence, v članku piše, da so obtoženi oskrunili deželno vlado in zažgali zastavo Hei-matdiensta. Dejstvo, da so obtoženi v nedeljo, 16. 1. 1989 lahko iz Kleine Zeitung zvedeli, da je sodna obravnava preložena na februar, pa kaže na tesno sodelovanje med omenjenim glasilom in sodiščem. Medtem je odvetnik dr. Georg Zanger dosegel, da bo na sodni obravnavi branil vse tri obtožence. ^Drugačna Koroška" kandidira Na petkovem zborovanja v M/aJ/nskem Joma, k/ so ga organizira/; prv/ poJp/sn/k; ,.F/atjorme za Jragačno Koroško", /e b;7a o.sreJ;;ja tema večarne razprave ocena Sn;o/-/ejevega pr/vo/jenja za /oč/tven/ zakon. Pr; tem se je ponovno potrJi/o, Ja s;'ro&a baza s/o vensko /n taJ; nemško govoreč;/; Korošcev zavrača v.saAr.sno /očevanje, s ;ern pa taJ/ Smo/Zejevo po/it/ko. Na tej osnov/ je b;7 n; J; z več/no sp reje ;.s/c/ep, Ja boJo vs/ .soJe/avc; vo/;7nega zJraženja, k/ bo kanJ/J/ra/o poJ oznako „Dragačna NorosZraMnJere.s Karnten", na javni pr/re-J/tv/, na Ara/er; boJo preJ.s;av;7; /canJ/Jafe /n vo/;7n; program, ja.sno zavrni/; ta J/ v,sa/:r.sno /očevanje na jažnem Noro.s/sen;. Seveda pa je imelo Smolle-jevo ravnanje tudi veliko vlogo pri ocenjevanju možnosti za skupen volilni nastop, saj je bila ena najvažnejših zahtev podpisnikov platforme za drugačno Koroško" tudi verodostojna odločitev deželnega zborovanja Koroške enotne liste. KEL pa je na svojem zasedanju sprejela le splošno izjavo proti ločevanju, ni pa temu primerno razpravljala o internih posledicah v zvezi z glasovanjem njenega predsednika Smolleja. Fric Kert, ki gaje Koroška enotna lista izvolila za svojega prvega kandidata, je v tej zvezi ugotovil, da „je Smolle zagrešil napako, ki jo je KEL sankcionirala s tem, da smo sprejeli jasno izjavo proti ločevanju". Poudaril je tudi, da je treba najti notranji dogovor, brez katerega je vsakršno politično delovanje brez smisla. Dr. Marjan Sturm je v svojem prispevku izpostavil potrebo po povezovanju vseh opozicijskih sil in dejal, da se je nujno potrebno zavedati, da s samimi razgovori na poli- tični ravni ne bo mogoče doseči željenih rezultatov. V tej zvezi je spomnil na leto 1976, ko nam je šele s pomočjo raznih akcij uspelo izboriti vsaj teh skoraj 100 dvojezičnih krajevnih napisov, ki zdaj stojijo. V razpravi je tudi iz izjav predstavnikov KEL, ki so vsi po vrsti Smodejev pristanek na ločitveni zakon ocenili kot „napako" in „nerazumljivo politično odločitev", prevladalo mnenje, da je treba v primeru volilnega združenja notranje poskrbeti za to, da se samovoljno postopanje kot je bilo npr. parlamentarno glasovanje o novem šolskem zakonu, ne bo moglo ponoviti. Precej je bilo namreč treznih ocen in ostre kritike, da se KEL kot skupina ni odločno izrekla tudi proti svojemu predsedniku, ko je glasoval za ločevanje, ali pa ko je bil sokriv za predčasno ukinitev delovanja Strokovne komisije na Dunaju. Prav v tej zvezi pa je Fric Kert zatrdil, da se v KEL formira skupina, ki bo skrbela za soodločanje in tudi zagotovila, da se bo vsak njen funkcio- nar obvezan ravnati po mnenju baze, se pravi, da bo moral izvajati njene sklepe - oziroma v primeru skupne kandidature sklepe volilnega združenja. Ob koncu večurne razprave sta se izkristalizirali dve možni odločitvi zborovanja: prva je bila, da se pripravi skupno volilno prireditev s KEL, na kateri bodo predstavili skupne kandidate in program, v katerem se bodo izjasnili tudi proti vsaki obliki ločevanja in proti politikom, ki so zanj glasovali, objavi pa se tudi, da je Marjan Sturm prvi slovenski kandidat na skupni listi. Druga možnost pa je bil predlog, da zaradi Smollejeve osebne politike volilno zavezništvo s KEL trenutno ni možno, da pa naj bi pristaši „Platforme za drugačno Koroško" aktivno sodelovali v volilnem boju in strankam zastavljali tudi razna stvarna vprašanja. Z 39 proti 8 glasovom so se udeleženci zborovanja odločili za prvo varianto, kar pomeni, da bo dr. Marjan Sturm prvi slovenski kandidat na skupni listi za drugačno Koroško", ter da bodo na posebni prireditvi vse udeležene skupine predstavile skupen program in skupne kandidate, ter se izrekle proti vsakršnemu ločevanju. Za ta sklep so glasovali tudi zastopniki KEL in ZAL. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo prvi kandidat na skupni volilni listi iz vrst zelenih. Andrej Mohar Stovend postajamo državen narod Odbor za varstvo človekovih pravic v Sloveniji še dalje deluje predvsem za dokončni razplet v zadevi Janša, Borš-tner, Tasič, Zavrl, ki so bili obdolženi izdaje vojaških skrivnosti. „Že novembra 1988 smo dosegli odložitev izvršitve sodbe proti štirim obtožencem za tri mesece. Meseca marca bi morali obsojenci v zapor. Toda sodišča v Jugoslaviji imajo - v primeru, da obstaja dvom o ustavnosti sodbe - pravico, še enkrat za tri mesece zadržati izvršitev sodbe. Upamo, da bomo tudi marca uspešni in da do prestajanja kazni ne bo prišlo." Tako sta trenutno stanje ocenila Bojan Korziko in Bojan Fink na javni diskusiji prejšno soboto v Kotmari vasi, ki jo je organiziralo Slovensko prosvetno društvo Gorjanci. Odbor, ki se ne pojmuje za stranko, deluje predvsem za uresničitev štirih točk: pozitivno razrešiti proces (obtoženci so odkrili nezakonito dejanje, ne pa ga zakrivili), odkriti ozadja procesa, spremeniti kazenski zakonik glede upoštevanja človekovih pravic. Poteguje pa se tudi za temeljne svoboščine v drugih vprašanjih. V odboru delujejo najrazličnejše osebnosti in skupine z različnimi družbenimi pogledi. Njegovo delovanje odpira možnosti demokratičnim iniciativam. Razpadel pa bi, če bi imel politično platformo. Predavatelja, ki sta uvodoma govorila o omenjenem procesu in družbenih ter političnih okoliščinah, v katerih je potekal, sta v zanimivi in nadvse živi razpravi omenila tudi vrsto drugih zadev, ki dokazujejo, da vprašanje človekovih pravic v pravnem sistemu Jugoslavije ni rešeno. Govorila pa sta tudi o ekonomskih vzrokih, ki so omogočili, da so obstoječe razprave tako silovito izbruhnile na dan. Predvsem o veliki zadolžitvi, o nesamostojnosti in nekreativnosti politike po smrti predsednika Tita, o oblastništvu in drugih zastarelih elemenitih družbenega sistema. Udeleženci diskusije so se najbolj začudeno spraševali, zakaj zahteve po upoštevanju slovenskega jezika npr. v vojaških zadevah niso že prej načenjali. V odgovoru je bito rečeno, da so bili Slovenci do sedaj res premalo občutljivi in da se sedaj več dogaja, kot prej v vseh 40 letih; Slovenci postajamo končno državen narod. Bojan Fink /n Bcjan Korziko na predavanju v Ko/mar; vas/. D/skus/jo je vod/7 Jože INakoun/g. s;;*a. Mesar Reorganizacija z Organizacijska osamosvojitev Slovenskega znanstvenega inštituta, ki ga do sedaj predvsem vzdržuje Zveza slovenskih organizacij, bo čimprej uresničena. Člani nadzornega in upravnega odbora ZSO so na seji v četrtek, 12. 1. 1989 z veliko večino (21 glasov za, 7 vzdržanih) sprejeli sklep o reorganizaciji znanstvenega dela slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Reorganizacija naj bi bila izvedena na osnovi predloga, ki je bil objavljen v Slovenskem vestniku 10. L in poročil in razprav na seji. Odgovornost za izvedbo organizacijskih vprašanj osamosvajanja pa prevzamejo v prehodnem času člani izvršnega odbora ZSO skupaj s sodelavci Slovenskega znanstvenega inštituta. V izredno stvarni razpravi je Janko Malle v imenu izvršnega odbora ZSO povzel stališča, kako bi bilo treba Slovenski znanstveni inštitut prestrukturirati v Inštitut za raziskovanje problemov v prostoru Alpe-Jadran. Gre predvsem za prostorsko in vsebinsko širjenje delovanja; za sistematiziranje raziskovalnih nalogin kontaktov do drugih raziskovalcev in za uveljavljanje ekonomskih načel pri organizaciji dela! Predsednik Feliks Wieser pa je odbornikom razložil predlog nove organiziranosti inštituta: ustanovi naj se samostojno društvo s potrebnim odborom; tajnik društva prevzame poslovne in finančne naloge, ki naj bodo jasno ločene od znanstvenega vodstva inštituta; v celotni konstrukciji pa imata svoje pomembno mesto tudi znanstveni sosvet (v njem so lahko znanstveniki, ki se ukvarjajo s problemi narodnih skupnosti, oz. problemi Alpe-Jadran) in kuratorij (vanj bodo vključeni zastopniki organizacij in inštitucij, ki finančno podpirajo delo znanstvenega inštituta). V imenu sodelavcev Slovenskega znanstvenega inštituta je Avguštin Malte predstavil dosedanje delo SZ1, ki ni bilo omejeno zgolj na zgodovinsko-humanistično, temveč obsega tudi raziskave z gospodarskega, socialnega in družbenega področja. Menil je, da na noben način ne smemo prezreti izobraževalnega delovanja inštituta, časopisne dokumentacije in informacijske dejavnosti. Dostavil pa je tudi, da se sodelavci SZ1 nikoli niso upirali osamosvojitvi. Odbornike pa je seznanil tudi z dejstvom, da so v zadnjem času razne inštitucije zagotovile svojo podporo razširjenjemu Hočemo strokovno in svobodno delovati... Dr. Avguštin A/a//e /e v sog/asju .s soJe/a vc; SZ/ izJe/a/ sfa/išče o na/ognh inštituta in o JoseJarJ/ razprav/. Obširno stabšče /z vršnega oJbora Z SO pa .smo objavi/i v S/o venskem vestnika /0. januar/a /9#9. Težko je ocenjevati preobrat, ki je glede Slovenskega znanstvenega inštituta potekal v zadnjih urah pred in med sejo upravnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij. Dejstvo je, da inštitut ostaja v sedanji personalni zasedbi, da se vsebina njegove dejavnosti določa v obsegu, ki jo je opravljal v preteklih letih z vključitvijo družbenih in gospodarskih ved. Izoblikovala se je tudi zavest o pomenu poimenovanja inštituta v smislu krepitve lastne identitete, prisotna je kritična distanca do zvenečih naslovov. V preteklih dneh je bilo veliko razprav o gospodarskem mišljenju in tržnem obnašanju pri snovanju iz izvajanju raziskovalnih nalog. To načelo nihče ne zavrača in gaje inštitut upošteval. Poleg tega prodira zavest, da je mogoče o delu raziskovalne ustanove razpravljati le na osnovi večletnih raziskovalnih načrtov in finančnih konceptov. Kdor spremlja znanstveno dejavnost v raznih družbenih sredinah, hitro ugotovi, da so podobna oziroma ista vprašanja navzoča povsod in da se o njih razpravlja zelo odkrito. Prav zato je za celotno strukturo Zveze slovenskih organizacij tako spodbudno, da je razprava o SZ! za zaprtimi vrati zamrla, preden se je prav razvnela. O delu inštituta naj spregovori čim več ljudi. O SZ1 bo torej tekla razprava naprej, pri tem bodo TR!BUNA BRALCEV Odgovor Hanziju MiHonigu Takoj na začetka /točen; poaJar;7/, Ja pr/ p/sanja o .stanja na /jaJ.sk;/; šo/ab n/.sen; pozah// ne na stvarnost /n ne na objektivnost. Vse napisano oJgovarja resnic;/ # Opisa/ sen; pr/mer /z prakse, kjer ntorata za enako p/ačo poačevat/ enojezična JoJatna ač/te/j/ca 22 ar teJen-sko /n Jvojez/čua razreJna ači-te//7ca 24 ar teJensko. DoJatna ačtte/j;ca je zače/a poačevat/ oktobra /. /9##, razreJna ač/te-/j/ca poačaje Jrago so/sko /eto. Oh tem pr/mera je posebno Johro razv/Jna kr/v/ca, k/ se goJ/ za poak v obeh jez/k/b kva/i/ic/ran/m ač/te/jem. Če ne vejameš, Ja nekaj takega obstaja v praks/, vprašaj ženo kapetana nogometnega moštva SAK. N/kjer n/sem nap/sa/ Ja /majo vs/ Jvojez/čn/ razreJn/ ač/te/j; po 24 ar ačne 4 nanstvenega deta HEUTE Die Seite u n sere IM ^eutsohsprachigen Leser/innen ^Das andere Karnten" wird kandidieren — Marjan Sturm W!rd erstgereihter s!owenischer Kandidat delovanju samostojnega inštituta. V živi razpravi so se odborniki izjasnili predvsem za ohranitev izraza „slovenski" v naslovu novega inštituta; soglašali so tudi glede potrebne vsebinske in prostorske razširitve raziskovalnega dela; inštitut naj neposredno služi krepitvi ustrezne samozavesti slovenske narodne skup- imeli važno besedo dejavniki, ki bodo plačevali njegove osnovne dejavnosti. Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi iz razprave izključevali tiste, ki lahko prispevajo svoj poseben kapital - znanje. Ob tem je treba tudi vedeti, da slovenska družba preko svojih predstavnikov prispeva sredstva za manjšino, ki so vezana na določeno dejavnost in določene programe. Sodelovanje inšti-tutskih delavcev je zagotovljeno, prav pa bi bilo, če bi se vključili še drugi, ki jim je pri srcu samostojna raziskovalna dejavnost slovenske narodne skupnosti in tisti številni raziskovalci koroškega vprašanja iz vrst večinskega prebivalstva. Napenjanje vprašanja strogega ločevanja upravljanja znanosti od znanstvenega dela samega po našem mnenju ni na mestu prav pri nas, ki se na drugem, življenjsko pomembnem področju šolstva, tako zavzeto borimo za vključevanje in upoštevanja vseh dejavnikov. Poleg tega bo treba videti. nosti; soglasni so bili tudi glede določenega ločevanja poslovnih in raziskovalnih nalog. Ob sklepanju o osamosvojitvi znanstvenega delovanja so ob koncu vsi odborniki soglašali, da mora ime novega inštituta vsebovati poudarek, daje slovenski znanstveni inštitut, ki ima raziskovalne naloge na področju prostora Alpe-Ja-dran. ali se tak način vsestransko obnese ali pa bo izdatek nova obremenilna postavka v proračunu inštituta. Ob tem spoznavamo, kot to ugotavljajo tudi drugje, da je postopek demokratičnega odločanja dosti utrudljivejši od načina avtoritarnega odločanja. Osnovna izkušnja zadnje razprave v odborih ZSO je tudi ta, da mora inštitut poskrbeti za permanentno obveščanje odbornikov in javnosti o svojem delu. SZ! ima torej in mora tudi v prihodnosti imeti možnost za delovanje, vsebinsko je delo v preteklih letih postopno širil in če bodo na voljo potrebni kadri, bo to lahko še nadalje vsebinsko in tudi geografsko poglabljal. V situaciji, v kakršni se nahaja celotna organizirana struktura slovenske narodne skupnosti, pomeni to v prvi vrsti vzgojo lastnega kadra s pomočjo tistih raziskovalcev in raziskovalnih ustanov, ki želijo svobodno in strokovno delovanje manjšine. dr. Avguštin Malte Bei der am Freitag abge-haltenen Versammlung, zu welcher die Erstunterzeich-ner der „Plattform fiir ein an-deres Karnten" geladen hat-ten, wurde die gemeinsame Kandidatur der Bewegung fur ein anderes Karnten, der Grun-alternativen und der Karntner Einheitsliste be-schlossen. Ebenso wurde nach einer mehrstundigen Sitzung mit Zustimmung der KEL festegehalten, daB der erstgereihte slowenische Kandidat Dr. Marjan Sturm sein wird. AuBerdem wurde beschlosen, daB die Wah!ge-meinschaft, die unter der zweisprachigen Bezeichnung „Anderes Karnten/Drugačna Koroška" kandidieren wird, ihre Kandidaten und ihr Pro-gramm bei einer gemeinsa-men Veranstaltung der Of-fentlichkeit vorstellen wird. Inhaltlich wurde vor allem uber die Zustimmung von KEL-Obmann Karel Smolle zum Trennungsmodell disku-tiert, wobei von vielen Ver-sammlungsteilnehmern kriti-siert wurde, daB die KEL nicht selbst Konsequenzen bezuglich ihres Obmannes gezogen hat. Merkwurdiges vor ProzeB Die drei wegen Herabwur-digung der Karntner Landes-hymne Angeklagten muBten letzten Donnerstag in der „Kleinen Zeitung" lesen, daB sie die Karntner Landesregie-rung in gehassiger Weise her-abgesetzt hatten und zwar deshalb, weil sie „auf dem Neuen Platz die Fahne des Heimatdienstes" verbrannt hatten. Unter dem Ubertite! „Drei Slowenen stehen am Donnerstag vor gericht" wur-den auch sonst Tatsachen auf den Kopf gestellt. In Wahr-heit sind weder Liselotte Weinberger-Popprath und Margarethe Hribernik Slo-weninnen, noch wurde die Fahne des Karntner Heimatdienstes verbrannt. Schon gar nicht aber wurde damit die Landesregierung in gehassiger Weise herabgesetzt. Doch damit ist der Merk-wurdigkeiten noch nicht SchluB: selbige „Kleine Zeitung" berichtete nur ein paar Tage spiiter, daB der ProzeB auf Februar verschoben wur-de. Seltsam zumindest, wo doch die Angeklagten selbst bisher noch keinerlei offiziel-le Nachricht vom Gericht be-kommen haben. Der Anwalt der Angeklagten, Dr. Georg Zanger, hat inzwischen erreicht, daB die Richterin Goritschnig- Fritsch ihre Verfugung auf Zuteilung von Pflichtvertei-digern zurucknahm. Da aber die Vertreter der KEL, die an der Versammlung am Freitag teilgenom-men haben, beteuerten, daB die KEL gerade aus der Er-kenntnis, daB Smolles Schritt ein Fehler gewesen ist, eine Resolution gegen jegliche Trennung beschlossen hat, wurde bei der freitagigen Versammlung mit groBer Mehrheit ein Wahlbundnis auch mit der KEL beschlossen. Die KEL erklarte sich bereit, ihren Spitzenkandida-ten Mirko Kert hinter Sturm z reihen, und sich bei einer ge-meinsamen Veranstaltung auch klar gegen die Schul-trennung auszusprechen. Auch die GAL stimmte am Freitag diesem BeschluB zu. Wie bekannt, wurde mit der GAL schon vorher verein-bart, daB der Spitzenkandi-dat der Liste fur ein anderes Karnten aus den GAL-Rei-hen kommen wird. ohveznn.sh." #/Vezakon/7o poučevanje