Kmet, delavce In obrtnik ■si bode narodu vodniki
lzhsja vsafco sredo.
Nerodnim: m celo lelo Dir 5fr-\J ta pol leta . lisa Inozemstvo za calo leto Din Vt-lasarati po tarifo. • Pls menln vpraianjem na| se prtloii znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma ss na sprejemajo.
štev. 24. ^mt™ pi«««. . goloti^. Ljubljana, dne 16. junija 1926.	Leto VIII.
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Vsakdo užfvai vse sadete svojegs dela In marlllvostll
Rokopisi sa na vra-Ca|o. - Plaža la toH sa v Ljubljani. - Ured-ntitvo In upaava ja v Ljubljani v Kolodvorski allci ttev. 7. - Telefoa Intar. it, SO«. - Račun pri poit. Cekovneca a» •odo 51 il.Ji«. v
(Govor tov. ministra Puclja.)
Pretekli teden so razpravljali v Beogradu o gospodarski krizi. Tozadevno interpelacijo je postavila na vlado združena opozicija, odgo-' varjal pa je na njo minister Pucelj. Njegova izvajanja o poljedelski krizi je imenoval demokratski poslanec zgodovinski referat« (glej »Politiko« z dne 12. junija t. 1.). — Odgovor se glas i:
Zvišanje svetovne produkcije.
Od osvobojenja pa do danes opažamo pri nas brez dvoma velik napredek' i v povečanju obdelane površine za razne kulture. Ta pojav opažamo po vseh državah po vsem svetu. To je posledica konso-lidiranja splošnega političnega položaja. Mi se vračamo polagoma zopet v normalno gospodarsko stanje. Zlasti po vojni so posamezne -države zvišale svoje poljedelske produkcije, da bi pokrile primanjkljaj, ki ga je zakrivila svetovna vojna, da ublaže težke posledice svetovne voine. Obdelano ploskev je dvignila samo Severna Amerika od 23 in pol milijona hektarjev v letu 1924 na skoro 31 milijonov hektarjev leta 1925, torej za več nego 7 milijonov hektarjev. Tudi rezultati žetev so bili v preteklih letih mnogo boljši kakor pred vojno. Leta 1925 je žito v deželah, kjer ga izvažajo, tako dobro rodilo, da so ga imeli po vseh državah na prodaj 20,367.000 ton, če pa k temu prištejemo še 3 milijone ostanka iz prejšnjega leta, vidimo, da je bilo v preteklem letu 23 milijonov ton žita naprodaj, dočim potrebujemo za prehrano vseh ljudi le 16 milijonov ton žita. Prebitek znaša torej 7 milijonov ton. O dvigu poljedelske produkcije je objavil mednarodni poljedelski zavod v Rimu sledeče podatke v milijonih ton:
Leta 1925 leta 1924
pšenica	1070.3	925.7
rž	458.4 357.0
ječmen	822.1	295.3
wes	642.9	581.9
koruza	934.0	758.6
Poročilo mednarodnega poljedelskega zavoda pravi dobesedno, »da je bila žitna žetev leta 1925 največja od vseh dosedanjih žetev.«
Gorenje številke dokazujejo, da je zlasti produkcija pšenice in koruze nadkrilila visoko vso produkcijo pred vojno. Zato ni čudno, da je vsled mnogo višje ponudbe cena pšenice in koruze morala znatno
j pasti, ue samo pri nas, ampak po vsem svetu.
Dvig dinarja.
A ni samo zvišanje produkcije znižalo cene kmečkih pridelkov, ampak še neki drugi činitelj je znatno vplival na padec cen zlasti v naši državi. Ta drugi činitelj je razmeroma visok dvig vrednosti (finarja. Meseca julija 1. 1924 je bilo 100 dinarjev vrednih 6 in pol švicarskih frankov, meseca julija 1925 pa 9.05 švicarskih frankov. Dinar se je dvignil torej za 44 odstotkov.
Obadva činitelja, zvišanje produkcije in dvig dirjarja, sta istočasno vplivala na padec cen za naše kmetijske produkte.
žetev v Rusiji.
Končno naj omenim še, da so se začetkom lanske prodajne sezone trdovratno vzdrževale in širile vesti o veliki žetvi v Rusiji, ki je pred vojno postavljala na evropski trg 50 do 60 milijonov centov pšenice. Zaradi stanja, ki vlada danes v Rusiji, je bilo te vesti težko kontrolirati, vendar pa so tudi te pripomogle, da je cena žitu še nižje padla, ne samo v naši državi, ampak povsod. Špekulanti so s takimi poročili zbegali vso žitno trgovino. Šele pozneje, ko so se izkazale vesti o veliki žetvi v Rusiji za mnogo pretirane, se je cena žitu nekaj popravila, ni pa niti zdaileka dosegla višine v letu 1924.
Ker pa Rusija še do danes ni dosegla svoje predvojne produkcije, moramo računati za bodočnost s še večjo produkcijo, ko bo tudi Rusija začela nastopati na mednarodnem trgu. Dočim je bilo v Rusiji pred vojno posejanih okoli 28 milijonov hektarjev zemlje, pa je danes po podatkih mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu posejanih le okoli 19 milijonov hektarjev.
Pa tudi druge države, zlasti one, ki so glede pridelovanja žita pasivne (Italija, Češka, Francija itd.), se silno trudijo povišati domačo produkcijo, da omeje uvoz iz tujih držav.
Nižje cene — stroški isti!
Znižanje cen za poljedelske produkte je bilo pri nas tem občut-nejše, ker so stroški za obdelovanje in .vzdrževanje ostali neizpre-menjeni, torej tako visoki kakor takrat, ko se je za pridelek dva-
krat več izkupilo. Na drugi strani pa niso v enakem razmerju padle cene za druge stvari, zlasti se ni sorazmerno zni|al davek, ampak so za neke predmete cene celo na-rastle.
Le poglejmo n. pr. cene plugov. Po podatkih Srbskega kmetijskega društva, je to društvo, ki ne dela za dobiček, prodajalo pluge leta 1920. in 1921 po 680 Din, leta 1925 po 800 Din, letos pa že po 1000 Din in še višje. Cene za pluge so se skoraj potrojile. Srbski kmetje pa pravijo: -Pred vojno je bil en plug vreden dva mernika pšenice, danes pa velja 4 in pol mernika!« Tako je tudi s cenami za druge kmečke pridelke.
Na ta način kupna moč naših kmetov vedno bolj pada. Ker je večina prebivalstva v državi kmečka, je kmet tudi največji konzu-ment industrijskih proizvodov. Če pa kmet nima denarja, si tudi industrijskih izdelkov ne more nabaviti, kar ima za posledico nevaren zastoj industrije.
Za izboljšanje produkcije.
Z ozirom na označene težave, s katerimi se mora boriti kmetijstvo, mora biti naša kmetijska politika usmerjena na to, da produkcijo zvišamo, izboljšamo in pocenimo. Za uresničenje tega namena pa je potreben stvaren načrt, ki bi se dal izvesti seveda šele tekom let.
Naj se zaenkrat dotaknem le dveh točk, ki bi se dale takoj uporabiti in ki bi kmetom znatno olajšale njihovo stanje.
Za pocenitev produkcije je potreben predvsem
cenen kmečki kredit in ceneno orodje.
Znano vam je, gospodje, da je bil preteklo leto sprejet zakon o kmečkem kreditu, ki naj bi pripomogel kmetom do nizkih obresti za izposojeni kapital, s čimur bi se produkcijski stroški znatno znižali.
Ta zakon pa še ni uveljavljen, ker državni proračun za 1. 1926-1927 še ne predvideva sredstev za razdelitev kredita in za vzdrževanje kreditnih ustanov, ki jih določa zakon. Šele v dodatkih k proračunu so ta sredstva predvidena, tako, da bo zakon o kmečkem kreditu kmalu stopil v veljavo, ki bo vsekakor zadovoljil vrlo važno zahtevo poljedelcev in ki bo blagodejno vplival na znižanje produkcijskih stroškov.
Zelo velike važnosti je tudi pocenitev orodja. Cene za kmetijsko orodje so danes kljub padanju cen
žita znatno višje in podražuje jih zlasti
visoka carina.
Ministrstvo za kmetijstvo je zahtevalo že pretekle jeseni, čim je stopil v veljavo novi carinski tarif, da se tarifi na uvoz poljedelskega orodja znižajo, da bi si ga mogli nabaviti kmetje čim več. Ker so pa tudi druga ministrstva zahtevala znižanje carinskih postavk za svoje stvari, je bilo sklenjeno, da cel tarif še enkrat pregleda finančni odbor.
Na zahtevo poslancev vladne večine je finančni odbor res sklenil znižati carino na neke predmete, kakor je to zahtevalo ministrstvo za kmetijstvo, izvzemši carino na poljedelske stroje, o čemur namreč finančni odlbor še ni sklepal.
Žalibog pa znižane carinske postavke, ki jih je dovolil finančni odbor, še niso stopile v veljavo, kar je izzvalo med poljedelci hude proteste. Na predlog ministrstva za kmetijstvo, da se uveljavijo vsaj nekatere od finančnega odbora sklenjene znižane postavke v carinskem tarifu, je sklenil ministrski svet, da se zaenkrat za polovico zniža carina na galico, žveplo in soliter.
Storil bom vse potrebne korake, da se ti sklepi čim prej uveljavijo tako da bomo že na jesen delali z znižanimi carinskimi postavkami.
železniški tarif.
Na ceno poljskih pridelkov pa ne vpliva le carina, ampak tudi železniški tarif, ki se vse premalo ozira na nizko rentabilnost našega kmečkega gospodarstva. Tarif, ki ga plačujemo od kilometra in vagona, je znatno previsok. To čuti tudi minister za promet in je vsled tega odločil, da se ustanovi poseben tarifni odbor, v katerem sedi tudi zastopnik ministrstva za poljedelstvo. Ta odbor je doslej že znižal tarif za prevoz žita in umetnega gnoja za 15% od obče veljavnega tarifa. Odbor pa si bo prizadeval znižati po možnosti tarife za vse predmete, ki so v zvezi s kmetijstvom.
Več varčnosti.
Končno pa moram naglasiti, da za omiljenje gospodarske krize ne zadošča le zniževanje državnih dajatev, ampak je ravno tako važno, da naši gospodarji varčujejo. Narodno bogastvo in narodni kapital se ustvarja le z varčnostjo. Naši kmetje morajo postati gospodarji v pravem pomenu besede, ki strogo računajo z danimi gospodarskimi razmerami. Da ta svoj namen
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. "^L
ITMJ	i«M—Muml * II	ovtf i St«« zrno«*** žz.-tor**.*,. .. i M— HMIMilU WIHMIiJlllWllninMJUllmi- MMMMUlllJm<iJMWWWMMJUIMMMJMIB_|X-J-J
dosežemo, moramo vsi izvrševati razumno propagando za varčevanje, zlasti s tem, da preprečujemo lahkomiselno zadolževanje.
Varčevati je treba v vseh panogah državne uprave. Varčevati se
mora zlasti po mestih, kar bo ugodno vplivalo tudi na deželo. Ne smemo namreč pozabiti, da vse dcbro in vse slabo prihaja iz mest na deželo in ne z dežele v mesto.
Državni preobrat 1. 1918 je bil predvsem narodnega značaja, začel in dovršil se je v znaku »naci-jonalne osvoboditve«. Umljivo je, da je ob tej priliki visoko zaplarn-tel nacijonalizem novega državne ga naroda, ki je hotel stare nemške zgradbe podreti in popraviti tudi vsa resnična, a tudi vsa namišljena nasilstva. To delo je iz vršilo naše meščanstvo s pomočjo inteligence, skratka takozvana gospoda. Delovno ljudstvo, to je kmetje in delavci, so pri tem poslu malo sodelovali, kajti ljudstvo sije zaželelo gospodarskih in soci-jalnih reform, kar so dogodki tistih dni in tudi še pozneje jasno pokazali. Ta naš nacijonalizem pa je imel tisto spremstvo, ki ga je imel tudi pri drugih narodih vedno in o vsem. Postal je nestrpen, maščevalen in osvajaški. Zato je bil nasilen in je zagrešil nad lastnim narodom mnogo zmot s težkimi posledicami, a na drugi strani je prizadejal tudi krivice, ki se s stališča kulture in človečanstva ne morejo odobravati. Pomagal je našim nasprotnikom iztrgati nam iz rok vso Koroško, ker je jačal njihov odpor in vzbujal nejevoljo tudi pri mednarodno odločilnih čini-teljih v Parizu zaradi pretiranih in brezglavih zahtev. Naša nacijonal-na državna uprava, ki je skoro vsa zapadla tej nacionalistični prenapetosti, ošabnosti in nasilnim na-gnenjem, nam je odbila vse simpatije domačega prebivalstva na Koroškem in tudi v Prekmurju. Na zapadu pa nam je nacionalistična slepota in megalomanost onemogočila za nas silno ugodno poravnavo v smislu Wilsonove mejne črte.
Doma ni bilo nič boljše. Nemce se je enostavno zanikavalo tudi tam, kjer res žive v večjem in kompaktnem številu. S pomočjo raznih pravno zavitih upravnih odlokov se jim je zapiralo šole in se jim je z »milo silo« v imenu državne in nacijonalne potrebe odvzemala razna društvena imovina, poslopja, društva in celo zasebna premoženja s pomočjo sekvestrovskega strašila. To vse vemo, a ve tudi ostali svet, pri katerem zaradi vseh teh činov gotovo nismo pridobili na spoštovanju in prijateljstvu. Hvala Bogu, da je ta doba že minila in da tudi med nami prodira neko drugo, boljše gledanje na svet, da vsaj poskušamo svoj nacijonalizem postaviti na kulturnejšo in obče človeško podlago. Vendar je še dandanes najti tudi v naši državni upravi polno ostankov te stare nacijonalistične nestrpnosti in političnega barbarstva. Tako n. pr. ne razumemo ljubljanskega velikega župana, da še danes ni razveljavil znane famozne naredbe, da
politični uradnik v Kočevju ne sme govoriti nemško s kočevskim kme-tičem ali kočevsko hribovko, temveč da se mora na račun in v breme pomoči ali sveta iščočega lastnega državljana posluževati tolmača. Da žive ponekod na Štajerskem pravi Nemci, vertno vsi. Naravnost nerazumljivo je, da se pretrese ves tamošnji državni upravni aparat, ako kao društvece zapoje nemško pesem ali pa glasno nemško pozdravlja. Državi, ki je nacijonalno tako močna in katere prebivalstvo ji v taki veliki večini daje znak narodne države, se ni bati narodnih manjšin, ako se hočejo kulturno udejstvovati med nami. Od tega imamo lahko samo dobiček. Z ozirom na našo zunanjo politiko in z ozirom na številne sorojake izven naših državnih mej imamo ves povod, da našo nemško manjšino, ki je zelo majhna, kulturno zadovoljimo, tako s postopkom v politični upravi, kakor tudi v šolstvu. Da jej v tem pogledu nepomirljiva SDS, še nekako razumem, ker je to stranka nacionalističnega meščanstva in inteligence. Nikoli pa nisem v teh rečeh razumel SLS, kadar je s pretirano vnemo rušila dobre in državi neškodljive nemške kulturne naprave, a v politični upravi uganjala pravcato bati-naštvo, da zadosti šovinističnim budalostim.
Veselo znamenje je, da je mlada »Slovenska kmetska stranka« na svojem ustanovnem zboru v Celju dne 2. maja sprejela v svoj program načelo, »da bodi vsak posameznik te države svoboden in enak drug drugemu ter da mora biti država temu odgovarjajoče organizirana.« Še več. Bilo je izrečeno in tudi sprejeto, da se v kulturnem pogledu ne smemo zaplankati od ostalega sveta, temveč da moramo poskušati ga razumeti in doumeti. Zato je bila z odobravanjem spre-, jeta med kulturnimi načeli stranke I zahteva, da naj se naša mladina v šoli uči vsaj enega svetovnega jezika, ali ruščine ali nemščine ali angleščine. Ruščina je važna, ker je Rusija tisti ocean, h kateremu pripadamo in v katerem bomo morda v bodčnosti iskali politične, kulturne in najbrže tudi gospodarske pomoči. Angleščina ima za nas praktičen pomen zaradi številnih vezi, ki jih imajo z Ameriko naši številni izseljenci. Nemščina pa je za vse prav, ker živimo pač v srednji Evropi in je nemški narod naš veliki sosed.
Nacijonalne strpnosti se lahko učimo pri Srbih. V Sremu in Voj-! vodini žive številni Švabi pome-Išani med srbskimi vasmi.'Ti Švabi ! govore med seboj nemško in prav Ipred nosom Beograd naletiš lahko celo na nemške ulične napise. Nih-
če jih zaradi narodnosti ne preganja, nasprotno, srbski kmet prav odkritosrčno priznava, da se je v gospodarskih rečeh prav veliko naučil od teh svojih narodnih manjšin. Da te manjšine niso proti državi, se razume. Tudi nemška narodna manjšina v Sloveniji bo državotvorna in bo državo s svojimi narodnimi posebnostmi celo plodila in jačala, ako se ji da, kar ji z ozirom na kulturo in človečanstvo gre. — Italija dela s svojimi narodnimi manjšinami tako nacionalistično prenapeto, da jo v tem pogledu ves svet označuje kot barbarsko. Po pravici! Tudi v Avstriji smo živeli pod nacijonalističnim terorjem, ki pa je bil vsaj po formi veliko kulturnejši in previdnejši od današnjega italijanskega. Posledica je bila, da so končno vsi njeni narodi, ramen Nemcev, silili narazen in da nihče ni delal za skup-
no sožitje. Ta zgled je tako poučen, da bi se morala današnja Italija v Primorju zamisliti nad njim. Če se ne, je to v njeno škodo, a nam je tudi prav. Mi pa smo pametnejši od Italijanov; zato moramo stremeti za tem, da se naša narodna manjšina zadovolji, kolikor je to h? mogoče in pravično ter se tako omogoči sodelovanje ž njo v skupnih gospodarskih vprašnjih. Prav isto velja za Madžare v Prekmurju, ki tam žive v svojih stalnih domeh, obdelujoč svoja polja.
Zlasti kmečko in delavsko ljudstvo ne pozna nacijonalnega sovraštva. To je razumljivo, ker je baš ono nosilec in ustvarjalec narodne kulture, ki jo pojmuje obče-človeško, tako pravilno in modro, da bi se mogla inteligenca ene in druge narodnosti pri njem v tem vprašanju prav veliko naučiti.
Alb. Prepeluh.
Ustanovitev ..Slovenske Delavske Zveze", Strokovne organizacije za slovensko de-
lavstvo.
Maribor, dne 6. junija.
Današnja nedelja je v borbi za pravice našega delavstva zgodovinskega pomena. Po predhodnih daljših konferencah se je sklical ustanovni občni zbor sindikalne (strokovne) organizacije »Slovenska Delavska Zveza« v dvorani gostilne Rotovž. Zboru je predsedoval tov. Alojz Luc, ki je podal besedo tov. Romanu Bende kot glavnemu referentu. Tov Bende je v daljšem govoru orisal pomen delavske sindikalne organizacije, pokazal na razmere v obstoječih strokovnih organizacijah, zlasti v socialdemokraški, kjer se je gospodarilo z denarjem delavstva na način, ki nima primere. Naglasil je, da se je nova organizacija poklicala v življenje na željo delavstva samega, ki je sito brezplodne demagogije. Tako je ta ustanova prišla do uresničenja vsled zahteve od spodaj. Ker ni diktirana od zgoraj, ima predpogoj za obstoj, razvoj in trajno življenje. — Nato je prečital pismo zadržanega tov. Prepeluha. znanega duševnega voditelja našega delavstva, ki sporoča vsem udeležencem svoje pozdrave ter izraža nado, da pomeni nova »Slovenska Delavska Zveza« renesanso (preporod) delavskega pokreta v Sloveniji, ki so ga nepremišljeni ljudje tako zelo razbili, da so spravili naše dobro in požrtvovalno delavstvo ob ves ugled in vso moč. Sloga je prva beseda v tem gibanju. Brez sloge in požrtvovalnosti in vstrajnosti ni nič! Samo to troje more pomen in veljavo našega delavstva zopet dvigniti. — Besede tov. Prepeluha so napravile na zbo-rovalce zelo golobok vtis. — Po uvodnem govoru so se prečitala pravila »Slovenske Delavske Zveze« ter razložil pomen posameznih členov. Med čitanjem in razpolaganjem pravil sta prišla v dvorano delegata bratskega Rrvatskega Radničkega Saveza (HRS) tov. Vinko Trtijar, narodni poslanec, in tov. Aleksander Šegovič. Navzoči so
| tovariša delegata iskreno pozdravili. Po končanem prečitanju pravil so se ista od zbora soglasno sprejela, nakar je dobil besedo tov. Vinko Trnjar. ki je v daljšem govoru orisal velikopotezni pomen ustanovitve Slovenske Delavske Zveze (S. D. Z.) za slovensko delavstvo, katero naj išče v sindikalno organiziranih bratih Hrvatih svoj,o oporo in i bratsko vzajemno pomoč. Izvajanja tov. Trnjarja so bila sprejeta z velikim in oduševljenim odobravanjem. Za njim je dobil besedo tov. Anton Lipovšek, ki je s političnega J stališča dokazoval pomen strokovno organiziranega delavstva. Po krajši debati se je prešlo na volitev odbora centralne (glavne, osrednje) uprave. Predsednikom Slovenske delavske zveze je bil izvoljen kljub dobro utemeljenemu protestu od lastne strani tov. Roman Bende soglasno in na zahtevo glasovalcev. S kratkimi besedami se je novoizvoljeni predsednik zahvalil za izvolitev, naglašujoč ogromno in težko delo, ki čaka novo sindikalno organizacijo, kjer bo treba močne volje, ! trdnih živcev, vstrajnosti. sloge, lju-ji bežni in medsebojnega zaupanja, j Nato so bili soglasno izvoljeni sle-Ideči odborniki: I. podpredsednik ■ tov. Ivan Klemen. II. podpredsed-! nik tov. Simon Merkuš, tajnik tov. j Jos. Šegovič. namestnik tov. Alojz | Pucko ter odbornikom tovariši:! Franc Ivanuša, Lojze Gradišnik, Hadner Lojze. Miklavžič Anton, Cehler Josko. Zupan Franjo, Kralj Josip, Edo Peretič in Matko Fras. Vsi izvoljeni so svojo izvolitev sprejeli. V nadzorstveni odbor Centralne uprave, ki bo imela svoj sedež v Mariboru, je bilo glasom pravil izvoljenih pet članov in sicer: tov. Alojz Luc, predsednik, Rebek Rudolf, Kropej Jurij, Raner Jurij in Švagerl «Anton, prisedniki. — Kot zvezno strokovno glasilo se je začasno določil »Hrvatski Itadnik«, ki izhaja 1. in 15. vsakega meseca v Zagrebu A-ulica br. 10 (prej Je-
Pndfeivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU« i
lisovina ulica). List bo odslej imel slovensko rubriko in ga dobe odslej vsi organizirani člani. — Slovenski delavci! Zavedajmo so, da smo izvršili veliko delo, ki bo prospevalo
v medsebojnem zaupanju, v bratski slogi in vzajemnosti v prospeh in korist slovenskega delavstva, v strah in poraz delavskih zapeljiv-cev z Vašimi žulji!
Dr. Korošec v zet-
drznosti na onein shodu še dalje. Začel je Hrvate hujskati, da naj se poganjajo za svojega kralja. Rekel je: »U nasoj državi ce sve propasti, a moglo bi se sve popraviti,
boravite i svega se toga odrekne te? To biste učinili tada, ako i u buduce budete slijedili ovakvu ra-
V Bučici na Hrvatskem je imel dr. Korošec shod. V sredi njegovega govora ga je vprašal neki Hrvat: »Gospodine ministre, a tko je odno (odvedel) vladu hrvatsku u Beograd?« Vsled tega vprašanja je prišel dr. Korošec v veliko zadrego in se je začel na dolgo in široko zagovarjati, rekoč: »Kod rasula Austrije bio sam u Ženevi, gdje sam kao predsjednik Narodnoga Viječa u Zagrebu sklopio pakt (ugovor) sa srpskom vladom, prema kojem bi ugovoru iraala današnja naša država prema vani biti koa jedrna cjelina, a unutar države bi bile dvije vlade: je dna vlada u Zagrebu za sve hrvatske i slovenske pokrajine, a druga vlada u Beogradu za Srbiju sa Crnom go-rom. Medjutim našlo se ljudi u Hr-vatskoj, i to dr. Smodlaka, dr. Tre-sic-Pavičič i Bukšeg, koji su pošli na Krf, pa su tam o utjecali na srp-sku vladu i na svoje prijatelje u domovini, na dr. Pavelica i druge, te se tako dogodilo ono, što je bilo, kad su pošli prije 1. prosinca 1918. godine u Beograd. Ja sam se htio povratiti kuči i opozoriti naše Iju-de, da ne bi u Narodnome Viječu učinili kakav prenagli korak, ali mi srp&ki poslanik u Parizu dr. Vesnič nije htio dati pasoša za po-vratak. Istom onda, kad mi obecao engleski poslanik, da če nas oni aeroplanom ili ratnom ladjom prevesti kuči, fad mi je srpsko poslanstvo dalo pasoš, ali su me opet Ta-lijani zadržali u Vercni, samo da ne bih na vrijeme došao kuči. Mene su tako spriječili, da ne dodjem na vrijeme kuči, a uz to su sve moje brzojave i ostale obavijesti zadrža-vali, tako da naši prijatelji u Na-rodnom Viječu nijesu znali ništa, šta se dogadja, a protivnici su u mutnome lovili. Dakle, ako čete, prijatelju, koga krivite, tada krivite sve one, koji su- mene spriječili, da ne dodjem u domovinu i ne obavi-jestim Narodno Viječe o svemu, što sam učinio u inozemstvu.« — Ta zagovor je zgodovinski zanimiv in sicer zato, ker kaže, da je dr. Korošec takrat v Ženevi hotel imeti dve vladi, eno v Zagrebu za Hrvate in Slovence, a drugo v Beogradu za Srbe in Črnogroce. En mesec pozneje je pa dr. Korošec, ko je prišel v Beograd, sklenil s srbsko i vlado popolnoma drugačen pakt ] okrožnega odbora je bila v sredo, kakor v Ženevi. Dne 6. januarja 9. t. m. Tov. Marušič je podal poli-1919 je namreč izšel manifest, najtično, Bukovec gospodarsko poroči-katerem je podpisan kot ministrski j lo, nakar so se izvršile volitve pred-podpredsednik tudi dr. Korošec. V j sedstva okrož. odbora. Izvoljen je tem manifestu se naglaša, da mora bil Jakob Kušar predsednik, Avsec biti v jugoslovenski državi en par-' An., Kristan Fr., Kozin J., in Kra-lament, en narod, en kralj. To je i marič podpredsedniki in Mihelič pa dr. Korošec na shodu v Bučici { tajnik. Po volitvah so posamezni zamolčal in neuki hrvatski kmet, j delegati ostro kritizirali zavlačeva-ki tega ni vedel, kako je dr. Koro-'nje volitev v cestne odbore ter šec po manifestu odpeljal hrvatsko! omalovaževanje protestov občin vlado v Beograd, je moral molčati. | ljubljanske okolice proti naredbi Dr. Korošec je pa šel v svoji pre-! velikega župana o povišani uvozni-
ui i it tržnim v Ljubljani. Dalje so zahtevali člani odpravo živinskih potnih listov v prometu v mejah občine, odpravo prijave vina in kontrolnih listov. Ostro se je tudi kritiziralo postopanje pri podelje-| vanju orožnih listov ter zavlačevanje graditve ceste od Kostanjevice do Ošterca, za kar je kredit že do-j voljen. Kritiziralo se je postopanje jorožništva in političnih uradnikov, ki se je ravno v zadnjem času spremenilo večkrat šikane proti kmetom. Vse tozadevne resolucije in predlogi so bili odposlani na I merodajna mesta.
samo treba. imati kuraže. Vi ste	Studenci pri Mariboru. Socijali-
Hrvati, slavan narod, koji ima svo-	stična tetka »Volksstimme r sliši
ju lijepu prošlost, koji je imao svo-	včasih travo rasti. Večkrat piše ta-
je kraljeve, pa da sada sve to za-	ko smešne kritike, ki niso kritike,
ampak naravnost grde laži. Tako nas napada v zadnji številki, češ, da so nam scciji onemogočili shod v
Gospodinjski tečaj v želimljaii,
ki ga je priredila tamošnja marljiva »Kmetijska podružnica« pod spretnim vodstvom strokovne učiteljice gdč. Černetove.
dičevsku politiku. To vi ne smijete radi svoga hrvatskoga ponosa do-zvoliti, nego se morate boriti za svoju slobodu i svoju ravnoprav-nost, za svoje autonomije i svoj sabor u Zagrebu. Morate biti sinovi svojih pradjedova, tražiti svoje.« — Vsi na shodu navzoči so potem vzkliknili: »Živio ministar Korošec!«
Da, dr. Korošec zna — nevedne ljudi farbati!
Politične vesti.
Ljubljana. — Seja ljubljanskega
Studencih. Resnica pa je ta: pretekli torek (1. VI.) smo sklicali sestanek v svrho razgovora glede ustanovitve Delavske zveze. Ker nismo ozkosrčni, smo trpeli udeležbo »gg. sodrugov«, katerim smo celo dali besedo. G. Krajnik se je silno razburjal, a dobil je tako krepke odgovore od tov. Bende-ta, Klemena in Luca, da ni vedel, kam bi se dejal. Gg. sodruge očividno jezi, da je delavstvo spregledalo in noče več imeti posla z ljudmi, ki so vzgojili razne socijalistične junake. — Studenci, ki so zadnjič oddali za Štefana Radiča 299 glasov, so siti raznih socijalpatriotov, ki pod krinko strokovne organizacije uganjajo brezplodno hujska-rijo, ker za pozitivno in uspešno delo niso sposobni. Mi Stu-denčani pa vemo, koliko zamo-remo ceniti moralno moč naših socijev, ki lažejo celo o stvareh, o katerih vedo, da so bile pred verodostojnimi pričami. Laž je orodje bojazljivcev, laž ima kratke noge.
Prva demagogija. Združena opozicija, kakor se sedaj imenujejo vse opozicionalne stranke v parlamentu kljub velikanskim razlikam v svojih
programih, je poskušala pretekli teden spraviti vlado in še posebej tov. ministra Puclja v zadrego z interpelacijo o gospodarski, zlasti poljedelski krizi, ki vlada v naši državi. Namen opozicije, spraviti vlado in ministra s to vrste interpelacijo v zadrego, pa se je popolnoma ponesrečil in se je tudi moral ponesrečiti. Mi vsi vemo in čutimo, da preživljajo danes vse države v Evropi brez izjeme težje in ložje gospodarske krize. Nikdar in nikjer pa se še ni zgodilo, da bi se dala še tako neznatna gospodarska kriza ozdraviti in odpraviti s še tako energično interpelacijo. Če bi to bilo mogoče, — o, kako pridno bi inter-pelirali Nemci, Francozi, Čehi, Poljaki in vsi zaporedoma! Tako so tudi vsi pametni poslanci v Rogradu razumeli, da je interpelacija o gospodarski krizi zgolj navidezen manever in puhla demagogija, ki je preračunana samo na varanje nepoučenega ljudstva, ki naj bi dobilo vtis, da se samo opozicijonalne stranke — med njimi seveda tudi naša SLS in SDS brigajo za gospodarski napredek ljudstva, drugi pa ne! Zdrava pamet pa pove vsakomur, kdor jo ima, da je že v interesu radikalnih in radičev-skih poslancev samih, če gospodarstvo napreduje, ker se v tem slučaju tudi njim samim boljše godi! Če nima opozicija boljših razlogov za pobijanje vlade na razpolago, kakoij so te interpelacije, naj rajše molči!
Druga demagogija. V nedeljskem »Slovencu« je objavljena na prvem mestu na prvi strani brzojavka iz Beograda, ki pripoveduje, da so poslanci SLS stavili nujen predlog, da vlada pomaga po toči in drugih vremenskih nezgodah težko udarjenim kmetom na Štajerskem, toda minister Pucelj in poslanec Kelemina da sta nujnost eselesarskega predloga odklonila. Mi pravimo jasno in odločno: Prav sta imela, kr so taki nujni predlogi nepotrebni in zato demagoški! Če ima vlada kaj denarja na razpolago, bo sama storila svojo dolžnost, brez eselesarske demagogije, če ga pa nima, pa vse »nujnosti« nič ne pomagajo! Smešno in otročje je že samo na sebi, da bi kdo mogel verjeti, da sta minister Pucelj in Kelemina nasprotnika pomoči za oškodovance, ko sta vendar sama kmečka posestnika in posl. Kelemina je celo v poškodovanih krajih doma in tudi njegovih njiv se toča ni izognila! — Nujni predlogi na pomoč poškodovancem, pogorelcem itd. so čisto navadna (lemagoška licitacija za naklonjenost volilcev, katerim bi radi gotovi zapeljivci ljudstva na ta način dopovedali, da le oni in samo oni se brigajo za ljudi in za njihov blagor, drugi pa nihče ne! Brigajo se res — toda žalibog le z dolgimi jeziki, s hinavstvom in z grdo demagogijo! Mi se bomo potrudili z vso močjo, da te sorte demagogijo onemogočimo.
Same zasluge. Nemški list »Got-scheer Zeitung« poroča, da se smejo Kočevci zopet posluževati v uradih itd. svojega materinega nemškega jezika. Zaslugo, da so dobili to pravico, pripisujejo posl. Škulju, kar pa ni res in pametni Kočevarji tega tudi verjeli ne bodo, ker vedo, da je posl. Škulj opozicijonalni poslanec, na želje in »zahteve« opozicije pa se navadno nobena vlada na svetu ne ozira preveč.
*	J^" Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta !
Nič ne pomaga. Dr. Korošec je priredil pretekli teden več shodov na Hrvatskem. Na nekem shodu je silno lepo govoril o ministru za notranje zadeve Maksimoviču. Za svoje lepe in politične jako temeljito preračunane besede je pa dobil v glavnem glasilu radikalne stranke, v »Samoupravi« odgovor, ki si ga gotovo ne bo shranil za ogledalo! Tako cenijo dr. Korošca v Beogradu.
Škodljivci! Vaši eselesarji vodijo politiko, ki je popolnoma brez glave. Sedaj je predložen narodni skupščini načrt zakona o izenačenju direktnih davkov. Tega zakona se radikali zelo otepajo, ker bi potem plačevali današnje visoke davke ne samo Slovenci in Hrvati, ampak turi Srbi, kar bi bilo pravično. Štiri leta se že govori o tem zakonu, toda vsaka vlada je našla doslej kakšen izgovor, da ga je zavlekla. Sedaj se je pa posrečilo spraviti po dolgih naporih ta zakonski načrt pred parlament. Načrt sam ni dober, treba ga bo popraviti, toda glavno je, da že enkrat zmaga načelo enake odločbe za vse državljane. Pretekli petek je začel o tem načrtu razpravljati finančni odbor. Tu je poslala SLS v boj svojega junaka, poslanca Pušenjaka, ki je imel ob j tej priliki dolg ofcstrukcijski govor, i Govoril je, kakor da bi bil na kak-j snem volilnem shodu. Vse mu je bilo zanič. Kaj je hotel s tem dose-, či? Brezdvoma samo to, da bi Srbi rekli: Saj res, načrt zakona je slab, kar odstavimo ga zopet z dnevnega reda, naj ministrstvo izdela nov načrt! — S tem bi bil zakon zopet za kakšne dve leti odložen — na velikansko škodo vseh ; prečanov« in v veliko veselje naše SLS. Naši eselesarji namreč pravijo, da je boljše, da sedanja vlada v tem važnem vprašanju ne doseže ničesar, samo da bi oni mogli potem na svojih shodih kričati: Glejte, nič niso dosegli. Ta igra je tako grda in ostudna, da jo mora tudi naše ljudstvo pregledati in obsoditi te škodljivce našega naroda. Nekateri hrvatski poslanci so rekli po tisti seji preteklega petka: Ne vemo, ali so eselesarji tako zabiti ali tako zlobni. Mi pravimo: Brezvestni so!
Znajo pa! V »Slovencu« in v najnovejšem času tudi v »Jutru« beremo prav pogosto očitanje, Ida je Radič republikanstvo in človečan-stvo in federalizem itd. zatajil.« To očitanje je jako preudarno preračunana past. Računajo pa eselesarji in demokratarji tako: Mi bomo zapisali, da je Radič vse zatajil. Če bodo radičevci odgovorili, da to ni res, jih bomo v Beogradu pri radikalih in še kje drugje očrnili, da so hinavci. Če pa ne bodo odgovarjali, jih bomo pa črnili pri kmetih, da so lažnjivci in figovci! Mi pa zanalašč ne bomo odgovarjali prav nič, ker nam ni treba. Pametni ljudje že vedo, kako je, eselesarjem in demokratom pa tega vedeti ni treba.
Licitacija. Po radikalnem in samostojno - demokratskem zborovanju v Mariboru in Metliki se je pričela v slovenski javnosti zopet stara licitacija, koliko da je bilo ljudi na enem in na drugem zborovanju. Eni govore in pišejo, da je bilo tu in tam le po nekaj sto ljudi, drugi
pa pripovedujejo, da jih je bilo tukaj in tamkaj po nekaj tisoč. Da se nikomur ne zamerimo, bomo mi rekli, da jih je bilo v Mariboru 2 milijona, v Metliki tudi dva milijona. Slovencev sicer vseh skupaj ni dva milijona, ampak to nič ne stori. Toliko jih je bilo in konec!
Radikali v Mariboru. Mariborski radikali so zborovali to nedeljo v Mariboru. Mariboru se ni zgodilo nič hudega.
Pribičevič v Metliki. Samostojni demokrati so zborovali to nedeljo v Metliki. Metliki se ni zgodilo nič hudega.
Urezal se je. — V debati o trgovinski pogodbi z Italijo je začel g. Smodej, poslanec SLS svoj govor pred slabo zasedeno dvorano. To ga je ujezilo, pa začne: »Vidi se, kako se parlament malo zanima za tako važno vprašanje ...« Tov. Pucelj in ministrske klopi za govorni-kovim hrbtom: »Da, to je res, posebno z vaše strani, ko vas od 20 poslancev poslušata samo dva.« Sledil je smeh in g. Smodej ni prišel več do korajže.
Iz »Jugoslovanskega kluba«. Poslanec SLS sedi za mizo in bere časopise. Vstopi pismonoša in mu prinese brzojav. Poslanec hlastno raztrga ovoj in poskoči; »Hitro, hitro podpise, da nas kdo ne prehiti, da bomo mi prvi, prvi, prvi ... hitro, hitro!« — »Kaj pa je,« zazeha drugi, ki je dremal na zofi. — »Gorelo je tam nekje, sam ne vem prav kje,' ampak nujen predlog mora biti za pomoč, da bomo mi prvi, prvi, prvi... Pa naš poročevalec naj hitro pride, da bo takoj telefoniral v Ljubljano, da smo mi že vložili nujen predlog za pomoč! Hitro, hitro, hitro, da nas kdo ne prehiti! Ta sramota, ta škandal, če bi bil kdo drugi prvi! Polovica volilcev je fuč, mandat je fuč, vse je fuč!« Čez dobro uro je bil nujni predlog sestavljen, podpisan in vložen, naslednjega dne pa so brumni volilci SLS že na vse zgodaj zjutraj brali, kaj je vse g. poslanec X. »zahteval« in kako priden da je! — Razburjenje zaradi prve brzojavke se še ni poleglo, in že je vstopil drugi pismonoša z drugo brzojavko. »Alo, toča, toča, toča! Toča na Štajerskem! Še en predlog, nujni predlog, za pomoč, da bomo mi prvi, prvi, prvi! Hudič, kje pa je poročevalec?« Zopet ni minula ura in tudi drugi nujni predlog je bil gotov, podpisan in vložen in zopet so naslednjega dne zjutraj brali gospodje volilci, kako so gospodje pridni in kako hitro »zahtevajo«! — Tako se pri nas v Sloveniji »dela« politika! Resnica je sicer, da se je delala taka politika že v Avstriji, ampak zaradi tega vendar še ni treba, da bi morali slovenski volilci na vse večne čase ostati tako nevedni in nepoučeni kakor so bili nekdaj, in v interesu dobre pol-itiane vzgoje našega ljudstva bi bilo, da take bedaste politične metode iz našega javnega življenja čimprej izginejo!
Slabe ribe. V petek zvečer so gospodje okoli »Jutra" večerjali ribe. Ribe pa so bile pokvarjene in tako se je zgodilo, da so gospodje v soboto zjutraj izvrgli v uvodnik »Jutra« takegale karfa: 'Danes torej smo tako daleč, da merodajni krogi vidijo, da je tudi brez Štefana
Radija notranji položaj v vladi nemogoč (prej so pa ravno samostojni demokrati najbolj zijali, naj Radič gre iz vlade in da bo potem vse dobro!). G. Radič je spoznavši (!) (Prešern je zapisal, da kolne kmet, molitve bravši!), da gre stvar slabo, poslal v borbo Janeza Puc-lja. S ponudbo portfelja ga je ko-nečno privezal na svoj voz. (Ne drži, ker je poslanec Pucelj že zdavnaj prej bil član Radičevega kluba, predno je postal minister!). (». Prepeluha, ki je radičevec starejšega datuma, je Radič v znani svoji ne-hvaležnosti pustil pasti in mu ni hotel izposlovati nobenega važnejšega mesta in tako je prišlo, da igra danes v HSS večjo vlogo neki g. Debelak nego g. Prepeluh. (To je navadna žerjavovska intriga, pre-računjena na to, da zaseje v naše vrste razdor in razkol! Kdor Albina Prepeluha pozna, tudi ve, da on ni nikoli stremel po zunanjih časteh in nagradah, dasiravno so mu bile že prav lepe stvari na ponudbo! »Neki« g. Debelak pa ni »neki«, ampak je za žerjavovce bil in bo gospod inžener Debelak, ki ima mnogo več v peti kakor »neki« g. dr. Žerjav v glavi. Kakšne vloge pa igrata »meki« g. Debelak in Albin Prepeluh v naši stranki, to pa vedo jako dobro naši pristaši sami, žerjavovce pa to absolutno nič ne briga). Radič je izbral Puclja (hvala Bogu, da ni izbral Žerjava, sicer bi bil polom že tukaj), da mu gre po kostanj v ogenj in da se razpusti SKS. (Tukaj pripominjamo, da so v Radičevem klubu komaj 4 Slovenci, Hrvatov pa petdeset! Naša stranka pa ni -»razpuščenaampak je danes močnejša kot nekdaj prej). Ni nič čudnega, če so se med starejšimi in novopečenimi radičevci razvili precej mučni in napeti od-nošaji. (Mi o kaki napetosti nič ne vemo. Vemo pa, da sede v vodstvu samostojno - demokratske stranke ljudje, ki se že odnekdaj mojstrsko razumejo na uprav čifutske intrige in spletke, toda pri nas tisto splet-karenje ne bo zaleglo, ker to igro že poznamo). Kakor čujemo, je grupa g. Prepeluha (kje pa je ta grupa?) mnogo bližja ministru za šume dr. Nikieu (Aha, aha! tudi ta trditev je preračunjena na to, da zanese v naše vrste nezaupanje, češ se bo že našel kakšen »magarec«, ki bo to traparijo verjel!) in izgleda, da hoče ob bližnjem izbacnje-nju g. Puclja iz vlade ( izbacnil« ga bo menda Žerjav) ostati preko Ni-kiča ž njo v kontaktu (naj ostane v zvezi s komurkoli, ali z Bogom ali s hudičem, samo da se ne udinja žerjavovcem). Razkol v radičev-skem klubu je vedno hujši (čudno, da klub sploh še obstoji). Tudi najboljši Radičevi pristaši priznajo, da je »stari«, to je Stipa, vse pokvaril (škoda, res škoda, da ni hodil vpraševat za nasvete dr. Žerjava!) in da bi dobro storil, če bi se umaknil za vselej (ampak na njegovo mesto ne bo prišel dr. Žerjav!) Ž njim pojde v politični zaton tudi g. Pucelj (kaj pa da, kakor bodo g. dr. Žerjav ko-mandirali!), ki ima to zaslugo, da se je iz osebne ambicije polastil zdravega kmečkega pokreta v Sloveniji in ga tudi upropastil (ta zadnji karf ima pa najdebelejšo glavo! Prvič se minister Pucelj ni nobene-
ga kmečkega pokreta polastil, ampak ga je ustvarjal. Polastiti se je hotel našega pokreta pač dr. Žerjav, pa se mu ni obneslo; zato je pa sedaj tako jezen na Puclja, ker se ta noče in noče spustiti pred mogočnim dr. Žerjavom na kolena. O tem pa, kdo zna kakšno stranko upropastiti, naj blagovolijo Žerja-vovi pristaši rajše molčati!). — To, kar je tiskano z debelimi črkami, je zapisano v »Jutru«, v oklepajih pa smo pristavili svoje pripombe. — Iz celega Jutrovega« pisanja pa se vidi, kako strašno radi bi samostojni demokrati videli, da bi zasejali v naše močne vrste plevel nezaupanja in razdora. Albinu Prepeluhu namigujejo že tako sladko, da bo od njih dobil »važno mesto«, če se skrega, a v isti sapi ga hočejo očrniti pri Radiču, češ da je pristaš dr. Nikiča! Ministra Puclja hočejo zopet umazati s tem, da mu očitajo, da je samo iz osebne časfilakom-nosti (!) pristopil v radičevski klub, dasiravno vsak naš pristaš natanko ve, da takrat ni bila dana tov. Puc-lju niti najmanjša tozadevna obljuba in če je Pucelj kasneje postal minister, je dosegel to čast s svojim delom in s svojo pametjo, ne pa vsled kakšnih obljub, ki jih nikdar ni bilo! Toliko našim pristašem v pojasnilo in mi trdno upamo, da vse jutrovske in žerjavovske laži in spletke ne bodo pripeljale v Žerjavov tabor niti enega našega pristaša, ker za tako pametne že imamo svoje dosedanje in tudi bodoče pristaše, da spoznavajo od dne do dne bolj, da je esdeesarska prismoje-nost slovenskim kmetom več škodovala f*a?<ror vsf kJerikahcS Vr, radikali in drugi strankarji skupaj. Če bi ranjki Čaruga ustvaril med nami kakšno politično stranko, bi bila gotovo boljša kakor SDS.

20. 21. 22.
23.
24.
25.
26.
Tedenski koledar.
Dnevi:
junija: nedelja: Silverij. junija: pondeljek: Alojzij, junija: torek: Pavlin, junija: sreda: Agripina. junija: četrtek: Janez Krst. junija: petek: Prosper. junija: sobota: Vigilij.
Sejmi: junija: Sv. Vid pri Blokah, Moravče, Velika Loka, Lašče, Bučka, Peklo pri Poljčanab, A Buče, Vrenska gorica, Šmarje pri Jelšah.
junija: Sv. Jurij ob juž. žel., Sevnica, Šoštanj, junija: Tržišče.
junija: Sv. Jur pod Kumom, Črmošnjice, Drnovo, Škofja Loka, Bohinjska Bistrica, Mirna, Češnjica, Ribnica, Višnja gora, Sv. Jurij ob Taboru, Konjice, Laško, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Podsreda, Ljubno.
Vrednost denarja.
Dobi se:
za 1 dolar	Din	5659
za 100 lir	Din	205 —
za 1 avstr. šiling	Din	8"—
za 100 čeških kron	Din	168'—
za 100 fr. frankov	Din	163'—
za 100 švic. frankov	Din	1098'—
za 1 zlato marko	Din	13 50
21.
22.
23.
24.
jar- Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti ž "5BL
5
Odlikovan je z redom sv. Save JJi. stopnje kmetijski referent g. Ivo Sancin. Naše iskrene častitke.
Poziv. V noči dne 1. junija je požar vpepelil vas Prigorico, občina Dolenja vas, srez Kočevje. Zgorelo je 30 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež itd. Brez strebe in brez premoženja je vsled tega 166 oseb. Po nesreči prizadeti prebivalci vasi Prigorica so torej v skrajni bedi in si po svoji lastni moči ne morejo pomagati, za kar jim treba pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v celem območju ljubljanske oblasti. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri velikem županu ljubljanske oblasti in pri mestnem magistratu, na deželi pa pri vseh srez-kih poglavarjih in pri oblastvih, katere bodo ti odločili. — Veliki župan dr. Baltič, s. r.
Škrlatica. Zadnje mesece se je v Ljubljani zelo razširila otročja bolezen škrlatica. Otročja bolnica je prenapolnjena. Na tej bolezni sta umrla podpolk. Andrejki hčerka in sin ček. — Tudi iz Prekmurja javljajo o širjenju škrlatice. Zadnje čase so pripeljali v bolnico 28 otrok. Nekaj je zelo težkih slučajev.
V Grubarjev kanal v Ljubljani je skočil visokošolec Simon Štefa-Tiovič m utonil. Vzrok samomora ni znan.
Prostovoljno gasilno društ,Vo v Ormožu proslavi 15. avgusta t. 1. -tOJefnico obstoja, združeno s krajinskim zletom in blagoslavljanjem motorne brizgalne.
Sokolsko društvo v Krškem proslavi 20. junija t. 1. dvajsetletnico. Spored: 1. Sprejem gostov ob 10.30 na kolodvoru. 2. Povorka po mestu 3. Ob 13.30 preiskušnja telovadnih točk. 4. Sprejem gostov pri popoldanskih vlakih. 5. Ob 15.30 javna telovadba. 6. Po telovadbi ljudska veselica na sejmišču. Sodelujeta sokolski fanfari iz Zagreba in Krškega. Prvi nastop sokolske konjenice. Polovična vožnja na železniških progah Ljubljana—Maribor— Sisek—Videm—Krško in nazaj za čas od 19. do 21. junija t. 1. Izkaznice za polovično vožnjo pri bratskih : Sokolskih društvih. Vsak član mora imeti v redu tudi sokolsko legitimacijo ter na vstopni postaji kupi ceV vozni listek, kateri velja za brezplačen povratek. V slučaju slabega vremena prireditev v notranjih prostorih Sokolskega društva. Vabimo vse, ki se za razvoj Sokol-sfva zanimajo, k obilni udeležbi.— 1 Zdravo.
Leskovec. Seja okrajnega odbora Slovenske kmetske stranke se vrši v nedeljo dne 20. junija ob 2. uri popoldne pri tov. Lavrinšeku. — A. Pire, predsednik.
Raka. Preteklo nedeljo je bil pri nas občni zbor krajevne organizacije Slov. kmetske stranke, katerega se je udeležil tudi tov. Bukovec, ki je podal politično in gospo-
darsko poročilo. Razveseljivo je dejstvo, da se je krajevna organizacija močno pojačila in kmetska misel globoko utrdila. Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor, nov član odbora je le naš vrli pristaš Anton Miklič iz Hudenje vasi. Po občnem zboru je tov. Bukovec odpotoval na Studenec iin odtod v Boštanj in Sevnico, kjer se je sestal z odborniki naših organizacij.
Letošnji ljubljanski velesejem bo v primeri s prejšnjimi velesejmi nudil pestro sliko celokupne, svetovne industrije, obrti in trgovine. Organizacija je letos razširjena in vabilu so se odzvale zlasti francoske tvrdke, ki razstavijo v velikem številu vse mogoče vrste blaga: fotograf aparate, damske fine obleke, galanterijo, parfumerijo, konfekcijo za dame in otroke, nogavice, far-macevtiko, hranilno industrijo, poljedelske stroje. Prav tako bodo letos prvič zastopane poljske firme, ki se zlasti zanimajo za slovensko industrijo. Razstavile bodo avtomobile, kolesa, damsko konfekcijo, svilene nogavice, stroje. Vsekakor bo letošnji velesejem ena najmočnejših reprezentanc industrije, obrti in trgovine in se bo nudila prilika trgovcem in obiskovalcem vseh stanov najugodnejša prilika, da si ogledajo porast svetovnega gospodarstva. Dolžnost Slovencev pa je še posebej, da pozdravijo na vele-sejmu francoske trgovce in poljske. Kakor znano je naša država v ozkih diplomatskih zvezah s Francijo in prav je, da stopimo z njo Slovenci v prijateljske trgovske odnosa je. Za cenen obisk je preskrbljeno. Par-manentne legitimacije Din 30.—, družinske vstopnice Din 20.— za tri osebe in sicer za enkraten obisk, običajne vstopnice za enkraten obisk pa Din 10.—. S permanentno legitimacijo je združena ugodnost polovične vožnje. Pri odhodu je treba kupiti cel vozni listek, ki mu potem velja za brezplačen povratek.
Obletnica žalosti. Pred tremi leti v noči od 8. na 9. junija so bolgarski kapitalisti in meščani s podporo vojske in oborožene ban-de makedonstvujočih vrgli kmetsko vlado Štambolijskega. Kralj Boris je imenoval novo vlado profesorja Cankova ki je poklala in po-strelila okrog 30.000 najzavednejših kmetov ter živinsko razsekala samega Štambolijskega. Dalje so ubili še šest ministrov, 40 poslancev in nebroj učiteljev pristašev bolgarske zemljedelske stranke. To je bila najbolj krvava kapitalistična gosposka vlada v Evropi. Toda zavesti bolgarskega zemljedelca niso ubili in kmetska vlada se gotovo še povrne. Duh Štambolijskega še živi.
Smrt med našimi rojaki v Ameriki. Umrl je v Pittsburghu v Ameriki 6. maja Jožef Kobal v starosti 41 let. Doma je bil iz Gaberja pri Vipavi na Primorskem. — Dne 7. maja je umrl v Chicagu Melhior
Šolar. Pokojnik je bil rojen v Ja-vorniku na Gorenjskem. V Ameriki je bil 35 let. Zapušča ženo in dve hčeri. — V Johnstovvnu je umrl 28. aprila Jožel Debevc, doma iz Pade-ža pri Borovnici. Zapušča ženo in 4 otroke. — V Irwinu pa je umrla 9 maja Agnes Poglandick, doma iz Črne. Zapušča soproga in 6 otrok. —-• V Cantonu, Ohio je umrl dne 6. aprila Frank Kambiček v starosti 14 let. — Cleveland, Ohio. — 5. je umrl John Vesel, doma s Hriba pri Lokšem polku. — Joliet, III. 11. maja je umrla Frančiška Bre-gar, mati devetero otrok. — Pitts-burgh, Pa. Pugnet Franc je umrl te dni in zapustil ženo in tri otroke.
Iz mojih spominov. Spisal Franjo Šuklje. V Ljubljani 1926. Cena 70 dinarjev. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Šuklje je raz-borit, temperamenten, odločen, oster, a obenem pošten in odkrit. Tak je bil kot politik, tak je v svojih memoarjih. Silno zanimivo čti-vo, ki ga ne boš odložil preje, dokler ne prebereš vseh tenko tiskanih 212 strani. Od detinskih let pa do 1889. sega prvi del teh politično, literarno, kulturno - historično, retorično in razvojno nad vse inte-resantnih zapiskov. Vsa slovenska zgodovina in vsa kulturna prizadevanja od Bleiweisa do Kersnika najdeš zbrana in nanizana v lepem redu in v ostri razsvetljavi bistrega in koščenega opazovalca. Šuk-ljetovo knjigo bo moral imeti vsak inteligent, ki se peča s politiko ali znanostjo, preko Šukljeta bo odslej nemogoče iti. In ker je pisatelj znal s svojo duhovitostjo posamezna poglavja poživiti in napraviti intere-santna, in ker je Šukljejev jezik lep in gladek, ne bodo memoari zgolj zgodovinsko važen dokument naše preteklosti, ampak tudi živa knjiga našega bitja. Morda ni izšla dolgo vrsto let nobena knjiga, ki bo imela tak uspeh, kot ravno Šuk-ljejevi Spomini.
POROTA.
POROTA V LJUBLJANI.
Veletatvina.
Preteklo sredo so stali pred poroto Viktor Lokar, tesar iz Struže-va pri Škofji Loki, Janez Beton, tesar iz Predoselj pri Kranju ter brata Alojzij in Karel Legat iz Pristave pri Tržiču. Obtoženi so bili, da so vzeli pri tvrdki Gassner in Glanz-mann v Tržiču in sicer od leta 1923 različno predilno blago in bomba-ževino v skupni vrednosti 73.290 dinarjev. Tvornica ima to blago spravljeno v zavarovanem skladišču na otoku med Bistrico in Mo-ščenikom, iz katerega so kradli čez celi dve leti. Razpečevali so blago peš, z vozom ali po železnici do prve postaje, največ pa so ga razpečali v kraju, odnosno na Jesenicah. Obtoženec Beton si je kupil k svoji hišici vrt za 11.250 Din. Obtoženec Lebar je živel jako potratno. Kon-
cem leta 1923 pa so se tovariši med seboj skregali, radi česar je tavina prišla na dan. Obsojen je bil Viktor Lebar in Janez Beton vsak na pet let težke ječe, Alojzij Legat in Kari Legat pa vsak na eno leto težke ječe. Glede povračila se je izkazalo, da je neizterljivo. V te tatvine so pa vpletene kot pomagalke še druge osebe, ki se bodo še morale zagovarjati pred sodiščem.
V	Ljubljani je sedela 11. t. m. na zatožni klopi poštna uradnica v Litiji radi poneverbe uradnega denarja. Obsojena je bila na 20 mesecev ječe.
NOVOMEŠKA POROTA.
Ropar, tat in vlačugar.
Dne 9. junija je stal pred poroto 27-letni Alojzij Intihar, pristojen v Tržišče, samski rudar, vlačugar, katerega je obdolžilo drž. pravdni-štvo, da je 25. julija 1921 v Gredicah starki Mariji Juntez grozil, naj mu da 1000 kron, sicer bo njena smrt, ter jo udaril dvakrat po glavi in jo oropal gotovine v znesku 100 Din. Poleg tega ima na vesti celo vrsto tatvin. Dne 25. decembra 1920 je pobegnil od 36. polka v Va-raždinu in se od tega časa potepal v Sloveniji in kradel v družbi Janeza Šebata, ki dela sedaj pokoro v ječi v Avstriji. Intihar je bil obsojen na 11 let težke ječe.
CELJSKA POROTA.
V	Celju so se zagovarjali pred poroto rudar Josip Kokolj, Marija Štajner in njen sin Josip Štajner iz Kasaz pri Petrovčah, ker so na zverinski način umorili 70-letno pre-vžitkarico Micko Selmajster. Ubili so jo s sekiro, nato z nožem porezali nos, ušesa in lica z obraza ter vrgli meso svinji. Zverine v človeški podobi so bile obsojene: Josip Kokolj in Marija Štajner na smrt na vešalih in Josip Štajner na šest let težke ječe.
MARIBORSKA POROTA.
Dva pohotneža.
9. junija sta se vršili pred porotnim sodiščem dve tajni razpravi in sicer proti Maksu Kovaču, rojenem 16. IX. 1918 v Vojniku pri Celju, ker je zapeljal svojo še ne 14-letno rejenko Vero HajsAnger. — Radi enakega zločina je prišel pred poroto Franc Veronik, rojen 20. januarja 1906 v Polani pri Mariboru, poljski delavec, ki se je pregrešil nad komaj 13 letno hčerko svojega gospodarja Marijo Domadenikovo. Zločin je prišel na dan šele, ko je deklica dne 16. februarja letos povila .dete. Poleg omenjenega zločina je Veronik obtožen tudi ropa. Dne 12. julija 1925 je mladoletnemu Jakobu Kropeju grozil z nožem, ker je fant odtrgal eno črešnjo s sosedovega drevesa.Odvzel je pri tej priliki fantu s silo dva dinarja, katera je našel v žepu. Obsojen je bil Maks Kovač na dve in pol ieta težke ječe, Franc Veronik pa na šest let težke ječe.

Kmet, ljubi zemljo in in brani svoje pravice l ^L
Narodni gospodar
Licencovanje in premo-vanje bikov
v kamniškem in brdskem sodnem •kraju v dneh od 17 maja do 28. maja 1926.
V	kamniškem okraju so pripeljali bikorejci 53 plemenskih bikov, od katerih je bilo 16 res lepih. 32 bikov je bilo odobrenih, 4 so bili zavrnjeni. Obdarovali so 44 biko-rejcev z nagradami v skupnem znesku 6760 Din. Živinorejski odsek Okrajne blagajne v Kamniku je v to svrho prispeval 3.500 Din. Veliki župan ljubljanske oblasti pa 3.260 dinarjev.
V	brdskem sodnem okraju so pripeljali bikorejci 44 bikov. Od teh je bilo 9 res lepih, 24 odobrenih, 11 pa zavrnjenih. Obdarovanih je bilo 33 bikorejcev z zneskom 4 tisoč 362 dinarjev. Okrajna blagajna na Brdu je prispevala v to svrho 2000 Din, veliki župan ljubljanske oblasti pa znesek 2.362 Din. Kakor že prejšnja leta imel sem tudi letos priliko opazovati napake naših bikorejcev, ki jih delajo pri vzreji in negovanju plemenskih bikov in sicer: 1. prav z malimi izjemami ne polagajo nikake važnosti na vzre-jo teleta, katerega namenijo za bodočega plemenjaka. 2. Pri odbiranju premalo gledajo na koristnost in čisti rod roditeljev. 3. malokate-ri bikorejec upošteva zle posledice najožjega krvnega sorodstva. Ako vprašam bikorejca, kje je bil odrejen, je odgovor »doma«! Ako vprašam od katerega plemenjaka izvira, je odgovor: »od domačega«. Ali je potem čudno,da kvalitativno nazadujemo? Taki brezbrižni bikorejci bi s svojim ravnanjem degenerirali vsako pasmo, ne samo pincgavsko. 4. Malo se še najde bikorejcev katerih ne bi vodila slepa seibičnost, da prodajo plemenjaka mesarju, kakor hitdo jim kaže dobiček, pod pretvezo, da je postal pretežek. Vsem, ki se resno zanimate za napredek naše živinoreje, zlasti bikoreje, priporočam, da uplivate na take bikorejce, naj se čimpreje oprostijo teh napak. Upravičeno se pritožujejo umni bikorejci, da živinorejci sami kvarijo živinorejo, ker pripuščajo svoje krave slabo razvitim in nelicenci-ranim bikom, ker se pripuščajo po 5 Din, dočim je popolnoma upravičena skočnina za res lepega in dobro razvitega plemenjaka po 20 dinarjev. Vsled te zaslepljenosti imajo slabo razviti biki mešanci preveliko število skokov, pri čemer narašča zanikernost naraščaja in jalovost krav. Nasprotno pa lepi biki, ki so plemensko dorasli, nimajo skokov, kar opravičeno ozlo-voljava zavedne bikorejce, da prodajo svoje sposobne bike mesarju. Župani in občinski svetovalci, ki ste že uvideli potrebo pomoči in ste na priporočilo g. srezkega poglavarja dr. Ogrina dovolili opeto-\ano večje zneske pri Okrajni bla-
gajni v to svrho, prosim Vas, ne spreglejte v svojih občinah takih generalnih napak naše .bikoreje, ter jih energično preprečujte, da ne bo denar, ki ga dovoljujete, proč vržen. Plemensko dozoreli, res lepi biki naj se držijo za pleme-njenje več let, ter se le take bikorejce nagradi. Taki sposobni ple-menjaki naj se nagradijo tudi s tem, da se bedo pripuščali na čiste pincgavske krave in telice z znaki dobre koristnosti, brezplačno, ter se bikorejcu ti skoki na podlagi kontrole izplačajo po 20 Din iz blagajne živinorejskega odseka. Zarod takih krav in telic mora se ob rojstvu prijaviti Živinorejskemu odseku, da isti odloči, se bo li vzrejal za pleme, ali ne. Tako uporabljeni denar se bo živinoreji dobro obrestoval.
Živinorejci obupavajo nad koristnostjo krave pincgavke, da bi pa za izboljšanje sploh kaj storili, niti ne mislijo. Zato gre res mnogo našega dobrega naraščaja pod mesarski nož, nasprotno se odreja naraščaj z najslabšimi znaki koristnosti. Nadaljuje naj se z rodovniki, ki so že upeljani, ter naj se razširi vodstvo kontrolnih zapisnikov. To je edina resna podlaga za odbiranje. Vestne živinorejce, ki bodo beležili količino porabljene krme, pridobljenega mleka in teže živali, naj se nagradi. Franc Bore.
Konjska razstava v Novem mestu.
V okvira živinske razstave, ki jo je priredila podružnica Kmetijske družbe za Slovenijo, se je vršila 30. maja t. 1. v Kandiji pri Novem mestu konjska razstava.
Prignanih je bilo 132 glav in sicer: v prvi skupini kobile z žrebeti 23, v drugi skupini 3—4 letne 25, v tretji skupini 2 letne 45, v četrti skupini enoletnice 22 in v peti skupini žrebčki 17. Poleg navedenih skupin je državna žrebčarna nastavila 7 žrebcev plemenjakov, deloma iz bližnjih plemenilnih postaj, deloma iz zasebne oskrbe novomeške okolice. Razstavni materijal, izključno toplokrvni, je bil povprečno dober, deloma celo prvovrsten. Ker se isti ni popreje pregledal, se je vrinilo nekaj slabših repov, ki so kazili celokupno sliko in bi bilo bolje, da bi ostali doma. Iz tega je razvidno, da del naših konjerejcev še ne pojmuje pomena živinorejskih razstav. Tudi čiščenje in kovanje, da ne govorimo od predvajanja konj, mora biti v bodoče boljše. Najlepši konji so bili od šentjernejske okolice, deloma tudi od Trebnja in Velike Loke. Presojevalna komisija, sestoječa iz posestnika g. Frana Zupančiča in predsednika konjerejskega društva za ljubljansko oblast, sr. ge-renta Turka iz Ljubljane in g. Ivana Globelnika iz Škocijana, je raz-
delila 9540 dinarjev na premijah, in sicer v prvi skupini 2110 Din, v drugi skupini 1930 Din, v tretji skupini 2620 Din, v četrti skupini 1340 Din in v peti skupini 1540 dinarjev.
Poleg tega ie nrisodila najlepšim konjem v vsaki skupini še častno diplomo, in sicer med žrebetnimi kobilami oni od g. Frana Martin-čiča iz Drame, med tri- in štiriletnimi žrebici g. Janeza Kegloviča iz Ostroga, med dveletnimi žrebicami od g. Fran Turka iz Ostroga in žrebici g. Ivan Globelnika iz Škocijana. Med enoletnimi pa žrebici g. Matije Lenčiča iz Mihovice.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Polji, ski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Poročilo Hmeljarskega društva o stanju hnrelj-skih nasadov v inozemstvu.
Žatec, C. S. R., 28. maja. 1926. Stanje hmeljskih nasadov je še vedno neenako.' Rastlinam prizadeva bolhač. Dne 21. t. m. se je ob Ogri pojavila aphis muha; enaka poročila prihajajo tudi že iz drugih krajev. Tu in tam se najdejo tudi že nekrilate uši. V boljših nasadih je trta dorasla že do polovice drogov, oziroma žic. Vsled mrzlih noči ormenevajo listi. Od včeraj imamo lepo, toplo vreme, ki bo hmelj-ski rastlini jako priialo.
H&llertau — Bavarsko:
Au, 29. maja. 1926. Stanje je zadovoljivo. Rastline so dorasle le do polovico drogov (žic) ter se razvijajo bujno. Tu in tam se je prijavila peronospora. Previdni hmeljarji jo že preganjajo s škropljenjem. Z napetostjo pričakujemo, kako bo uspelo to, za naše kraje novo obrambeno delo. Upajmo, da dobro. Potem bi hmeljarji zopet pomirjeni zrli v bodočnost!
Pfaffenhausen, 1. junija 1926. Mrzlo vreme in huda slana v zadnjih tednih ni prijala hmeljski rastlini. Vse to jo je zadrževalo v rasti — vse to je pa tudi pospeševalo razvoj škodljivcev. Nekaj dni je vreme toplo in tudi deževalo je. Da bi še noči postajale teplepše, potem bi se rastlina prav ugodno razvijala. Peronspora se letos prikazuje v večji množini nego v minulem letu. Nekateri hmeljarji so že pričeli s škropljenjem in razveseljivo bi bilo, ako bi se tega obrambnelga dela poprijeli vsi hmeljarji, kar bi bilo v korist našemu hmeljarstvu.
Mainburg, 28. maja 1926. Stanjfe je različno. Pozno obrezani nasadi so zelo trpeli po bolhaču. Tem rastlinam je pa tudi slana začetko-
ma maj škodovala. Prav mogoče je, da bo peronospora še napadala tudi neškropljene nasade, kar bo zmanjšalo naš pridelek. Sedanje vreme ugaja rastlini, pa tudi škodljivcem!
Wolnzaeh, 29. maja 1926. Zgodaj obrezani nasadi so lepi in so bili že prvič obsipani, med tem ko pozno obrezani zaostajajo, dasi se tudi kljub bolhačem in ogrcem še precej popravljajo. Proti peirono-spori škropijo nekateri hmeljarji prav pridno.
IV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v Savinjski dolini.
Žalec, SHS., 12. junija 1926. Neugodno vreme je povzročilo, da je stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini več ali manj različno. Vobče se opazuje, da letos zgodaj obrezani nasadi lepše uspevajo, nego pozno obrezani. Trte so dorasle do tričetrt visokosti drogov in še višje. Rastlina je videti bujna in zdrava. Obrambna dela zoper pero-nosporo se nadaljujejo vedno in še v pomnoženi meri in kakor je videti — tudi uspešno. Žalibog se je tu-intam pokazal eden izmed najhujših sovražnikov hmeljarstva — to je hmeljska stenica, zoper i katero se tudi uporabljajo uničeval-Ina sredstva. —-^vsvrtw*spo&UiiVi!hH|l jnja in zatiranja raznih hmeljskih škodljivcev se prirejajo v raznih krajih okoliša po društvenem poslovodji poučni tečaji — Društveno vodstvo.
ŽARNICE
Osram - vsakovrstne najceneje
J. GOREČ, Ljubljana
palača Kreditne banke.
Odiranje kmetov.
Ker smo z vsemi stanovi v pri-jj jateljskem razmerju, kakor -so vedno dobri kmetje, so mnogi mislili, | da bomo molčali k krivicam, katere danes trpi naše ljudstvo po raznih ujedah, ki mu pijejo življensko kri. Toda mi smo in bomo tudi za naprej neustrašeno branili kmete pred izkoriščanjem.
Kdor razmere, ki so pri nas, natančno opazuje, bo kmalu zapazil, da je država dala veliko prostost delati račune po svoji volji, če pri tem ljudstvo še toliko trpi, notarjem, odvetnikom i. dr.
Danes omenimo le slučaj notarjev, ki pri raznih polgodbah in prepisih delajo našim ljudem zelo visoke račune, ti računi so tako visoki, da se novoporočenci večkrat boje napraviti ženitovanjsko pogodbo, za katero se računijo grozni zneski. Zdaj si vsak lahko misli, kaka zmešnjava zna nastati, če bo
Din	18.400 Din
Koliko je imel notar dela, da je zaslužil 10.095 Din? Gotovo nekaj ur, največ par dni. Kdaj bo kmet pri živini priredil 10.095 Din? Po 16 ur dela na dan vsa družina in malo kateri kmet bo za vso živino dobil ta znesek. Tako računiti v sedanjih razmerah je vnebovpijoče. Kmetje bodo morali zahtevati, da se jim da nazaj »Stara pravda«, da bodo mogli vsaj na svojem pošteno živeti.
Socijalna krivica je v tem, da se delo enega skoraj tisočkrat več ceni, kakor delo drugega. V tem je bil pa vedno vzrok vseh revolucij, v katerih je inteligenca veliko trpela.
Skupno . . . 103.812
Ker je pristojbina 8%, to je od 103.812 Din 8305, je ostalo notarju 10.095 Din. Torej za posestvo je znašal notarjev račun 10.095 dinarjev. Vsak vidi na prvi pogled, da se vse poljubno računi, kakor pade. Kmetom je denarja zmanjkalo in nobeden ni mogel plačati.
Pri malem posestvu se računi že-nitovanjska pogodba do 2500 Din. Radi verjamemo, da je notar po ta-rifu opravičen tako računiti, dasi-ravno se priprostemu človeku zdi neranljivo, zakaj se računi enkrat vec drugič manj — od 16.39 do 25.6 odstotkov. Toda gospodje ne pozabite, da kmet danes trpi, da denar strašno težko zasluži.
superfosfat, Kalijeva sol, kalnit, tho-masova žlindra in prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v zalogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr.
„EKONO M"
UUBLIRNA, KOLODVORSKO Ul. 7.
Nobena slovenska, zlasti nobena kmetiška hiša bi ne smela biti brez Gasparije ve
najboljša in najcenejša samo pri
Palača Ljubljanske kreditne banke,
Slika je polna nežnosti in miline in svež domači zrak veje od nje. Zato bode najlepši okrasek vsakega stanovališča.
Cena v lepem barvotisku izgotovljene 42 cm široke in 32 cm visoke slike je
katere je treba podpisani družbi poslati po nakaznici ali pa v priporočenem pismu. Na zahtevo dopo-šljemo tudi položnico ali pa sliko po povzetju.
Kdor si sliko naroči, pa ne stori samo važnega koraka za okrašenje svojega bivališča, temveč se udeleži tudi	_	.
bogatega sre^olova,
I ki bode tem izdatnejši, čim več bode odjemalcev te izredno lepe slike.
Izmed prvih tisoč naročnikov dobila bosta namreč dva srebrni žepni uri, eden zlato; izmed drugega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno uro večje vrednosti; izmed tretjega tisoč trije srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed četrtega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z dvema pokrovoma; izmed petega tisoč štirje srebrne, eden zlato žepno uro z zlato verižico.^
Srečolov je urejen tako, da ima vsaka slika svojo številko in se smatra za srečko. Žrebanje teh številk se bode takoj po dopolnitvi vsakega tisočaka vršilo pod nadzorstvom notarjevim tako, da se na posebne lističe zapisane številke denejo v žaro, iz katere potem sirota iz zavoda za slepe potegne toliko številk, kolikor je v srečolovu dotičnega tisočaka dobitkov. Številke tega tisočaka pri naslednjih žrebanjih ne igrajo več; pač pa se po dopolnitvi vsakega naslednjega tisočaka postopa analogno.
Trgovci in sefmarji, ki naroče večje število slik, dobe primeren popust; vendar se žrebanja udeležujejo s tolikimi številkami, kolikor slik so naročili.
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva 13
TELEFON ŠTEV. 552 ;uiuniitiKEaiiHmmiiii!iiHmitiux:iji! TISKA ČASOPISE, KNJIGE, POSETMICE, BROŠURE, LETAKE, CENIKE, TRG. TISKOVINE L T. D. niiUHiMMitiMiiminHMfflHiiiiimimii
Lastna knjigoveznica.
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«!
ta negotovost še bolj rastla. Gg. notarji pozabijo, da kmetje že nad 50 let zahtevajo, da se mora notarijat podržaviti. Vsak državni uradnik bi moral pogodbe zastonj delati. Pozabijo tudi na naše žalostne gospo-
darske razmere, ko kmet večkrat še za življenje potrebnega nima.
Da nam ne bo kdo očital, da delamo krivico notarjem, priobčujemo natančni račun notarjev pri posestvu, ki se je letos na drobno prodal.
Kupil je kupil je iciupil je kupil je kupil je kupil je kupil je kupil je kupil je kupil je
kmet kmet kmet kmet kmet kmet kmet kmet kmet kmet
parcelo za parcelo za parcelo za parcelo za parcelo za parcelo za paireelo za parcelo za parcelo za parcelo za
1.475 3.775 6.800 16.275 15.237 2.025 9.150 12.500 12.175 24.400
Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar Din, notar
računi! računi 1 računi 1 računil računil računil računil računil računil računil
378 Din 760 Din 1261 Din 2684 Din 2603 Din 506 Din 1691 Din 2140 Din 2377 Din 4000 Din
25-6% 20% 185% 165% 17% 25% 184% 17% 19-5% 16-3%
Znižana vstopnina na VI. Ljubljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1926. Da se omogoči obisk te naše največje narodno-gospodar-ske prireditve prav vsakemu, je sklenila uprava velesejma, da se zniža vstopnina za obisk letošnjega velesejma. Permanentna legitimacija, ki omogočuje do poljubnega vstopa na velesejem in tudi zvečer na vinski oddelek, in katere posestnik je deležen polovične voznine na vseh ogebnih in brzovlakih in par-nikih (razven S. 0. E.), je veljala prejšnja leta 50 Din, letos pa stane samo 30 Din. Legitimacije se že dobi v predprodaji v uradu Ljub-
Brezno (Ed. Suppanz, Pristava); Juro Majdak, Zaigreb (Stjepan Broz, Zagreb); Marija Smole, Zibi-ka (Ed. Suppanz, Pristava).
Prodaja permanentnih legitimacij za velesejm po Din 30.— v Ljubljani. Da se razbremene blagajne na velesejmu, so prevzeli razprodajo permanentnih legitimacij po 30 dinarjev tudi vsi bančni zavodi v Ljubljani. Prosimo vse posetnike, da si že sedaj oskrbe legitimacije, ker je znano, da je zadnje dni pred otvoritvijo zaznamovati na blagajne vedno velik naval. Permanentna legitimacija upravičuje do polovične vožnje na vseh osebnih in brzovla-
Vsak naš pristaš mora biti član »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«!
X vedrim in veselim licem
pričenja vsako pranje pri katerem se uporabijo
milo „Gaze!a"
Brez truda hitro In temeljito učinkuje to priznano milo. Vsak tisoči kos pa vrhulega
vsebuje pravi ^lalraik:.
Našli ga boste tudi VI, ako boste kupovali le lo naše res pravo gospodinjsko milo.



26. JUNIJA - 5. JULIJA 1926.
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. Kralja
VI. LJUBLJANSKI
\_
OAIIU 1*1 I LO
Vf
/ X. /

Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava naše države Zbirališče trgovcev, obrtnikov In Industrijalcev.
Razstovljalci so samo prvovrstna podjetja. — Cene brezkonkurenčne. TORAJJNAJUGODNE1ŠI OGLED [N NAKUP VSAKOVRSTNEGA BLAGA. Permanentna legitimacija upravičuje do 5O°/0 znižanja na vseli vlakih (tudi brzovlakih razen S. O. E.). Cena Din 30-—.
NAJCENEJŠA PRILIKA ZA IZLETE IN OBISK ALP- ^ SKIH KRAJEV IN KOPALIŠČ DIVNE SLOVENIJE
Tehnične novosti. '— Razstava „SIovenska žena »Higijenska razstava. Stanovanja preskrbljena.
Legitimacije se dobe v denarnih]zavodih, gospo darskih društvih, potniških pisarnah itd.

Za v Prago
priporoča podpisana tvrdkt vse telovadne oblačilne potreb {čine za člane, članice, na
raščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. - Zalilevajte cenike!, t-S" >jg
BRSTA CAPUDER
Ljubljana, Wo!f*ov«" til. l/l
Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri
Suhe I
gobe
kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina : Frane Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.
Čevljarji pozor!
Prvo čevljarsko učilišče t Ljubljani »tvori prikrojevalni teoretični in praktični tečaj za gg. mojstre in pomočnik«.
Sprejemajo se tudi vajenci, posebno sinori gg. mojstrov v praktično in teoretično vežbo. Priglase se lahko tudi udeleženci z dežele. Pojasnila daje in prijave, pismene in ustne, sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Maje«, Ljubljana VII., Celovška cesta št. 57.
pletantae, malce, volno, žepne rabie, kravate,
palice, nafjfbtnike, spodnje hlače, otroško trikot oerilo, kompleti* potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika.
veliko in malo!
IVc pomaga niči Prepričajte se!
Kar je res, je pa le res I
Da se kupi najboljše, trpežno blago za moške in ženske obleke le pri domači znani trgovini pri

CESNIKU
€€
LJUBLJANA - LINGAHJEVA ULICA
===== Največja izbera svilnatih rut in šerpl


Majvečje vrtnarsko^ podjetje v Jugoslaviji
Džamenja in drugovi, dr. z o. Maribtr j
fetwr r»XDorr«tnO> plemt/altlh Mhdtaft I
r nafpfomoalteJUh vrstah t* ;
oblikah. Plemenito v Leske trte na sta* iAtauieklh podlogah, kakor tudi oepe 1» pcxk td(* Istih. Seme zelenjave, cvetja ln gospe^ ; .iic»>«klh rartlln. Cvetje v loncih ta resa*, 4fcxmm grmovje in drevje Imam« eelo j žahtovajt« cenik«.
Modro galico
prvovrstno, garantirano 98—99°/. v vrečah po 100 kg nudimo po ceni
Din 7 25
franko Ljubljana.
EKONOM^
osrednja gospodarska zadruga v LJubljani, r. z. se o. as.

Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji
so edino
Petelinčevi
znamke
GRITZNER, ADLER, PHSNIX
ia dom, obrt in industrijo. • Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PETELINC
Od dobrega najboljše je
švicarski pleiilni stroj .DUBIED'
Naročajte In razširjajte „Q RUD O"!
.j*, , ,iiiiiiniii'irl'Sun u j u! !j UiiJii.urilTF1?ftTiijtfn1f i rnrfl
Združene
LJubljana Nikio^eva cesta 13
Vldlc -Knes
tovarn« wm ViSu ia Brdu
tU*)» * MI"** BMiW - M*} dobava* - »ajboljj« pnMMtM »outU atralaikov i «• »B dnm Minuu kakor ta<H bobi-orcev M bar) In itdno opako. - Na Ulje M »oilja tako] popia la ►oncdial
Strtimi itt.S.ik !»iiw t tsissC



PO DRUŽI iCE:
llaribiir, Kamnik, Slovenske Konjice, Novo mesto. Ptuj, Roleti, SfovenJsrM, Prevalfe.
Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve nad Din 20,000.000'—.
izvršuje vse bančne posie najtočneje in najkuiantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA, Telefoni: 139,146,458
j