Poštnina plačana v gotovim leto L1V. V Ljubljani, v četrtek dne 4. februarja 1926
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole.no vJugo-slavili SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. Bliit JtoHoplsl se ne vrača/o, nefranltlrana pisma se ne sprejemalo Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 323
«SS5S=SSS5SSBSSSSSSS=S=Sa
Cene oglasov
1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po VSO ta 2 D. veCJI oglasi nad 45 mm vtSlne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večjem n naročilu popust Izide Ob 4 /JutirnJ razen pondeljto in dneva po prazniku
Hlapci centralizma.
V včerajšnjem uvodniku je proti koncu prevrženih nekaj vrstic, tako da je postal smisel dotičnih naših izvajanj malo nejasen. Ponavljamo torej tu, kar smo v včerajšnjem članku, ugotovili, da je samostojno-demokratski tabor z »Jutrom« pod Pribičevičevo egido z vso vnemo sodeloval na ustvaritvi centralističnega sistema in režima, ki Slovenijo upro-pašča, in da je ta sistem in režim vseh teh sedem let z vsemi sredstvi in močmi branil, utrjeval in poveličeval. A boj Slovenske ljudske stranke proti centralizmu, odpor slovenskega naroda proti centralističnim krivicam, šikanam in za slovensko gospodarstvo naravnost pogubnim metodam je samostojno-demokratski tabor z »Jutrom« na čelu proglašal in belgrajski vladi tolmačil za separatistično in protidržavno, srbstvu sovražno gibanje. Vsak najmanjši slovenski protest proti centralizmu, vsako še tako rahlo avtonomistično zahtevo ie »Jutro« kvalificiralo za antidržaven čin.
Vseh teh sedem let je »Jutro« to počenjalo, najhujše pa v tistih dobah, kadar jc bila tudi SLS na vladi. Saj »Jutro« je vedno istovetilo režim in svojo stranko z državo, in karkoli je človek zinil proti režimu in SDS, to je bilo po »Jutrovcm« pravilu protidržavno. Zdaj ko SDS ni več na vladi in ko tudi g. Pribičevič grmi proti vladi, je »Jutro« s to gonjo prenehalo, zato pa proglasilo »klerika-lizem« za protidržaven in koncentrira danes svoj ogenj na to »protidržavno« postojanko.
Nekaj mora biti za »Jutro« v Sloveniji vedno protidržavnega, če ni eno, je pa drugo; samo da more Slovence predstavljati Belgradu kot antidržaven element. To gre tako že sedem let, dan na dan, po vseh predalih »Jutra«, »Slov. Naroda« in ostalega samostojno-demokratskega tiska neprestano odmeva ta puhlica o separatizmu in antidržavnosti. In spričo tega ni čuda, če se je tam v Belgradu navsezadnje res stvorilo mnenje, da smo Slovenci protidržaven element, predvsem pa da je protidržavna — zastopnica slovenstva, Slovenska ljudska stranka. Kdo nas je Slovence torej v Belgradu diskreditiral? Kdo drug ko SDS, njeni politiki itn njeno časopisje!
»Jutro« namreč razlaga, da smo Slovenci danes v Belgradu »diskreditirani« in da je to krivo, da se nam Slovencem danes tako slabo godi, da se nam nalagajo tako ogromna davčna bremena in da Slovenija iz državnih bud-žetov tako malo dobiva za svoje potrebe. Torej nekakšno »kaznovanje« Slovencev naj bo to. Vsekakor jc ta razlaga silno značilna za »Jutrovo« reakcionarno miselnost. Naravnost v predzgodovinske dobe človeštva že sega taka miselnost. Človek bi skoraj svojim očem ne verjel, ko kaj takega bere. A ni to prvikrat, da »Jutro« podaja tako »psihološko in politično tolmačenje« položaja Slovencev oziroma orientacijo centralizma napram Sloveniji. Neštetokrat nam je »Jutro« to že povedalo, da smo Slovenci pri Srbih diskreditirani, in da se nam zato danes tako godi, kakor se nam pač godi, pa da je vsemu temu največ kriva SLS s svojo »protidržavno« in »srbo-fobno« politiko.
Seveda je ta »Jutrova« trditev najgoro-siasnejša neumnost, ki jo je kdaj svet videl in slišal. In se ji mora tudi celi svet, ne izvzemši najabotnejšega »Jutrovega« bravca, iz grla smejati. »Jutro« se je s to razlago državnosti in razmerja med državo in narodom brez dvoma ovekovečilo.
Mi bi le radi vedeli, v čem in s čim smo se Slovenci državi, reprezentirani od centralizma, v teh sedmih letih tako zamerili, da nas zdaj »opravičeno kaznuje« po »Jutrovem« mnenju. Ali ji nismo dali pod milim nebom vse, karkoli je od nas zahtevala? Ali nismo davkov najpridnejše od vseh državljanov plačevali? Ali ne inkasira država od Slovencev trikrat do petkrat toliko nego bi ji po našem številu smeli dajati? Itd. itd. Kaj bi vse še enkrat naštevali, kaj smo Slovenci vse dali v teh sedmih letih, od valutne reforme iz krone v dinar pa do proračuna 1926; od moralnih naših ogromnih prispevkov niti da govorimo.
A po »Jutrovih« nazorih smo še vedno diskreditirani. In šiba poje po pravici... Da, da, uprav staroturške, abdulhamidskc pojme ima »Jutro« o državi in vsem, kar k temu spada. Lahko je ponosno.
Dementi.
Parii, 3. februarja. (Izv.) Poročila nemških listov, da se bo začetkom februarja sestal Briand z nemškim zunanjim ministrom Srese-mannom, so netočna.
Velik spor
DVE STRUJI MED RADIČEVCI.
in radikali.
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Radičevo agitacij-sko potovanje po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji je imelo brez dvoma to dobro posledico, da so radikali popolnoma jasno odkrili namene, ki jih imajo glede Dalmacije, Bosne in Hercegovine, katere smatrajo za popolnoma velikosrbske pokrajine in da ne bodo o tem velikosrbskem značaju dopustili nobene debate. Pa tudi Radič je ponovno dokazal, da je njegov sporazum zelo šepav in da je takšen, kakršen je bil sporazum s Pribičevičem, ki je moral svojo hlapčevsko vlogo na znani način odigrati. Radičevi govori so zelo nepremišljeni in nepolitični. V vseh krogih so izzvali splošno obsodbo, ne samo v radikalnih, temveč tudi v radičevskih. Veliko pozornost je vzbudilo, da sc del radičevcev približuje radikalom in da obsoja svojega načelnika. Z Radičcvim govorom se bavi vladno, kakor opozicionalno časopisje.
Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« se v obširnem članku bavi z Radičevo agitacijo, polemizira z Radičem in mu daje ostre nauke. Poleg tega »Samouprava« ugotavlja, da je Radič nelojalen in ga svari, da bo moral za tako svoje delovanje nositi posledice. Radičeva akcija radikale vedno bolj vznemirja. Kadar radikali govore o Radiču, ne izbirajo besed. Celo njegovo akcijo odkrito nazivajo izsiljevalno. Radikali pravijo: »Radič je večkrat z nenadnimi udarci dosegel gotove
uspehe. Sedaj očividno pripravlja nov glavni udarec, za kaj je proračun primerna prilika. Zato potuje po Bosni in Dalmaciji, da bi se vrnil kot zaščitnik dosedaj zanemarjenih Dal-matincev, Bošnjakov in Hrvatov. Vendar pa pravijo, da Radič ne bo uspel, kajti nobene njegove zahteve ne bodo sprejete. To trdimo odkrito,«
Zanimivo je, da pri radikalih prevladuje mnenje, da Radič ne sme iti do konca. V radikalnih krogih mislijo, da je tudi Pašič teh nazorov. Ker Radič v svoje govore vmešava tudi krono, izziva lo mučen vtis pri radikalih, ki nazivajo to -zelo prozorno igro«. Zanimivo je, da radikali še nadalje trdijo, da se ne bojijo nobene Radičeve akcije in da so si na drugi strani zagotovili pomoč pri glasovanju za proračun.
V istem smislu pišejo tudi drugi listi, tako tudi radikalno »Vreme«, ki zelo ostro naglaša nerazpoloženje radikalov proti Radiču, radi njegovih napadov. »Vreme« trdi, da bo ena skupina radičevcev odločno zahtevala, da Radič poišče nek način, da se bo z radikali pomiril. Ako namerava Radič s to demagogijo nadaljevati, potem jc ta skupina pripravljena na vse morebitnosti. To skupino vodita Nikič in Šupcrina. Nekateri radikali trdijo, da bodo v najkrajšem času odgovorili Radiču v javnosti.
Načelna debata o
posebno mišljenje jugoslovanskega k^uba. - slab zagovor ministra
uzunoviča. - jutri pride na vrsto interpelacija jugoslov. kluba o davčni preobremenitvi slovenije.
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Dane« je narodna fikupščina pričela z načelno debato o proračunu. Današnja seja je bila v glavnem posvečene čitanju poročila večine in poročil posameznih opozicionalnih strank. Kot prvi je prečita! poročilo v imenu vladne večine Oto Gavrilovič (radikal) poročilo finančnega odbora o proračunu in finančnem zakonu za leto 1926/27. Nato je v imenu demokratov prečital svoje posebno mišljenje Slavko Šečerov (Da-vidovičev demokrat), za samostojne demokrate Demetrovič, za HFSS Zanič, za muslimane Husein Alič. V imenu Jugoslovanskega kluba je prečital obširno poročilo, oziroma posebno mišljenje kluba poslanec Vladimir P u š e -njak.
(Uvod v posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba smo že objavili v ^Slovencu« od 30. januarja. Danes pa prinašamo na dragem mestu oddelek, v katerem se kritizira Vrhovna državna uprava.)
Nato je dobil besedo zastopnik finančnega ministra Nikola Uzunovič (radikal) in podal ekspoze. Govoril je precej časa. Povedal ni nič, kakor ni nič povedal v svojih tozadevnih izjavah v finančnem odboru. Dal je dragoceno priznanje, da se je po dosedanjih dvanajstiiiiah porabilo več, kakor pa znaša predloženi proračun. Rekei je, da so ministri prvotno zahtevali skupaj 17 milijard, to vsoto pa je potem finančni odbor reduciral na 12 milijard 900 milijonov. Govoril je o varčevanju. Rekel je, kako se je povsod udomačilo razkošno življenje, pa tudi v državnem gospodarstvu. Zato je naša dolžnost, da temu zlu stopimo na pot. Pravi, da je proračun realen. Nato polemizira z raznimi posebnimi mišljenji. Polemizirajoč s posebnim mišljenjem Ju-
goslovanskega kluba, ki ga očividno niti prečital ni, je trdil, da ni res, da država ne plačuje dolgov iz odobrenih kreditov. Ta trditev je preveč krepka. Znani so namreč slučaji glede uradniških razlik, glede katehetskili nagrad, pokojnin, državnih dolgov cestnim odborom. Zato se splošno misli, da bi moral biti zastopnik finančnega ministra, če poda ekspoze, stvaren, ne pa, da navaja stvari, ki niso resnične. Med njegovim govorom je prišlo do kratkega medsebojnega prerekanja. V glavnem pa je seja potekla popolnoma mirno.
Ob pol 1 je predsednik sejo zaključil in sklical prihodnjo'za jutri z dnevnim redom: Razprava o interpelaciji poslanca Pušenjaka in drugih poslancev Jugoslovanskega kluba o davčni preobremenitvi Slovenije. To interpelacijo je »Slovenec« že priobčil
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Pred skupščinsko sejo so se sestali zastopniki posameznih parlamentarnih klubov pri skupščinskem predsedniku. Jugoslovanski klub je zastopal pod. predsednik Anton Sušni k. Ugotovili so način razprave za časa proračunske debate. Sklenili so, da se bo generalna debata vršila
11 dni; seje se bodo vršile od 9 do 1; pri specialni debati bodo trajale seje 7 ur na dan. Poslanec Sušnik je v imenu Jugoslovanskega kluba zahteval, da se mora vendar že enkrat postaviti na dnevni red jutrišnje seje interpelacija o preveliki davčni preobremenitvi Slovenije. Njegova zahteva je bila sprejeta. Z ozirom na to so imeli poslanci JugosJ. kluba sejo, na kateri so razpravljali o tej interpelaciji. Določili so govornike, ki bodo pri tej priliki govorili. Kot glavni govorniki bodo nastopili: Vesenjak, dr. Gosar in F a 1 e ž.
ljuba jo v ano vič napadal pašiča in radič a. - radič je in ostane demagog. — jankovič ostro kritiziral stojadinovičevo finančno politiko. — stojadinovič bo moral odstopiti.
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Radikalni klub bi se imel na današnji seji baviti s političnim položajem. Seja se je vršila od 5 do 8. Kot glavni govornik je nastopil Ljuba J o v a 11 o -v i č. Značilno je, da se o tem govoru uičesar ne objavlja. Od nekaterih poslancev smo izvedeli, da je Jovanovič predvsem ostro napadel Pašiča in njegovo politiko. Zahteval je, da se to stanje čimprej razčisti. V drugem delu govora se je bavil z Radičevo akcijo. Na-glasil je, da govori Stjepan Radie neprestano o novih volitvah. Zato je od vlade zahteval, da pojasni, ali v resnici namerava iti na vo-
litve in če namerava, zakaj tega ue pove drugim poslancem, da bi tudi oni šli med ljudstvo, ne pa samo Radič. Ostro je obsodil Radičeve deniagoške nastope in njegovo vmešavanje krone v strankarsko agitacijo. Zahteval je, da vlada da izjavo, ali soglaša s takim delovanjem aktivnega ministra.
Jovanoviču ie odgovarjal Marko G j u r i -čič, ki je dejal, da so Radičeve izjave brez vsake podlage in da jih Radič daje samo po svoji znani demagogiji. Kar se tiče stališča vi. le glede vol i lev so Radičeve izjave izmišljene. Vlada se s takimi mislimi ne bavi. Za-
Uprava le v Kopitarjevi ul.Sf.fi - Čekovni račun; CJublJana štev. 10.650 ln 10.349 xa Inserate, Sarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Vraga ln liana/ St. 24.797
tO je treba vzeti Radičeve izjave ne kot izjave aktivnega ministra, temveč kot izjave navadnega Stjepana Radiča, kakršen je bil prej in kakršen je ostal sedaj. Vlada bo na posebni seji razpravljala o vseh Radičevih napadih in izjavah ter bo v javnosti s posebnim obvestilom demantirala Radiča in izrekla svojo nezaupnico Radičevim izjavam, s katerimi se vlada ne more strinjati.
Nato je govoril Jankovič. Njegov govor je bil najobširnejši in je vseboval temeljit1 poročilo o gospodarskem in finančnem stanju v naši državi. Podal je ekspoze, ki je b. na vsak način boljši, kakor ekspoze namestnika finančnega ministra Uzunoviča. Veli -r Jankovič je kritiziral sedanje delovanje Stojadinovičevo. Zato se smatra, da je Jan-kovičev nastop dogovorjen s Paši če m, čigar kandidat za finančnega ministra je Velizar Jankovič. Gotovo je, da je Stojadinovičev položaj popolnoma omajan in čim se bo vrnil iz Amerike, se bo moral od sedanjega svojega resora j osloviti. Kar se tiče Jankovičeve kan-di lature je značilno to, da spada Jankovič v ožjo Pašičevo okolico.
Poleg tega je treba naglasiti, da je večina poslancev radikalnega kluba sprejela današnji Jankovičev ekspoze z velikim odobravanjem. Misli se, da Jankovičeva kandidatura ne bo sprejeta brez simpatij. Na vsak način ie treba računati z dejstvom, da ho prišlo v finančnem resoru v najkrajšem času do sprememb. Tej seji je prisostvoval tudi Nikola Pašič. Prihodnja seja bo jutri.
Radikali se pripravljajo na volivno borbo?
Belgrad, 3. febr. (Izv.) »Politični glasnik« nadaljuje svoje informacije o tem, da je Pa-šičev položaj absolutno omajan in da bo moral čimpreje oditi s političnega pozorišča. Misli, da mu je treba čimpreje najti namestnika. V uvodnem članku sc zavzema za to, da naj bi bil njegov namestnik imenovan v sporazumu s Pašičem, ter piše:
»Radikali stoje še vedno v znamenju borbe osebnosti in struj, ki se bore za oblast in vodstvo stranke. Čeprav je položaj zelo zamotan, vendar se vidijo glavne struje. Od teh se vidita najbolj dve. Ena pripada Pašiču, druga Jovanoviču. Struji se borita druga proti drugi. Velika večina radikalnih poslancev pa v tej borbi ne sodeluje. To so neopredeljeni poslanci, ki tvorijo centrum radikalnega kluba, ki je šel vedno za tistim, ki je imel oblast v rokah. Ker je znal Pašič v svojih rokah obdržati oblast, je šla za njim. Jovanovičeva struja pa je ostala v manjšini.
V zadnjem času pa je nastal preokret, Nastopil je N i n č i č. Obe struji razumeta njegovo kandidaturo za vodstvo stranke kot razumljiv poizkus pomirjenja obeh neprijatelj-skih skupin. Z ozirom na to okolnost sc je velika večina neopredeljenih poslancev izrekla za Ninčiča, da bi nadomestil Pašiča. Večina strankinih članov se je pridružila Ninčiču. Trdijo, da se mu je pridružil Krsta Milctič, katerega smatrajo za človeka, ki je zelo udan načelniku stranke. Da je to res, se lahko sklepa iz tega, ker se je Pašič odločil tako, dr ga Ninčič nadomesti.«
Isti list nadalje poroča o pripravah radikalov na volivno borbo in o njih veliki agilnosti.
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Nedavno se je v Belgradu osnovala nova časnikarska agencija »Beogradio«, v kateri ima glavno besedo neki mažarski žid, ki ima precej čudno preteklost, lz prvih akcij te agencije se vidi, kakšne tendence bi rada propagirala. Tako je spravila v javnost vest o imenovanju jugoslovnskega kardinala in rektorja v zavodu sv. Jeronima. Njeu kandidat je škof Rodič, ki naj bi se imenoval ob priliki podpisa konkordata. Neglede na to, da je podpis konkordata precej daleč, smo zvedeli, da je vest izmišljena in brez podlage. Vprašanje imenovanja jugoslovanskega kardinala sc iip nahaja v taki fazi, da bi se raznio-Irivalo o kandidaturi. Ista agencija je dala v javnost danes drugo vest in objavila izjavo, ki naj bi jo bil dal demokratski poslanec Grga fVngjelinovič, da obstoja pod vodstvom Marin-koviča, Kumanudija in Tiinotijeviča v demokratskem klubu močna struja. ki zagovarja vstop demokratov v vlado in da bo do tega
prišlo tekom februarja. Dasiravno je vest na prvi pogled tendencijozna, je vendar smatral demokratski klub za potrebno, da v interesu pravih informacij glede vesti agencije »Beo-gradia« izda sledečo obvestilo:
»Današnji listi so prinesli vesti nove časnikarsko agencije »Beogradio«, v katerih se navajajo nekakšne izjave, ki jih je baje dal Angjelinovič. Demokratski poslanci ne verjamejo, da bi bil kak poslanec demokratske stranke, niti Angjelinovič, mogel dati kakršnekoli izjave, ki bi bile popolnoma neresnične, o razpoloženju v demokratski stranici. Klub istotako najodločnejše demontira, da bi obstojalo v demokratski stranki kakršnekoli posebne struje, niti tendence, ki bi kazale razpoloženje za sodelovanje s sedanjo vlado, kakor tudi sploh, da bi v demokratskem klubu obstojala nesoglasja glede ua političen položaj.«
Zagreb, 3, febr. (Izv.) Časopisne vesti o Spremembah v nadškofiji so vse zelo tendenč-nc in neresnične. Vprašanje koadjutorja za- j grebškemu uadškofu sploh šc ni prišlo v pretres. Vprašanje zavoda sv. Hieronima je tesno zvezano z" vprašanjem konkordata. Ker je bilo z obeh strani stavljenih več protipredlogov, se bo šele na podlagi teh mogel doseči končni sporazum. Tudi vest, da bo o. Rafael Rodič imenovan za jugoslovanskega kardinala, jc še brez podlage, ker sta v Srbiji organizirani šele 2 župniji. Tudi glede delitve zagrebške nad-škofije še ni ničesar končno sklenjenega.
Močna sestanek med dr. Pirkmayerjem šn Pfibščevičem.
Belgrad, 3. febr. (Izv.) Današnji listi pri-občujejo po »Ju t ara jem listu: vest o nočnem sestanku mariborskega velikega župana Pirk-mayerja s Svetozarjem Pribičevičem. Vest je napravila v vladnih krogih mučen vtis in ne bo za Pirkmayerja brez posledic.
Madjarska
ponareje¥al§ka afera.
POSLANCI ZAHTEVAJO ODSTOP VLADE.
Budimpešta. 3. febr. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je prišlo do burnih prizorov in ostrih debat, ker so se poslanci pri kritiki proračuna spuščali tudi v razpravljanja o po-narejevalski aferi. Poslanec Rothenstein je poudarjal, da bo Ogrska s to afero izgubila ves svoj prestiž v inozemstvu. Poslanec Ra-kovsky zahteva, da se poslancem v plenumu da priložnost razpravljati o vseh detajlih tega škandala. Dosedaj se za energičen nastop od strani vlade ni nudila nikaka garancija in se ni storilo veliko več kot je bilo treba iz bojazni pred inozemsldm svetom. Da se kaznujejo vsi krivci mora biti naloga vseh poštenih strank, toda preiskava se ne sme vršiti nadalje pod to vlado. Zadnji čas je, da sedanja vlada odstopi. Posl. Nortsch je v govoru rekel, da je početnica te afere mala družba, kateri je načeloval princ Windischgraetz, ki je hotela upostaviti na prestol nadvojvodo Al-breehta. Dokaz za to je v Jankovicsevem dnevniku. Dokaz za to je tudi govor Barosev, ko je pred meseci izjavil, da se snuje akcija, ki mu bo, če se posreči, prinesla veliko slave; če pa ne uspe, potem bo moralno onemogočen. Ta govor dosedaj ni bil demontiran. Poslanec je zahteval, da se ga zasliši pred parlamentarnim odborom, kjer bo podal vse dokaze, ki jih ima v rokah o tej zadevi. Opozarjal je zbornico, kako izgublja Ogrska na ugledu, kako narašča nezaupanje napram trgovcem, ko se stomirajo že sklenjene kupčije. Trgovci bi najlažje povedali, kakšne posledice je rodila ta »domoljubna akcija«.
Dunaj, 3. febr. (Izv.) Po poročilih iz Budimpešte so politični krogi zelo nezadovoljni s sestavo obtožnice proti ponarejevalcem. Obtožnica je skrajno pomanjkljiva in ravno v bistvenih stvareh popolnoma nejasna. Prave povzročitelje to afere pušča popolnoma v miru. Obtožnica je, žal najboljši dokaz kako je bila francoska zahteva, da se njih odposlanstvo sme udeleževati preiskav, upravičena. Socialdemokratski tisk napada pri tem tudi min. predsednika Bethlena, ki ga z ozirom na pismo odposlano na Perenya že zaradi opuščanja energičnih korakov, dela za afero odgovornega.
Pariz. 3. febr. (Izv.) Časopisje izraža glede obtožnice proti ponarejevalcem frankov svoje nezadovoljstvo posebno radi tega, ker ne posveča nikake pažnje političnemu ozadju tega komplota. Francoski policijski komisar je zopet odpotoval v Budimpešto.
Budimpešta, 3. februarja. (Irv.) Vladne Stranke izjavljajo, da so vesti, da jc prišlo med posameznimi strankami do velikih diferenc, popolnoma netočne. Tudi min. predsednik uživa še vedno zaupanje vladnih strank.
PO PRESTOLNEM GOVORU.
London, 3. februarja, (zv.) V spodnji zbornici je poslanec Klein izjavil, da je konservativna stranka zadovoljna, da je kralj v prestolnem govoru obširno govoril o razorožitvi, toda premalo je omenjal, kaj misli vlada storiti, da odpravi veliko breaposclnost v Angliji.
Posebno mišljenje Jugoslovanskega kluba o proračunu m 1926-27
Potem ko je Jugoslovanski klub v svojem posebnem mišljenju k proračunu 1926/27 (glej naS list št, 24 od 30. januarja 1926) podal splošno kritiko o državnem gospodarstvu sploh, kakor se izraža v proračunu, ki ga je sedanja vlada predložila narodni skupščini, prehaja v podrobnostih najprej na
VRHOVNO DRŽAVNO UPRAVO,
izvajajoč sledeče:
Budžet vrhovne državne uprave je letos prvič razdeljen na vrhovno upravo, ki vsebuje izdatke za krono, narodno skupščino, ministrsko predsedstvo, državni svet, glavno kontrolo, kancelarijo kralj, dvora in kancela-rijo kralj, redov, na penzije ter na državne dolgove.
Pri razpravi o tem delu državnega proračuna je treba imeti v vidu politiko celokupne vlade, sklepanje in delo ministrskega sveta, je treba presoditi skrb vlade za razvoj in napredek države. Zalibog moramo poudarjati, da ne kaže vlada nobene agilnosti, nobenega smisla za rešitev perečih gospodarskih in socialnih vprašanj, da isto odlaša od dneva do dneva, od meseca do meseca, od leta do leta; poudarjati moramo, da je naša vlada zelo velika v obljubah, a zelo, zelo majhna — v delu. Pri razpravi o vseh treh državnih budgetih zadnjih let smo dobili nebroj obljub, ministri so tekmovali drug z drugim, kdo bo naštel več zakonov, kateri so že izdelani in se v kratkem predložijo narodni skupščini, a na iste čakamo — leta in leta zaman. Znana je usoda invalidskega zakona, koliko pritiska je trebalo, kateri faktorji so morali posredovati, da so izsilili od vlade predložitev invalidskega zakona, ki pa kljub dolgoletnim študijam in večkratnim redakcijam nikakor nc zadovoljuje.
Državna uprava more le tedaj brezhibno funkcionirati, če se more naslanjati na dober uradniški aparat, ki ima potrebno kvalifikacijo in veselje do dela, katero pa more le imeti, ako je njegovo materialno stanje po-voljno. Preveliko število nesposobnega uradništva, osobito v centralah, izvanredno obremenjuje naš budget, nesrečno strankarstvo, ki preveva uradniške kroge, katero favorizira vlada, onemogoča dobro in nepristransko delo uradniškega aparata. Mi imamo gotovo najbolj nazadnjaški birokratizem, vsaka rešitev traja neskončno dolgo, pri vsaki najmanjši stvari treba mnogo nepotrebnih pisari} in stroškov, instančna pot je dolgotrajna, p<mh pa šc dela v materialnih zadevah neznoshe težkoče zakon o državnem računovodstvu in način budgetiranja. Ako želi vlada dobro državi, ako želi hitrejše in boljše reševanje državnih poslov, mora nemudoma izvestiti depolitizacijo javne uprave in reformo javne uprave.
URADNIŠKO VPRAŠANJE.
Z reformo javne uprave se more znatno zmanjšati število uradništva, preostalemu uradništvu se pa more materialno stanje izboljšati, kar bo samo v korist delu v posameznih uradih. Uradništvo je opetovano predložilo vladi svoje zalucve, zadnjič potom glavnega saveza državnih službenika dne 24. novembra 1925. Na manifcstacijskih zborih' državnih nameščencev dne 20. decembra 1925 so se soglasno sprejele resolucije, obstoječe iz 12 točk, ki vsebujejo glavne zahteve državnih nameščencev. Dolžnost vlade je, ako želi izboljšati upravo, da izpolni opravičene zahteve uradništva. Razprave v zadnjih mesecih v finančnem odboru so pokazale, da je revizija uradniškega zakona neizbežna in da jo je treba čimprej izvesti. Mnogi državni uslužbenci stanujejo v nezdravih in tesnih stanovanjih, na tisoče uslužbencev čaka na stanovanja, nešteti uslužbenci morajo pri svojih pičlih dohodkih voditi dvojno gospodarstvo, kar povečuje že itak obstoječo bedo. Vprašanje se ne da rešiti z stanovanjskimi zakoni, treba je misliti na zidavo novih hiš. Radi tega je popolnoma umesten predlog glavnega saveza drž. službenika, da se prispevki dobaviteljev pri državnih dobavkah (1 odstotek od celokupne svote) imajo izključno uporabiti za zidanje stanovanj za državne uslužbence. Na predložen način se more priti do potrebnih uradniških stanovanj brez najmanjših žrtev od strani državne blagajne in davkoplačevalcev. Vlada sc norčuje iz uradništva, ko predlaga kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za izplačilo razlike plač, dočim imajo uradniki po zakonu pravice zahtevati izplačilo celotne razlike v znesku 210 milijonov dinarjev.
BEDA UPOKOJENCEV.
V strašni bedi sc nahajajo naši upokojenci, osobito kronski upokojenci. Naša država edina ni izpolnila obveze rimskega pakta z dne 6. aprila 1922, ki v členu 3. jasno pravi, da bi sc v zlatih kronah svojčas priznane penzije morale i v teh plačevati. A pri nas se penzije izplačujejo v papirnatih kronah; posledica je velika razlika med penzijami, katere pripadajo staroupokojencem, in med penzijami, ki se izplačujejo. Uradniku VII. činov-nega razreda z 351ctno službeno dobo gre v smislu rimskega pakta 54.000 Din letne pokojnine, v čchoslovaški dobi 92.160 Din, pri nas oa 33.606 Din. Združene organizacije pen-
zijonistov v celi državi 60 v spomenici od 22. novembra 1925 v imenu človečnosti, v imenu narodnega in državnega edinstva in v imenu pravice zahtevale sledeče!
1.	da se prejemki staroupokojencev vseh resorov, vdov in sirot prevedejo na prejemke po novem uradniškem zakonu;
2.	da se, dokler se to ne izvrSi, kronske penzije prevedejo na. dinarske;
3.	da se določi stanarina za staroupoko-jencc v isti izmeri ko za aktivne uslužbence;
4.	da se vsa glavna pokrajinska in večja mesta pomaknejo v I. drag. razred;
5.	da se upokojencem in njih rodbinskim članom priznajo iste ugodnosti za vožnjo na železnici kot aktivnim uradnikom.
Apel upokojencem ni našel do sedaj odziva pri vladi, ki pač predlaga povišanje dis-pozicijskega fonda za ministrskega predsednika od 2.4 mil. Din na 6.1 mil. Din, a nima sočutja z bednima upokojenci. Proč z nepotrebnimi dispozicijskimi fondi, ki služijo namenom, katere mora vsak za blagor države vnet državljan obsojati, to je splošna zahteva ljudstva!
Ogorčenje v krogih invalidov se bo povečalo, ko se bo doznalo, da se za izplačilo od leta 1920. dolžne invalidnine določa komaj 5 milijonov dinarjev!
LETEČI DOLGOVI.
Leteči dolgovi, ki znašajo poldrugo do ^ve milijardi dinarjev, niso navedeni v tem proračunu, za izplačilo obveznosti iz prejšnjih iet ie določeno le 30 milijonov dinarjev, dočim ni dosedanji kredit v znesku 60 milijonov I dinarjev zadostoval in mora mnogo uradnikov j in upokojencev leta in leta čakati na izpla-1 čilo diference plače oziroma penzije, da ne i govorimo o drugih državnih obveznostih.
Ker ni podal zastopnik ministrskega predsednika, odnosno finančnega ministra nobenega ekspozeja, nismo dovoljno obveščeni o rezultatih konference nasledstvenih držav v Pragi meseca novembra lan. leta; ne vemo, v kakem odstotku nominala se morajo plačati avstro-ogrske rente, prioritete železnic itd., v kakem valutarnem odnosu se morajo plačati, koliko odpade na leto ne vemo, ali so krediti za plačanje anuitet v proračunu dovoljni.
VPRAŠANJE VOJNIH DOLGOV.
V letu 1926. treba pričeti z odplačilom vojnih dolgov, a naša vlada je kot zadnja poslala koncem decembra 1925 delegacijo v Pariz, London, Washington, da se dogovori glede višine dolgov in modalitete odplačila dolgov. Angleška, Francoska, Belgija, Italija, Čehoslovaška, Poljska, Madžarska, Finska, Litva so že regulirale te dolgove, balkanske države Romunija, Grška in naša so odlašale rešitev tega velevažnega vprašanja; samo po sebi se razume, da smo mi kakor povsod — zadnji. Države, ki so bile pred nami, so dosegle znatne popuste pri dolgovih, kakor: Angleška 18, Francija 30, Belgija 46, Italija 80 odstotkov. Zanimivo je, da je Italija dosegla izvanredno ugodno obrestno mero, katera se od 1.8 v prvem letu povišuje na 2 odstotka v poznejših letih, dočim mora Romunija že v prvem letu plačati 3odstotne obresti, katere se pozneje povišajo na 3 Vi odstotka. Radi odlašanja naše vlade, radi njene malomarnosti obstoji bojazen, da ne bo naša delegacija dosegla pri reguliranju naših vojnih dolgov onih ugodnosti, katere so dosegle druge države.
Kredit za odplačilo dolga Narodni banki je nezadosten; ako želimo zboljšati stanje naših financ, ako hočemo doseči pravo stabilizacijo naše valute, moramo zahtevati od vlade, da najde način in sredstva, da more v i znatni meri pričeti z odplačilom dolga pri Na-j rodni banki.
i Finančni minister je pozabil na obvezo { vlade, da treba izplačati 20odstotnc bone, ] odvzete ob priliki markiranja kron, in ni v I ta namen doznačil nobenih kreditov v bud-getu. Zaupanje v finančne akcije vlade je s takim postopanjem omajano, kar se bo bridko občutilo, ako bo vlada hotela najeti kako posojilo doma.
RUSIJA
IN RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Pariz, 3. febr. (Izv.) Francija, Italija, Japonska, Čehoslovaška in Urugvaj so izročile generalnemu sekretarijatu kolektivno noto, v kateri zahtevajo, da se razorožitvena konferenca odloži za 3 mesece. Ta korak so navedene države storile raditega, da bi se v tem času izvršili razgovori s sovjetsko Rusijo glede njenega sodelovanja.
Washington, 3. febr. (Izv.) Ameriška vlada ni zadovoljna z odložitvijo sklicanja pred-konference za razorožitev in stoji še vedno na stališču, da naj se predkonlerenca skliče 15. februarja.
London, 3. febr. (Izv.) Odgoditev pred-posvetovanj za razorožitveno konferenco je izzvala v londonskih političnih krogih razočaranje, ker je bilo pričakovanje za otvoritev zelo veliko.
London, 3. februarja. (Izv.) Pri graditvi novih hiš so odkrili prostor, kjer se jc nekoč nahajal rimski forum.
Pariz, 3. februarja. (Izv.) Po poročilih Indio-Pacifica sta sklenila zvezo generala Ku-pcj-fu in Čang-so-lin.
££ GHeszlfi. G
A Za enotno davčno fronto se v smislu
našega poziva »Nar. Dnevnik« krepko zavzema, kar z zadovoljstvom ugotavljamo. Tudi to je čisto v smislu našega stališča, ko piše, da borbo proti sedanjemu davčnemu sistemu zahteva samoobramba naroda, in da je treba prepričati Belgrad, da jc zahteva po znižanju davkov zahteva vsega slovenskega naroda. Vendar moramo k izvajanjem »Nar. Dnevnika« še nekaj pripomniti. Piše, naj bi se po vsej Sloveniji priredili impozaatni protestni shodi. Iniciativo za prirejanje teh shodov pa ne smejo podvzeti stranke, temveč naSe gospodarske in stanovske organizacije. To je že vse prav, Toda po našem mnenju je čisto postranska stvar, kdo. daje iniciativo, glavno je, da se pokrene solidarna akcija slovenske ce-lokupnosti in pri tej morajo naravno sodelovati tudi vse politične stranke brez izjeme, če naj bo kaka stranka še tako slabotna in neznatna. Nihče se ne sme abstinirati in nihče ne sme potem skušati streljati tej fronti v hrbet, kakor se je to že zgodilo. To je eno. Drugo, kar bi še pripomnili, pa je to, da po našem mnenju s protestnimi shodi, in naj bi bili še tako impozantni, ne bo prav nič doseženo, Bilo je takih shodov že dovolj, a videli smo, koliko so se belgrajski in naši domači fiskali za to zmenili. Po naši zamisli bo treba pri tej akciji poseči že po malo bolj eaer-gičnih sredstvih. Vsekakor pa je uspeh te akcije brez soglasne in smotreno zasnovane politične akcije izključen. To pa je zopet mogoče le potom in s pomočjo naših političnih strank kot političnih eksekutivnih organov narodne volje. Zato pa je potreben pred vsem tozadeven medstrankarski sporazum. In zato smo za tak sporazum pledirali.
Kdo ho Pašitev naslednik?
Belgrajska »Narodna Tribuna« (o kateri pravijo, da je glasilo Ljube Jovanoviča) prinaša odprto uredniško pismo na g. Nikolo Pašiča, v katerem mu pravi, da je bil dober s r b i j a n s k i politik, da se pa po zedinjenju ni umel dvigniti na višino srbsko-hrvatsko-slovenskega politika. Zato mu v interesu Radikalne stranke priporoča, naj se še za svojega življenja pobriga za naslednika v vodstvu stranke. V to svrho prinaša »Nar. Tribuna« tele slike prvakov Radikalne stranke:
D. Momčilo Ninčič. Diplomat brez fraz in patosa. Človek, ki pretehta vsako svojo besedo ta ki ve, kaj hoče. Vendar pri vsem tem on za sedaj nima izgleda, da bi postal vodja radikalne stranice, ker je razmeroma še mlad, ima pa on za Ljubo Jovanovičem še največ /šans.
Dr. Lazar Markovič. Je odličen pravnik in vobče jak intelektualec. Kot politik ni nobena posebna veličina. Kampanja, ki je šla proti njemu po časopisju, ga je momentano iztisnila iz prvih vrst, in treba, da preide nekaj časa, pa da se spet rehabilitira. Pa tudi v slučaju rehabilitacije je izključeno, da bi mogel postati šef stranke.
Miša Trifunovič. Je dober resortni minister in dober politik. Vseskoz pošten človek, se nikamor ne uriva ter potemtakem nima izgleda, da bi vodil radikalno stranko.
Nikola Uzunovie. On izmed vseh prvakov v radikalni stranki največ govori i v skupščini i v klubu. Vrlo pošten, toda z vrlo omejeno sposobnostjo in znanjem nima pogojev za strankinega šefa.
Milorad Vujičič. Borben in nesebičen. Velja v stranki kot zelo svetel karakter, ki ima v usodnih trenutkih pogum podvreči kritiki delo vsakogar, pa magari šlo za g. Pašiča. Nima pretenzij, da se postavi na čelo radikalne stranke.
Marko Gjuričič. Je star in zaslužen radikal, ki ni zapustil nobenega slabega spomina. Temeljit pravnik in zelo dober minister je kot politik brez posebnih ambicij, in je izključeno, da bi kdaj postal šef stranke.
Marko Trifkovič. Dosti dober govornik, jo tudi dosti dober politik. Ni brez ambicij. Drži se v stranki korektno. Za šefa stranice nima pogojev, toda ko bi stranko upravljal direk-torij, bi bil on eden članov tega direktorija.
Ljuba Živkovič. Nevravnotežen pol i tile in kot tak večkrat ni v stanu ni sam seboj vladati, kaj šele s stranko. Prespal je celih 20 let in vse izgleda, da bo kmalu spet odšel na stari odmor, da prespi tudi ostanek svojega življenja.
Ljuba Jovanovič. On je najjačji živeči politik v naši državi. Po svojih globokih političnih koncepcijah spada v vrsto največjih jugoslovanskih politikov tudi v preteklosti. On ni manjši od Garašanina, a modrejši od Stojana Protiča. Mož čvrste roke in državnik velike avtoritete, ima vse pogoje, u>i uspešno povede za seboj veliko radikalsko armado. Samo pod njegovim vodstvom more radikalska vojska ostati kompaktna. On in nihče drug more stranko preroditi in pomladiti.
Ali so ti portreti objektivni, to prepuščamo »Narodni Tribuni:., interesantni so vsekakor.
nnvlh
Bnerae novice
*k Ne odlašajte! Vse kuverte in glaeovni-se hi volitve v Delavsko zbornico morajo biti najkasneje v soboto 6. februarja v tajništvu SLS, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Zadnji dan, ko jih moramo oddati uradnemu vo-livitemu odboru, je 7. februar do večera. Še enkrat prosimo, hitite zbrati vse kuverte in jih pošljite takoj. Povprašajte povsod, če so že vse oddane na pravo mesto. Somišljeniki, stori e svojo dolžnost takoj!
k Konkurzni razpis. Potom okrožnice je bila včeraj razpisana župnija Št. Janž na Dolenjskem v trebanjski dekaniji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 26. februarja 1926.
ir Poroka. V svetišču šmarnogorske Matere božje se je poročil v ponedeljek, 1. februarja, g. ing. Jo6ip Č e r n j a č z uradnico gdč. Mimi Petačevo.
ir Promocija. Na ljubljanski univerzi bo T soboto, dne 6. februarja 1926, promoviral za doktorja bogoslovja g. Ivan Ev. Vrečar, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano.
•k Kupčija z dekleti. Naše varnostne oblasti so dobile v zadnjem času več ovadb, da so se vtihotapili v vse večje kraje naše države zločinski elementi, ki se bavijo s trgovino z dekleti. Najbolj zalezujejo lepa, mlada, ponajveč še nedoletaa in neizkušena dekleta, katere izvabljajo z najrazličnejšimi zvijačami potom ženitovanjekih in službenih ponudb v javne hiše. Posebno v zadnjem času se naštevajo mnogi slučaji, da so bile odpeljane mladoletne deklice, ki izginejo brez vsake sledi. Za katero se zapro vrata umazanih hiš, ta je za življenje za vedno izgubljena, ker se ji le težko nudi prilika, da se povrne v pošteno življenje in jo muči sram, v bedi in grehu pa hitro propade, tako da se navadno nikoli več ne dvigne. Varnostne oblasti trudijo na vse načine, da zaslede te nesramne kupoevalce.
•k Občni zbor poštnih, bnojavnih in čekovnih uradnikov za Slovenijo se je vršil letos v Mariboru. Delovanje poštnega društva je posneti iz blagajniškega poročila, ki se glasi: Dohodki so znašali v preteklem poslovnem letu 41.399 Din 90 par, izdatki pa 35.236 Din 25 par, prirastek 13.393 Din 38 par. Denarno društveno imetje znaša 48.792 Din 77 par, celokupno premoženje z inventarjem vred pa čez 50.000 Din. Število članov in višina denarnega prometa se je v letih 1920 do 1925 gibala takole: v letu 1920 je bilo 526 članov, premoženja pa 990 Din, leta 1921 članov 766, denarja 13.607 Din, leta 1922 članov 663, denarja 16.209 Din, v letu 1923 članov 595, denarja 19.994 Din, v letu 1924 članov 645, denarja 43.687 Din, v letu 1925 članov 696, denarja pa 48.792 Din. V zadnjem poslovnem letu je na novo pristopilo 81 članov, izstopilo jih je pa 36. Ijmrli so tov.: Zora Erjavec v Scdražici, Ivan Lotrič v Žireh in Marija Rih-teršič v Celju. — Blagajničar je nadalje popisal razvoj iz skromnega »Društva poštnih uradnikov in uradnic« v financielno in moralno močno »Sekcijo poštnih, brzojavnih in čekovnih uradnikov«. Denar se ni nabiral in varčeval, da se pride do mrtvega kapitala, nego da se porabi za zidavo poštnega doma v Ljubljani.
•k Avtomatična telefonska centrala v Zagrebu. Gradnja nove telefonske centrale v Zagrebu napreduje in bo najbrž kmalu dograjena. Tehnični uradniki so te dni odpotovali v Berlin, kjer bodo prevzeli 5000 telefonskih aparatov in centralo. Te aparate bodo takoj zamenjali s starimi. Nova centrala bo obsegala 10.000 številk, Poštna uprava upa, da bo 5 tem mogla zadovoljiti vse naročbe.

Dr. L. Sušnik:
Kmetijski pouk v Jug©-
(Dalje.)
To bi bila približna slika kmetijskega pouka pri nas. Popolnejšo bi nam lahko dali gotovo tisti, ki imajo na razpolago službene podatke in možnost za presojo zadevnih samoupravnih in privatnih ustanov: to bi tudi spadalo na eno prvih mest pri številnih statistikah poljedelskega ministrstva. Podatki v »Almanahu SHS« 1924/25, 2. zv. so preveč sumarični.
Kaj pa se da posneti že iz tega površnega pregleda? Najprej to, da je skrb za kmetijsko-strokovni pouk s strani države nezadostna. Jugoslavija je gotova manj industrijska kakor Francija ali Češkoslovaška in bi bilo pričakovati, da bo kot pretežno agrarna, storila v prvi vrsti vse, da dvigne svoje kmetijstvo, ki je v premnogih krajih še čisto primitivno, do večje višine. A če primerjamo število naših kmetijskih šol s številom v omenjenih državah — da ne vzamemo za primero še bolj naprednih poljedelskih držav na severu ali v Ameriki - vidimo, da silno zaostajamo, čeprav imamo zelo ugodne predpogoje za razvoj te panoge gospodarstva. Ce seštejemo navedene visoke, srednje, nižje in specialne iu praktične kmetijske ter gospodinjske šole pa vzamemo kot najbolj prikladno merilo češkoslovaški (245 1. 1924), ter preudarimo razne drug	isti, lahko rečemo, da je naj-
man,	štirikrat premalo. Mala Danska
•k Nov most med Sušakom in Reko. Komisija tehničnih strokovnjakov je pregledala vsa dela za zgraditev betonskih temeljev za novi most med Sušakom in Reko. Novi most se bo dogradil do avgusta. Železni deli mosta sc že izdelani. Prihodnje dni pa sc bo pričelo s sestavljanjem železnih delov.
•k Novi opatfe v Zagrebu. Zagrebški nadškof jc imenoval Ljudcvita Knežiča in dr. Lov-ra Radičeviča za titularna opata, zagrebškega mestnega župnika dr. Svetozarja Ritija pa za opata.
•k Radio na zagrebški tehniški visoki šoli. Zagrebška tehniška visoka šola prireja predavanja po radiotelefoniji. V ta namen ji je zagrebška Siemens-tvrdka za več časa odstopila svoje najnovejše aparate, ki ponazorujejo predavanja in študij o radiotelefoniji.
ir Požar v zagrebških barakah, V torek je nastal požar v Zagrebu v barakah, ki stojijo blizu kemičnega laboratorija. Gasilcem se jc posrečilo ogenj hitro udušiti. Ogenj jc nastal najbrž vsled maščevalnosti, kajti pred barako je bila izkopana jama, v kateri jc neznani zlikovec iz maščevalnosti zanetil ogenj.
■k Požar v aovosadski svilerai. V nedeljo je izbruhnil v drž. tovarni za svilo v Novem Sadu požar, ki je povzročil nad pol milijona dinarjev škode. Požar je nastal najbrž vsled kratkega stika. Požar bi prizadejal najbrž manj škode, če ne bi bila nastala zamuda 20 minut, vsled tega, ker telefon ni deloval.
-k Tragična smrt uradnika, Desir.fektorski uradnik Damjanovič jc na svojem uradnem potovanju iz Dcbara v Kosovski Mitrovici umrl čudne in nepojasnjene smrti. Policija jc po preiskavi dognala, da je umrl na zastrupfjcnju, ni pa mogla dognati, ali gre za samomor ali za zločinsko zastrupljanje.
ir Velika tatvina. V Užicah je pred nekoliko dnevi bila ukradena denarna pošiljatev v znesku 96.000 Din. Poštnemu upravniku sc je posrečilo, da je odkril tatu v osebi sprevodnika osebnega vlaka, ki jc tatvino priznal, na kar so ga aretirali.
•k Obletnica Bokokotarske vstaje. V ponedeljek je minilo osem let, ko so se v Boki Kotorski uprli mornarji bivše avstroogrske mornarice. Mornarji so zvezali, razorožili in
zaprli častnike v kabine, na kar jc godba na admiralski ladiji zaigrala Lepo našo domovino« in »U boji«. Poveljstvo nad pobunjeno mornarico je prevzel kapitan trgovske mornarico Sesan v Dubrovniku. Ker ni bilo pomoči od nikoder, niti Italijani niso verovali, da sc je upornikom res posrečilo dobiti oblast v roke, sc je upor ponesrečil. Avstrijski admiral Horthy, današnji vodja Madžarske, je obljubil upornikom, da ne bo nikogar zaprl. Mornarji so res verjeli in so sc predali. Toda Horthy besede ni držal, temveč okrog 300 mornarjev zaprl, 4 pa po prekem sodu dal ustreliti.
k Smrt stoletnega Hercegovinca. Te dni
je umrl v Hercegovini v Pologu nad sto let stari Hcrcegovincc Peter Maričič. Vsi njegovi sinovi in hčere so že pomrli, nekateri od njih v visoki starosti. Maričič spada med one redke Hcrccgovince, ki so sc v svoji zgodnji mladosti naučili pisati in brati.
k Okraden okrajni glavar. Tc dni so tatovi okradli varaždinskcga okrajnega glavarja ter mu odnesli blaga in draguljev v vrednosti nad 25.000 Din. Enega tatu so prijeli. Kakor je preiskava dognala, jc tat romunski vojaški begunec. V stanovanje okrajnega glavarja so zlikovci vdrli s pomočjo nekega varaždinskcga ključavničarja.
k Roparske toipe v Vojvodini. V zadnjem času so se v celem Banatu pojavile številne roparske tolpe, ki so zlasti v okolici Velikega Bečkercka izvršile mnogo ropov. Policija in orožništvo jih skrbno zasledujeta .., upata, da se jima bo kmalu posrečilo spraviti tolpe pod ključ.
k Smrt radi predolgega spanja. V Skoplju je storil strašno smrt železniški čuvaj proge Skoplje—Hanrijevo, Predolgo jc spal in je zamudil prihod vlaka, ki prihaja iz Kosovske Mitrovice. Brž je pohitel preko železniškega mosta in sc ni oziral na opozarjanje stražnika, ki je bil pod mostom, da sc vlak že giblje. Sredi tira ga je na mostu lokomotiva dosegla in v^la preko mosta v Vardar. Trupla niso našli, pač F1 ic bilo na mostu in na lokomotivi več krvavih ostankov njegovega telesa, iz česar se da sklepati, da je lokomotiva ubogega čuvaja strašno zmrcvarila.
k Težka avtomobilska nesreča med Sveto Nedeljo in Rakitjem, o kateri smo poročali včeraj, je sedaj pojasnjena in ne gre pri tem za
SVETOVNI REKORDER V STRADANJU.
Nemški umetnik v stradanju Hans Kerndorf je zdržal brez jedi in pijače 35 dni. Bil je zaprt v plombirani stekleni celici.
nikak zločin. Nesreča se jo dogodila pri pov-ratku avtomobila iz Samobora, ker je zadel avtomobil v drevo in je vrglo Marijo Slakovič iz avtomobila s tako silo, da ji je takoj počila lobanja. V avtu se je vozflo še pet drugih oseb, ki so ostale neix>škodovane. Truplo po-nesrečenke so prepeljali v Zagreb z vojaškim sanitetnim avtomobilom.
k Pred novo afero v Belgradu. Belgrajska policija že dalje časa dobiva vesti, da izginjajo brez sledi mladi dečki v starosti od 10. do 14. let. Policija dolgo ni mogla najti nikakih sledov in je zadeva izgledala precej misteriozno. Sedaj so aretirali nekega sumljivega človeka, po katerem upajo priti na sled celi zadevi. Ta gospod jj z lepim pregovarjanjem in čokolado pregovoril .11 letnega sina trgovca Milana Pet-koviča, da je odšel z njim. Deček je bil ravno v kinu, pri predstavi Pata in Patachona, ko ga je nagovarjal da gre z njim na Dunaj, kjer l>o osebno videl Patachona. Toda pri odhodu iz hiše ga je ustavil detektiv, ki je zvodnika aretiral. Izginjanje dečkov spravlja policija v zvezo z nekim tajnim klubom, ki se je sestajal v neki prazni vili izven mesta. V tem klubu je menda tudi več ugledne jših« oseb.
0 Prodaja čevljev po amerikansem sistemu. Velike ainerikanske tvorni ce nudijo svojim odjemalcem potom lastnih prodajalen dvakrat v letu, to je v mesecu februarju in v jeseni, izredno priliko, da si občinstvo nabavi čevlje po znižani ceni. Temn zgledu sledi naša tovarna Peter Kozina & Ko., Tržič, da od 1. do 15. februarja prodaja veliko množino vsakovrstnih čavljev po znatno znižani ceni. Cenj. občinstvo naj se o tem prepriča v izložbah na Aleksandrovi cesti in Bregu 20
k Opalograf kupim. A. Blažič, Žirovnica, Gorenjsko.
k Gostilna pri »Fajmoštru« toči izbomo dalmatinsko belo in črno vino z Otoka Vis, po ugodni ceni liter 11 Din.
Milica in Tonček, Izpraznila sta lonček. Srečna sta oba sedaj,
Saj je bil to ->Buddha< čaj!
O Ali ste že oddali kuverto in glasovnico za volitve v Delavsko zbornico na pravo mesto? Co še niste, pošljite jo takoj na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Opozorite šo druge! Samo do nedelje je še čas. Ta dan morajo biti zadnje izročene uradnemu volivnemu odboru.
O Sv. maša zadušnica za kraljico-matcr Margorito Savojsko. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani nas obvešča: V četrtek dno 4. februarja, trideseti dan po smrti Nj. V. italijanske kraljice-matere, Margerite Savojske, se bo vršil v Ljubljani od 10 dopoldne cerkveni obred v župni cerkvi čč. oo. frančiškanov (Marijin trg). Prevzvišeni gospod knezo-škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič bo blagohotno podelil zadnji blagoslov. Kr. italijanski generalni konzulat si usoja spominjati člane italijanske naselbine, da je njihova dolžnost prisostvovati temu svečanemu obredu in bo istočasno zelo hvaležen vsem, ki bodo hoteli s svojo prisotnostjo izkazati zadnjo čast nepozabni kraljici. Osebe, katere so prejele tozadevno posebno vabilo, se vljudno prosijo, da ga prineso s seboj, da se jim zamore na njega podlagi odkazati za nje rezervirani sedež.
O Umrli so v Ljubljani: Amalija Puchler, sodnikova vdova, 69 let. — S. Klara Marjeta Marinčič, usmiljenka, 55 let. — Adolf Radi, učencc, 12 let. — Julija Podkrajšek, dninarica, 40 let.
ima še enkrat toliko nižjih kmetijskih šol kot mi (37). — Agronomsko-upravna služba je sicer povsod razpredena, število inšpektorjev, načelnikov, oblastnih in okrajnih ekonomov, veterinarjev, inženjerjev i. dr. je precejšnje število, a še premajhno; vrhutega jih je v južnih predelih večina brez akademske izobrazbe. A to se bo še najhitreje zboljšalo, saj je število fakultet še najbolj ugodno. Najbolj pa se občuti pomanjkanje primernih šol za kmet-sko ljudstvo.
Predvsem pade v oči, kako slabo so preskrbljene s kmetijskimi šolami Južna Srbija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina. Res, da so te pokrajine po večini gorate, a vendar imajo na drugi strani ogromno zemlje, ki kliče po boljšem izkoriščanju ali ki bi se dala z iz-suševanjem, regulacijami, pogozdovanjem itd. kultivirati. Te dežele so tudi sicer v poljedelskem budžetu prikrajšane (v vseh postavkah in za kmetijski pouk posebej) — v sedanjem centraliziranem to ni več razvidno, tu tudi najbolj primanjkuje strokovnjakov; celo v upravi je bilo 1. 1923/24 mnogo mest nezasedenih (BH.). To so posledice prejšnjih režimov, zakaj drugod, kjer je bila javna odnosno privatna skrb za povzdigo kmetijstva bolje organizirana, je bilo tudi do sedaj v teh ozirih boljo poskrbljeno. V novem proračunu je sicer nekaj postavk za zgradbe kmetijskih šol (15), med temi za nove v Prokuplju, Štipu, Peči, Giljanu, Prizrenu, Tetovii, Kavadaru, Užici, Belem Polju, Baru — torej večinoma v Južni Srbiji —, za šole v Brusu, Prištini, Nik-šiču in na otoku Korčidi i. dr. je bil dovoljen kredit že zadnja leta. Preje so arradili v onih
krajih le gimnazije — mesto strokovnih šol. Črni gori obljubljajo sedaj predvsem praktične šole. V Bosni in Hercegovini si prebivalstvo tuintam že samo želi kmetijskih šol, n. pr. v Stolcu i. dr.
Močno primanjkuje potem specialnih šol. ki niso nič manj važne. Potrebne bi bile zlasti strokovne šole za živinorejo in ljudje si jih marsikje želijo, tako v okolici Belgrada, v Sremu ali Banatu in dalje v prečanskih pokrajinah. Pa tudi drugje. V Dalmacija bi rabila n. pr. še 1 poljedelsko, 1 živinorejsko, 1 vrtnarsko, vinarskooljarsko šolo (gl. Poljo-privredni Glasnik 1924, št. 20, str. 12 s.), druge pokrajine razen takih še sadjarske, mlekarske, čebelarske, svilarske itd. Značilno je, da se male govori o ribarskih in gozdarskih šolah, dasi je potreba na dlani. Imenuje se kvečjemu par ribogojnih postaj, a gozdarske so omenjene v prejšnjem budžetu min. za gozdove in rudnike, pod katero spadajo pri nas, le 4 (s še ne ustanovljeno mariborsko vred). Tečaji za logarje pa se vrše med drugim tudi v Kostanjevici.
Kar zadeva razna javna posestva, vzorne kmetije itd., bi lahko v teh ozirih mnogo pomagale, a trpe večjidel vsled neracionalnega gospodarstva. Državna režija je draga, a okorna, čeprav je zaposlenega mnogo osobja; državno račuuovodstvo in osrednji birokrati-zem jim ovira razmah. Tu bi bile zelo umestne bolj praktične uredbe. Bolj proste roke imajo kmetijske postaje, ki bi se sploh morale povsod razširiti ozir. spopolniti kot prava kmetijska vežbališča.
lu kaj naj rečemo o poljedelsko- oz. kme-
ti jskoobrtnih šolah? Saj je v državi razvita sladkorna, pivovarska, destilacijska, mlinska industrija, pa svilarstvo, lanarstvo itd. A o posebnih šolah za to, kot jih imajo drugod, ni nič slišati. Predelavanje poljskih, živinskih, sadnih, vrtnarskih pridelkov v lastnem krogu bi bilo za kmetsko ljudstvo lahko še večji vir dohodkov, če bi imelo dovolj tozadevnega znanja in organizacij. V zvezi s tem bi se moralo poskrbeti za primerno izobrazbo v zadružništvu in opozarjati na važnost zavarovanja. V Ljubljani ima sicer Zadružna zveza posebno zadružno šolo, a na splošno se posvečuje temu pouku v državi premalo pažnje (gl. Gosnodar-ski kalendar 1924, str.185).
V Sloveniji se pripravlja že dalj časa ustanovitev 2 nižjih kmetijskih šol, ene sirarske in mlekarske v Škofji Loki ter ene čebelarsko šole; zahteva se še hmeljarska šola v Žalcu, ribarska, regulacijska i. dr. Jasno je, kako potrebne bi bile te šole, a se taka vprašanja kljub delnim kreditom kar ne premaknejo z mesta. Imamo 2 državni učni delavnici «*a košarstvo, a za razne druge lesne, gozdne obrti (rezbarstvo, drvarstvo, koparstvo i. dr.) ni dosti zanimanja. Svoj čas je naš deželni odbor veliko storil za povzdigo kmetijstva, danes ni pri javnih faktorjih pravega zanimanja za blagor tega stanu. Fr. Erjavec pravi v »So-| cialni Misli« ,1924, str. 239 ob razmotrivanju | statistike šol na Slovenskem, ki kaže silno ! prevladovanje trgovskih in obrinih šol nad kmetijskimi, da je »kmetijsko šolstvo po številu absolutno nezadostno in organizirano brez pravega sistema; životari vprav prevžilkarsko življenje, specialnokmetijsko, obrtno in indu-
O Srebrno poroko sta obhajala na Svečnico g. Ivana Zottman in njegova soproga Ivana v ožjem krogu svoje rodbine in prijateljev.
0 Predavanje v Geografskem društvu na
univerzi. Opozarjamo ponovno na zanimivo ? snov, ki jo bo obravnaval danes ob šestih j zvečer g. prof. S. Kranjec: »Geopolitičen oris j naše države« v balkonski dvorani univerze. Prijatelji geografije vljudno vabljeni l .Vstop prost.
© Mestno gerentstvo vljudno vprašamo, kdaj bosta prišla na vrsto v svrho posipanja hodnika ob Dunajski cesti. Prebivalci, M stanujemo onstran železniškega prelaza po raznih ulicah, smo prav zagotovo pričakovali, da bo eden ali drugi izmed gospodov mestnih gerentov že pred božičnimi prazniki naročil, da naj se omenjena hodnika posujeta, toda varali smo se. Kljub temu, da je nek mestni delavec par dni pred Božičem že pričel ob Zakotuikovem vrtu posipati hodnik, dasiravno je bil in je še danes na istem mestu sorazmerno v najboljšem stanju, se ni za ostali del do in od cerkve Sv. Krištofa naprej proti vojašnici nihče zmenil. Tako smo stanovalci tega okoliša, kakor tudi drugi ljubljanski meščani, M so prihajali obiskovat svoje rajnke na tukajšnje pokopališče, v pravem pomenu besede plavali v blatu. Vsled tega si dovoljujemo vprašati gospode gerente, za Iva j ta razlika v skrbi za ta del mesta? Ali nismo vsi enako davkoplačevalci? Ali pa so morda drugi vzroki, ki ovirajo ruas in druge Ljubljančane, da bi bila smer onkraj železniškega prelaza proti vojašnici vsaj dostopna. Zakaj se za gotove ceste in hodnike tako vestno skrbi, da niso blatni in lepo gladko urejeni? Prosimo torej, naročite, da se napelje na omenjene hodnike par trug peska, saj je vendar gramozna jama poleg ceste.
O »Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z. v Ljubljani opozarja na možnost ugodnega nakupa stavbnih parcel, ki leže v ljubljanskem šent-petrskem predmestju, levo od pokopališča Sv. Križa. Cena za kvadratni meter je 7.50 Din. Ker obsega ves kompleks nad 268 arov, bi bilo zadrugi mogoče posredovanje le tedaj, če se priglasi zanje vsaj 50 reflektantov. Prijave naj člani sporoče pismeno zadrugi na naslov »Dom«, stavbna zadruga državnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani, ali pa ustno zadružnemu načelstvu vsak četrtek ob 20 na glavni pošti (poslopje na dvorišču, L nadstropje), a najkasneje do konca februarja 3.926. — Tudi v bližini kolezije je 20 stavbnih parcel na prodaj. Tu je svet dražji, namreč po 12.50 Din kvadratni meter. Stavbišče je že paircelirano. Ceste odračunjeno. Več se izve pri Lovšetu na Tržaški cesti.
O Vlom v izložbeno okno. Predsnočnjam Je odprl s ponarejenim ključem neznan tat dve izložbeni okni trgovine Antona Presker-ja na Sv. Petra cesti J4. Tat je odnesel iz izložb več hlač, čepic, svilenih kravat in modnih robcev v skupni vrednosti čez 3000 Din. 0 storilcu nimajo še nobene sledi.
O Policijsko vesti. Ljubljanska policija Je aretirala neko Margareto Žgajnarjevo kot nevarno vlačugo vloženih pa je bilo več ovadb in sicer radi goljufije s prodajo ponarejenih odnosno ničvrednih srečk, radi poškodbe železniških naprav, radi nemoralnega življenja, radi kaljenja nočnega miru in pijančevanja, radi pobega od doma, prekoračenja policijske ure, radi plesa v javnem lokalu brez potrebnega dovoljenja in radi prestopkov cestno policijskega reda.
O Sleparski Kočevar. V gostilno pri Bla-gaju je prišel neki Kočevar, ki je prodajal razne drobnarije in igral z gosti na številke razne igre »Grad-ungrad«, »Hoch oder nie-
der«, >Tri pod sto« in druge podobne igre. 1 Ker je mož redno dobival in ni niti en gost dobil igre, so postali gostje pozorni in so se začeli zanimati za igro. In res se je posrečilo žandarmerijskemu puškarju Leopoldu Gorši-ču, da je razkrinkal sleparja. Mož je natančno opazoval tega Kočevarja in je uvide!, da mož slepari. Potegnil mu je iz rok široko vrečo, v kateri je imel Kočevar številke. Pri natančnem ogledu je opazil, da ima vreča v sredi dva oddelka. Na eni strani so bile par številke, na drugi nepar. Mož je ponudil igralcu vrečico s številkami tako, da mu je nudil oni del številk, na katere je on dobival, dragi del pa je spretno obdržal in zatisnil v pesti. Ko ga je Goršič zalotil in pregledaval vrečico, je sleparski Kočevar pobegnil s svojim košem in je pustil vrečico Goršiču, ki jo je izročil policiji. Podobnih sleparjev imamo gotovo v mestu še več in se gostje opozarjajo, da pazijo pri podobnih igrah.
Dr. Beneš odhaja.
Včeraj nas io nepričakovano zadela novica, da je generalni konzul češkoslovaške republike g. dr. Otokar B e n e š premeščen iz Ljubljane v Prago in sicer v ministrstvo za zunanje zadeve. Odide pa g. generalni konzul na svoje novo mesto po vsej priliki začetkom marca meseca.
Z dr. Otokarjem Benešom se poslovi od naše presto lice mož, ki je zavzemal zelo odlično mesto v našem javnem in družabnem življenju. Ni samo zastopal gospodarskih interesov svoje države, marveč je od prvih dni po prevratu sem, ko je prišel v Ljubljano, započel svojo delavnost z navezanjem čim najtesnejših političnih in kulturnih stikov med češkoslovaško republiko in našim narodom, ki ga dr. Beneš ljubi kot malokdo, kojega jezik se je naučil brezhibno govoriti in kojega napredek mu je bil na srcu. Zanimal se je za vse naše organizacije, imel prijateljske stike z vsemi strankami in vodilnimi osebnostmi tako našega političnega življenja kakor z našimi gospodairskLmi krogi in kulturnimi delavci. Za utrditev kulturne zveze med nami in češkoslovaškim narodom je dr. Beneš ustanovil J u goslovansko-češkoslo vaško Ligo, M se je razvila v uvaževanja vredno organizacijo, s katero si je g. generalni konzul pridobil trajne zasluge tako za slovansko idejo kakor za idejo bratskega stika med Slovenci in češkoslovaškim narodom ter Jugoslovani sploh. Sodeloval je tudi z vso vnemo pri ustanovitvi lektorata češkoslovaškega jezika na ljubljanski univerzi in ima posebno velike zasluge za knjižnico slovanskega seminara, kjer je posebno oddelek »Bohemica« zelo bogat. Podpiral je s knjigami, mapami in drugimi pripomočki tudi knjižnice naših srednješolskih in drugih zavodov. Sploh ni bilo izlepa kakšne kulturne akcije, kjer bi dr. Beneš rade-volje ne bil pomagal. Zlasti je na glasbenem polju pomagal navezati stike med slovenskimi in češkoslovaškimi umetniki in produkcijami. Ustanovil je tudi krepki organizaciji svojih sorojakov v Sloveniji, »Češko obec« v Ljubljani in Mariboru, in skrbel za ustanovitev in razvoj češkega šolstva.
Posebno globoko pa bo dr. Beneš ostal v spominu Ljubljani po krasnih lastnostih svojega značaja: izredni objektivnosti, nepristranskem gledanju našega političnega življenja, neutrudljivi delavnosti in plemeniti skromnosti, Bil je kakor naš, vsem priljubljen, od vseh globoko spoštovan. Zato ga vidimo z zelo velikim obžalovanjem odhajati iz naše srede in iz srede konzularnega zbora, kojega dika je bil.
Na njegovo mesto pride g. dr. František Resi, sekcijski svetnik iz Prage.
strijsko šolstvo je pa pri nas še komaj poznano in merodajni činitelji očividno niti ne čutijo ne nobene potrebe po njem«. Kaj pa naj rečemo potem šele o nekaterih drugih pokrajinah? Po »Gospodarskem Kalendaru« 1924, str. 107 je bilo tedaj v Jugoslaviji skupaj 1153 visokih, srednjih in nižjih šol raznih strok, pravih kmetijskih pa le 25! —
Še manj zadovoljivo je pa poglavje o gospodinjskih šolah. Te so v resnici prav tako velikega pomena kot kmetijske, če ne še bolj. Kajti gospodinja in mati je tista, na kateri sloni dobršen del kmetskega gospodarstva, predvsem pa smisel za njega napredek, ki naj ga posreduje kot vzgojiteljica svojim otrokom. Te šole tudi dosezajo povsod najlepše uspehe in ljudstvo jih najbolj ceni, kjerkoli je dobilo priliko, da se je seznanilo ž njimi. Že spora-dični tečaji delajo čudeže. A kaj, ko se nahaja vse to delo šele v povojih. Kako obširno polje se odpira tu, ki bi ga bilo treba najprej z vso vnemo in velepoteznostjo oMelati. Trud in stroški bi bili res obilno poplačani: vstvarjeni bi bili uspešni predpogoji za napredek na vseh poljih, ki ga sicer v gotovih južnih krajih še dolgo ne bo. Spoznanje že prihaja, a veliko prepočasi. Srbski sistem drž. potovalnih šol je dober, a za tolik teritorij seveda čisto nezadosten: kapljica v morju! Ta način se s pridom vpeljuje tudi drugod. A zanimivo je v tej zvezi in značilno za nesistematičnost pri teh poskusih, da organizira sličen pouk tudi prosvetno ministrstvo s 3 mesečnimi potovalnimi šolami, ki razpolagajo celo s kinom, knjižnico itd. (gl. Jugoslavenski List 1. januarja 1926, str. 3 in Gospodarski List 1924, št. 17, str. 5).
Vrhnika
V nedeljo, 31. januarja t. 1., smo obhajali patrocinij sv. Pavla. Pri slovesni maši ob desetih se je izvajala Sattnerjeva latinska maša s spremljevanjem gosli. Istega dne se je vršil občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice, ki slavi letos 25letnjco svojega obstoja. — Kap je zadela v soboto zvečer g. Franccta R o d e t a , posestnika in lesnega trgovca na Stari Vrhniki, vendar imamo upanje, da še okreva. — Mraz, ki je bil letošnjo zimo izredno oster, se umika tudi pri nas mehkemu južnemu vremenu in deževju, ki preti s po-vodnijo v nižje ležečih krajih naše občine.
Maribor
□ Slavje zaslužnega moža. V torek, dne 2. februarja je praznoval mariborski profesorski zbor prisrčno slavje. Naš zaslužni profesor, ki je vsled apešanja vida stopil v pokoj, g. dr. Jakob Z m a v c, je sprejel iz rok profesorskega društva, kateremu je načeloval v kritičnih časih pred vojno in med vojno, v znak priznanja in hvaležnosti krasno diplomo. Ob 11 so se zbrali gg. profesorji vseh mariborskih srednjih šol v gimnazijski posvetovalnici. Sestanek je otvoril gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek, nakar je spregovoril v imenu odbora profesorskega društva g. prof. Jenan, ki je poudarjal velike zasluge jubilanta za slovenski narod s tem, da je vedno | neumorno delal na to, da se srednješolska | mladina izobrazi v maternem jeziku. To vpra-'' sanje je bilo pereče, ko so se otvorile slovenske oantlelke na srednjih šolah in zlasti,
ko je nastopil prevrat. Dr. Žmavc je bil mož, ki je napram vsaki vladi neustrašno branit pravice profesorjev-tovarišev. Nato je tolmačil diplomo, delo akad. slikarja Koželja. V levi strani je genij, nad njim Uamoklejev meč, pod njim trnje, na desni drugi genij, knjiga — slovenska je že odprta, a pod nogami leže še vedno — polena! Simbol dela dr. Žmavca pred vojno in po vojni, v suženstvu in svobodi. — Gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek je poudarjal značilne lastnosti zna-čajnega moža: energija, ponižnost, ljubezen do slovenskega naroda in pa karakteristična kolegijalnost do tovarišev-profesorjev. Slav-Ijenec dr. Žmavc se je zahvalil za simpatije, ki naj veljajo celotni profesorski organizaciji. Izrekel je zahvalo vsem tovarišem, ki so ga v njegovem težavnem delu podpirali. Delati pa moramo za močan slovenski narod, v močnih treh narodih Jugoslavije bo močna tudi država, v kateri živijo. — Zelenemu listu matere armade slovenskih inteligentov — Prle-kije, Šent Jurčanu Zmavcu kličemu tudi mi: 6e mnogo plodonosnih let!
□	Veličastna misijonska prireditev se je vršila na Svečnico v dvorani Zadružno-gospo-darske banke. Govora knezoškofa dr. Karli-na in g. podravnatelja Krošlja sta navduševala številne navzoče za vzvišeno misijonsko delo baš v času, ko so poganske njive na vzhodu in jugu pripravljene, da sprejmejo vase semena blagovesti. Prireditev so prepletale izvirne misijonske igre in deklamacija. Prireditev je pa tudi pokazala, kako nujno rabi katoliško se prebujajoči Maribor svoje velike dvorane v — Slomškovem domu! Polovica obiskovalcev je odšla, ker niti na hodniku in stopnicah v dvorano ni bilo več prostora! Naši dijaki so pokazali, da je v njih še idealizem!
□	III. redna seja občinskega sveta Maribor se bo vršila v torek 9. februarja ob običajni uri, na običajnem prostoru in z običajnim dnevnim redom.
□	Osebna vest. G. Ivan Gašperič, stolni kapelnik in pevovodja pevskega društva »Maribor«, je prevzel mesto glasbenega učitelja na mariborski gimnaziji.
□	Mariborska pošta. Na glavni pošti sta postavljeni v vestibulu takoj ob glavnem vhodu dve telefonski postaji. Naprava je vsekakor hvalevredna in jo pozdravljamo, ovirala pa bo najbrže promet, ker je preblizu vrat, čemur bi bilo odpomoči, če se odpre še dvoje drugih vrat, ki so že dalje časa zaprte.
□	Poroka v frančiškanski cerkvi. Na Svečnico sta se poročila g. Janez Leitgeb, podpregledniki finančne kontrole, in gdčna Amalija Cilenšek, posestnikova hči.
□	Pevska Vaja »Maribora«. Za jutrišnji nastop našega zbora pri »Aljaževem večeru« se vrši danes, v četrtek, ob šestih zvečer skupna pevska vaja v prostorih Cecilijanske-ga društva v stolnem župnišču. Prosimo vse pevke in pevce, da se te važne vaje točno in polnoštevilno udeleže.
□	Mestna organizacija SLS ima v četrtek, 4. februarja, ob pol sedmih zvečer v društveni sobi, Koroška cesta št. 1, važno sejo. Dnevni red: Poročilo iz Belgrada, poroča naš narodni poslanec g. Žebot. Vabimo vse člane ožjega in širšega odbora vseh petih okrajev mesta Maribor in prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo.
□	Prvi uspeh Pribičevičevega shoda. Na mariborskem srednješolskem zavodu je bil sprejet soglasni sklep: Ker sc bodo še naprej preganjali državni uradniki pod krinko proti-državnosti, se predlaga, da sc ob času šte-denja in redukcije ministrstev osnuje še ministrstvo za preganjanje državnih uradnikov.
□	Mohorjeva družba. Opozarjamo prijatelje Mohorjeve družbe, da ne zamudijo časa za naročilo Mohorjevih knjig. Prijave sprejemajo vsi župni uradi, v Mariboru tudi Prosvetna zveza, Aleksandrova cesta.
□	Vstopnice za petkov Aljažev večer sc dobijo v predprodaji v pisarni Prosvetne zveze, na kar opozarjamo naše planince, da si jih pravočasno naroče.
□	»Skuta«, šolski krožek gimnazijcev-pla-nincev pripravlja v četrtek popoldne sprejem g. Aljažu v gimnaziji. Mladinska iznajdljivost bo našega starosto gotovo presenetila. Bravo — mladi planinci!
□	»Jutro« in sanalorij. Stvarno, iz zdravniških krogov izvirajoče naše poročilo o sa-natoriju naj si »Jutrov« poročevalec šc enkrat prebere. Kdor pa pri tem občuti histeričnost, naj si išče pomoči — v tem ali drugem sana-toriju.
□Sejmsko poročilo. Na svinjski sejni dne 29. januarja so pripeljali 50 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari, komad Din 225-250, 3—4 mesece 350-380; 5—7 mesecev 400—480 : 8—10 mesecev 550 do 650; 1 leto 1500—1600; 1 kg žive teže 10.50—12.50, 1 kg mrtve teže 15—18. Prodalo se je 24 komadov.
□ Iikaz darov, ki jih je prejel mariborski pomožni odbor za oškodovance po poplayi v mariborski oblasti: Neger Franc, trgovec v Mariboru, 100 Din, Lenart Franc, trgovec v Ptuju 200, Okrajna posojilnica v Ormožu 500, Thaler Franc, Št. Ilj v Slov. gor. 50, dr. Julij Matlhay, okrož. zdravnik v Apačah 100, Glavna hranilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 300, Miki Franc, pošta Sv. Marjeta pri Moškanjcih 50, Lešnik Alojzij, posestnik v Krčevi-ni pri Mariboru 50, Weixl Josip, dekan pri Sv. Križu pri Ljutomeru 25, Napotnik Leopold, upravitelj v Svečini 300, Hranilnica in posojilnica pri Sv Antonu v Slov. gor. 50, Župni urad v Motniku 25, Hranilnica in posojilnica v .Tnienini 100, Radi Otokar. oosostmik v Viitnžu 500. dr. Milan Goci-
šek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 200, Hranilnica in posojilnica v Svečini 50, Oskrbništvo graščine Dornovo, pošta Moškanjci, 100, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 1500, Lovro Petovai v Ivanjkovcih 100, Uprava občine Sv. Marija 100, Državno zdravilišče Rogaška Slatina 1100, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 500, Franc Miho-lič, Dobrava, poŠta Zavrč pri Ptuju 100, Državna osnovna šola pri Sv. Marku niže Ptuja 80, Občinski urad Sv. Trojica v Slov. gor. 75, Ivan Roškar, Sv. Jurij v Slov. gor. 100, Mestni magistrat Maribor 2500, Franc Ogrizek, Sv. Križ pri Rog. Slatini 50, Rihard Orssich v Ptuju 500, Notar Franc Stupioa pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 50, Marija Zupančič, gostilničarka v Ptuju 100, Upraviteljstvo Julija Meinlove graščine Freudenau, pošta Apače, Slovenija 2500, dr. Leopold Potzinger, župnik v Apačah 100, Občinski urad Vuzenica, okraj Dravograd 292, Albin Pečar, trgovec v Imenu, pošta Podčetrtek 100, Svjatlougljenokopno dr. d. Zagreb, uprava premogokopa Roginska gorca, pošta Pristava, že-jezn. post. Mestinje pri Grobelnem 500, Poglavarstvo občine Sv. Marija (Medjimurje) 240, Franjo Cvetko, Že tale 300, Občina Beltinci, Prekmurie 874, Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 200, Hran. in posojil, pri Sv. Petru niže Maribora 300, Občinski urad Ižakovci, pošta Beltinci, okraj DoL Lendava 160, Wilh. Remm, Maribor 25, Triki občinski urad Rogatec 252, Avgust Stoinschegg, Rog. Slatina 100, Zoran M. Svetenovič, Rog. Slatina 50, Hranilnica in posojilnica v Št. Ilju v Slov. gor. 50, M. Blass, Sv. Barbara v Halozah 50, Anton Cvetko, Podčetrtek 50, Občina Most je, pošta Dol. Lendava 28, Občina Čentiba, pošta Dol. Lendava 140.25, Občina Banuta, pošta Dol. Lendava 35.50, Gasilno društvo Beltinci, pošta Dol. Lendava 50, Občina Pince, pošta Dol. Lendava 84.75, Občina Dolgavas, pošta Dol. Lendava 355.75, Občina Bogojina, pošta Dobrovnik 205, Župnijski urad Sv. Rupert nad Laškim, pošta Sv. Jurij ob j. ž. 90, Občinski urad Ribnica na Pohorju 200 Din, Salvator-Apoteka Mr. Lovro Jurše Podčetrtek 50, Trška občina Muta 100, Občinski urad Kog, pošta Sv. Bolfank pri Središču ob Dravi 379.25, dr. L. Kramberger, zdravnik v Sv. Lenartu v Slov. gor. 100, Anton Golenko, Sv. Nikolaj pri'Ormožu 50, Občinski urad Obrež, pošta Središče 200, Ljubinkovič Radivoj, šeetošolec drž. gimn. v Mariboru 50, Sokol Dol. Lendava 150, Županstvo Libuče pri Prevaljah 423.50, Občinski urad Dol. Lendava 738.75, Andrej Bedjanič v Belgradu 100, Občinski urad Motvarjevci, pošta Dobrovnik 152.75, Buchmann Andrej, gostilničar v Kramarov-cih 14 50, Občinski urad Melinci, p. DoL Lendava 180.25, Družina Sigmund, Ivanjkovci pri Ormožu 200, Občinski urad Koprivnica pri Brežicah 60.75, Občinsko poglavarstvo Nedelišče, p. Čakovec 711.75 Okrajni glavar v Dol. Lendavi, nabrano v občini Dol. Bistrica 252.75, Občinski urad Sv. Anton na Pohorju, p. Vuhred 20, Občinsko poglavarstvo Sv. Jurij v Trnju, pošta Dol. Kraljevec 308, Občinski urad Bukovnica, p. Dol. Lendava 62.50, Marija Ko-šer, pos. in trgovka v Podčetrtku 25, Občinski urad v Mali Poljani, p. Črenšovci 218.50, Trgovska banka d. d. v Ljubljani, podr. Maribor 1000. Uprava posestva Križničkega reda Velika Nedelja 100. Opčinsko poglavarstvo Dekanovec 1119.50. Skupaj Din 23.476.50.
Cel/e
0 Požar v tovarni »Savinja« na Ljubljanski cesti. V sredo zjutraj ob pol .11 je v podstrešju tovarne »Savinja« nastal med zloženimi papirji in deskami mal požar, ki ga je policija, ki je takoj prišla na mesto nesreče, pogasila sama. Dognali so pri tem, da je ležala na kraju, kjer je bil zaneten požar, steklenica, napolnjena z bencinom. Ko je policija ogenj pogasila, je odšla, ko se je zvečer ob 6 nenadoma raznesla po mestu vest, da je tovarna testenin na Ljubljanski cesti v ognju. Ogenj se je vnel na podstrešju, ld je takoj bilo v plamenih in je pogorelo z vsem bla-g m in tovarniško zalogo. Požar še vedno traja in je velika nevarnost, da pregori pod in se tako požar raztegne oa celo tovarniško poslopje. Škodo že sedaj cenijo na 250.000 Din. Pripominjamo, da je tovarna šele pred 14 dnevi prišla v last tvrdke Gaberc in Vi-demšek.
& Občinska seja je bila v sredo nesklepč-11. . Radi izjave nemške gospodarske stranke in vsled dejstva, da opozicija ne pride polnoštevilno na sejo, je izgledalo, da bo predlog z nezaupnico občinskemu odboru odklonjen, kar je opozicija preprečila s tem, da se je pred sejo odstranila iz sejne dvorane.
-©" 50letnico svojega bogatega življenja je praznoval dne 2. t. m. ravnatelj meščanske šole v Celju g. Bcno Serajnik. Rojen je bil dne 2. februarja 1876 v Švabeku na Koroškem. G. Serajnik je izvrsten šolnik, do katerega imajo spoštovanje ne samo učenci, ki so mu podrejeni, temveč tudi celoten učiteljski zbor, ki ima to srečo, da ga vodi taka strokovno na višku stoječa oseba, kakor je ravno Serajnik. Stoječ pri vzgoji ma strogo versko-nravnem stališču, poudarja pri vzgoji njemu podrejenih učencev v prvi vrsti to stališče in čuva z varno roko, da se v šolo ne zanesejo vplivi, ki bi znali šoli škodovati. Mož jc široko naobražen. V svoji stroki je izvršil pedagogično šolo na Dunaju, priznan je kot izboren violinist, poseben prijatelj je pa kemije in fizike, katero obvlada kot malo-kateri drugi strokovnjak. V osebnem občevanju je tako ljubezniv in napram vsakemu požrtvovalen tako, da z mirno vestjo trdimo, da naš Bcno nima v Celju nikakega nasprotnika. Res je, da ni pristaš naše politične ideje, a je mož, ki premotriva javno življenje z gotovega objektivnega višjega stališča, kar ga usposablja, da sc njegovo mnenje splošno upošteva. Ako bi naši nasprotniki imeli le mnogo takih mož, bi bilo za nas Slovence veliko bolje. Želimo, da bi jubilant preživel v našem mestu šc dolgo dolgo vrsto let ter da bi še nadalje deloval v prid nedolžne slovenske mladine, Čestitamo!
Drž. in priv. nameščencem po najnižjih cenah daje
»V OIK A«. LJubljana — Krekov trii 10.
elcmiir/e
Občni zbor prekmurskih invalidov. V nedeljo 31. pr. mcs. se je vršil občni zbor mur-skosoboške podružnice vojnih invalidov, vdov in sirot, katerega je posetil tudi delegat izvršilnega odbora v Ljubljani. Udeležba zaradi Skrajno slabega vremena ni bila veiika, kljub temu pa je bil občni zbor zelo živahen. Največ se je debatiralo o novem invalidskem zakonu, ki po krivici nosi to ime. Zakon deli invalide na dva tabora; na prečane, katerim nudi le malenkosti, in neprečane, ki dobijo vse. Občni zbor je obsodil tudi takozvano »bc'o roito«, ki jc preprečila, da bi bil sprejet za vse invalide enakopraven in pravičen Beh-menov načrt. Za Prekmurje je posebno važna ona določba novega invalidskega zakona, s katero je odvzeta invalidnina in doklade vsem onim invalidom, ki so dobili zemljo od agrarne reforme; čeprav so jo dobili — kakor vsakdo drugi — po agrarnem zakonu kot državljani, ne pa kot invalidi. Invalidov je reduci-ranih okoli 40 odstotkov, med njimi celo 100-odstotni invalidi brez obeh nog in ene roke. Edina zaščita vseh prekmurskih vojnih žrtev, ki so brezdvomno najbednejši v Sloveniji, jc njihova organizacija, katere zasluga je, da so sploh prejemale pokojnino in druge ugodnosti dosedanjega začasnega invalidskega zakona.
KroSnjar iz Št. Jan/a na Dolenjskem. Pot me
je privedla od Zidanega mosta čez Radeče v lepo sentjanško dolino. Ker pa moj posel zahteva vedno naprej in naprej, nisem imel dosti časa ogledovati si malih podrobnosti. Ko dospem do Krmelja, je bilo na mojo srečo ravno delavsko izplačevanje. Hitro sem si mislil, fant, tukaj se pa le malo po-mudimo, mogoče bo kaj žetve. In kakor sem sklenil, tako sem tudi storil. Zavil sem proti bližnji gostilni, kamor sem videl, da gredo večinoma vsi delavci od rudniške pisarne. Ko pridem v gostilno in se malo ozrem, vidim samo delavstvo, od katerih so bili nekateri že precej dobre volje. Začnem ponujati svojo robo, ali žalibog je skoro vsak odgovoril, da ne rabi, ali da je predrago, tako da bi se bdi skoraj moj posel izjalovil. No, kaj hočem, pospravim svoje blago nazaj v krošnjo, postavim jo v kot in se vsedem poleg nje. Tako sva opazovala te izmučene in od dela trudne ljudi, kako so se prerivali in zalivali svoja žejna grla, da bi čim prej zadušili svoje skrbi, ki jih tarejo dan za dnem za ljubi vsakdanji kruh. In ko tako sediva z mojo ljubo krošnjo pri četrtu brizgalca, se nama pridruži par možakov, katere sem poznal že pred vojno. Pričel se je pogovor o dandanašnjih časih in razmerah. Na moje začudenje sta pripovedovala, da je prišla tudi v Krmelj kruta žena, ki se imenuje redukcija, Pravila sta mi, da so danes odstavili okrog 30 dninarjev, 30 delavcem pa odpovedali delo. In kakor se čuje, ustavijo tudi dnevni odkop Koluderje in pri tem vržejo na cesto 120 delavcev, kakor tudi paznika, ki je v službi pri rudniku že od leta 1912. in ki mora preživljati in oskrbovati osemčlansko družino. Pač pa ostane v službi nad-paznik kot čuvaj dnevnega odkopa, ki je seveda inozemec (Čeh). Pri rudniku je še več inozemcev, ki imajo tudi najbdljfe plače, kakor n. pr. knjigovodja, ki je Čeh, njega pomočnica je Nemka, neki pisar Italijan, obratovodja Čeh, vrtalni mojster Nemec, ravnatelj Čeh. Ako je redukcija res potrebna, naj se po mojem mnenju v prvi vrsti vzamejo vpoštev delavci, kateri imajo svoja posestva, kakor tudi posestniški sinovi, ki delajo pri rudniku, doma pa imajo mesto njih hlapce in dekle. Oni lažje ostanejo nekaj časa doma, ker sedaj spomladi kmet itak nujno potrebuje delavcev. Dobro bi bilo, da bi prišel kdo od višje oblasti malo pogledat v to gnezdo. Ko pridem čez četrt lota zopet s svojo ljubo krošnjo skozi sentjanško dolino, bom že povedal, kako bodo to pereče vprašanje rešili. — Krošnjar J. Š. __
(malte ©ftraz
C^sMfanslco gledišč®
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Četrtek 4. februarja: DRUGA MLADOST. Red F. Petek 5. februarja: Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova. Izven. (Dramske cene).
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer. Čotrtek 4. febr.: ZVEDAVE ZENE. Red A. Petek 5. febr.: Zaprto.
Mariborsko gledišče
Četrtek, 4. februar, ob 20. »ŠTAMBULSKA R02A«
Ab. 3. (Kuponi). Zvišane cene Obakrat gostovanje Mitrovičevih.
jCju&slci oder
v Ljubljani
Nedelja 7. febr. ob pol 8 zvečer: ŠTEVILKE GOSPE ROŽMARINKE, veseloigra s petjem v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic vsak dan v Ljudskem domu I. nadstropje.
»Številke gospe Rnžmarinkec, veseloigre s petjem v petih dejanjih vprizori Ljudski oder v Ljubljani v nedeljo dne 7. t m. ob pol 8 zvečer. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Ljudskem domu. Občinstvo se opozarja na to noviteto, ker ie igra ena najboljših naših prevodov, polna humorja in vseskozi zelo zabavna. V glavni vlogi nasrtopi oriznani komik in pevec r. Rudolf.
£$udski oder
v Mariboru
Čotrtek 4. febr. ob 8 zvečer: 8TAMBULSKA ROŽA. Ab. C (kuponi). Povišane cene. Gostovanje Mitrovičevih.
Naše pojmovanje države t ^dn°csti(j"ž^°iim nal°žam k°» pravne in kui-
(Razgovor z g. dr. Jos. H o h n j e c e m.)
Pod tem naslovom je objavila nova bel-grajska mesečna revija »Reč i slika«, koje prva številka je na 176 straneh izšla o novem letu, med prispevki vodilnih politikov raznih strank (dr. Lazarja Markoviča za radikalno, dr. Djura Basaričeka za Radičcvo, Milana Grola za demokratsko, Svctozarja Pri-bičeviča za samostalno demokratsko, dr. Spa-ha za muslimansko, Jovana Jovanoviča za srbsko zemljoradniško, dr. Trumbiča za hrvatsko federalistično stranko) ta-le razgovor z nar. poslancem dr. Jos. Hohnjeccm, ki ga prinesemo v slovenskem prevodu:
»Vsemu, karkoli ljudje počenjajo, delajo, zidajo ali razdirajo, stoje v ozadju filozofska načela in filozofski motivi (nagibi). To posebno velja za ono tvorbo "človeške družbe, ki se imenuje država. Da to dobro razumemo, moramo pojasniti one kulturno-filozofske motive, ki dajejo vsebino ter odločujejo v notranjem življenju človeštva. V strukturi države razločujemo dva elementa: 1. državno avtoriteto (objektivni element), 2. zajednico državljanov (subjektivni, osebni element).
»Kaj je po vašem mišljenju, gospod poslanec, odločilne važnosti za državo?«
Odločilne važnosti za državo je, kako se vrši zajednica in sloga med državno vlastjo in narodovo celino. Kakšen mora biti med njima odnos in stik, se vidi iz postanka države.
Država je delo socialne človeške narave. S tom ni rečeno, da je država produkt narave, kakor kakšen čebelni panj, marveč je država nastala iz razumne človeške narave. Ona je delo razuma. Sposobnost za ta razvoj se nahaja v družabnem nagonu, ki je človeka nagnil k formaciji familije, katera je prototip države, pokrajine in občine. Pri tem je bil odločilen razum, iz katerega je vzniklo spoznanje, da more človek svoje potrebe zadovoljiti samo v državi.
Človek ni samo individualno, marveč tudi socialno bitje, katero ne zadostuje samo sebi, marveč je določeno za skupno življenje z drugimi. Brez tega družnega življenja ne more človek priti do razvoja svojih sposobnosti in sil, katere se morejo razviti samo v ljudski zajednici, Najgloblje sile človeške duše: razum in volja, se nujno pojavljajo v socialnih oblikah: volja v obliki ljubezni, razum v obliki govora. Ako hoče torej človek zadovoljiti svojo naravo, mu je družba potrebna. Človeka, ki ne bi imel tega naravnega nagona družabnosti, imenuje grški filozof Aristotel nadčloveka ali podčloveka.
Prva družba, v katero človek vstopi po naravi, je rodbina. Rodbina zadostuje za en del njegovih duševnih in telesnih potreb, toda ne za vse. Zato preko rodbine ustvarja zveze z ljudmi za dosego gotovih življenjskih ciljev. Tako so nastale občinske in pokrajinske organizacije. Preko njih so nastale države, to je, zajednice, zveze ljudi, katere obsegajo vse življenjske potrebe, kojih izpolnjevanje presega moč poedincev. Tako mi pojmujemo državo. Ne pa tako kakor tisti, ki prenašajo zakone dinamične mehanike in prirodoslovnega ato-mizma na socialno in državno življenje. Država torej ni zajednica, zveza poedincev, kakor to trdi mehanično-individualistična teorija po načelih angleškega filozofa Hobbesa in francoskega filozofa Rousseaua, marveč je zajednica družin, občin in pokrajin. Vse te družabne tvorbe imajo svoje pravo, zasnovano v naravi, in državi ne pripada oblast, da to pravo negira, nego da ga spoštuje in brani. To predvsem velja za celico človeške družbe, za družino, ki jo je že Ciceron imenoval »semina-rium rei publicae« (semenišče države). Isto velja za razširjeno družino, in to je občina, ki ima po naravi svoj delokrog, v katerega se država ne sme mešati svojevoljno. To pravo velja tudi za pokrajine. Vsem tem socialnim tvorbam mora biti zajamčeno njihovo pravo. Braneč to njihovo pravo in zahtevajoč za nje neokrnjeno samoupravo, zagovarjamo avtono-mistični program in zahtevamo reorganizacijo naše države na bazi samouprave vseh delov, ki so sestavni deli naše države.
Iz rečenega je jasno, da država ni nič absolutnega, kakor je to trdil nemški filozof Hegel. Država je ustanova razvoja človeštva. Država izvira iz človeštva ter se izliva v človeštvo. Država je organska tvorba, in to na zunaj in na znotraj. Na znotraj si stoje nasproti država kot naravno nujna ustanova ter druge socialne tvorbe kot moralne osebe in poedinci kot fizične osebe.
Odnos med njimi mora biti ta-le: ljudje priznavajo državo kot ustanovo, ki jo zahteva narava, ter se ji podrejajo v toliko, v kolikor to zahteva sam cilj države. Z druge strani država priznava svoje člane ne kot slepo orodje, marveč kot neodvisne osebnosti, ki od države zahtevajo zaščito in pospešitev razvoja. Država se ne sme smatrati kot namen sama sebi. Socialno mišljenje in socialno stremljenje, to je tisti teren, kjer bi se morala najti oba dva: država in poedinec.
Ravno tako mora država biti v organskih odnoSajih na zunaj, napram drugim državam. Zakaj v resnici nobena država sama sebi ne zadostuje, nego ena je odvisna od druge. Da bi se ti odnošaji ustvarili v realnem življenju, jc cilj Zveze narodov. Namen, za katerim teži Zveza, je: poravnati in urediti sporne pravne odnoiaje m«d poedinimi narodi, preprečiti vojne ter ooedinim državam dati možnost, da
Teorija o državi ne more ostati ter tudi ne ostaja brez vpliva na praktično državno politiko. Dokaz za to je med drugimi železni kancler Nemčije B i s m a r c k. On je preštudiral nauke nemškega filozofa Hegela o nacionalni državi sile in spise v tem pogledu mu sorodnega amsterdamskega filozofa Spi-noze. To so bile teoretične podlage za Bis-marekovo politiko državne vsemogočnosti in državnega egoizma. Istotako nosi tudi njegova zunanja politika vse znake Hegelovcga nauka o sili.
Kakšnemu sistemu državne filozofije so naklonjeni vodilni politiki naše države, P a -šič in drugi, to jc težko reči. Sedanji težki in nezadovoljujoči položaj notranjega stanja v državi, kakor tudi neuspehi v zunanji politiki dokazujejo potrebo pametnega, sedanjemu času in njegovim zahtevam primernega sistema. Da to nc more biti mehanični centralizem, jc izven vsakega dvoma. Pravec naše notranje državne politike, ki ga kaže dosedanje težko in bridko izkustvo, se glasi: organski federalizem.
Srbski »Vesnik«, glasilo združene srbske duhovščine, je dne 31. januarja objavil uvodni članek pod zgornjim naslovom. Piše doslovno tako-le:
»Odnosi nas pravoslavnih in katoliških duhovnikov so bili v gosti temi. Mi drug drugega nismo poznali. Naše obojestransko nepo-znanje je zidalo med nami visok zid. Bili smo si tujci. — Služabniki Kristusovi si ne smejo j biti tujci. Pastirji obeh veroizpovedi imajo isti glavni cilj: s pomočjo sv. evangelija po-boljševati ljudi in jih približevati Kristusovemu idealu. Postranski cilji naše službe se res v mnogem ne skladajo. Toda vse razlike smo mi in katoliški pastirji dolžni izravnati, da se ostvari želja, naj bo ena čreda in en pastir.
Potrebo zbliževanja krščanskih cerkva čutijo vsi kristjani. Za uresničenje tega svetega cilja je mnogo vnetih zastopnikov v vseh cerkvah, ki priznajo Kristusa za svojega poglavarja. Navdušenje za zedinjenje ni navadno, človeško. To je nebeški plamen, ki v srcu teh zastopnikov tli kakor goreči grm pred Mojzesom; to so znaki neba, ki nas grešne ljudi ravnajo na pravo pot.
Toda prej nego se ostvari cerkveno edin-stvo v onem širšem smislu (a to se mora zgoditi, ker je božja zapoved) imajo katoliški in pravoslavni duhovniki v naši državi mnogo točk, v katerih sc srečavajo in morejo skupno delati. Ako bomo še v prihodnje ločeno delali kakor smo doslej, bo rezultat: neuspeh na obeh straneh. Naš sporazum bi pa jako lahko in hitro prinesel uspehe.
Mnogi bodo zmajevali z glavo in našo misel imenovali utopijo. Toda ljudje, ki globlje gledajo in poznajo današnje razmere, trdijo, da se morajo oboji duhovniki sporazumeti in ' skupno braniti svoje ogrožene koristi.«
Nadalje člankar dokazuje, da imajo oboji duhovniki skupne sovražnike in skupne nevarnosti. Sovražniki z vso silo napadajo zdaj ene in se licemerno laskajo drugim, a ko bodo ene premagali, bodo navalili na druge. »Z majhno močjo in z obilnim cinizmom nas jako lahko tlačijo.« Sovražniki se množe. Torej se naj duhovniki obeh veroizpovedi združijo za obrambo cerkve in sebe. Ako bomo imeli skupno fronto, potem se bodo naše stvari drugače reševale tudi v parlamentu. Ta ideja ni neizvedljiva. Pričela se je že ostvarjati.
Ta članek pravoslavnega duhovskega glasila objavljamo brez komentarja. Podobne misli so se pojavljale prva leta po preobratu.
Kato9iško proučevanje vzhodne cerkve.
Papež Leon XIII. je spoznal veliko važnost znanstvenega proučevanja krščanskega Vzhoda; moralno in gmotno je podpiral ustanovitev znanstvenih podjetij v ta namen. Z njegovo podporo je kardinal Marini ustanovil znanstveni časopis »Bessarione« za proučevanje vzhodnega krščanstva; izhajal je od 1. 1896. do 1923. Francoski redovniški asumpcio-nisti so s podporo istega papeža ustanovili znanstveni vzhodni zavod v Kalcedonu (Kadi-K0j) pri Carigradu. Od 1. 1898 dalje izdajajo vzorno urejevano znanstveno revijo »Echos d' Orient« (Pariš VIII, Rue Bayard 5), ki je še sedaj najboljša revija te vrste (cena 17 fr.); ozira se tudi na slovanske cerkve in prinaša vse, kar je potrebno za znanstveno in praktično orientacijo.
Benedikt XV. je L 1917 ustanovil papeški Vzhodni institut v Rimu; Pij XI. je ta zavod prenovil in mu posvetil posebno pozornost. Profesorji tega zavoda so prva leta podpirali revijo »Bessarione«, L 1923 pa so ustanovili svoje glasilo »Orientalia C h r i s t i a n u« (Roma, Piaza della Pilatta 35), ki prinaša obširnejše razprave v posebnih snopičih, vmes pa tudi književni pregled in vesti iz vzhodne Cerkve (cena 20 fr.). Urednik je P. M. d' Herbigny; njegovo Ime je poroštvo za izvrstno vsebino. Zadnja dva snopiča sta izredno zanimiva. P. Hoffmann je zbral dokumente o razmerju atenskih (Athos) menihov do Rima. Posobno pozornost pa zbuia nainovaiši snopič I
>L' aspect reliqieux de Moscouc, v katerem P. M. d' llerbiguy zanimivo in živo opisuje sedanje verske razmere v Moskvi ua podlagi 'lastnega opazovanja. O tem bom še obširneje poročal.
Nekako srednjo pot med znanostjo in praktično orientacijo hodi nova revija »Slu-d ion.- (Roma 31, Via Vespasiano 12), ki izhaja šestkrat na leto za jako nizko naročnino (10 fr.). Urednik je Ciril Karalevskij, jw> rodu Francoz, ki je prešel v vzhodni slovanski obred in je navdušen branitelj vzhodnih tradicij. Članki so pisani v francoskem in italijanskem jeziku; list prinaša zanimive informacije.
Poljudno časopisje te stroke je manj razvito, ker se je to polje šele 1. 1917 osamosvojilo z u.stanov.tvijo Kongregacije za vzhodno Cerkve in ker povojne razmere ovirajo razmah tega dela. V Zagrebu je lansko leto izhajal »Glasnik sv. Cirila i Metodija«, a je mcral prenehati. List je pričel izhajati brez zadostne priprave, a njegova usoda je re-.->en opomin, da je treba na tem polju še mnogo delati in tukaj več moči osredotočiti. Za brv. in slovenske katoličane bi bilo slabo izpričevalo, ako niti en tale časopis ue bi imel med nami pogojev za življenje.
Češki poljudni mesečnik >A p o s t o 1 a t sv. C y r i 1 a a Methodeje« (Oloniuc, Wurmova ul. 13) izvrstno vrši svojo važno nalogo, je dobro urejevan in dobro poučen o vzhodnih razmerah. Urednik F. Jemelka je znanstveno in jezikovno zadosti izobražen; razume dobro tudi ruski, slovenski in hrvatski jezik. Uredništvo je dobilo mnogo pobude na lanskem ljubljanskem kongresu.
»L' union des Eglises<; je naslov najboljšega poljudnega časopisa te vrste (Pariš VIII, Rue Bayard 5). Doslej je izhajal štirikrat na leto; letos se je povečal in bo izhajal šestkrat na leto (9 fr.). Pri njem sodelujejo isti strokovnjaki kakor pri »Echos d' Orienk. List jc izvrstno urejevan in vsestransko dobro informiran.
Nemški listič »Missionen der Augustiner von Maria Himmelfahrts: (Kehl, Baden) prinaša mnogo zanimivega iz vzhodnih dežel, večmoma prevode iz francoskih časopisov, a v metodi je zastarel.
»Vera i R o d i n a t je ruski katoliški mesečnik (Pariš V. Uue Soufflot 17. »Spes«), namenjen ruskim izgnancem; prinaša mnogo zanimivega in je važen za vse, ki se zanimajo za vzhodno krščanstvo (16 fr.).
V vseh navedenih časopisih se opaža važno dejstvo, da so katoliški krogi že dobro spoznali, da je vzhodno cerkveno vprašanje predvsem slovansko in odvisno od Slovanov. Vsi časopisi se obširno ozirajo na slovanske cerkve; franooski in ital,jans<ki sotrudniki teh listov se uče slovanskih jezikov. To je lep nauk za nas. Kako lahko je nam na tem polju tekmovati z neslovanskimi katoličani in si pridobiti ugled v znanstvenih in verskih krogih! Zaradi nizke francoske in italijanske valute je cena navedenih časopisov za nas smešno nizka. Naj bi se ti časopisi širili tudi med našo duhovščino in inteligenco, da ne bomo na našem polju preveč zaostali za tujimi narodi.	F. G.

Koncert vijolinskega virtuoza Saša Popova it Zofije. Jutri v petek, dne 5. t. m. se vrši v dramskem gledališču koncert vijolinskega virtuoza Saše Popova. To je prvi nastop velikega bolgarskega umetnika na ljubljanskem koncertnem odru. Za ta svoj nastop si je izbral umetnik izključno le slovanski program. S celotnim vijolinskim koncertom sta zastopana na tem programu slavna ruska skladatelja Čajkovski in Glazunov. Poleg njih igra Popov še arabsko pesem Rimski-Korzakova, Se-ljanko Poljaka Veljavskega in rusko uspavanko skladatelja Grandeja. Na tem koncertu pa bo zastopana tudi bolgarska glasba in sicer z rapsodijo Vardar, delo bolgarskega komponista PanČe Vladi-gerova. Že po sestavi sporeda bo ta koncert izredno zanimiv. Virtuoz Saša Popov pa zasluži vso našo pozornost, saj ga celokupna nemška kritika prišteva k najboljšim virtuozom sedanje dobe. Na klavirju spremlja Popova profesor Szegheo, ki igra na klavirju tudi 6 krajših klavirskih komadov med njimi skladbe Bacha, Beethovvna, Chopina in Liszta. Predprodaja vstopnic za ta koncert pri dnevni blagajni v operi, koncert sam se vrši v drami Začetek ob 20. zvečer.
V ponedeljek dne 8. februarja priredita Francoski krožek in Glasbena Matica v Ljubljani koncert francoske čelistke Juliette Alvin. Gospodična je velika umetnica na svojem instrumentu ter potuje po Evropi, kjer prireja v vseh večjih kulturnih centrih koncerte s skoraj izključno francoskimi skladbami po nalogu družbe za razširjanje francoske umetnosti. V zadnjih dveh letih smo imeli priliko čuti več koncertov, ki so se vršili pod pokroviteljstvom te ugledne in visoko stoječe francoske institucije in konstatirati moramo, da so bili vsi ti koncerti tako po sestavi programa kakor tudi po sodelujočih umetnikih v resnici prvovrstni in za naše koncertno življenje velepomembni. Tak koncert imamo priliko čuti v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 20. uri zvečer v FilharmoniČni dvorani. Natančnejši spored objavimo jutri, omenjamo le, da spremlja umetnico pri klavirju g. profesor Janko Ravnik. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni.
Knfig g in revivc*
»Stečajno pravo«. Belgrajski vseučiliški profesor dr. Vclizar J. Mitrovič jc napisal knjigo »Stečajno pravo«, ki je te dni izšla v založbi knjigarne Cviianoviča in stane 80 Din.
širnem svetu
Ei*s>tovsko pismo.
Otvoritev senarske zatvornice Nila v Egiptov-
skom Sudanu dno 21. januarja 1926.
Aleksandrlja, 25. januarja.
Dne 21. januarja je prinesel brzojav poročilo, da je v imenu angleškega kralja njegov od/poslanec Lord Lloyd otvoril menda največjo vodno zatvomico na svelu, namreč novi velikanski jez Modrega Nila v bližini mesta Makvar, v provinci Sennar, M je del Egiptovskega Sudana.
Za rast je treba toplote in vode, solnca in dežja. Kolikor več toplote in vlage, toliko večja je rodovitno** etične zemlje. Obojnega ima n. pr. Egipet * veliki meri; zato je ta dežela ena najbolj obljudenih na svetu; tukaj na Istem prostoru kakor v Sloveniji živi de-aetkrat toliko ljudi. Vzrok temu je vrooe afri-kansko 90lnee in blatna voda mogočnega Nila. Kamorkoli napeljejo vodo iz Nila, tam namah i« puščave nastane rodovitna zemlja. Že stari Egipčani so se v tem odlikovali, da so vodo Niila razpeljavali na vse strani in tako je bil Egipet prava žitnica starega sveta. Prišli pa r» bili drugi gospodarji v deželo ter zanemari namakanje zemlje, in blagostanje Egipta •e bilo propadlo.
Okrog leta 1880 so s". Egipta polastili Angleži. Kot dobri gospodarji so najprej poskrbeli za varnost življenja in premoženja; nato so zgradili ceste in železnice po deželi, popravili morska pristanišča. Lotili so se pa tudi namakanja zemlje. V dobrih 40 letih je fmel Egipt skoro trikrat toliko prebivalcev, kakor jih je imel za časa slabih gospodarjev dežeii. Zdaj jih ima 13 milijonov.
Da se je blagostanje dežele tako povzdig-cnio. je veliko pripomogla velikanska zatvor-hiea Nila pri mestu Assuanu. Tukaj »o naredili v letih 1898 dc 1901 velikanski jez, ki je dva in pol km dolg in 45 m visok. Na pomlad, ko pride voda v velikanski množini iz sredine Afrike in iz Abesisiije, naraste Nil na tem kraju za 8 metrov. Zatvorinca zajezi^ Nil tako. da se voda v reki dvigne v daljavi 300 kilometrov ; nastane torej 300 km dolgo jezero, ki ima velikansko množino vode. To ro do potem celo leto počasi spuščajo, tako da ima Nil v Egiptu celo leto enako visoko stanje, da ni nikoli ne suše, ne poplav. Ker v glavnih in postranskih kanalih voda vedno isnako visoko stcji, lahko deželo celo leto namakajo, in kjer je mogoče, jo še dalje nape-<iavajo in tako zemljo gnojijo.
Angleži pa so se polastili tudi Sudana, Io je dežele, skozi katero teče Nil, preden jpride v Egipet. Sudanski svet je pa povečini puščoben, ker je Nilova struga prenizka, da bi mogli izrabiti vodo za namakanje. Sudan tneri okroglo 2 in pol kvadratnih kilometrov, {o je četrt Evrope; ima pa samo okrog 5 milijonov ljudi. Dežele je obdelane samo okrog lv.vAK) kvadratnih kilometrov, to je za eno Kranjsko. Toda, če bi porabili vse pripomočke, bi bilo mogoče spremeniti pol milijona kvadratnih kilometrov v rodovitno zemljo, to je toliko, kolikor je velika Francija, ali kakor ye bila velika stara Avstrija. Na tem prostoru ria bi lahko živelo več kot 50 milijonov ljudi.
Na to velikansko delo so se spravili An-
Reka Nil se steka iz dveh rokavov: iz Belega in Modrega Nila. Beli Nil pride iz »rečtaje Afrike, Modri iz Abesinije. Beli Nil dvakrat tako močan kot Modri; toda Modri il, ki Ima sicer samo eno tretjino vode, ima platno vodo, ker pride iz gosto poraščene Abesinije, kjer so velikanski gozdovi, njive jto polja. Vodo tega Nila so zdaj zajezili An-
pridelovak) obilo pšeodoe. Cela dežela pa, ki je bila še pred par dnevi sama gola puščava in si je ni lastil noben človek, je zdaj last — popolna last — angleške države. Kolik prirastek bogastva!
Vedeti je treba, da se najboljši in najlepši bombaž celega sveta prideluje vprav v Egiptu in od zdaj naprej tudi v Sudanu. Ta bombaž se e^eti kakor svila; vlakna so dolga, zato je tn^ trpežen in močan. Ima pač rast-li: vroči'"*, kolikor je hoče, in moče, kolikor je žali. Obleka iz egiptovskega bombaža je lepa in močna, kakor iz kitajske svile.
Tak bombaž bo sedaj Angleška pridelovala v veliki meri v Sudanu. Da pri izvažanju ne bo mogel nihče delati ovir, je Anglija napravila v Rdečem morju od Egipta neodvisno luko Pori Sudan in je tja napeljala tudi železnico. In ko so s—nali, da Port Sudan ni pripravno pristanišče, so v bližini naredili drugo luko Suakin.
Že zdaj je šel ves egiptovski bombaž na Angleško; za njim bo ubral pot še ves sudanski. Tam ga spredejo, stko in potem gre od tem po vsem svetu kot tkanina. Prvi dobiček od tega velikanskega jezu in drugih naprav v Sudanu bodo imele v prvi vrsti -ngležke tovarne in angleški delavci v domovi«obenem pa državna blagajna, ke; 'e vsa nova prerodovitna dežela državna Iss*.
Drugi dobiček bo imela d^nnaik 'to? -n, domačini, ki bodo imeli nep^rehom hkrati pa tudi poceni živež, ker jih vanje najboljše pšenioe ne bo stalo mnc.rs truda. Tu bodo rastia mesta in vasi in tu bo nastal ogromen promet.
Tretji in ne najmanjši nasledek te velikanske naprave pa je sledeči: AngleSka bo imola popolnoma v rokah Egipt, Za sV^-l da se jim Egipot spunta, drv ^-m* otfcfjzito 0i?%->ljšo vodo in v Egiptu >*» r.*l"ota, kakor lit Jožofovem času. Za slučaj da je treba Egipčane \ aw?h in d rez ueimljfc^j* ukrotiti, kar so Angleži vedno »možmi, l>odo odprli na široko senarske zatvornice Nila in Egipet b-j plaval pod vodo. Da Angleži z vsem tem računajo, cploSno znano, ky že zdaj njih listi pišci«-, ic. ne bo treba v 2^ptu imeti nobene angi?ske posadke več. male kazui bo eno f-.- Isti lakote zadostovalo; za smrt> no krvz^n bodo pa mesto vislic vpeljali potop brez usmiljenja za bogate in za revne.
Kako so Angleži svoje moči gotovi naj v dobaa omenim samo sledeče: Egipet je po imenu samostojen, za silo ima pa Angleška svojo posadko v deželi. Koliko pa je te posadke? Smešna stvar! V celem Egiptu je pičlo 2000 VjjlcSkih vojakov. Poveljništvo je v Ka-jM. kj-.r je okrog 1000 vojakov. V Aleksandri ji jhi je v glavni vojašnici Mustafa paša okrog 600, v sredi mesta na utrjenem hribu Komel diik — je redno 20 konjenikov in 20 pešcev, v stražnici Atarlo na glavni cesti ihiad jih navadno se 20 ni: okrog 1000 pa jih straži sueški prekop.
Dasi je v dežel' talco malo angleških vojakov, smo vendar popolnoma na varnem, ker v luki »lekaandrijski, porteajški in sueški nikdar nismo brez vojnih ladij.
Ne omenjam teh reči brez vzroba. Stvar je takale: Dokler je Anglež gospodar Egipta, smo v9i Evropci na varnem. Ko bi pa Anglež odmaknil svojo roko, smo vsi v nevarnosti.
Evropci v Aleksaradriji so že godrnjali — slišal sem'jih na lastna ušesa — češ, zakaj so dali Egiptu vso prostost, ker zdaj smo mi Evropci v nevarnosti. Toda ni nam bilo vsem znano, da si je Anglež preskrbel dovolj močno orožje: velikansko zatvomico Nila pri Ma-kvaru, v deželi senarski v Egiptovskem Sudanu!
Pred dvema letoma je ravno ta kraljevi odposlanec Lord Lloyd, ki je zdaj otvoril novo zatvomico, položil prvi kamen za velikanski jez, ki je dolg nad S km in visok 38 m. Dve leti je delalo neprenehoma 20.000 ljudi. Na-gromadili so nad en milijon ton obrezanega kamna. Inženerji so porabili vse skušnje od poprejšnjih vodnih stavb, zlasti še od jeza pri Assuanu.
Ko so jez dme 21. januarja letošnjega teta zaprli, je nastalo nad 50 km dolgo je-»ero, ki je tudi primerno široko. Iz jezera je napeljan 112 km dolg glavni kanal za namakanj o zemlje. Iz glavnega prekopa je več Stranskih prekopov v dolgosti 92 km. Vsi ti jarki so tako veliki, da nosijo cele parnike. Koliko Je manjših prekopov in kakšne so druge naprave, o tem še nimamo podrobnih poročil. Nil, ki je že poprej nosil parnike v daljavo nad 4000 km. se je za nekaj sto kilometrov zopet podaljšal. Ob vseh glavnih kanalih teče tudi železnica, ki jo na vse strani »e podaljšujejo.
J oz so izročili v porabo z velikanskimi slovesnostmi. Naj omenim samo to, da so an- j gleSkega kraljevega odposlanca na vsi poti j spremljali štirje velikanski vojni aeroplani. Po i je'ni in iznajdljivi Angleži bodo porabili j to nanovo pridobljeno zemljo, ki bo imela j prav J.akor bodo hoteli, neprenehoma najhujše afriško solnce in najbolj gnojno vodo na ,vetu, za kruh in za obleko, t j. za pšenico in za bombaž. Večji del nove brez primere rodovitne dežele, ki jo je Angleška pridobila « io velikansko napravo, bo porabila za pridobivanje bombaža; manjši del bo pa dala xpl Piraw fl<akt flfflrt r *uiifan	M bo
POLET PREKO M0UNT EVERESTA.
Francoski letalec Callizo, ki si je priboril naslov >kralj zračnih višin« in ki je dosegel višinski svetovni rekord s 39.586 čevlji (12.865 m), se pripravlja na nov drzen poskus. S špe-cielno za ta namen zgrajenim aeroplanom ho-
če poleteti iz Angleške Indije čez Himalajo in vreči na vrh Mount Everesta (8840 m) francosko zastavo. Letalo, ki se izdeluje pri Blerio-tu, ima krila posebne oblike, ki naj kar najbolj olajšajo dviganje v redkem ozračju. Motor bo v višinah izgubljal malo moči. Koncem tega meseca ali začetkom marca se bo Callizo odpravil na pot.
Največja nevarnost pri tem poletu je ta, da bi letalo zajeli vetrovni vrtinci, ki divjajo okrog vrha in s posebno silo tik pod vrhom. Tej nevarnosti se hoče francoski pilot izogniti s tem, da se ne bo vzdignil v zrak v bližini gore, ampak daleč proč; šele, ko bo že okrog 1000 m višje kot je Mount Everest visok, se bo obrnil proti gori in letel nad njo. Tu bo vrgel z letala zastavo, obteženo s kovino. Tudi, če bi na vrhovih lahko pristal, tega ne misli storili, >or M ra v tako redkem zraku ne mogel zopet c -igniti. Pač pa bo imel s seboj filmskega operaterja, ki bo skušal ujeti Mount Everest na HJ~i.
PTUJET TAT DRAGULJEV.
Durajr.Va policija je imela pretekli teden posebno .v-iJ/tie roke, ko je aretirala pretkanega vlomilca in tatu draguljev Morauskega. Pri n,-T '-! zaplenila dragulje v vrednosti 4 mili,. "4 kron. Morausky je imel sijajne ni-črte r »ri.jimi vlomi. Tekom dveh let je v r* •&.<£> mestih izven Avstrije nakradel ogromno . ložino draguljev, nato pa je na Dunaju '.* T .-Vr.3trrsse 12 otvoril trgovino z dragulji. jC-f~\ l ;e samo po drugih mestih, tako v Cu--iint,	Pragi, Milanu in drugod. S tem
so je dotel izogniti, da ne bi lastniki svojih draguljev spoznali. gova preteklost je zelo Svra. Dunajska policija ga je imela zazna-• * -anega kot vlomilca. Na Ogrskem je pre-radi tatvine 15 mesecev. V Milanu so
-nvno tako radi tatvine obsodili na dve leti, pa je ušel in pobegnil v Prago, odkoder je bil izgnan. Šel je v Curih, kjer so ga radi vloma aretirali, pa je znova pobegnil.
Dragulje, katere je imel v zalogi v svoji trgovini, jc nakradel največ prošlo leto. Pri nekem velikem curiškem draguljarju je ukradel draguljev v vrednosti 850.000 švic. frankov. Vrednost v Pragi pri Riemerju ukradenih draguljev znaša okreg 1 milijarde. Razen tega ie nakradel mnogo zlata. En del, 5 kg, je dui potopiti v neki topilnici.
Za varnost svoje trgovine v Praterstrassc y* «r-edno skrbel. Skrbno jo je zapiral. Tla pod blagajno je dal betenirati. Sploh si je nabavil vse najnovejša iznajdbe za varovanje svojih lokalov. Dal je napeljati zvonec iz trgovine v svoje stanovanje, da bi takoj mogel postati pdzoTen na vlomilce. Policija ga je stalno opazovala, kar je slutil. Zato ni hotel mnogo prebivati v trgovini. Z?ročll se je ter zaročenko in neko 16letno dekle namestil v trgovini. V izložfeo jc dajal samo dragulje in bisere majhne vrednosti, v strahu, da ne bi vzbudili pozornosti.
Prejšnji teden je postal pa malo manj previdna. ter je da! v raastavno okno z briljanti obloženo akvantarin-brožo, katero je ukradel v Curihu. Ta broža je po-stala zatij usodna. Kriminalni uradniki so imeli namreč fotogra-fičtse posnetke v Curihu ukradenih draguljev. Razstavljena broža se je popolnoma ujemala s si^ko. Detektivi so bili takoj opozorjeni. Skrili so se v bližnjo cerkev in čakali na Morauskega. Kadar je bil Morauski na Dunaju, je izložbena okna in lokal sani zapiral. Ko so usodnega dne začuli detektivi rožljanje rolet, so priskočili ter Morauskega povsem mirno aretirali. •
Varnostna policija je preiskala trgovino, kjer j*; našla velikanske zaloge draguljev, ki so iz najrazličnejših evropskih mest. Vrednost , cenijo na 4 milijarde kron. Na Dunaj sta sc na poziv policije takoj pripeljala cba okra-dena juvelirja iz Brna in Prage. Svoje blago sta takoj spoznala. Na nekaterih predmetih je Morausky kar pustil listke s cenami in označbo firme Riemer. Morausky odločno taji, da bi bil kaj ukradel, ampak trdi, da je vse kupil od nekega neznanca. Denar si je pridobil, ko je tihotapil s kokainom. Preiskava
bo zelo dolgotrajna in težavna, ker bo treba stopiti v stik z raznimi tujimi oblastmi iz več držav.
NOV POTNIŠKI AEROPLAN.
V Angliji so izdelali nov tip potniškega letala, ki ima prostor za pilota in dve osebi. Motor Ima PS in nreleii 100 mili na ura Angleška vlada jja naročila izdelati 100 takih
MA
ŠE NEKAJ MORALNEGA ČUTA.
»Osservatore Romano« poroča, da so se zbrali v Parizu pred par dnevi pogumni in dobri družinski očetje, ki so šli na to inšpi-cirat velike izložbe nekaterih pariških dnevnikov. Energično so zahtevali, da vse, kar je nemoralnega razstavljenega nemudoma umaknejo, sicer jih javijo policiji in jim bodo zaprli tudi njihove prodajalnice. Ker se je pregledo-valcem posrečilo pridobiti zase tudi mimo-idočo množico, se jim ni upal nihče upirati, marveč vse nedostojno je takoj zginilo v temne predale.
Vedeti je treba, da je nemoralen tisk tudi v Franciji po zakonu prepovedan — pred nekaj dnevi ga je policijski prefekt Morain zopet obnovil, a se za odredbo nihče ne meni. Če bo občinstvo samo sodelovalo, potem bo že kaj uspeha.
* • *
-f- Osepniee na AngleiPsui. V severno-vzhodnih pokrajinah Anglije se je razpasla epidemija oswpmc. V sami grofiji Durhan je 700 slučajev. V n^ki vasi je obolelo 20 oseb, ki so se okužile na plesu; med plesalkami je bila ena bolna in po njej odnosno njenih plesalcih se je prenesla bolezen na druge.
Šport
NORDIJSKE IGRE.
V soboto se pričnejo nordijske igre v Stock-holmu. Iz izredno bogatega programa podamo nekaj točk: 6. febr. hitrostno drsanje seniorov na 500 in 10.000 metrov; 7. febr. svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za dame (dolžnostne vaje), umetelno drsanje za gospode, drsanje za jadri, tekma jaht na ledu, hitrostno drsanje seniorov na 1500 m in 5000 metrov; 8. febr. streljanje na smučih, distančno jahanje na 70 km, svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju za dame (prosto), drsanje v parih; 9. febr tekme konj, na smučih za konjem, sankanje; 10. febr. lov na konjih, hockey na ledu; 11. febr. vztrajnostna smuška tekma na 60 in SO km, hockey na ledu; 12. febr. izleti, predstave, veselice; 13. febr. kombinirani skoki in teki, narodno tekanje za dame; 14. febr. drsanje za jadri, tekme jaht, kombinirani skoki in teki, hockey na ledu, končna veselica in razdelitev daril.
Smučanje je bilo znano v skandinavskih de« želah že v pred zgodovinski dobi. V Oslo na Norveškem je smuški muzej, edini te vrste na svetu; tam vidiš bogato zbirko smučI iz dobe Vikinga, spomine r.a potovanja Frtdtjofa Nansena, vse moderne smučarske opreme itd. Najboljši čas za obisk Norveške in švedske so dnevi od srede februarja naprej- Najprvo ogledaš eno od svetovnoznanih smuških tekem v skoku, pohajaš par tednov s smučmi po gozdih in majhnih višinah v višini 100 do 500 metrov, imaš obilo prilike za najrazno-vrsinejše ture in vidiš skakalnice vseh vrst, vsake velikosti, za vsak okus in za vsako ročnost in spretnost. V prvi polovici marca so za smučarja najbolj prikladne višine od 500 do 800 m, v drugi polovici marca in skoz ves april pa višine od 800 do 1500 metrov. Kamorkoli prideš, povsod lahko računiš na najkrasnejši šport. Norveško visoko gorovje je bolj kakor vsako drugo pripravno za smučanje, ker obstoji po večini iz visokih razsežnih planot. Lahko prideš daleč naprej in ni se ti treba bati plazov, nastop ti ne dela težkoč, navzdol se pa pelješ v prelepi vožnji kilometre in kilometre daleč Seveda pa moraš biti prav dobro opremljen in se ne smeš lotiti nalog, ki jim nisi kos. Žarki solnca so močni in topli, zrak je čist, razgled očarujoče lep. Ni se zmotil tisti, ki je imenoval Skandinavijo v marcu in aprilu evropski zimski sanatorij.
Smuške tekme v Kranjski gori, ki se bodo vršile v nedeljo, ponedeljek in torek, bodo prvovrstni športni dogodek. Predstavljale bodo v športnem, vojaško-sporinem kakor tudi v propagandnem oziru višek letošnje zimsko-sportne sezone. Naj-interesantnejša bo nedeljska tekma, v kateri se po dveh letih prvič sestanejo tekmovalci iz Slovenije in Hrvatske ter obeta biti boj za prvenstvo zelo tožak. Tudi damska tekma bo imela številne tekmovalke, deloma take, ki bodo opasni konkurent za prvenstvo. Za vse udeležence, tako za tekmovalce in funkcionarje, kakor tudi za gledalce, so stanovanja zasiguraoa ter naj se javijo vsi po možnosti naprej na naslov Jugoslovanskega zimsko-sportskega saveza. V Kranjski gori bo na kolodvoru posloval stanovanjski odsek, ki bo razdeljeval sobe. Vreme zaenkrat ni povoljno, vendar je pričakovati preobrata. Tekme se vrše v vsakem slučaju, dokler ostane v Kranjski gori sneg ter z možnostjo preložitve skoraj ni računati.
Pokroviteljstvo nad smu&kimi tekmami, ki se vrše prihodnjo nedeljo v Kranjski gori, sta prevzela gg. ministra vojne in mornarice gen. Trifu-novič in minister trgovine dr. Krajač. Dr. Krajač je poklonil prvaku krasno častno darilo. Tekmo se udeleži, kakor je dosedaj javljeno, več odličnih osebnosti iz Belgrada, Zagreba in Ljubljane.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava* v Ljubljani je imelo dne 2. februarja 1926 svoj II. občni zbor ob udeležbi 88 članov in članic. Predsednik g. tovarnar Batjel je poročal o raznih prireditvah društva v preteklem poslovnem letu. Izletov je društvo precej napravilo, pose Dno )e omeniti izlet v Domžale k proslavi trga, ki se ga je udeležilo čez 125 kolesarjev in kolesaric. Spomladi je napravilo društvo tudi prvenstveno dirko, pri kateri je bil zmagovalec Slamič Herman. V jeseni je napravilo drugo dirko, pri kateri je bil zmagovalec Nagode Franc. Btli sta tudi dve damski dirki, pri prvi je bila zmagovalka Batjel Fani, v jesenski dirki je zmagala Kržin Albina. Priredila se je tudi, gotovo prvikrat sploh, spomladi invalidska dirka, pri kateri je bil zmagovalec Rozman Ivan. V jesenski dirki je prišel prvi ravno tako Rozman Ivan. Glede prostega prehoda čez mejo v Italijo se je društvo obrnilo na italijansko vlado in pričakuje rešitve. Letos se je poleg ljubljanskega društva ustanovilo kolesarsko društvo »Zarja« v Zg. Kašlju. Ustanovilo se je tudi kolesarsko društvo »Sora« v St. Vidu nad Ljubljano. Društvo šteje rednih članov 199, podpornih članov 4, ustanovnih članov 14 in članic 85. Društvo izkazuje prvo leto čistega Din 7100.10, kar je dokaz, da bo društvo napredovalo, ker ima pravo vodstvo. Predlog tov. Otrtna se je sprejel z veseljem, za nabiranje prispevkov za športni dom. Prva le'ošnja prireditev se vrši v meaocu juniju. Odbor je ostal \t9ei3premenjen.
Gospodarstvo
BCoroška gospodarska vprašanja.
Celovec, 1. februarja.
Na Koroškem ni lahko gospodariti. Dežela sicer ni nerodovitna, a zaradi visoke lege in planinske ograje, ki jo obdaja, je zelo izpostavljena slani: pozni v pomladi, zgodnji v jeseni. Zgodnja slana v jeseni nam često uničuje ajdo, pozna v pomladi mori cvetoče žito, sadje, fižol, deteljo. Dežela zaradi svojega od vzhoda proti zahodu raztegnjenega gorovja tudi zelo trpi pod točo. Zlasti trpi v tem oziru okolica sv. Vida in pokrajina severno od Ve-likovca. Naš Sv. Peter se zaradi vedno ponavljajoče toče ne more dvigniti. Izrecno ro dovitni ste v deželi samo dve pokrajini: La budska dolina in Grobniško polje (Krapffeld). Gospodarstvo pa ni odvisno samo od zemlje Misijonarji pripovedujejo o avstralskih otokih, da tam žetev trikrat v letu zori; zemlja daje vsakovrstne sadeže, gozdovi so polni divjačine, človek pa je v skrajni bedi ljudožerec. Gospodarstvo je v prvi vrsti odvisno od človeka in sicer tako, da Dante pravi: »Dobra zemlja! slabo ljudstvo.« Naš Slovenec, kolikor je zvest veri in narodnosti, je skromen in varčen, delaven in skrben bodisi kot gospodar bodisi kot delavec ali delavka in služkinja. Zal da nemška kultura naprej kvari naše ljudstvo. Nemec je slab kot delavec, prefri-gan kot podjetnik in posestnik in se s čudovito spretnostjo zna polastiti vsakega mesta, kjer mu ni treba težko delati ter se lahko kaj zasluži v trgovini ali gostilni.
Zdaj pa postaja pri nas kmečko gospodarstvo pasivno. Slavna naša republika ne plačuje več cesarja, a nastala so druga plačila in ta tako rastejo, da se mora produkcija od leta do leta huje obremenjevati. Tako te stvari ne smejo ostati, treba gospodarstvo dvigniti, ali nehati s kmetijo. Ko se pridela-vanje žita več ne izplača, se našim ljudem in seve tudi nemškim kmetom svetuje, naj gospodarstvo preuredijo na pridelavanje mleka, masla in sira. Konj se več ne more prodati, zato se svetuje, naj se konjereja opusti tam, kjer se lahko krmi goveja živina. Kmet naj konja kupi tam, kjer se morajo konji rediti. ker krma za drugo ni. In živinoreja naj se zopet diferencira. Kjer je kraj primeren, naj se redi živina, drugod, kjer razmere za živinorejo niso ugodne, naj se plemenska živina kupuje in rabi za mlekarstvo. Ako se pa hoče dobiti iz živine primerna korist, treba jo je bolj skrbno in bolje krmiti, treba je več krme. Zato je treba obračati vso skrb na trav-ništvo, treba bo na polju napraviti umetne travnike.
Travništvo se v deželi že lepo dviga. Travnih semen se je naročilo pri »Družbi za gojenje rastlin« (Pflanzenbaugesellschast) 1. 1919 30, 1920 50, 1921 150, 1922 180, 1923 250, 1924 360 in 1925 450 metercentov. Nekatera travna semena so zelo draga, n. pr. takozvani »Goldhafer«-»zlati oves«, stane kilogr. 20 S, to je 166 Din. Kmetje so se sami vrgli na pridelavanje travnih semen in Slovenec Arnejec je letos izkupil za svoj zlati oves 2200 šilingov, to je 18.000 Din. Čimvišje v planinah so travna semena zrastla, tem boljša so in tem dražje se plačujejo. Veščaki sodijo, da bi se dala travna semena pridelavati zlasti v slovenskem Rožu in da bi se dal iz tega pridelka dobiti lep reden dohodek. Za pridelovanje travnih semen daje deželni kulturni
svet nagrade po 60 in 50 S. Med kmeti, ki so dobili prve nagrade sta Slovenca Verkl v SI. Šmihelu in Jelen v Trušnjah, oba nemškutar-ja; med tistimi, ki so dobili druge nagrade, sta našinca Arnejc v Ledincah in Komar v Replah. Poizkušajo se žitna semena. Pšenice so se obnesle razne tuje vrste; skoro vse so boljše kakor domača, najboljša za naše razmere je »Baiemkonig«. Zato se priporoča sejati tuja semena. Drugače je z ržjo. Obnesejo se pri nas samo »SchlGgler«, »Molker« in»Ot-terbacher« rži, vse druge vrste so slabe in se ne morejo priporočati. Koder so jih ljudje neposredno naročevaii iz Nemčije ali Češke, so imeli le veliko škodo. Tuji ječmeni in ovsi sploh niso nič boljši, kakor domači, česlo slabši. Le »Waldviertler<- in »Hirschbacher« ovsa nista napačna. Skušnje se delajo z oko-pavanjem žita: žito se seje po brazdah, kakor se sadi koruza; dvakrat se okoplje, kakor krompir in pesa. Tako obdelana pšenica daje do 30% več zrnja in četudi je nekaj več dela, se le izplača. Pri rži se okopavanje ne obnese, tu le škoduje. Pri preizkušavanju krompirja se je izkazalo, da na Koroškem rodita najbolje »Parnasia« in »Alma«, ki dajeta na hektar do 200 centov več doneska kakor domače vrste. Za kraje, ki trpe pod pogosto točo, se priporoča vrsta »Plavi orjak »Blaue Riesen«. Koder se drugod po hudi toči navadni krompir kratkomalo posuši, ta vrsta toče niti ne čuti. Zel je nižji in trši kakor pri drugih vrstah. Za vse te potrebe daje država 30.000 S, to je 250.000 Din, dežela' polovico, 15.000 S. Z žitom se delajo izkušnje naprej, propagandni poizkusi. Naročujejo se razne vrste od vseh strani, po pol kile se najprej vseje v vrt; kar se tu letos obnese, se leto navrh seje na mlado polje in, ker se tu obnese, se pošlje kmetom, da poskušajo še oni. V slovenskem Dobrolskem okraju, kjer je svet zelo plitev in malo rodoviten, se delajo poizkusi s zelenim gnojenjem. Ljudi navajajo, da za ržjo, ki tukaj, ako je dobro, daje dvojno seme, se-jejo manj ajde, mesto nje pa lupine, ki se enkrat kosijo za krmo, potem podorjejo. Ta način obdelavanja menda obeta pomagati našim kmetom do boljšega pridelka. Za zelenim gnojenjem je žetev izdatno boljša in polagoma bi se tako izboljšala prst. Vzporedno s poljedelstvom je seve treba dvigniti živinorejo. Leta 1923. je bilo v deželi 5 živinorejskih društev s 157 člani, v katerih se je kontroliralo 1400 krav. Leta 1925. smo imeli že 11 društev in 2460 krav pod nadzorstvom. Leta 1924. se je ustanovila živinorejska zveza za belo pasmo, leta 1925. zveza za pincgavsko. Kulturni svet plačuje za zdaj vodstvo teh zvez (Zuchtleiter). Posebnega pomena je za živinorejo seve izbiranje juncev. Junci za Melansko pasmo se redijo na Osojskih Turah; da se rede junci za belo pasmo, se je na Grobniškem polju kupilo posestvo (Stieraufzuchthof). Za nakup izbranih juncev se bod dajale podpore, zahteva se zdaj 50%. Prirejali se bodo kurzi za živinsko postrežbo in bržkone se ustanovi šola za molžo. Na kmetijski šoli na Lizlhofu se vrše naprej redni kurzi za molžo, ki trajajo tri mesece, krajše kurze prireja molzni učitelj Zilan Sršen iz Strajevasi pri Bistrici.
Ker socialni demokratje tako zahtevajo v svojem agrarnem programu, se bo bržkone kmečki gozd podvrgel nadzorstvu gozdarjev (Beforsterung). Cimvečja je potreba, čimmanj dohodkov, temveč se seve škode godi v kmečkem gozdu. Les se prodaja, ne da bi se dosti mislilo na bodočnost, na sina, ki naj posestvo
sprejme. In če se je les že posekal, kmet le redkokdaj misli na pogozdovanje. Ko je naša valuta tako lepo padala, se je tudi dogajalo, da cena, ki se je danes dobila za gozd, jutri ni več zadostovala za pogozdovanje. Povsod se vidi žalostna razlika med kmečkim in graj-ščinskim gozdom. Kmetje bodo skupno najeli in plačevali gozdarja. Bistven napredek se tudi pričakuje od stanovskega zastopstva, od kmetijske zbornice, ki se bo letos uvedla. Trgovci in obrtniki imajo stanovsko zastopstvo, delavci in nastavljenci jo imajo, pravilno je, da kulturni svet, ki sloni na prostovoljno sestavljenih krajevnih društvih in nima nobenih rednih dohodkov, preide v stanovsko korporacijo, v kmetijsko zbornico. Leta se bo tako sestavila, da se pritegnejo tudi kmetijski delavci in sicer v enakem številu in z enakimi pravicami kakor kmetje. Tako se delavci ne bojo mogli pritoževati, da se pri-krajšujejo. V kmetijstvu si gospodarjeve in delavčeve koristi ne nasprotujejo. Za volitev v to zbornico koroški Slovenci žal ne bomo organizirani, ker še nimamo svojega društva kmetijskih delavcev. Skrajni čas bi bil, da se taka organizacija izvede.	mg.
Direktni češkoslovaSko-avgtrijsku-madžarsko-jugoslovanski železniški tarif. Iz Belgrada poročajo, da se bodo v kratkem začela pogajanja za reali-ziranje direktnega češkoslovaško-avstrijsko-raa-džarsko-jugoslovanskega že!eznifkega tarifa.
Promet sonjske luke. V letu 1925. je dopoto-valo v senjsko luko, kakor posnemamo iz »Privre-de , službenega glasila zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice, 1200 ladij s 98.000 tonami; odpotovalo jih je ravno toliko.	-
Promet v dubrovniškem pristanišču. L. 1925. je ilopotovalo v dubrovni?ko in gružko pristanišče 3264 ladij s 1,151.000 ton-ni.
Kurzi eksotičnih valut. Koncem meseca januarja so bili zabeleženi sledeči kurzi eksotičnih valut v dinarjih: gdanski goldinar 10, estonska marka 0.12, finska marka 1.20, letski lat 10.10, li-tavski lit 5; portugalski eskudo 2.50, špansko pe-zeta 7.E0, turška lira 28, argentinski pezo 20, bra-z.iljski milreis 6.20, kanadski dolar 54, egiptovski funt 260 (Privrednj Arhiv, Zagreb).
Zlatniki. Iz Belgrada javljajo, da so že začeli v pariški državni kovnici kovati nove zlatnike za 20 Din.
Z zagrebške borze. Od pondeljka naprej je zabeležiti izpremembo v notiranju na zagrebški borzi. Novi razmahi so sedaj pri devizi Dunaj in Berlin 0.04, London, Milan 1.20, Pariz 2, Curih 4, Ne\vyork 0.3, Praga l točka, kar bo trgovski svet z veseljem pozdravil.
Novi menični blanketi. 15. t. m. se bodo dali v promet novi menični blanketi 1010 Din za vsote preko 500000 do 750.000 in blanketi 1260 Din za vsote od 750.000 do 1,000.000 Din.
Zlate bilance v Češkoslovaški. ČeškoslovaSki finančni minister je preti kratkim napovedal fakultativno uvedenje zlatih bilanc v CeStoslovaški
Novi carinski tarif na Grškem. Dne 1 januarja letos je bil uveljavljen novi grški carinski tarif. VeČina tarifnih postavk je povišano, poleg tega je edinica teže izpremenjena od 1 oke na 1 kg (1 oku je 1.28 kg), kar pomeni 28% povišanje carine.
Uvoi oglja v Grčijo prost Iz Aten poročajo, da je po odredbi grške vlade uvoz, oglja v Grčijo prost carine in drugih pristojbin.
Ruski proračun za leto 19?5.—1926. znaša 3778 milijonov zlatih rubljev (zlat rubelj približno 30 Din). Deficit je 120 milijonov zlatih nubljev.
Avtomobili, motocikli in bicikli t Italiji. Leta 1924. so našteli v Italiji 2,224.000 biciklov, 43.000 motoeiklov, 50.000 osebnih in 25.000 tovornih avtomobilov. ,
Države, ki ko konsolidirale svoj dolg v Ameriki. Tu prinašamo seznam držav, ki so dosedaj že uredile svoje dolgove v Ameriki: Belgija, Češkoslovaška, Estonska, Finska, Anglija, Italija, Let-ska, Poljska in Ogrska; dosedaj so ratificirane od strani ameriškega kongresa pogodbe z Ograko, Anglijo, Letsko, Poljsko in Finsko, Dosedaj Še ni uredilo svojih obveznosti v Ameriki 9 držav: Armenija, Avstrija, Francija, Grčija, Sibirija, Nika-ragua, Romunija, Rusija in — Jugoslavija.
Borza
Dne 8. februarja 1926 Denar.
Zagreb. (Sklep.) Berlin 13.51—13.55 (13.48— 13.52), Italija 227.55-228.75 (228.17-229.37), London 275.775-276.975 (275.28-276.48). Newyork 56.65-56.95 (56.50-56.80), Pariz 212.50-214.50 (213.09—215.09). Praga 167.885—168.885 (167.55-168.55), Dunaj 7.9970-8.0370 (7.973-8.013), Curih 10.93625—10.9762 (10.9226-10.9626).
Curih. Belgrad 9.135 (9.17), Budimpešta 72.60, Berlin 123.50, Italija 20.80 (20.85), London 26.2825 (25.22), Newyork 518.75 (518.50), Pariz 19.50 (19.50), Praga 15.335 (15.345), Dunaj 7805 (73). Carigrad 270, Bukarešt 2.275, Sofija 3.60, Bruselj 23.575, Varšava 72.50, Amsterdam 208.15, Stock-holm 138.80.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.485, Kodanj 175.20. London 34.50, Milan 28.45, Newvork 709.04, Pariz 26.50, Varšava 97.84. Valute: dolarji 709, angleški funt 34.50, francoski frank 26.50, lira 28.75, dinar 12.46, češkoslovaška krona 20.97,
Praga. Devize: Lira 186.05, Zagreb 59.75, London 164.05, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77—79, vojna odškodnina 284—292, zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 200—205, Ljublj. kreditna 200 den., Merkantilna 101—104, Slavenska 49 den., Kred. zavod 175—185, Strojne 1?5 bi., Vevče 110 den., Stavbna 90—100, šešir 115—115, zaklj. 115.
Zagreb. 1% invest. posoj. 76.50—77 25, vojna odškodnina 274—275. februar 272—274, Hrv. esk. 125—126, Kred. 133-135, Hipobanka 65—66.50, Jugobanka 108—110, Praštediona 970—975, Ljublj.
Vremensko poročilo
dne 3. februarja 1926.
Kraj	Čas	Barometer	Temperatura	Rel. vlaga v •/.	Veter	Oblačnost	Padavine v mm	j
Lfnblfana	7	756-0	+ 10-1	86	jug. zah.	%	4-8 (dež)	
	14	753-7 751-2	-f- 110	76	jug. vzh.	V«	—	
	21		+ 9-6	81	sev. vzh.	'It	—	
Maribor	7							
Zagreb	8	756-0	+ 11-0	74	zahod v. jug. vzh.	'i.	0	
Belgrad	8	757-7	-f 10-0	78		V«	0	
Sarajevo	8	759-9	4-8-0	84	zahod	4u	0	
Praga	7	752-7	+ 2-0	—	zahod	4It	0-3 (dež)	megla
Gruž - Dubrovnik	7	760-8	-1- 14-0	. 75	jug. vzh.	4u	0	
Skopije	8	764-3	-1-0	98	. sev. vzh.	4/.	0	megla
								
Barometer je reduciran na morsko gladino.
Otroki kapitana Granta.
188
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Na tem kraju je tekla Vajkata po nestalnih tleh, ki jih neprestano stresa podzemeljski ogenj. Nedaleč odtod, na tistis trani, kjer je jezero Rotorua, so vrelci in kadeči se slapovi Rotomahana in Tetarata, ki so jih opazili nekateri drzni raziskovalci. Vsa ta pokrajina ima polno vrelcev, žrel in žveplenih jam. Po teh uhajajo plini, ki ne najdejo zadostnega odtoka v ognjeniških žrelih Tongariri in Vakari, ki sta edina še bruhajoča ognjenika Nove Zelandije.
Več kakor dve milji so pluli divjaški čolni pod oblakom pare, nato se je ozračje polagoma izčistilo, dušeča se prsa so z naslado zopet vsrkavala sveži zrak. Pokrajino vrelcev so imeli za seboj.
Predno se je dan nagnil, so prevozili še dvoje brzic, ki se imenujeta Hipapatua in Tamatea. Zvečer se je Kajkumu utaboril že sto milj daleč od stočja Vajpe in Vajkate. Reka je zavila proti vzhodu, kjer je bila kotlina jezera Taupo.
Drugo jutro je gospod Jakob Paganel zopet pogledal na zemljevid in spoznal na desnem bregu goro Taubaro, ki se dviga tritisoč čevljev visoko v zrak.
Opoldne je zaplula vsa dolga vrsta čolnov v jezero Taupo. Divjaki so spoštljivo pozdravili kos blaga, ki je vihral na slemenu večje koče. To je bila ma-orska narodna zastava.
Enajsto poglavje.
Jezero Taupo.
Nekoč, davno pred zgodovinsko dobo, je nastalo velikansko brezdno, dolgo petindvajset in široko dvajset milj. Sredi trahitnih lav otoškega jedra se je
zemlja usedla. Od bližnjih in daljnih vrhov je prihitela voda in napolnila ogromno luknjo. Tako je brezdno postalo jezero, pa še vedno brez dna, z?kaj do današnjega dne še niso mogli zmeriti njegovih globin.
Takšno je to čudno jezero Taupo, ki leži dva-najststo in petdeset čevljev nad morjem. Okrog in okrog je obdajajo dvesto in več sežnjev visoki vrhovi. Na zapadni strani so koničaste skale ogromne velikosti; na severu nekaj oddaljenih gozdov, porastlih z majhnimi gozdiči; na vzhodu je širok obronek, po katerem drži steza, ograjena s strjeno lavo, ki se svetlika izpod gostega grmovja; na jugu bruhajo zadaj za gozdom ognjeniška žrela in se dostojanstveno zrcalijo v jezeru, čigar nevihte prav nič ne zaostajajo za oceanskimi cikloni.
Vsa ta pokrajina vre kakor velikanski kotel, ki leži na podzemeljskem ognju. Zemlja trepeče v objemu notranjega plamena. Na mnogih mestih izvirajo gorki vrelci. Zemeljska skorja kaže strahovite razpoke. Brez dvoma bi se vsa ta pokrajina spremenila v razbeljeno peč, da ni dvanajst milj proč žrelo ognjenika Tongariro, kjer najdejo zaprte pare izhod.
Od severne strani vidiš ta ognjenik, kako ga li-žeta dim in plamen, ki prihajata iz niže ležečih ognjeniških hribčkov. Za Tongarirom je gora Ruapahu, ki stoji čisto samotna na planjavi in dviga sivo glavo devet tisoč čevljev visoko v oblake. Na rob njenega nedostopnega žrela še ni nikdar stopila človeška noga. Človeško oko še ni merilo njegove globine. Dostopnejše vrhove Tongarirove pa so v zadnjih dvajsetih letih premerili že trije raziskovalci, Bidvvill, Dyson in pred kratkim gospod pl. Hochstetter.
O vsakem izmed teh ognjenikov krožijo zanimive legende, ki bi jib gospod Paganel tovarišem nikdar ne zamolčal, da se ni nahajal v tako neprijetnem položaju. Gotovo bi jim bil povedal, kako sta se nekoč skregala radi ženske Tongariro in Taranaki, tedaj soseda in prijatelja. Tongariro, ki ima vročo glavo »
kakor vsi ognjeniki, se je tako razjezil, da je udaril Taranakija. Taranaki je ponižan in tepen pobegnil po dolini Vangani. Spotoma je izgubil dva grička, nato pa je prišel do morja, kjer še sedaj stoji samoten in žalosten pod imenom Egmontova gora.
Toda Paganelu ni bilo kar nič do pripovedovanja in njegovim tovarišem še manj do njegovih povesti. Molče so opazovali severni breg Taupa, kamor jih je pripeljala zla usoda. Misijonske postaje, ki sta jo bila ustanovila na zapadnem obrežju misijonarja Grace in Walter, ni bilo več. Častitljivega starčka je prepodila vojna daleč od glavnega stana upornikov. Ujetniki so bili sami, izročeni na milost in nemilost Maorov, ki so kar koprneli po maščevanju. Prišli so med najbolj divje divjake vsega otoka, ki jim še ni posijala luč prave vere.
Kajkumu je zaveslal z Vajkate na jezero, zavil okrog ostrega rtiča in pristal na vzhodni obali jezera, na vznožju prvih izrastkov gore Manga, ki je tristo sežnjev visoka kepa. Tam so se razprostirala prostrana polja »formija«, dragocenega novozelandskega lanu, ki mu pravijo divjaki »harakeke«. Ta preko-ristna rastlina je vsa porabna. Njen cvet daje izvrsten med; steblo je iz lepljive snovi, ki jo rabijo kakor vosek ali škrob; listje je še vse bolj uporabno: sveže je kakor papir; posušeno je izborna kresilna goba; če je zrežejo, dobijo iz njega vrvi, trakove in niti; če izločijo njene niti, dobe odeje in plašče, ki jih rdeče in črno pobarvajo. Take plašče nosijo maorški gizdalini.
Ta dragoceni formij najdeš povsod na obeh otokih Nove Zelandije, tako na morski obali kakor ob rekah in jezerih. Tu so njegovi grmiči zavzemali cela pol ja. Njegovi cveti, temno-rdeči in podobni agavinim, so kukali izmed dolgih listov. Ljubki ptički so letali v jatah od grma do grma in srkali sladki med.
Po jezeru je brbljala račja družina. Te race se kaj lahko udomačijo. Perje imajo črno s sivimi in zelenimi progami.
š g
iijstns eiiieiii
s 'C a u i .s
38 tn o bD 3 M
'5° 'Z č?
.a £
fi !» 13
tn > BG
a S?
83 J2 -T I
® ■s S 2
8> i 22 s
^ c 2 ► s -a 00
v n n
.1 O ® > 3 o °< -** O. c
1 sf 5 ||
a)
05 > - t* S jO
d
T3 [S! -
a ce
j £ fj <g
* .S, S* S
0o U)
> .
ETJ > g N g
»0 - •• j-0 S 6 u s "f o
0.S.Z8 ft3 N
. JS
83
hJ o
K. a > t.
= 111 = 111 HIEIHE
kreditna 200 den., Slavenska 50 den., Srpska 144 den.. Narodna banka 4350 den., Eksploatacija 40 bi , Hečerana 433-445, Nihag 35 bi., Gutniann 330 -240, Slavex 150—100, Slavonija 44 50—45, Trbovlje "05—370, Vevče 110 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 770.000, Alpine 2"9.000, Grcinitz 129.1X10, Kranjska industrijska 420.01/0, Trbovlje 479.000, Ilrv. esk. 156.000, I.ey-kain 163.000, Jugobanka 18G.000, Hipobanka 83.000, Avstr. tvornioe za dušik 218.000, Gutniann 46.500, Mundus 970.000, Slavonija 58.800.
Blago.
Ljubljana. Les: Bukovi hlodi od 25 cm premera napr., gladki, fco meja. za 100 kg 10 vag. 21 - 21, zaklj. 21, hrastovi neobrobljeni plohi, od 80 do 130 mm, od 2.50 m napr., od 20 cm šir. napr., fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 1000—1000, zaklj. 1000, hrastova drva, suha, 1 m dolž., zdrava, brez klad, fco vag. Pos ojna tranz. 40 vag. 20—21, zaklj. 20.50, deske, smreka, jelka, cd 18. 24, 28 mm, od vsake debeline po 1 vag., 4 m, od 16 cm napr j, (., II.. 111., monte. fco Postojna 3 vag. 550—550, zaklj. 550, čreJnjevi hlodi, od 2 m dolž. naprej, od 25 cm prem napr., fco vag. naklad, post. 600 bi., lipovi hlodi od 3 m dclž. napr., od 30 cm prem. nnpr., fco vag. naklad, pcat. 500 bi., orehovi hlcdi od 2 m dolž. naprej, od 30 cm prem. naprej, z 20%
»bel:

od 25 do 29 cm prem., fco vag. nakl. post. 1100 bi., javorjevi hlodi od 2 m dolž. napr., od 25 cm prem. naprej, fco vag. naklad, post 500 bi., hrastovi plohi od 2.50 m napr., 80, 90, 100, 110, 130 mm, I., II., fco vag. meja 1000 den., hrastova drva, suha, fco naklad, post. 17.50 bi., bukovi hlodi od 25 cm naprej, I., II., fco naklad, post. 220 den. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76 kg, 2% prim., fco bačka post. 302.50 bi., pšenica ban. 76-77 kg, fco naklad, post. 300 bi., pšenica dom., fco vag. prekm. post. 315 bi., pšenica sremska, fco vag. naklad. post 292.50 bi., koruza, času primerno suha, fco naklad, post. za III.—VII. 150 bi., koruza, Času prim. suha, fco vag. Postojna tranz., kval. gar. olA vag. 155—157.50, zaklj. 157.50, koruza medjimur-ska, fco vag. med j i murska posl. 160 bi., koruza drobna, fco vag. prekm. post. 175 bi., koruza drobna, fco vag. banatska post., za III. 140 bi., koruza umetno sušena, fco vag. sremska post. 147 bi., ječmen, 65 kg, fco vag. bačka post. 195 bi., ječmen, 62 kg, fco vag. bačka post. 155 bi., oves srbski, fco Posicjna tranz. 220 bi., ajda domača, fco vag. prekmurska post. 265 bi., rž domača, fco vag. prekm. post. 215 bi., proso rumeno, fco vag. prekm. post. 215 bi., otrobi drobni, pšcnični, fco vag. naklad, post. 125 bi., jezice, zlatorumene, fco vag. do!, p. 250 den. — Vino, žganje: Slivovka bos., gar. 25%, 100-črtna, neotrošar., fco vag. post. Brcko
3200 bi., slivovka srbska, gar. 50%, fco vag. Postojna tranz. (sod posebej) 1600 bi. — Gradbeni materi j al: la Portlandcement >Salonac-Tour, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg 40 bi., v papirnatih vrečah po 50 kg 45 bi., v sodih po 150, 180, 200 kg 52.50 bi.
Efektna borza v Benetkah bo začela poslovati začetkom aprila.
Nassnanlla
Druiabni veier Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši v soboto dne 6. februarja t. 1. v prostorih konsumnega društva, Kongresni trg št. 2 v Ljubljani ob sedmih zvečer. Za vsestransko zabavo bo obilo preskrbljeno z dobro in solidno postrežbo, šaljivo pošto, srečolovom, šaljivimi prizori in godbo. — Brez vstopnine. Čisti dobiček je namenjen za podporni fond javnih nameščencev. — Prijazno so vabljeni vsi člani in po njih vpeljani gostje.
Predstava v Rogaški Slatini. Kakor se čuje, zaključi tukajšnje Pevsko in prosvetno društvo --Sloga« letošnjo zimsko sezono z vprizoritvijo ve-lezanim ve vaške burke »Vozek, ki je delo znanega pisatelja Pece Pe roviča. Ker se dejanje godi v Liki, bodo igralci imeli tamošnjo narodno nošo. Za
to prireditev, ki je prva te vrste, vlada že sedaj veliko zanimanje. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj si prireditev ogleda. Predstava se vrši v nedeljo dne 7. februarja ob 15. uri v dvorani hotela .-»Pošta«.
Prosvetno druStvo v Šenčurju priredi v nedeljo dne 7. februarja ob treh popoldne v Ljudskem domu narod, igro v petih dejanjih »Domen«.
Turisfiltza
Bistrica-Boh. jezero, 3. febr. ob 7 zjutraj:
-M" C, zimski šport izključen.
Kranjska gora, 3. febr. ob 7 zjutraj: +2° C, barometer pada, pooblačeno, saninec neugoden.
IPoiscvedovanja
Našla se je na Svečnico zvečer v bližini hotela >Unionc svilena šerpa. Dobi se Kolodvorska ulica 11 pri M. Vrečar, Ljubljana.
Našel se je majhen zavitek na praznik dne 2. februarja na Dunajski cesti od kavarne Evrope« do žel. prehoda. Dobi se na Starem trgu 15 v veži (Teran).
Ksrolaita ,$3ovsncauš
Vsaka drobna vrstica I>*n 1'SO ali vsrka beseda SO par. Naj-menjšl £» Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko
Razmnoževalni stroj!
znamke »FREMA« je v j dobrem stanu takoj na- i prodaj pri »Žitre-n zavodu«, Ljubljana, Krekov trg.	755
deVle in drobne, korus-o moko in a!dovi grajs za krtEO po najnižji coni — se dobi pri tvrdki
& M Zorman - Ljubljana
Stari trg št. 32.
natakarica |
z večletno prakso in z
ODDA SE -SLUŽBA
cerkvenika
pri kapiteljski in mestni
župri cerkvi v Novem
mestu. Nastop 1. marca
t. 1. — Pojasnila daje
»Mestni župni urad« v
Novem mestu, 661 . ,_____________bi sc rad izučil kn;igo-
Se«ilars!:i pemečnik veštva. Cenj. ponudba na T. xTT,Tr. upravo lista pod šifro: sc sprejme. - M. ŠIPIC, »Knjigovez« št. 644.
Kranj.	j ■ ----------
Klebučarski vajenec
KROJAfKA PEČ
z ali brez likalnikov, sc ,
ugodno proda, event '____
na obroke. Ogleda se v □ joLii, 'Tincaca^Dnizauacatrasa-. C30 trgov. Scbwab, L;ubl ana
dobrimi spričevali, išje službe. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »POiTENA« štev. 725.
~15letni fant~
GOSPODINJA
Brezplačno sprejmem mc-
se sprejme takoj pri Franc Bernik, klobučar-
JSF" namočena
Fr. KSiam
Ljubljana
nasproti hotela »Union«.
ritEMOG-CEBIN
VFollova ulica lili. - Teleton fii
Naorodaj GOZD
sto gospodinje pri ubož- j	_TSpodcja Šiška* 25 oralov poln, smreka,
nem g. duhovniku, na,- S!ovcnska ce3ia. 783 bukev bor, hrast itd
raje v mestu. - Naslov . ---------_-------okoli 1 ure oddalien od
v upravi lista pod št. 730. j UČITELJICA Posta'c občin cesto,
—• ---------------—— j	• 50 let star, najsigurnejše
Francoščino in nensšjino (izprašana), za ljud. šole, naložen kapital Ponudbe poučuje temeljito dipl. ' išče mesto za celi dan, na upravo lisifi pod šilro učiteljica. - Ponudbe na poldncvno ali posamcz- i »GOZD« št. 285. upravo pod Bouvaid 741. ne ure; poučuje tudi v —-....................• • nemščini in glasovirju. —j gjJJ^
Kleparja
'* T. RABIČ *]
^o, Ljubljana $/) ^vorskn^
Veletrgovina z vinom
v Sloveniji išče POSLOVODJO, strokovniaka v kletarstvu in vinski trgovini Ponudbe na upravo lista pod: »Vino« št. 649.
Zelrafo vino
i z Izurim 6. Ficco i
Llubllana. f> ijska centa f> kre:>ča m"'' .ie, nervozne oslabele rt' .ln otroke. Naročila sp točno Uvr.šu.tojo
Naslov se izve v upravi i uira'
»Slovenca« pod št. 747.
"vdova" IŠČE
kateri je obenem SO-DAR, treznega in mar- 1 Ijivega, sprejme takoj 15.CD0 Din proti goto-EMSRIK ZELINKA -vomu ianistvu in vsa-
t. , kršnim obrestim. Ponud-veletrgov zganja, Ljub- fae d. pas rto 4419
Ijana - bilka, Celovška ,e res!ante JKIESTE, I J
I f J rs I n m rn Is 11	_	... .	' . Aiitt
Centro (Italija). 749
Za vse dokaze sočutja in ljubezni ter za vso pomoč ob bolezni in smrti naše skrbne, nepozabne mame, ozir. tete in svakinje, gospe
c. 34. — Istolam se kupujejo prazne stekle-ic?.
NAPRODAJ
12 zimski suknji, 1 po-
i/Bi!?3i" samostojen, z tVji.CJI dobro prakso, samski, se išče za kuhinjo 20—25 oseb za zdravilišče na nekem otoku v Primorju. Stanovanje j in oskrba v hiši. Ponudbe s spričevali in za-jvršnik 2 ženska htevo glede plače na,- danska ,	f črna
pozneje do 10. t. m. na ,ašfna oWeka j £m k(j_ upravo lista pod naslov ^ ud _ M_ Je,en,£
'Jadran'-__™ Stara pot i I., 3. vrata
Vpokojen stražnik
želi službo kakor dnevni 1 B ali nočni paznik, vešč je urad. poslov in zmožen slov., nem. in iaščine. -Ponudbe upravi lista pod »Primorec«.	946
B^zalile Pravhar
vdove M e h 1 e hišne posestnicc
izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, 3. februarja 1926,
ŽALUJOČI OSTALI.
n
o u a a
G
n a
n
a
n a
n a
>i n
D
a
a n
ara
je bil Dunajski jesenski sejem ty2o tako vspešen?
na Dunaju, trgovskem središču srednje livrope. ponudi .iKH/raz-stavljalcev svoje izdelke v največji izberi in po najnižjih cenah!
Zato obiščite
IG. Huiioiski medaaroilni selem
7.—13. marca 1926.
Posebne prireditve:
Mednarodna razstava avtomobilov 'n motornih koles. ..Elektrika v poljedelstvu".
Lovska razstava. Razstava hranil in nasladil.
Nikakega vizuma za potni list! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost
prehod tez mejo! Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi.
Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice se dobe pri
Wlen€r raesse A. e., Wien ¥11
in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Zveza za tu.iski promet, Aleksandrova c. 8, Josip Zidar, Dunajska e. 31.
M: AiiaHii, siisofi ulica 16
sprejme v službo
veščega v stavbni in pohištveni stroki. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in šolske izobrazbe je poslati na gorenji naslov.
V neizmerni žalosti objavljamo pre-tužno vest, da je Bogu Vsemogočn mu dopadlo našo iskreno ljubljeno, dobro mamico, sestro, teto in taščo, gospo
imii flrtir ro!.Gallatia
sodnikova vdova
po dr	mukepolnem trpljenju dne
2. feb. d t. 1., v 69. letu starosti, ob tričeirt na devet dopoldne, poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabne bo v četrtek dne 4. t. m. ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. — Blago pokojnico priporočamo v molitev ln blag spomin.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana - Planina, 3. febr. 1926.
Globoko žalujoča sinova: Egon in Waldemar.
KONTORISTINJA
s 6 letno prakso, vešča perfekt. nem., išče službe v Ljubljani, event. na deželi. - Ponudbe pod: »Točna« upravi lista.
SlaklO z dežele, va-UGMG jena vseh hišnih, kuhinjskih in ročnih del, želi primer, službe. Naslov v upravi št. 745.
Boljšemu
sc odda 1—2 lepo opremljeni SOBI. Sprejme se tudi zakonski par brez otrok. - Ponudbe upravi lista pod »Mirno«. 744
Spreten
iji
Od krute usode težko prizadeti naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni oče, brat in stric, gospod
davčni upravitelj v pok.
dne 2. t. m. ob 10. uri zvečer, okrepčan po tolažbi svete vere, v 67. letu starosti po kratki bolezni preminul.
Pogreb pokojnega se bo vršil v četrtek dne 4. februarja t. 1, iz Rogaške Slatine na pokopališče k Sv. Križu. Rogaška Slatina, dne 2. februarja 1926.
Žalujoči otroci! EGIDIJ, RUDI, ANICA,
mm		mm	n	SSESSSES3 mmm	mni	m
mm	5J«AVf -V'•itfc;'ifešaV♦VV' t •' . A ", v •	. mi				m
kateri je popolnoma zrno-;: žen ustanoviti
železoli varno
:n isto voditi, se sprejme ;; pod zelo ugodnimi po- ; j ^oji. - Ponudbe poslali , pod »Železolivar« upravi s1 ista Maribor.	733 j!
Marljive, zmožne
delavke
se iščejo za v bližini CELJA nahajajočo se tkalnico. — Predstaviti sc jc osebno pri upravitelju Naprudnlku v 2alcu ( v soroto 6. aH v ne-: dc o, 7. t. m.	735
Zahvala.
Sprejmite vsi, ki ste sočuvstvovali z nami in se nas spominjali ob prebridki, nenadomestni izgubi našega ljubljenega predobrega očeta, deda, pradeda in tasta, gospoda
pharm. mag. ASeksija Robleka
našo prisrčno, iskreno zahvalo.
Posebno velja naša zahvala zastopnikom oblasti mestne občine radovljiške, Mestni hranilnici, stanovskim tovarišem pokojnikovim, predsedniku Zdravn. zbor. g. prim. dr. Gregoriču, meščanom radovljiškim in okoličanom, vsem prijateljem, ki so v tako častnem številu spremili nam nepozabnega na njega zadnji poti, gg. pevcem za ganljive žalostinke ter vsem darovalcem vencev in cvetja. — Vsem ponovna iskrena zahvala!
Radovljica, dne 1. februarja 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Samo s 40 Din se more zadeti
OOO.OOO
C milijon dinarjev)
dne 16. februarja 1926
Žrebanje obligacij državnega posojila za vojne škode DOBITKI:
1,000.000 Din
soo.ooo 200.000 100.000
i	po
2	n
5	n
10	n
20	n
50	n
100	n

fp
50.000 20.000 10.000

**
M
fsi ti doDIthl v iznosu ohroailh 1,000.000 DIll
mmSo Dili izžrebani 16. februaria brezpogojno
Te obligacije, katere po nominalu predstavljajo vrednost Din 1000'—, sa morejo dobiti pri nas v 8 mesečnih obrokih po 40 dinarjev, pričemer se že s prvim mesečnim plačilom dobi popolna in neomejena pravica na vse gornja dobitke. — V pokrajino bo pošilja samo proti predplačilu pristojbine. — Nad 10 kom. so ne more odstopiti poedini osebi pod zgoraj navedenimi pogoji
Bančno komanditno društvo
A. mm in (trna. ZAGREB
TeiCt.J.i J 88 In 17-03 Ha firmo in adreso |e rrogo paziti I Trjj ( u W	Zastopniki se iščejo v vseh večjih krajih države I	fpg
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karo! Ce&
Izdajatelj: dr. Ft. Kulovec,
m&m.
Urednik; Franc Terseglav.