Uvadna beseda
MiseL, da bi začeLi izdajati instruktorsko-informativni List sociaLne medi-
cine, ki naj bi obenem bil gLasnik sociaLne pedIatrije, porodništva in gineko-
Logije, je vznikniLa iz potreb in teženj, da pospešimo deLo, zastavLjeno na pod-
ročju zdravstvenega varstva matere in otroka.
Prvi skromni korak k izvedbi te zamisLi naj bo naš List, namenjen medi-
cinski sestri v patronažni sLužbi. Medicinska sestra v danih razmerah nosi
pretežno vse breme našega skoraj začetniškega deLa, namreč breme sistema-
tične in organizirane borbe proti oboLevanju in smrtnosti naših varovancev -
matere in otroka. Pa tudi v boLjših razmerah, tudi takrat, ko bodo »zaščito« na
terenu vodili visoko kvaLificirani kadri: sociaLni pediatri in ginekoLogi, bo deLo
medicinske sestre odLočiLne važnosti za končni uspeh. NaLogam medicinske sestre
na tem, njenem najširšem deLovnem področju pa bo ustrezaLa samo tista, ki
se bo neprestano izpopoLnjevaLa in ki bo znaLa poiskati vse možnosti za stike
s .čim širšim krogolm mater, saj mora Le-tem biti prva vzgojiteLjica in nepo-
grešLjiva svetovaLka.
Točnega roka, ob katerem naj bi izhajaL naš List, nismo doLočiLi. ŽaL se je
izid 1. števiLke iz tehničnih razLogov in preobremenjenosti naših tiskarn ne-
koliko zakasniL. V prihodnje bo pa izhajanje odvisno deLoma od aktuaLnosti
novih )vprašanj, deLoma pa tudi od gradiva, ki ga bo uredništvu uspeLo pri-
praviti. Vsekakor se bomo potrudiLi, da bodo posamezne števiLke čim bogatejše.
SkušaLí bo/11w·zajeti probLeme, ki jih sestra v prak si najpogosteje srečuje aH
pa jimi dosLej iz kakršnega koLí razLoga ni posvečaLa dovoLj pozornosti. Pri tem
se bodo iz deLa samega in vsakdanjih izkušenj porajaLa še nOVa vprašanja,
ki jih bomo obravnavaLí v posebnih sestavkih. List naj bi sestri nakazovaL
tudi pot k obLíkam deLa, ki ji bodo omogočiLe dostop do varovancev .
. Pričakujemo, da bodo sestre z isto vnemo, kot so pdzdraviLe ustanovitev
Lista, pošiLjaLe poLeg pobud in vprašanj tudi samostojne prispevke iz svoj(L
prakse, kar bo še zLastidvignHo vrednost in stopnjevaLo njegovo~ aktuaLnost.
Da bi poenostaviH pot Lista do nasLovLjenke, ga· pošiLjamo po več izvodov
na nasLov referentke za zdravstveno zaščito matete in otroka pri okrajnih
zdravstvenih domovih oziroma higienskih postajah: Ta pa ga bo razdema posa-
meznicam svojega področja, prvenstveno onim, ki sLužbujejo v oddaLjenejših
krajih - njirm, ki opravLjajo pionirsko deLo in jim bo naš List brez dvoma v
dragoceno pomoč.
UREDNI$TVO
1
Pripravimo se pravočasno na preprečevanje poletnih
črevesnih bolezni pri naših najmlajših
Dr. Marij Avčin
1. Uvod
Mislimo, da srno še vedno upravičeni, da si izberemo za praktične namene
na terenu, ki naj ga upravlja patronažna sestra, prav terno o pravočasnih
pripravah za preprečevanje poletnih črevesnih bolezni pri najmlajših.
Do te upravičenosti nas namreč vodijo naša opazovanja in naše izkušnje,
na podlagi katerih prav lahko sklepa:mo,.da je naš širši terffi glede smotrne
organizacije v smislu pobijanja poletnih črevesnih bolezni pri naših najmlajših
kaj malo organiziran ali ponekod celo - prav nič. To se pa dogaja, ker na
nekaterih naših terenih sploh še ni učinkovite otroško-zdravstvene preventivne
službe ali pa je v svojem zametku prešibka, da bi zajela širša dogajanja, ki so
včasih jako kompleksna in so v vzročni zvezi s poletnimi črevesnimi boleznimi
pri najmlajših. Ali pa je teren toliko zaostal in nerazvit ter neprosvetljen,
da je težko ali da sploh ni mogoče brez predhodne sanacije higienskih razmer
vcepiti in vzpostaviti učinkovito organizacijo proti poletnim črevesnim bolez-
nlm - velikemu zlu naših najmlajših, ki še vedno napenja, v vročih mesecih,
krivuljo umrljivosti zlasti v prvem letu starosti.
Zaradi tega smatramo za potrebno, da damo našim patronažnim sestram
in drugim preventivnim delavcem na terenu, pa tudi praktičnim zdravnikom,
skromne socialno-pediatrične napotke, kako si dandanes zamišljamo uspešno
in organizirano poprejšnjo pripravo za borbo proti poletnim črevesnim bo-
leznim v najnežnejših obdobjih življenja.
2. Organizirano delo na terenu
Predvsem moramo poznati »teren« in na njem »področje«, na katerem
pričakujemo pojavljanje poletnih črevesnih bolezni.
Teren je patronažni sestrl ali drugemu preventivnemu delavcu poznan:
to je naselje ali skupina naselij, na katerem dela tisti delavec. Morda pozna
zdravstveni delavec ta svoj teren v ekonomskem oziru, v socialni strukturi,
v raznih lučih in v raznih okoliščinah. Morda pozna na njem vse družine,
vse odrasle in vse otroke. Vendar to za uspešno delo v preprečevanju poletnih
črevesnih holezni še ni dovolj. Zdravstveni delavec mora poznati tudi možnosti
vzpostavitve vzročnih, individualnih prijemov zaradi preprečevanja poletnih
črevesnih bolezni. To je: volja za sodelovanje mater najmlajših in sposobnost
za sodelovanje. Vend:;tr volja in sposobnost še nista dovolj. Potrebno je
spoznati tudi, kakšne So sploh možnosti za izvedbo kake preventivne akcije,
recimo akcije, da se najmlajši v nekem okolju ohranijo prebavno inpre-
snovno zdravi preko najnevarnejšega poletnega in vročega obdobja.
Na žálost se že pri iskanju in preudarjanju raznih možnosti ma.rsikatera
preventivna akcija razbije ali postane v celoti neizvedljiva ali pa je izvedljiva
samo deloma, kvečjemu v prvi, najbolj nujni fazi akcije.
2
Pri nas večinama ne naletimo na odpor proti sodelovanju pri zdravstvenih
akcijah naših ljudi, prav tako ne naletimo na nesposobnost ljudi, da bi prevzeli
sami nase preventivno zdravstveno aktivnost. KdOr dela namreč na terenu in
z ljudmi, ta ve, da gre včasih sicer težko, da pa končno vendarle gre, tu di
tam, kjer sprva naletimo na mlačnost, nerazumevanje ali spočetka celá na
odklonilno stališče. Vendar je naš zaveznik vedna naklonjenost organov ljudske
oblasti, pri katerih naletimo vedno na razumevanje. Če ne naletimo, lahko
vedno to razumevanje prikličemo od forumov, ki jim je blagodat ljudstva in s
tem tudi dobrina najmlajših glavni motiv javnega delovanja in upravljanja,
tako da se mora vedno, morda sprva negativno razpoloženi posameznik na
odgovomem mestu, ukloniti dobrinam splošnosti.
Ljudje, ki jih na terenu potrebujemo, da bo naša akcija uspešna, so nam
kmalu dobri zavezniki. Le včasih so sprva močno navdušeni, kasneje popustijo,
kar je prav tako nevarno ali celo' nevamejše, da neka zdravstvena akcija ne
uspe v celoti, kakoT če bi bilo obratno: sprva malodušje in proti koncu, ko se
že kažejo uspehi, še večja delavnost in celá agilnost za skupen uspeh, še
večje zaupanje, predanost in povezanost.
Drugače je z možnostmi. Na žalost se ob njih razblini pri nas precej pre-
ventivnega dela, videti je pa, da tudi povsem neupravičeno. Naši ljudje imajo
namreč neko miselnost, da mora vse dobro zanje pasti od nekod samo od sebe
in da mora biti darovano zastonj ali posojerio brez povračila stroškov. Morda
srno naše ljudi tudi malo razvadili s kampanjskimi akcijami na nekem terenu,
kjer srno jim nudili bogate možnosti z dajanjem sredstev in pripomočkov za
preventivne akcije, medtem ko tega nismo storili na drugih, prav tako ali
še bolj potrebnih terenih. Vendar gre »dober glas v deveto vas«, ki prav tako
pričakuje zastonjske pomoči.
Borba proti tej miselnosti, zlasti tam, kjer v resnici ni treba vsega daro-
vati, je med prvimi pogoji za uspeh naših preventivnih prizadevanj. Ljudje
naj doprinesejo tudi nekaj iz svojega, naj sodelujejo sami, ker bodo kasneje
znali ceniti svoje lastno delo in vložena sredstva bolj, kakoT če vse sami na-
pravimo zanje in če jim vse podarimo.
To je staro, preizkušeno načelo, ki ga ne kaže zametavati nikjer, koder
koli ga lahko uveljavimo. 80 pa pri nas prav gotovo še ostanki nerazvitih
terenov, kjer moramo zastaviti svoje moči in trošiti svoja sredstva, da pridemo
do uspeha.
K-akšne posege in storitve ter kakšna sredstva pa moramo pripraviti na
terenu, kjer hočemo izvesti vse potrebne priprave za akcijo proti poletnim
črevesnim boleznim naših najmlajših?
Najprej moramo zbrati ljudi, vsekakor pa obvezno vse matere, ki bodo imele
otroke v starosti od 0-1 let a v času toplih in vročih poletnih obdobij. Dodobra
jih moramo seznaniti, teoretično in praktično, s sodobnimi, čeprav skromnimi
načini hranitve najmlajših. Na kmečkem terenu moramo popularizirati higien-
ski odvzem in dobavo mleka, na industrijskem ali mešanem odstraniti vse
pomisleke nasproti mleku v prahu. Tudi na terenih, kjet ni mogoča hitra in
neóporečna dobava svežega mleka, moramo organizirati shemo za uporabo
mleka v prahu. Prav tako moramo demonstrirati osnovni pribOT za pripravo
umetne hrane. Razumljivo je, damoramo kolektivno in individualno poučiti
vse in sleherno mater, kako se pripravlja dietalna in preventivna hrana. Kot
najboljša hrana se je izkazalo sveže mleko z Dekstracidom ali mleko v prahu,
3
.J
v :Y.-%-ski koncentraciji, mešano s 5010 riževim sluzom ter z navadnim slad-
korjem ali Dekstromaltom. Seveda so za to potrebna sredstva, niso pa, globalno
vzeta, prav nič večja, kakor če vzamemo izdatke, ki· jih brez preventivne
akcije daje skupnost za terapijo tistih primerov, katerih pravzaprav ne bi bilo
treba, ker so nastali iz povsem zanemarjenih razmer, ne glede na možnosti -
letalnega izida. Toda pripravljen teren pa še ni dovolj. Potrebna je še vzposta-
vitev stalnega sodelovanja in dobrega kontakta, temelječega na skupnem inte-
resu. Poleg tega je potrebna še·točna perlustracija vseh možnosti, da utegnejo
nastopiti zaradi površnosti, zlorabe ali celá odklonilnega stališča do naše skupne
akcije. Zlasti moramo pridobiti matere najmlajših, da na vsak način vztrajajo
pri danih nalogah in da se ne predajo vplivom zastarelega okolja in na-
sprotnih nasvetov, n. pr. starih mater, sosed - vseznalk ali na pol izobražencev,
ki se - morda z dobrim namenom - vtikajo v vsako potrebno in nepotrebno
stvar.
. Teren naj bi bil tako pripravljen, glede na naše razmere, '{saj konec maja
ali v začetku junija.
Poleg »terena«, ki srno ga organizirali, moramo pripraviti še naše nepo-
sredno delovno »področje«. To so vsi otroci v najnežnejši starosti, zlasti v
prvem letu življenja, ki jih zajamejo topl a letna obdobja. Moramo jih dobro,
individualno poznati. Moramo jih pregledati, vedeti za način njihove hranitve,
za njihovo prebavno občutljivost, za njihove prejšnje bolezni, za njihovo okolje,
v katerem živijo, in postopke nege, prehrane in vzgoje, ki jih doživljajo.
Zaradi tega ni dovolj, če vidimo otroka na dispanzerski mizi. Vedeti moramo,
kako živi in kje ter v kakšnih rokah je. Skraltka, vede-ti moramo, kajvse
lahko v otrokovem okolju ugodno aU škodljivo vpliva na potek njegove hra-
nitve v kritičnih letnih obdobjih.
Največje važnosti je poznanje $ožitja (simbioze) med materjo in otrokom.
Ce je ta idealna in podkrepljena še s prirodno hranitvijo pri prsih, potem nam
ni treba tratiti časa in moči ter se ukvarjati' s tako dvojico ali takimi dvoji-
cami. Nasprotno pa moramo zastaviti ves vpliv in posvetiti vso pozornost
dvojicam in družinam, kjer je sožitje slabo in kjer je hranitev urnetna. Taki
otroci so najbolj ogroženi, kar ve vsak do, ki dela na terenu ali s terena dobiva
in proučuje posamezne ali množične signale. Zato in pa zaradi skrajno pičlega
preventivnega zdravstvenega kadra pri nas je tre-ba z rnočmi umno gospodariti
in se angažirati zlasti tam, kjer je otrok na že omenjeni način ogrožen. Razurn-
ljivo je, da veljajo te osnove tudi za posetno in posetno-kontrolno delo .kakor
tudi za redno posvetovalno delo v posvetovalnici.
Razumljivo je, da tudi brez centralne registracije ne gre. Vsi otroci, ki jih
nadziramo po shemi preprečevanja poletnih prebavnih bolezni, morajo biti
registrirani v osrednji kartoteki. lmeti pa morajo tudi vsaj pomožni list, na ka-
terega si beležimo vse značilnosti otrokovega okolja, vse nevarnosti, ki mu pre-
tijo glede na možnosti razvoja prebavnih oškodb, značilnosti v navadah in
razvadah matere glede hranit ve otroka, stopnjo puerikulture, naše nasvete in
doslejšnje odredbe, storitve, ki srno jih nasvetovali in kaj se je v resnici izvedlo
itd. Zdi se nam, da je izredno težko alipa vsaj skoraj nekaj nenavadnega,
da bi človek imel vse to le v glavi. Skrajno neugodno pa je, da ob posetu na
domu ali pa ob priliki posveta v posvetovalnici izgubimo kontrolo in da se
ognemo neugodnemu položaju z nekaj splošnimi navodili, namesto da bi po-
kazali, da dobro obvladamo sleherni primer, kar pa je, kakor nas učijo delovna
4
izkustva, mogoče edinole z osnoyno zdravstveno dokumentacijo v vsakem da-
nem primeru.
Naglasiti je treba tudi, da moramo tako pri pošiljanju v kurativne usta-
nove kakor tu di pri vrnitvi iz njih z ustanovo sodelovati in registrirati med
osnovne podatke vse dogodke, ki so bili važni v času otrokovega zdravljenja.
Zlasti pa moramo poznati prehrambeni režim, ki ga je svetovala ustanova,
ter ga nadaljevati in izvesti. To je pravzaprav doslej edina uspešna in poznana
pot v' preprečevanju tako imenovanega povratništva v ustanovo, ki toliko obre-
menjuje naša skupna sredstva in osrednje ustanove, ki jih je malo in morajo
še te delati s preobremenjenim posteljnim fondom in preobremenjenimi kadri.
Vendarle samo organizirano delo na terenu ni dovolj. Moramo imeti še:
3. Organizirano delo v posvetovalnici
Težkq je namreč, da bi terenska sestra ali zdravnik prenesla težišče svojega
delovanja v smislu preprečevanja poletnih prebavnih bolezni izključno na
teren. Že s samo pot jo, pogosto v primitivruh 'razmerah in s primitivnimi
sredstvi, bi razdala preveč svojega časa in preveč svojih moči. Zaradi tega se
morata zateči k aktivizaciji staršev, zlasti mater, cla prihajajo z otroki, registri-
ranimi za preventivno akcijo, na redne kontrolne skupnostne preglede sami.
Od takih pa moramo seveda oddeliti skupino tistih ogrožencev, ki srno jo že
omenili: to so otroci, ki živijo z materjo v slabi simbiozi in ki so hranjeru na
umeten način. Tej skupini moramo posvetiti prav individualno pozornost.
Registracija takih otrok mora biti točnejša, kontrola nad pozvanimi, ki jih ni
bilo na redni pregled, pa odločnejša. Ob izostanku od pregleda mora na vsak
način slediti poset na domu, seveda s primerno poučitvijo, če je bil izostanek
kakor koli neupravičen. Vendarle mora tak kontrolni poset izzveneti prijetno
in nikdar ne policijsko. Kajti le s pravim likom zdravstvenega preventivnega
delavca si bomo pridobili še tako zagrenjene in mlačne kliente, ki bodo ven-
darle spoznali svojo lastno korist in naše široko srce.
Razumljivo je, da ne smemo posvetovalnice za borbo proti poletnim čre-
vesnim boleznim organizirati samo teoretično. Moramo jo opremiti tudi v
praktične namene. Na zalogi moramo imeti preventivna hranila: mleko v
prahu, Dekstrac~d, Dekstromalt, riž, glukozo v prahu. Prav tako moramo imeti
izdatno zalogo terapevtičnih hranil: poleg prej omenjenih še pektinska dietalna
hraniva: Ceratonijo ali posušeno, nastrgano korenje (tipa Daukaron). Imeti
moramo tudi zdravila: Sulfadiazin in Ptalil-Sulfatiazol, živalsko oglje in nekaj
antibiotik, naperjenih proti skupini bakterij tipa tifus - griža (n. pro kloro-
micetin in teramicin). Imeti moramo pri roki tu di vse, da v hudih in nenadnih
primerih poskrbimo, še pred prevozom v ustanovo, za osnovno rehidracijo z
raztopino soli in 5Ofo-neglukoze. S tem seveda razširjamo dejavnost »posveto-
valnice« v deloma področno dietalno apoteko, deloma v zdravstveno postajo,
ki nudi - v etapnem zdravljenju alimentarnih motenj najmlajših - prvo
pomoč. In prav od te je pogosto odvisen ugoden ali neugoden izid zdravljenja
v ustanovi. .
Poleg teg~ naj bi bila posvetovalnica organizirana tu di za vse 6snovne
možnosti, potrebne za diagnostiko povzročiteljev prebavnih motenj pri naj-
mlajših, saj so v daleč večjem odstotku nalezljivo kužne prirode, kakor pa si
mislimo. Posvetovalnica naj bi se z 'najbližjim bakteriološkim laboratorijem
5
dogovorila zaradi pregledov sumljivega blata .na črevesne patogene klice. Ure-
dila naj bi hitro dostavljanje kužnega materiala. Obenem pa naj bi si zagoto-
vila tudi sodelovanje strokovnjaka-epidemiologa in tudi strokovnjaka-pediatra,
ki bi ji, oba, prišla v pomoč, če bi bili najmlajši na terenu posvetovalnice
ogroženi zavoljo alimentarnih ali kužnih prebavnih motenj. Tudi naj bi bila
posvetovalnica vedno v uspešnem in dobrem stiku s kurativno ustanovo, v
katero pošilja obolele otroke s svojega terena in iz katere dobiva ozdravljene,
hkrati s poročili o poteku bolezni in zdravljenja.
Seveda je za vse to treba prizadevanj, sredstev, časa, znanja in iznajd-
ljivosti. Vse to pa nikdar ni odveč, ker se delo bogato izplača. Dokazano. je, da
na ta način obvladamo tudi v alimentarnem in higienskem oziru slab teren,
da se močno zniža morbidnost in skorajda povsem izkorenini mortaliteta
zaradi prebavnih bolezni najmlajših v toplih in vročih poletnih mesecih.
Osnovno načelo pa je, da nas epideniično, endemično ali pogostno pojav-
ljanje sporadičnih primerov prebavnih bolezni pri najmlajših na terenu ne
sme nikdar ~ presenetiti. Ce nas problem najde nepripravljene, če je teren
neorganiziran ali dezorganiziran, če je registracija pomanjkljiva in evidence
sploh ni na centralnem mestu, če 80 ljudje nepoučeni in posvetovalnica -
prazna, brez rezerv za pomanjkljivo opremljeni teren ~ potem se zgodi, da ne
vemo, kaj bi počeli, in prosimo, morda prekasno, za pomoč. Bistvo in tajnost
preventivnega dela je, da predvideva vse možnosti in da razvije bogato, morda
na videz tudi preširoko splošno aktivnost in da se, materialno, pripravi »za
vsak primer«. Saj je bolje čakati v pripravljenosti in preživeti toplo letno
obdobje brez večjih pretresljajev, kot pa v zadnjem hipu razvijati slepo in le
na videz uspešno aktivnost.
4. Zakljucek
.Preventivno delo na »terenu« in na. »področju« prebavnih bolezni naših
najmlajših zahteva korenitih priprav in smotrne organizacije, sredstev, zdrav-
stvene prosvete, evidence in registracije, če hoče biti uspešno.
Poprejšnje priprave v tem smislu dajejo jako hvaležne rezultate. Potrebne
so tudi, čeprav se na terenu v kaki sezoni morda nič pogosteje ne pojavljajo
prebavne bolezni. Vendar se pa na videz morda preširoke priprave v pred-
hodni sezoni tudi v nadaljnjih letih ne smejo opustiti, vse dokler teren ni
toliko civiliziran, zdravstveno prosvetljen in organiziran, da vprašanje pre.,.
bavnih motenj v poletnih mesecih odpade samo po sebi ali pa med vzroki
otroške umrljivosti skorajda ne pride v poštev, ker je v idealnih razmerah
docela mogoče preprečiti sleherno prebavno motnjo ali jo vsaj omiliti na po-
vsem blag potek.
Do tega je pa pri nas ponekod še jako daleč, ponekod pa imamo šele
dobre, toda ne še povsem trajne uspehe. Zato se nam nujno zdi nasvetovati
preventivni pediatrični mreži posvetovalnic, da vsako leto pl' a v o č a s n o
organizira svoj teren v borbi za preprečevanje nastanka in razvoja prebavnih
motenj pri naših najmlajših v toplih letnih mesecih.
Prepričani srno, da le pravočasna organizatorna priprava omogoča uspešno
preventivno in tudi ~ ambulantno kurativno akcijo v naših razmerah, triažo
bolezenskih primerov tel' uspešno sodelovanje vseh prizadetih ustanov. Prepre-
čevanje prebavnih motenj pa je ena najosnovnejših in najpotrebnejših preven-
tivnih akcij med našo najmlajšo generacijo.
6
Uredništvo
o terenskem proučevanju ofroške morbidnosti
Dr. Boj a n P i I' C
Da bi poglobili dejavnost za zaščito otroškega zdravja, je
nujno, da si usivarimo točnejšo ·slJikoo patologiji v ranem detin-
stvu. Redna statistična poročila nam lahko v pretežni meri le na-
kažejo pr'obleme. Za osvetlitev le-teh pa je potrebna posebna raz-
iskava. V ta namen pripravljamo za letošnjo jesen terensko pro-
učevanje obolevanja otrok v predšolski dobL Za to delo so že
določene sestre. Smatramo pa za potrebno, da zve kaj več o tem
važnem in obsežnem delu širši krog sester. Zato srno naprosili
znanega :inuglednega eksperta tov. dr. Bojana Pirca, da napiše za
naš list svoje poglede in napotke.
Dejstvo je, da pri nas od skupnega števila otrok, kar jih umrje prvih
5 let, umre nekako štiripetine (80%) otrok prvo leto življenja, samo ena petina
(okrog 200/0) pa v ostalih štirih letih. Vendar iz tega ne smemo sklepati, da
bi vse delo za zdravstveno zaščito otroka bilo treba posvetiti samo prvemu
letu življenja. .
Pri nas namreč ni samo smJ,inost dojenčkov 3- do 4-krat večja kot v
drugih razvitejših državah, temveč velja isto razmerje tu di za majhne in pred-
šolske otroke; v nekaterih naših republik ah je to razmerje za te otroke še
večje kot za dojenčke. So torej tu di pri teh otrocih - po uvedbi ustrezne
zaščite - perspektive za zmanjšanje smrtnosti ravno tak o ugodne.
Razen tega pa ne smemo pozabiti tole: čim kasneje po porodu otrok umre,
tem večja je ekonomska izguba, pa tu di duševni pretres staršev je hujši, kakor
pa ga prizadene smrt otroka neposredno po porodu.
Kar smatramo za najbolj važno, je pa dejstvo, da oboleva otrok v tej dobi
veliko pogosteje, kakor nam to kaže število umrlih. Višina mortalitete v tej
dobi nam torej ne sme biti za merilo nevarnosti, v kateri je otrokovo zdravje.
1z epidemiologije akutnih nalezljivih bolezni je znano, da se mnoge
nalezljive bolezni v maksimalnem številu primerov pojavljajo ravno v teh
letih - in se nekatere med njimi prav iz tega razloga imenujejo otroške nalez-
ljive bolezni. Ta obolenja se verjetno ne končajo s smrt jo, ampak se - kar je
ravno tako znano - zelo pogosto končajo z okvarami organizma, katere več-
krat tu di zmanjšujejo življenjsko sposobnost.
Poleg akutnih nalezljivih bolezni je v tej dobi še mnogo obolenj, o ,ka-
terih kaj malo vemo. Ker so ti otroci težko dostopni za razne zdravstvene
akcije, je prav ta doba v pogledu morbidnosti še zelo malo raziskana.
Zato je nujno potrebno začeti s sistematičnim raziskovanjem morbidnosti
in razjasniti vsaj tole:
1. obseg morbidnosti v posameznih letih dečje dobe;
2. bolezni in patološka stanja v tej dobi;
3. posledice, ki so v zdravstvenem stanju nastopile zaradi obolenj;
4. vloga socialno-etioloških faktorjev (ekonomskega stanja, prosvetljenosti,
prehrane, stanovanja, strukture družine itd.);
,5. obseg in vpliv strokovne pomoči v zdravljenju in preprečevanju bolezni
(bolnično zdravljenje, zdravniška pomoč, otroške posvetovalnice in drugo);
6. gledanje staršev na ta obolenja.
7
Šele če dobro poznamo vse to, lahko v zdravstveni zaščiti te dobe opazimo
in ocenimo obstoječe probleme in tak o preidemo na pota uspešnega in razum-
nega zdravstvenega dela.
Jasen je torej pomen takih raziskovanj, zlasti še, če je ta zaščita tako
obsežna kot pri nas. Treba je v tej zaščiti določiti prioriteto dela. Vedeti
moramo, kaj je glavno, kje sonajvečje težave in - v ne majhni meri - kje
lahko pričakujemo najhitrejših uspehov.
Naloge teh raziskovanj so zelo težke; glavne težave so predvsem tele:
1. vel i k a h e t e r o gen o st socialnih, zdravstvenih in prosvetnih raz-
mer in ljudske patologije v posameznih geografskih področjih. To oboje pa se
le še stopnjuje z razliko med industrijo in kmetijstvom v sicer istem geograf-
ske:rn območju.
Te težave moremo odpraviti z obsežnejšim raziskovanjem, ki bi zajemalo
razna geografska območja in v vsakem od teh karakteristične skupine pre-
bivalstva;
2. t e ž k a d o s top n o s t o t t o k v teh letih za potrebna raziskovanja
in preglede.
Edina možnost je, da vse to delo vršimo le na domu, kar pa zopet onemo-
goča obsežnost anketiranja;
3. n e z a d o s t n a pro s vet 1jen o s t s tar šev, od katerih želimo
dobiti informacije, in njihova nezaupljivost do izpraševalcev.
Zato je najbolje, da raziskovanje vrši izkušeno medicinsko osebje. Le-temu
morajo biti znane krajevne razmere; uživati mora zaupanje - posebno pri
materah - skratka, biti morajo to osebe, za katere domnevamo, da si to za-
upanje pridobe, kakor hitro pridejo v kako hišo;
4. o b s e ž n o s t i n v r s t a vp raš a n j; med njimi so nekatera, ki je
nanje težko odgovoriti, zastaviti jih pa moramo, ker nam dajejo neogibno po-
trebne informacije.
Te težave zopet omejuje obsežnost raziskovanja, ki bi sicer bilo potrebno
glede na prej omenjeno heterogenost problema. Taka vprašanja od izpraševalca
ne zahtevajo le, da dobro pozna problem, ampak imeti mora tudi voljo, da se
za delo čimbolj zavzame;
5. .pot r e b a pod rob n e r a zčl e m b e dobljenih podatkov o posa-
meznih starostnih, socialnih in drugih skupinah prebivalstva zahteva, da z raz-
iskovanjem zajamemo znatno število družin ozir. oÍ,rok, ker le v tem primeru
lahko smatramo rezultate za statistično značilne in izvajamo pravilne sklepe.
Zato je treba zajeti toliko družin, da šteje posamezna skupina, ki jo anali-
ziramo, vsaj sto otrok.
Iz navedenega vidimo, kako težko je praktično izvršiti to nalogo, ker
odstranitev ene teh težav avtomatično poveča drugo. Če odstranimo eno
vrsto težav, se moramo omejiti v raziskovanju, odstranitev druge, težave
pa zopet zahteva čim obsežnejše raziskovanje. Še posebej pa moramo tu
poudariti težave, ki nastanejo, ko hočemo na terenu dobiti zanesljive in
sposobne sodelavce.
Glede na razpoložljiva materialna sredstva in strokovne kadre ter spričo
obstoječih težav, ki smo jih omenili, ni mogoče uporabiti statistično pravilne
metode "Vzorčenja,ki bi sicer prvenstveno prišla v poštev. Pri 20f0-nemzajemu
otrok pod 6 leti bi morali v FLRJ anketirati okrog 48 000 otrok, raztresenih
po vsej državi.
8
Iz tega nujno sledi rešitev, da uporabimo metodo kvote, ker je treba
nalogo reševati postopoma. V prvi etapi bomo postavili okvir za nadaljnje
delo. Pri tem si moramo prizadevati, da bo ta okvir čvrst in zanesljiv.
V začetku ni mogoče vključiti vse različne geografske predele niti ne marsi-
katerih - drugače važnih ~ skupin prebivalstva po njihovi 80cialni ali drugi
diferenciaciji.
Raziskovanje nam mora dati sliko otroške morbidnosti (v smislu naznače-
nih 6 nalog) v izbrani ljudski .republiki za prebivalstvo okrajev in mest. V prebi-
valstvu okraj a moramo difereťlcirati kmečke družine vsaj v dve skupini (po
premoženjskem stanju) in delavske družine ravno tako v dve skupini (po kvali-
fikaciji oziroma po višini zaslužka). Vsaka skupina kmečkih družin mora imeti
po dve podskupini in to družine, ki imajo največ 1 uro do zdravstvene usta-
nove, in pa družine, ki žive bolj daleč. Vsaka skupina delavskih družin bi
morala imeti podskupine: a) kjer je zaposlen Samo en član družine; b) kjer je
zaposlenih dvoje ali več članov družme; v podskupinah a) in b) upoštevamo
seveda le družine, ki 180odvisne samo od plače; c) delavsko-kmetskega tipa, to
180družine, kjer zaslužek hranilca pomeni samo del družinskega dohodka in
dopolnjuje tega še dohodek od kmetije. S tem bi torej med prebivalstvom v
okraju enega območja, ki ga raziskujemo, imeli že 10 osnovnih skupin družin.
V vsaki republiki moramo določiti število območij za to raziskovanje. Tu
moramo upoštevati predvsem zdravstvene razmere (splošna mortaliteta, nalez-
ljive bolezni, višina natalitete, mreža zdravstvenih ustanov in slično), a poleg
tega še ekonomsko oziroma prosvetno posebnost posameznih območij. Kot
najmanjšo diferenciacijo v eni republiki moramo izbrati najmanj 3 taka ob-
močja (zdravstveno napredno, srednje in zaostalo).
Pri treh takih območjih - kjer pričakujemo različne rezultate - imamo
že 30 osnovnih skupin prebivalstva.
Vsemu temu je dodati še najmanj dve mesrti (ozir. izrazito mestni občini).
Tu moramo z raziskovanjem zajeti poleg delavskih družin (že omenjenih pod-
skupin a) in b), to je družin kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev) še
uslužbence (ozir. nameščence) .in to v dve skupini: visoko kvalificirani in ostali.
Tako dobimo v dveh mestih še 12 osnovnih skupin ali v vsem razisko-
vanju skup aj 42 skupin. Ker želimo v vsaki osnovn! skupini zajeti toliko
družin, da v vsaki skupini dobimo podatke za 100 otrok, bi torej v vsaki repu-
bliki zajeli najmanj okrog 4200 otrok od 0-5 let starosti (če vzamemo 3 speci-
fična področja okrajev in 2 mesti).
Nastaja vprašanje, kako praktično izvesti te principe pri izbiri krajev. To
izvršimo z analizo konkretnih demografskih in vitalno-statističnih podatkov v
republiki in upoštevamo pri tem še podatke o mreži zdravstvenih ustanov. To
delo je pogoj za uspeh. Zato se moramo te naloge lotiti z največjo vestnostjo.
Zelo intenzivno mora pri tem delu biti sodelovanje izkušenega statističarja.
Nemogoče je določiti kraje, ki naj pridejo za raziskovanje v poštev, če
ne poznamo terenskih razmer. Pred končnim sklepom o izbiri krajev je po-
treben še obisk na kraju samem. Pri tej priliki je treba dognati, če predvideni
kraji ustrezajo določenim pogojem, če je struktura družin v tem kraju taka, da
lahko dobimo zadostno število otrok za posamezne že omenjene skupine. Ne-
ogibno potrebno je pri tej priliki ugotoviti tu di to, če lahkoodstranimo težave,
ki srno jih navedli pod 3. in 4. .
Pri definitivni izbiri krajev, ki bi prišli v poštev za delo, je potreben še
dogovor z zdravstveno službo in predstavniki ljudske oblasti na področju raz-
iskovanja. Zelo važna naloga je tudi uvajanje osebja, ki mu bo to delo za-
upano. Izvršimo pa to šele potem, ko so obrazci in navodila že pripravljena.
Najlaže izvedljivo je to na seminarju za vse anketarje republike. Anke-
tarje moramo izbrati §krbno. Mnenja srno, da so za to delo najprimernejše
medicinske sestre, izkušene v terenskem delu zdravstvene zaščite otrok. Naj-
bolje je, da izberemo medicinske sestre, ki že dalj časa delajo in so na pod-
ročju, ki srno ga določili za raziskovanje, ljudem znane. Če jih ne moremo
oprostiti rednega dela, jim moramo za ta čas preskrbeti nadomestilo ali pa jim
nuditi pomoč za izvršitev naloge. Seminar mora biti jako vestno pripravljen.
Za dobro obdelavo problema je potrebno 4-5 dni. Poleg detajlnih in dobro
razumljivih navodil za delo je treba tudi pojasniti, kaj pričakujemo od pred-
vitlenega raziskovanja.
Potem pride na vrsto terensko delo, ki naj bi trajalo od srede .septembra
do srede oktobra. Prej pa pripravimo adresar vseh družin, ki jih nameravamo
anketirati, tako da že vnaprej vemo ne samO za število družin in število nji-
hovih otrok od 0-5 let, ampak tudi za njihove naslove in splošne podatke.
To pripravimo takoj, kakor hitro je odrejeno področje za to raziskovanje. Te
priprave nam bodo dale zanesljivo gradivo, kar se tiče strukture anketiranih
družin glede na osnovne skupine, o katerih srno prej govorili.
Družin pa ne obiskujemo kot pri statističnem popisovanju, temveč pred-
vsem po pravilih prave patronažne službe otroške zaščite. Pri tem pa seveda
ne smemo pozabiti na preciznost podatkov, ki jih moramo dobiti. To pomeni,
da govorimo z ženo - materjo kot pri patronažnem obisku, podatke pa vpisu-
jemo precizno strokovno - statistično. Medicinske sestre - anketarji morajo
o vsem tem dobiti potrebna navodila na seminarju, ki naj se vrši neposredno
pred začetkom dela.
Nismo smatrali za potrebno, da tu razpravljamo o materiji, ki jo vsebuje
vprašalna pola. To namreč za pripravo dela, s katerim bi morali pričeti takoj,
niti ni bistveno. Vsekakor pa moramo vprašalno polci najprej vsestransko pro-
učiti in jo potem preizkusiti na določenem terenu. Tako ugotovimo, če bo raz-
iskovanje moglo izpolniti postavljene náloge in če pri zbiranju zahtevanih po-
datkov pri poizkusnem anketiranju ne bomo naleteli na nepremostljive težave.
PI letovanje
k
Počitniška let okviru socialno zdravstvene
zaščite naše mlad: tako vzgojnega kakor tu di
zdravstvenega srno da čimbolj uspejo. Na uspeh
pa vpliva dober izl in tehničnega kadra, higien-
sko ustrezajoče p< ~a pravilen sanitarni režim.
Od osvoboditv. tovanj doživela .širok razvoj.
Prvotno centralno Up.Ld.V.LJdllJe Je V :SIIU:,HU splOsne decentralizacije naše državne
uprave prešlo na okrajne ljudske odbore. Pri okrajnih ljudskih odborih so se
pri svetu za zdravstvo in socialno politiko osnovale posebne komisije, ki jih
10
iskovanja. Zelo važna naloga je tudi uvajanje osebja, ki mu bo to delo za-
up ano. Izvršimo pa to šele potem, ko so obrazci in navodila že pripravljena.
Najlaže izvedljivo je to na seminarju za vse anketarje republike. Anke-
tarje moramo izbrati §krbno. Mnenja srno, da so za to delo najprimernejše
medicinske sestre, izkušene v terenskem delu zdravstvene zaščite otrok. Naj-
bolje je, da izberemo Il1 a delajo in so na pod-
ročju, ki srno ga določí ne. Če jih ne moremo
oprostiti rednega dela, j' nadomestilo ali pa jim
nuditi pomoč za izvršit€ ~ko vestno pripravljen.
Za dobro obdelavo prol lleg detajlnih in dobro
razumljivih navodil za i I pričakujemo od pred-
videnega raziskovanja.
Potem pride na vrs :Ilo od srede -septembra
do srede oktobra. Prej I Hn, ki jih nameravamo
anketirati, tako da že v o družin in število nji-
hovih otrok od 0-5 le- 've in splošne podatke.
To pripravimo takoj, k, za to raziskovanje. Te
priprave nam bodo dall ~ strukture anketiranih
družin glede na osnovo_ -----~c----, _ Jovorili.
Družin pa ne obiskujemo kot pri statističnem popisovanju, temveč pred-
vsem po pravilih prave patronažne službe otroške zaščite. Pri tem pa seveda
ne smemo pozabiti na preciznost podatkov, ki jih moramo dobiti. To pomeni,
da govorimo z ženo - materjo kot pri patronažnem obisku, podatke pa vpisu-
jemo precizno strokovno - statistično. Medicinske sestre - anketarji morajo
o vsem tem dobiti potrebna navodila na seminarju, ki naj se vrši neposredno
pred začetkom dela.
Nismo smatrali za potrebno, da tu razpravljamo o materiji, ki jo vsebuje
vprašalna pola. To namreč za pripravo dela, s katerim bi morali pričeti takoj,
niti ni bistveno. Vsekakor pa moramo vprašalno poló najprej vsestransko pro-
učiti in jo potem preizkusiti na določenem terenu. Tako ugotovimo, če bo raz-
iskovanje moglo izpolniti postavljene náloge in če pri zbiranju zahtevanih po-
datkov pri poizkusnem anketiranju ne bomo naleteli na nepremostljive težave.
Priprave za počitniško letovanje
Dr. Slava Lunaček
Počitniška letovanja imajo važno mesto v okviru socialno zdravstvene
zaščite naše mladine, to pa zaradi svojega prav tako vzgojnega kakor tudi
zdravstvenega smotra. Zato je vsej družbi do tega, da čimbolj uspejo. Na uspeh
pa vpliva dober izbor dece, dober izbor vzgojnega in tehničnega kadra, higien-
sko ustrezajoče poslopje za nastanitev dece in pa pravilen sanitarni režim.
Od osvoboditve je organizacija počitniških letovanj doživela širok razvoj.
Prvotno centralno upravljanje je v smislu splošne decentralizacije naše državne
uprave prešlo na okrajne ljudske odbore. Pri okrajnih ljudskih odborih so se
pri svetu za zdravstvo in socialno politiko osnovale posebne komisije, ki jih
10
sestavljajo zastopniki prosvete, zdravstva in raznih množičnih organizaclJ.
Komisije so odgovorne za pedagoško in zdravstveno raven počitniških letovanj,
poverjene pa so tudi z nalogo, zbrati vsa materialna sredstva, ki so za počit-
niške kolonije potrebna. Koder je to izvedljivo, so okrajni ljudski odbori
prenesli to dejavnost v celoti ali vsaj delno na posamezne množične organi-
zacije, predvsem na društvo prijateljev mladine, ki je že po svojem namenu
priroden sodelavec na tem področju zaščitne dejavnosti. Tako tu di tu skuša-
mo uveljaviti družbeno upravljanje, ki se je na številnih drugih področjih
tako dobro obneslo.
Član okrajne komisije za počitniška letovanja bi morala biti tu di medi-
cinska sestra. Le-ta bi se na sedežu svojega področja morala včlaniti tudi v
društvo prijateljev mladine. Če ga pa v kraju samem ni, bi tu di sestra
morala dajati pobudo za ustanovitev tega društva, ki že danes igra veliko
vlogo v razvojů in napredku otroške zaščite. To društvo je pri izgradnji mla-
dinske zaščite lahko v veliko pomoč sestri, na drugi strani pa bi bila medi-
cinska sestra lahko društvu dragocena svetovalka in usmerjevalka njihove
dejavnosti. Vsekakor bo nujno potrebno, da se medicinska sestra pri svojem
terenskem delu nasloni na krajevne množične organizacíj'e.
Kaj bi pa medicinska sestra lahko storila za organizacijo počitniških
letovanj na naših okrajih?
Predvsem bi morala v povezavi z učiteljstvom svetovati in vplivati na
izbor otrok za počitniška letovanja. Učitelj ima v šoli priliko opazovati otroka
kot del kolektiva. Zato najlaže ugotovi morebitne odklone v zdravstvenem
stanju posameznika, ker ima obenem tudi vpogled v izostanke od šolskega
pouka zaradi bolezni. Če je objektiven, kar od vzgojitelja vsekakor pričaku-
jemo, tedaj ima vso možnost, da predlaga iz svojega razreda zdravstveno res
najbolj potrebne. Zdi se mi, da srno se doslej vse premalo oslanjali na našo
šolo, ko' srno izbirali otroke za počitniške kolonije. Žal učitelj velikokrat nima
temeljitega vpogleda v socialne razmere, .v katerih otrok živi doma. Pri nas
namreč se še ni uveljavilo načelo, ki ima v naprednejših zamejskih državah že
močne korenine, da mora namreč učitelj svojega učenca vsaj 1-2-krat na leto
obiskati na njegovem domu. V naših razmerah je za zdaj to delovno področje iz-
ključna domena medicinske sestre. Le-ta ima pri svojem z~ravstveno prosvetnem
delu na terenu in v patronažni službi priliko prodirati v domove naših otrok in
študirati okolje, v katerem otrok živi. Ona lahko zdravstveni indikaciji, ki jo
nakaže učitelj, ugotovi pa zdravnik, doda socialno. Ona lahko opozori tudi
na otroke za tuberkulozo bolnih staršev, ki so v dnevni nevarnosti okužbe.
Ti otroci, danes še zdravi, so lahko zaradi stalne izpostavljenosti, jutri že žrtev
te zavratne bolezni. Tem otrokom gre vsa naša skrb, ti otroci bi se morali
poleg bolehnih prvenstveno upoštevali pri sprejemanju na počitniška letovanja.
»Preprečevati« je geslo vsake moderne zdravstvene službe, zlasti šolsko zdrav-
stvene, ki čuva nad najvažnejšim delom prebivalstva, namreč nad otroki. S
splošno okrepitvijo takega otroka na počitniškem letovanju dvignemo njegovo
odpornost v boju proti tuberkulozi in s tem bedimo nad delovno sposobnostjo
bodočega državljana.
V pogovoru s starši se odkrivajo medicinski sestri podrobnosti o zdrav-
stvenem stanju učenca. Te namreč ostanejo učitelju lahko nepoznane, ker jih
neprosvetljeni starši iz nekakšnega sramu dostikrat prikrivajo.
Zdravstveno stanje učencev je odločilno za sprej.em v zdravstvene počit-
niške kolonije. Za pasivne kraje, koder so lokalna sredstva prešibka za organi-
II
zacIJo bolj zahtevnih počitniških letovanj, orgamZlra kofonije republiški svet
za zdravstvo in socialno skrbstvo. Poleg počitniških kolonij z izrazito zdrav-
stvenim značajem imamo še počitniška letovanja, ki težijo predvsem za tem,
da podpro socialno šibke otroke.
Pri sprejemanju otrok v take kolonije bi morala imeti medicinska sestra
najmočnejšo posvetovalno besedo, ker ona lahko opozori, če ima otrok doma
pomanjkljivo prehrano, kar mu ovira zdrav telesni razvoj, ali je morda pre-
obremenjen z izvenšolskim delom, ali ima premalo spanja zaradi motenja noč-
nega míru, nadalje lahko opozori na nepravilen dnevni režim, na alkoholizem
staršev, na slab odnos roditeljev do otroka, na hladno čustveno okolje, ki mu
je otrok izpostavljen itd. Skratka, medicinska sestra ima vpogled v materialno
in emocionalno okolje, v katerem otrok raste. Neustrezno okolje pa bi moralo
biti poleg zdravstvenih momentov odločilno za sprejemanje naših otrok na
običajna počitniška letovanja.
Medicinska sestra lahko tu di prepreči, da bi pošiljali otroke po občutku
in željah staršev v višinska ali obmorska letovanja, ko vedno znova opozarja
komisijo, da se točno drži zdravnikove izjave. To velja zlasti za obmorsko
letovanje, ki je za otroka z začetno pljučno tuberkulozo lahko usodno. Saj se
dogaja, da letovanje v obmorskem kraj u tuberkulozni proces pospeši in do-
dežemo s tem ravno nasprotno od tistega, kar smo hot€li, tako da se otroku,
ki smo ga sprejeli na letovanje, zdravstveno stanje ne izboljša, ampak poslabša.
Razen pljučne tuberkuloze so pa še druge bolezni, ki jim obmorska klima ne
prija. Le malo pa je bolezni, ki bi jim škodovala višinska klima. Zato je treba
starše navajati in jih vzgajati v míselnosti, da o klimi odloča samo zdrav-
stveni organ, ne pa osebni pogledi staršev ali otrok, ki se vdajajo vplivu mode
in lastnim željam, ne vidijo pa nevarnosti, ki lahko kakega otroka ogroža
v določeni klimi. Le za zdravo deco še nekako drži splošno načelo: );To dete
živi v planinskem področju, zaradi tega naj gre na morje in obratno.« Pri
bolnem otroku mora odločati značaj njegove bolezni in pošljemo ga lahko
samo v tisto klimo, od katere pričakujemo, da bo ugodno vplivala na potek
njegove bolezni.
Da zdravnik lahko ugotovi, ali bo obmorska klima ugodno vplivala na
otroka, je potreben rentgenološki pregled za letovanje določenih otrok. Orga-
nizacija teh pregledov in njih praktična izvedba pa spada v izrazito področje
sestrskega terenskega dela. Rentgenološki pregledi, ki so včasih teže, včasih
laže izvedljivi, so se do sedaj pri izboru otrok na podeželju zanemarjali. V
tej okoliščini moramo iskati vzrok, da del poslanih otrok v obmorski klimi ni
napredoval, da se jim zdravje ni izboljšalo, ampak včasih celo poslabšalo.
Medicinska sestra nam tudi pomaga pri delu, da pridejo otroci na leto-
vanje snažni in čisti, da niso vir okužbe:za osltale ot,l'oike.Pri obisku na domu
naj si sestra dobro ogleda otroka, ki ga namerava predlagati komisiji za spre-
jem. Predvsem ga mora pregledati na ušivost in na garje ter poskrbeti, da ga
pred odhodom v kolonijo doma očistijo. Pravzaprav pa je njena naloga širša,
zajeti mora asanacijo cele družine in s primernim poukom zajamčiti otroku
povratek v snažen dom. Opozori naj starše, da ni sicer potrebno, da prinese
otrok ne vem kakobogato izbiro lepih oblek s seboj, kar tako rade delajo
deklice socialno krepkejših staršev v starostni dobi 12-14 let, da pa mora biti
vsa garderoba primerna klimi, v katero gre otrok, vendar čista in zašita.
Čistost in zakrpanost obleke pa ni vprašanje materialnih sredstev, temveč pra-
12
~-
vilnega odnosa staršev do osebne higiene, ki ga mora zaščitna sestra post 0-
poma vzgojiti v naši vaški, delavski in meščanski družini.
Medicinska sestra pozna tu di epidemiološko sliko naših domov. Navadno
prav dobro ve, v kateri družini je bila v zadnjih dveh mesecih kaka nalezljiva
bolezen. Že s samim opozorilcim organizatorja, da mora sprejem otroka odložiti
na zadnjo izmeno ali pa ga izključiti od letovanja, lahko prepreči na letovanju
epidemijo, ki je strah in trepet vseh zdravstvenih organov.
Pravilna izpolnitev zdravstvenega lista je važna za zdravnika v letovališču,
zlasti v zdravstveni počitniški koloniji, v kateri so bolni otroci. Zato naj v
krajih, kjer ni medicinskih sester, sestra s primernim poukom usposobi učitelj-
stvo, da bodo otroke pravilno tehtali in merili. Sama pa naj v liste vpiše
opombe zdravstvenega značaja, katere težko prepustimo nestrokovni osebi.
Izbira kraja, kje bodo otroci letovali, je širše vprašanje, saj tu ne odločajo
samo klimatične razmere in lep ota kraj a, temveč tudi kvaliteta stavbe, oskrba
s pitno vodo, možnost kopanja, izletov, prometne zveze in materialne možnosti
okraja. Mnenja pa sem, da pozna medicinska sestra na svojem področju objek-
tivne možnosti za nastanitev kolonije, zlasti za taborjenje, tako dobro, da bo
tudi v tem pogledu lahko v pomoč okrajni komisiji za letovanja.
Zbiranje in postopno nabavljanje stalne, higiensko neoporečne opreme za
počitniška letovanja je naloga, ki jo moramo postaviti pred naše okrajne
ljudske odbore, če želimo, da se bo higienska raven naših kolonij dvigala iz
leta v leto, in če želimo v njihovem upravljanju uveljaviti ekonomični faktor.
In tudi tu bi medicinska sestra s strokovnim nasvetom lahko preprečila nabavo
neustrezne opreme in s tem nepravilno uporabo razpoložljiv.ih sredstev.
Iz podanega lahko povzamemo, da ima medicinska sestra mnogo priprav-
ljalnega dela za počitniška letovanja. Vendar se pa to delo ne sme omejiti
samo na spomladanske mesece, ko Se bliža čas kolonij, temveč bi njeni pred-
logi morali biti sad redne in temeljite patronažne službe na terenu.
.
'JU
temveč je naloga vzgo-
jim za časa bivanja v
i v osnovnih higienskih
apredek in končno tu di
roško kolonijo in kakšno
v
Na letovanje otrok
jiteljskega kadra in Sf
koloniji skušajo posrel
navadah, nadzorovati
vzgojno povoljno vplh
Kakšna je pravza:
je njeno delo?
Zaželeno bi bilo, jega zdravnika in svojo
medicinsko sestro. Tako bi bilo za zdravJe ULLUn. ••• sanitarni režim resnično
najidealneje preskrbljeno. To je pri nas za zdaj izvedljivo le v zdravstvenih
letovališčih. Tu zdravnik in medicinska sestra tesno sodelujeta. Medicinska
sestra pomaga zdravniku pri pregledih in morebitnih posegih, kont roli in
vzdrževanju dobrih higienskih razmer. Je pa vse to odvisno od dela in budnosti
medicinske sestre, zlasti če je ona v koloniji edini zdravstveni delavec.
13
vilnega odnosa staršev do osebne higiene, ki ga mora zaščitna sestra post0-
poma vzgojiti v naši vaški, delavski in meščanski družini.
Medicinska sestra pozna tu di epidemiološko sliko naših domov. Navadno
prav dobro ve, v kateri družini je bila v zadnjih dveh mesecih kaka nalezljiva
bolezen. Že s samim opozorilo'm organizatorja, da mora sprejem otroka odložiti
na zadnjo izmeno ali pa ga izključiti od letovanja, lahko prepreči na letovanju
epidemijo, ki je strah in tronot ",'Oh ••dr!)udnonih or~anov.
Pravilna izpolnite a zdravnika v letovališču,
zlasti v zdravstveni ] bolni otroci. Zato naj v
krajih, kjer ni medici] 'poukom usposobi učitelj-
stvo, da bodo otroke ma pa naj v liste vpiše
opombe zdravstveneg: lmo nestrokovni osebi.
Izbira kraj a, kje 1 'ašanje, saj tu ne odločajo
samo klimatične razm i kvaliteta stavbe, oskrba
s pitno vodo, možnost ~e in materialne možnosti
okraja. Mnenja pa ser a svojem področju objek-
tivne možnosti za na~ rjenje, tako dobro, da bo
tudi v tem pogledu 1 za letovanja.
Zbiranje in posto ko neoporečne opreme za
počitniška letovanja _ _ _ _ taviti pred naše okrajne
ljudske odbore, če želimo, da se bo higienska raven naših kolonij dvigala iz
leta v leto, in če želimo v njihovem upravljanju uveljaviti ekonomični faktor.
In tudi tu bi medicinska sestra s strokovnim nasvetom lahko preprečila nabavo
neustrezne opreme in s tem nepravilno uporabo razpoložljiv.ih sredstev.
Iz podanega lahko povzamemo, da ima medicinska sestra mnogo priprav-
ljalnega dela za počitniška letovanja. Vendar se pa to delo ne sme omejiti
samo na spomladanske mesece, ko se bliža čas kolonij, temveč bi njeni pred-
logi morali biti sad redne in temeljite patronažne službe na terenu.
V koloniji in na letovanju
Dr. J a k o b i n a Z u pan č ič
Na letovanje otrok ne spremljajo skrbne mamice, temveč je naloga vzgo-
jiteljskega kadra in sestre, ki spremljajo otroke, da jim za časa bivanja v
koloniji skušajo posredovati pravo nego, jih vzgajati v osnovnih higienskih
navadah, nadzorovati in skrbeti za njihov telesni napredek in končno tu di
vzgojno povoljno vplivati nanje.
Kakšna je pravzaprav naloga sestre, ki gre v otroško kolonijo in kakšno
je njeno delo?
Zaželeno bi bilo, da ima vsako letovališče svojega zdravnika in svojo
medicinsko sestro. Tako bi bilo za zdravje otrok in sanitami režim resnično
najidealneje preskrbljeno. To je pri nas za zdaj izvedljivo le v zdravstvenih
letovališčih. Tu zdravnik in medicinska sestra tesno sodelujeta. Medicinska
sestra pomaga zdravniku pri pregledih in morebitnih posegih, kontroli in
vzdrževanju dobrih higienskih razmer. Je pa vse to odvisno od dela in budnosti
medicinske sestre, zlasti če je ona v koloniji edini zdravstveni delavec.
13
Zelo važno je, da sestra sleherni dan nadzoruje čistočo po spalnicah in
dnevnih prostorih, zlasti pa še čistočo umivalnic oziroma kopalnic in stranišč.
Sestra naj zelo gleda tudi na to, da bodo otroci in osebje v teh prostorih pazili
na snagQ.
Tudi v kuhinjo oziroma tja, kjer pripravljajo in kuhajohrano za otroke,
naj sestra redno, vsak dan pogleda, da vidi, kako pripravljajo hrano, zlasti,
če dovolj dobro operejo zelenjavo in sadje. Tudi kar se tiče pomivanja posode,
lahko sestra izrazi svoje pripombe, če opazi, da čiščenje ni na dovolj visoki
higienski stopnji. - Pravilna prehrana spada med najvažnejše pogoje dobrega
letovanja. O nalogah sestre v skrbi za prehrano bomo zato govorili posebej.
Sestra dnevno nadzoruje umivanje otrok zjutraj in zlasti zvečer, skrbi za
to, da si vsi otroci umijejo zobe, pogleda, če imajo vsi umivalni pribor, in
skrbi, da se vsaj enkrat na teden okopljejo v topli vodi. Če letovališče nima
kopalnice, naj jo sestra improvizira.
Otroška letovanja imajo namen, da se otrok odpočije, da se naužije svežega
zraka in sonca, da se naskače in da ob pravilni negi in prehrani po
možnosti pridobi tudi v teži. Medicinska sestra naj otroke opazuje, da
vidi, če morda igre oziroma sprehodi za nekatere otroke niso preveč na-
porni. Slabotnejši in manj odporni otroci bod.9 zaradi utrujenosti izgubili
apetit, spanje bo nemirno, včasih bodo imeli temperaturo, v obraz bodo bledi,
blesk njihovih oči pa bolj svetlikajoč ali nasprotno bolj moten. Če sestra pri
kakem otroku opazitake ali podobne znake, naj opozori vzgojitelja, da se tak
otrok ne bo udeleževal napornih vaj, ampak rajši več počival. Otrok namreč
ob stalnem prevelikem teleSnem naporu tudi v teži ne more napredovati.
Tehtanje je v otroških letovališčih velike važnosti. Otroka stehtamo, ko
pride v kolonijo, nato še enkrat ali dvakrat in pa na koncu, ko se vrača domov.
Tehtati moramo natančno, na desetinski teMnici, ki jo je treba po vsakem
10. otroku uravnati. Važno je, da otroka tehtamo vedno enako oblečenega.
Najbolje je, da ima otrok pri tehtanju samo kopalne hlačke. Tehtamo navadno
v dopoldanskih urah (po možnosti vedno ob istem času) in po predhodni
izpraznitvi mehurja. Samo na takšno tehtanje se namreč lahko res zanesemo.
Sončenje in kopanje sta dva važna faktorja v otroških kolonijah, bodisi
v gorah ali na morju. Naloga sestre je, da nadzoruje sončenje. Otroci naj se
kopljejo in sončijo v zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah. V
nižinskih in srednje višinskih krajih med ll. in 12. uro in med 15. in 17. uro ..
Ob morju pa do 8. do 10. ure in od 16. do 18. ure.
Ob slabem vremenu seveda bomo izrabili pač tiste ure, ko je to mogoče.
S sončenjem je treba začeti počasi, nato pa postopoma otroka dalj časa izpo-
stavljati soncu. Zlasti je treba paziti na morju. Tu naj bodo otroci v začetku
le malo na soncu, sicer pa jim je treba ogrniti ramena in pokriti tu di glavo,
če kdo toži, da ga večkrat boli, da na ta način preprečimo opekline in sonča-
rico. Marsikateremu otroku preveč sonca in preveč vode škoduje, zato naj
sestra skrbi, da bodo otroci v vodiin na soncu le toliko časa, kolikor predpiše
zdravnik. To še posebno velja za zdravstvene kolonije. Sestra naj tudi skrbi,
da otroci po kopanju oblečejo suho obleko, da ne tekajo potem kdo ve koliko
časa okrog v mokrih kopalnih hlačkah. Pri odhodu na letovanje opozorimo
matere, naj dajo otrokom, zlasti punčkam s seboj kopalno čepico, če jo imajo,
da ne hodijo po kopanju okrog z mokrimi lasmi in da na ta način preprečimo
morebitna obolenja.
Če kak otrok na letovanju zboli, ga bo sestra namestila v bolniški sobi,
ga spravila v posteljo in obvestíla zdravnika. Bolnih otrok ne puščamo v
skupnih spalnicah, ker je nevarnost, da se okužijo še drugi otroci. Razen tega
potrebuje bolnik tu di več miru. Sestra nato otroka neguje, skrbi, da dobi vsa
zdravila, ki mu jih predpiše zdravnik, in oskrbi zanj potrebno prehrano. Če
izbruhne kaka nalezljiva bolezen, mora medícinska sestra poskrbeti, da se
izvedejo vsi protiepidemični ukrepi po zdravnikovem navodilu.
Poleg naštetega je naloga sestre v letovališčih, da vodi otroške zdravstvene
liste, kamor vpisuje otrokovo težo in morebitna obolenja.
Pravilna prel ~ga uspeha
Z dobro in zdravo 1 'lVljéne dnevne obroke,
ki v predpisanem razm otrebne doraščajocemu
organizmu. V naših kol Moci sicer dovolj pre-
hranjeni in da kalorična vendar pa hrana kljub
ternu ni pravilno sestav pač ne ustreza fiziolo-
škim potrebam otroškeg primanjkuje ogljikovih
hidratov in maščob, ki .ost, večkrat pa v pre-
hrani primanjkuje zašč [cer vitamin OVl rudnin
in beljakovin (predvsem zlValSKlll).na:vuu LI:' ;:,uuv~ tJa so izredne važnosti
za formacijo skeleta in zobovja, za odpornost proti nalezljivim boleznim in za
regulacijo raznih življenjsko važnih kemičnih procesov v organizmu. Da bomo
laže sestavljali jedilnike, ki so primerni zaotroke, si razdelimo glavna živila
v 7 skupin, kot jih navaja razpredelnica na sledeči strani.
Če hočerno v prehrani doseči pravilno sorazmerje, moramo jedilnike se-
stavljati tako, da bo vsaj v vseh glavnih obrokih zastopano po eno živilb iz
vsake od naštetih skupin. Le na ta način bo dobilo telo vse energetske in
zaščitne snovi. Koliko teh živil potrebuje otrok, je odvisno od njegove starosti,
aktivnosti in prehranjenosti.
Za šolskega otroka, starega od 6-14 let, naj za povprečno dnevno od-
meroposameznih živil veljajo približno sledeče količine:
meso
ribe
jajca
mleko
sir
maščoba
maslo ali margarina
kruh
15
5-12 dkg
3- 5 dkg
Y2 jajca
Y2 litra
2- 3 dkg
1- 2 dkg
2 dkg
20-40 dkg
da ne hodijo po kOl
morebitna obolenja.
Če kak otrok n
ga spravila v POstE
skupnih spalnicah, 1
potrebuje bolnik tu<
zdravila, ki mu jih
izbruhne kaka nale
izvedejo vsi protiep
Poleg naštetega
liste, kamor vpisuje
da na ta način preprečimo
l1amestila v bolniški sobi,
)lnih otrok ne puščamo v
še drugi otroci. Razen tega
neguje, skrbi, da dobi vsa
anj potrebno prehrano. Če
m sestra poskrbeti, da se
em navodilu.
Lavodi otroške zdravstvene
lolenja.
Pravilna prehrana - pogoj dobrega uspeha
Dr. Damjana Bebler
Z dobro in zdravo prehrano mislimo pravilno sestavljene dnevne obroke,
ki v predpisanem razmerju vsebujejo vse elemente, potrebne doraščajočemu
organizmu. V naših kolonijah vidimo večkrat, da so otroci sicer dovolj pre-
hranjeni in da kalorična vrednost obrokov zadovoljuje, vendar pa hrana· kljub
ternu ni pravilno sestavljena, ker po svojih sestav inah pač ne ustreza fiziolo-
škim potrebam otroškega organizma. Nikdar skoraj ne primanjkuje ogljikovih
hidratov in maščob, ki dajejo živilom kalorično vrednost, večkrat pa v pre-
hrani primanjkuje zaščitnih in gradbenih snovi in sicer vitamin oVl rudnin
in beljakovin (predvsem živalskih). Ravno te snovi pa so izredne važnosti
za formacijo skeleta in zobovja, za odpornost proti nalezljivim boleznim in za
regulacijo raznih življenjsko važnih kemičnih procesov v organizmu. Da bomo
laže sestavljali jedilnike, ki so primerni zaotroke, si razdelimo glavna živila
v 7 skupin, kot jih navaja razpredelnica na sledeči strani.
Če hočemo v prehrani doseči pravilno sorazmerje, moramo jedilnike se-
stavljati tako, da bo vsaj v vseh glavnih obrokih zastopano po eno živilb iz
vsake od naštetih skupin. Le na ta način bo dobilo telo vse energetske in
zaščitne snovi. Koliko teh živil potrebuje otrok, je odvisno od njegove starosti,
aktivnosti in prehranjenosti.
Za šolskega otroka, starega od 6-14 let, naj za povprečno dnevno od-
meroposameznih živil veljajo približno sledeče količine:
meso
ribe
jajca
mleko
sir
maščoba
maslo ali margarina
kruh
15
5-12 dkg
3- 5 dkg
7iíjajca
7iílitra
2- 3 dkg
1- 2 dkg
2 dkg
20-40 dkg
I. SKUPINA
Meso
Mesni izdelki IRibe Ta skupina živil vsebuje v glavnem beljakovine inJajca sicer v eelem približno 20 %
Suho sočivje (fižol,
leča, grah)
II. SKUPINA
Mleko Ta skupina vsebuje kalcij, fosfor, živalske beljako-
Sir vine ter vitamina A in B2
III. SKUPINA
-
Svinjska mast
Olje Ta skupina vsebuje maščobe in vitamin A v maslu
Maslo ter margarin i. V teh živilih je 90 do 100 % maščobe
Vitaminizirana
margarina
IV. SKUPINA
Kruh Skupina vsebuje ogljikove hidrate in vitamin B (črn
Cerealije kruh)
V. SKUPINA
Sveže sadje Ta skupina vsebuje v glavnem vitamin C in provi-
Sveža zelenjava tamin A (karotin) ter mineralne snovi
VI. SKUPINA
Kuhana zelenjava Tudi ta skupina vsebuje vitamin C, krompir pa ra-
Krompir zen tega ,še ogljikove hidrate
I
VII. SKUPIN A
Sladkor
Marmelada
Ta skupina vsebuje v glavnem ogljikove hidrateMed
Kompot
16
ovseni kosmiči, riž, ješprenj
sveže sadje .
sveža zelenjava
kuhana zelenjava .
krompir
sladkor, med, marmelada .
Te količine ustrezajo 1900-2800 kalorijam.
3-,- 5 dkg
10-20 dkg
4- 5 dkg
15-30 dkg
20-30 dkg
4 dkg
V šolskih, posebno pa v zdravstvenih kolonijah lahko količine nekaterih
živil tudi povečamo. Mišljena so predvsem živila, ki vsebujejo zaščitne snovi
(vitamine, rudnine in živalske beljakovine). To se pravi, da lahko povečamo
količino mleka, sira, skute, jajc, mesa ter sadja in zelenjave.
Količino živil, ki jih ne dajemo vsak dan, kot n. pro meso, ribe in drugo,
i:z;računamo takole: šestletnemu otroku, recimo, bi radi dali meso 4-krat
v tednu
5 dkg X 7 (dni)
4 (dni)
35 dkg
4 = 9 dkg.
Otroku bomo torej dali 4-krat na teden 9 dkg mesa. Ce bi pa meso radi
kdaj nadomestili z ribami, tedaj,
3 dkg X 7 (dni)
2
21 dkg
---= 10 dkg.
2
Otrok bo torej 2-krat na teden dobil po 10 dkg rib.
Pri sestavljanju jedilnikov moramo biti iznajdljivi in paziti, da hrana ne
postane enolična. Vedeti moramo, da je mleko v prahu, če je polnomastno,
prav tak o polnovredno živilo kot sveže mleko. Tudi če je posneto, ga moramo
izkoristiti, ker bo otrok ž njim vendarle dobil živalske beljakovine in kalcij.
Ce je le mogoče, ga uporabljajmo predpisano količino za pijačo in pri priprav-
ljanju raznih jedil (mlečne jedi, kruh, omake itd.). 100g polnomastnega mleka
v prahu ustreza 800 g svežega mleka. Zelenjavo pripravljajmo, če le mogoče,
vedno svežo (solata, paradižniki, zelene paprike itd.), ker se pri kuhanju velik
del vitamin a C uniči. Ob dnevih, kadar ni mesa, dam o nekoliko več sira ali
vsaj skute, jajc in suhega sočivja (suh fižol, leča, grah). Suho sočivje vsebuje
namreč velike količine beljakovin, ki bodo nekoliko nadomestile živalske belja-
kovine v mesu ali njegovih izdelkih. Ce kolonija nim a na razpolago dovolj
.mleka, je treba povečati tu di količino polnomastnega sira. 100 g takega sira
ustreza 700 g svežega mleka. Ce je le mogoče, dajemo otrokom vsaj enkrat
tedensko drobovino v količinah, ki se priporočajo za meso. To pa zaradi tega,
ker vsebuje drobovina vitamin A, vitamine iz skupine B in pa železo. Res je,
da se bodo otroci najbolj zredili, če bodo dobivali mnogo ogljikovih hidratoy
in maščope. Vendar je to s higienskega stališča nepravilno, ker se bo tak
·otrok le na videz okrepil, ne bo pa dejansko postal nič bolj odporen niti se mu
ne bo izboljšalo splošno zdravstveno stanje. Zato ne gre kar poljubno stop- •
njevati količine kruha pri dnevnih obrokih razen pri fizično zelo aktivnih
otrocih in pa kadar so v koloniji na programu raJzna tekmovanja.
Glede razporeditve obrokov čez dan moramo omeniti še sledeče: važno je,
da je zajtrk obilnejši, kot je to navada pri nas, in sestavljen po možnosti tako,
da bo v njem'zastopano po eno živilo iz vsake od prej naštetih skupin.
Malice, dopoldanska in popoldanska, ne smejo biti obilne, ker drugače
otroci nimajo teka pri glavnih obrokih. Večerje naj bodo zgodnje in sestav-
ljene iz lahko prebavljivih živil. Naj navedemo nekaj jedilnikov za zdravstveno
kolonijo,torej za otroke, ki jih moramo še posebno okrepiti in jim izboljšati
zdravstveno stanje.
Primer jedilnika
Z aj t r k: Kakao, kruh s surovim maslom, rezina salame, sadje.
D o p. mal i ca: sadje (in morda še kos kruha).
K o s i 1o: kostna juha z rižem, naravni zrezek, krompir, solata, močnata
jed (mlečna), sadje.
Pop. mal i ca: mleko, kos kruha (morda s sirom).
V e č e r j a: lahka telečja obara (korenje, čebula, peteršilj), pire krompír,
vaniljeva krema, sadje.
Z a j t r k: bela kava, kruh s surovim maslom in surovim paradižnikom.
Do p. mal í ca: kozarec hladnega mleka (morda s kruhům).
K o s i 1o: ječmenčkova juha, špinača, pire krompir, ocvrto jajce, mlečna
močnata jed, sadje.
Pop. mal i ca: sadje.
V eč e r j a: mlečni riž (z dodatkom masla in kakaa ali čokolade), sadje.
Zaključek
Iz vsega navedenega vidimo, da je delo medicinske sestre pri letovanju
otrok vsestransko, da je pestro, zanimivo in da zahteva mnogo požrtvovalnosti.
Sestra, ki pravilno razume svoje delo in namen letovanja otrok ter z
zdravstveno higienskega vidika gleda vse posege, tako pedagoške kot ekonom-
sko-upravne, mora biti tu di svetovalka in sodelavka vsega upravnega in peda-
goškegaosebja.
Velikokrat mora sestra, če hoče v svojem delu uspeti, poučevati in vzgajati
tu di ostalo osebje, predvsem tehnično. Težiti mora za tem, da pedagoško
delo v kolortiji soglaša s prizadevanjem za okrepitev otroka.
Ob končanem letovanju mora biti tudi sestri jasno, kalko je orgamzlran
odhad otrok domov. Večkrat je to potovanje dolgo. Otrocl se presedajo z
vozila na vozilo, vmes so ure čakanja, vremenske neprilike itd. Tu naj sestra
posveti pozomost predvsem trem stvarem: kako je otrokom preskrbljena
za na pot hrana, kako so otroci oblečeni za morebitne vremenske spremembe
v času potovanja in kako je preskrbljeno. za nadzorstvo, da se preprečijo ne-
všečnosti ali celo morebitne nesreče. Tu so pri nas nerednosti precej pogostne.
V zavesti, da je letovanja konec, disciplina kaj rada v vseh smereh popustí.
Odgovomost za otroka, ki jo prevzame v času letovanja ves nadzorni, zdrav-
stveni in upravni kader, prestane šele takrat, ko otroka oddamo materi oziroma
sorodnikom. Vse dotlej pa mora biti še posebno sestra pozoma, da ravno odhod
* iz kolonije ne bo tisti moment, ko bo mati morala doma svojega otroka položiti
v bolniško posteljo, namesto da bi se veselila njegove okrepitve in zdravja, ki
ga mora otrokprinesti z uspelega letovanja.
18
Naša otroška okrevališča
Dr. Jakobina Zupančič
Pred nekaj meseci sem. srečala na cesti znanko, ki je vůdila za roků
5-letnů hčerkiců. Zapletli sva se v razgůvůr in půgled se mi je ustavil na
punčki. Bila je bleda, shujšana, vse preveč mirna za svoja leta. Ků sem hůtela
že vprašati mater, če punčka ni můrda bůlna, mi je mati půtůžila, da je ůtrůk
pred kratkim prebůlel ůšpice in da se zdaj nikakůr ne more půpraviti. Bila je
na zdravniškem pregledu, kjer so ugůtůvili, da ima 'Otekle pljučne žleze. Pri-
pQrůčili so ji, naj ima 'Otroka velikQ na svežem zraku in da naj ga dobrQ hrani.
DQma ima še tri QtrQke, stanQvanje pa je majhnQ in vlažnQ. Mati je bila
Qbupana, vsa v skrbeh in bi QtrQku na vsak način rada vse tQ preskrbela.
PripQrQčila sem materi, naj QtrQka pQnQvnQpelje v QtrQškQambulanto, kjer
bQdů deklicQ PQ pQtrebnih preiskavah predlagali za Qkrevališče. Tam bQ imela
mQžnQst, da se dQdQbra pQzdravi in Qkrepi.
Čez dQber mesec dni sem zQpet srečala istQ mater. Vsa srečna mi je PQ-
vedala, da je njena punčka že nekaj mesecev v Qkrevališču v Šentvidu pri
Stični. Od tam ji pišejQ, da ima QtrQk apetit, da je dQbre vQlje in da se je
zredila.
PQ tem razgQvQru sem razmišljala, kQliko je PQ naših mestih in industrij-
skih krajih takih, mQrda še hujših primerQv in vendar pridejů dQ Qkrevanja
razmerQma redki ůtrQci.
Skrb naših 'Oblasti za zaščitQ matere in naraščaja je velika, saj se dQbrQ
zaveda, da je mladina naša bQdQčnQst.DelQvna spQsQbnQst člQveka pa je v
prvi vrsti Qdvisna 'OdnjegQvega zdravja. Od bQlnega in slabQtnega člQveka ima
skupnQst mal 'Okůristi. DQstikrat je tak člQvek celQ v breme dr.užbi, saj mQrajQ
zanj skrbeti drugi. Zdravje je za vsakega pQsameznika in tudi za družbů ena
največjih dQbrin. Če pa hQčemQdQseči, da bQ generacija zdrava in delQzmůžna,
mQramQ začeti že pri najmlajših. SpričQ tega se je QtrQkQmnudilů vse, kar SQ
dQpuščale mQžnQsti.Med drugim je bilQ Qdprtih dVQjeQtrQških Qkrevališč, kjer
naj bi imeli mQžnQst Qkrevanja in Qddiha. TQ sta Qkrevališči: GQzd-Martuljk
na GQrenjskem in Šentvid pri Stični na DQlenjskem. Ti dve Qkrevališči sta že
dů sedaj dQprinesli precejšnji delež k zdravju naših malih. Na Qkrevanju SQ
bili najpQtrebnejši, zdravstvenů in sQcralnQ QgrQženi QtrQci, večina iz delav-
skega Qkůlja, delQma pa tu di QtrQci nameščencev in kmetQv. -
Materialna sredstva za QtrQka v ůkrevališčih SQdQ nedavnega bila pred-
videna v prQračunu Sveta za IjudskQ zdravstvQ in sQcialnů pQlitiků LRS. Pů
prehůdu na samQstůjnQ finansiranje (junij 1953) pa se je način spremenil tQ-
liků, da plačajů Qskrbne strůške za ůtrůke, katerih růditelji sů v delQvnem
razmerju, zavůdi za socialnQ zavar'Ovanje, za otr'Oke nezavarovanih sůcialnů
šibkih družin pa 'Okrajni ljudski 'OdbQri.K'Osta bili ustan'Ovi v půpůlni mate-
rialni oskrbi Sveta za ljudsko zdravstv'O in sůcialno půlitiko LRS, sta bili ůbe
Qkrevališči stalnů půpůlnoma zasedeni, še več, 'OkrevaIišči niti nisrta m'OgIispr'Oti
sprejemati vseh predlaganih otrrůk. Odkar sta pa ustanůvi s samůstojnim finan-
siranjem, je nastal zastoj, zlasti v 'OkrevaEšču Šentvid pri Stični na Dolenjskem.
Vprašanje je, kje je iskati vzroke, da sta 'Ok,revališči kljub tQEkšnim p'Otrebam
nezasedeni. Nekajmesečne izkušnje SQ pokaz ale, da je zast'Oj nastal zaradi pre-
majhnega razumevanja in deloma tudi zaradi neplaniranih finančnih sredstev
Qdločilnih činiteljev - okrajnih ljudskih ůdbůrov in zavodQ'v za sůcialnů zava-
19
rovanje. Spričo takih odnosov se upraVlCeno vprašama, zakaj nekateri pazab-
ljajo na to važno vprašanje. Vedeti marama namreč, kako velike važnosti je in
tudi mnoga balj ekonamična, da nudima vsa zdravstvena pomoč mlademu orga-
nizmu, kajti pri tem lahko prej dosežema okrepitev in izboljšanje zdravstvenega
stanja kakar pri adras~em. Tem prablemam zdravstveni sveti po akrajih pa-
svečajó premala pozarnasti. Nalaga zdravstvenih delavcev, zlasti srednjeme-
dicinskega kadra na terenu je, da pristajne argane apazarjaja na ta pereča
vprašanja, da diskutiraja a njih in na ta način dosežeja, da se predvidija kre-
diti za pašiljanje patrebnih atrok v akrevališča. Po nekajmesečnem bivanju v
akrevališču se ba atrak vrnil damav zdrav in spasaben za uspešno nadaljevanje
šale. Če pa ostane v neprimernem akalju, se ba mnaga teže papravil ali pa
ba ostal celá invalid za vse življenje.
Dnevna dela pa otraških ambulantah, atraških klinikah in balnicah ter
sistematični pregledi šalskih atrak gavare za ta, da je števila tistih, ki bi bili
patrebni vsaj dva- do trimesečnega akrevanja v enem izmed akrevališč, velika.
Dalžnast zdravnikav atraških zdravstvenih ustanav, okrajnih zdravnikav, pa-
tronažnih sester in sester pa atraških ambulantah in pasvetovalnicah, učitelj-
skega in prafesarskega kadra po šalah bi bila, da vsakega atraka, ki je akre-
vanja patreben, predlagaja za akrevališče.·
Pastapek za pašiljanje v akreval~šča je enastaven. Otroke naj pregleda
zdravnik atroške ambulante, šalske paliklinike azirama pratituberkulaznega
dispanzerja, ki na osnavi izvidav izvede triažo. Za izpalnjevanje predlagav
abstajajo ustrezne tiskovne »Prijavni list« (abrazec 8,94), ki jih je zalažila
Državna zalažba Slovenije. Izpalnjene tiskavine rešůjeja, kat že amenjeno,
Zavadi za sacialna zavaravanje azirama Sveti za ljudska zdravstva in sacialno
palitika akrajnih ljudskih adbarav. Le-ti sa a pastapku davalj paučeni.
Katere pa sa indikacije za pošiljanje otrak v lObeakrevališči?
Gazd-Martuljk sprejema atrake z zaprta pljučna tuberkulaza vseh ablik,
tarej otrake, ki nisa več patrebni zdravniškega specifičnega zdravljenja, temveč
akrevanja. Pozitivna tuberkulinska praba (Mantaux) je abligatna za sprejem.
Sputum na bacile Kach mara biti vsaj trikrat negativen. Sedimentacija pa
Westergreenu ne sme presegati 20mm v 1 uri, otrak mara biti afebrilen.
Prašnji ozirama predlagu za akrevališče Gazd-Martuljk mara biti prilažen
izvid in mnenje pratituberkulaznega dispanzerja pa navedenih indikacijah,
sedimentacija in tuberkulinska praba: Paleg tega naj bada razvidni še astali
pakazatelji: telesna teža, višina, klinični izvid, ali je bil atrak besežiran in
prestane atraške nalezljive balezni. Indikacije za sprejem v okrevališče Šent-
vid pri Stični pa sa: anemija, nedahranjenast, stanje pa prebaleni revmatični
balezni, po vnetju srčne mišice, srčnih zaklapk ali srčne mrene (pericarda) in
rekanvalescenti po različnih drugih abolenjih (pljučnica, vnetje rebrne mrene,
nalezljive balezni). Pa prebalenih nalezljivih baleznih naj se otraci pašiljaja
šele 1 mesec pa papaInem azdravljenju. Patreben je rentgenski izvid pljuč,
sedimentacija krvi, tuberkulin ska praba, klinični izvid, telesna teža in višina,
nadalje prestane nalezljive balezn,i in sparačila, ali je atrak bil besežiran.
Še nekaj besed a akrevališčih in njih režimu. Okrevališče Gazd-Martuljk
leži v slikavitem gorenjskem katu, Šentvid pri Stični pa sredi dalenjskihgri-
čev, abdan z gazdavi in travniki. Gazd-Martuljk lahka sprejme 80, Šentvid pa
70 otrak naenkrat. Sadabna grajena in higienska urejena stavba, prijetna aka-
lica in skrb nameščenega kadra nudi atrakam vse; kar jim je za prijetno bivanje
in okrevanje potrebno.
20
Otroci :p.odijo dnevno na krajše sprehode v bližnjo okolico, imajo dovolj
počitka in izdatno hrano. Njih zdravstveno stanje tedensko nadzira otroški
zdravnik. Dnevno prisostvujejo otroci nekaj ur šolskemu pouku, da ne izgubijo
stika s šolo. Rekonvalescentom s srčnimi okvarami je zagotovljena nega in
ležanje. Vsi ti pogoji dajejo možnost čimboljšega okrevanja vsem potrebnim
otrokom. .
Apeliramo na vse pristojne činitelje, da se kar najbolj potrudijo in upora-
bije vsa sredstva, da zagotovijo okrevanje, s tem pa zdravje našim najmlaj-
šim. Bodočnost bo pokazala, da se bo kapital, naložen v te namene, bogato
obrestoval.
je rodila v teku obšir-
Vsa razglabljanja o tem,
:novno načelo: približati
: je sicer obširen pojem,
k »preprečevanje obolenj
:to«. Ta naloga je pover-
)istvu izrazita socialno-
. atronažno služboUsposabljanje n
Pobuda za special:
nejših razprav o zdrav
kako znižati otroško
strokovno pomoč matť
vendar pa je prav gotc
ali vsaj pravočasna m
jena terenski medicir
medicinska delavka.
Zadnja leta se ID' lužbi. Prav gotovo se bo
o tem delovnem podroěju - Kl mu ze v:se "~H"""-u.lgzdravstvenih delavcev
pripisuje dokajšnjo pomembnost - še mnogo razpravljalo. Ali specialna pa-
tronaža za vsak važnejši socialno - medicinski problem ali polivalentna patro-
naža? To bodo pokazale izkušnje. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bo patro-
nažna služba v borbi za zdrav naraščaj in zdravo materinstvo odigrala nadvse
važno vlogo tudi v daljni bodočnosti.
Žedanašnje delo patronažne službe kaže vkljub precejšnjim pomanklji-
vostim vidne uspehe. Pomanjkljivosti se kažejo v glavnem v tem, da je vkljub
stalnemu številčnemu porastu hišnih posetov še vedno mnogo dojenčkov brez
strokovnega nadzorstva (tako da niso obravnavani ne v posvetovalnici niti ne
na domuobiskani). Razmerje med prvimi in ponovnimi obiski tako v posveto-
valnici kot na domovih je š'e vedno zelo nizko, čeprav je stalni nadzor nad varo-
vand edino poroštvo za dosego zaželenega namena. Znano je, da za nosečnice -
torej za predrojstveno zaščito otroka - to obliko obravnave šele uvajamo.
Poglavje zase je kvaliteta dela patronažne službe. Zdravstvena služba je po
svojem poslanstvu in razvoju tako obsežna in strokovno zahtevna, da ni misliti
na to, da bi mogel vse obvladati en sam, pa še tako razgledan strokovnjak.
Redno šolanje lahko nudi le napotke za praktično delo. Zlasti velja to za delo
medicinske sestre v patronažni službi. To je prav gotovo eno najzahtevnejših
področij, saj zahteva od medicinske sestre poleg strokovnega znanja splošno
izobrazbo, najplemenitejše človeške lastnosti in poseben dar, da zna s svojimi
varovanci navezati stike in se jim približati.
Lansko jesen srno poizkusili v našem prvem podiplomskem tečaju za medi-
cinske sestre nuditi nekaj več, kar more svojim slušateljicam dati šola za
sestre. Sprejemali srno predvsem že v praksi preizkušene sestre, kar je pra-
Otroci J;l.OdijodnE
počitka in izdatno h:
zdravnik. Dnevno pri~
stika s šolo. Rekonvé
ležanje. Vsi ti pogoji
otrokom.
Apeliramo na vse
bij o vsa sredstva, da
šim. Bodočnost bo po
obrestoval.
njo okolico, imajo dovolj
tedensko nadzira otroški
mu pouku, da ne izgubijo
je zagotovljena nega in
,revanja vsem potrebnim
tjbolj potrudijo in upora-
. zdravje našim najmI aj-
;en v te namene, bogato
Usposabljanje medicinskih sester za patronažno službo
Med. S. Cit a Bol e
Pobuda za specialni tečaj za medicinske sestre se je rodila v teku obšir-
nejših razprav o zdravstveni zaščiti matere in otroka. Vsa razglabljanja o tem,
kako znižati otroško morbidnost, so postavila za osnovno načelo: približati
strokovno pomoč materi in otroku! Strokovna pomoč je sicer obširen pojem,
vendar pa je prav gotovo ena njenih najvažnejših oblik »preprečevanje obolenj
ali vsaj pravočasna napotitev obolelega na pravo mesto«. Ta naloga je pover-
jena terenski medicinski sestri, ki je po svojem bistvu izrazita socialno-
medicinska delavka.
Zadnja leta se mnogo razpravlja o patronažni službi. Prav gotovo se bo
o tem delovnem področju - ki mu že vse širši krog zdravstvenih delavcev
pripisuje dokajšnjo pomembnost - še mnogo razpravljalo. Ali specialna pa-
tronaža za vsak važnejši socialno - medicinski problem ali polivalentna patro-
naža? To bodo pokazale izkušnje. Neizpodbitno pa je dejstvo, da bo patro-
nažna služba v borbi za zdrav naraščaj in zdravo materinstvo odigrala nadvse
važno vlogo tudi v daljni bodočnosti.
Že današnje delo patronažne službe kaže vkljub precejšnjim pomanklji-
vostim vidne uspehe. Pomanjk1jivosti se kažejo v glavnem v tem, da je vkljub
stalnemu številčnemu porastu hišnih posetov še vedno mnogo dojenčkov brez
strokovnega nadzorstva (tako da niso obravnavani ne v posvetovalnici niti ne
na domu obiskani). Razmerje med prvimi in ponovnimi obiski tako v posveto-
valnici kot na domovih je š"evedno zelo nizko, čeprav je stalni nadzor nad varo-
vand edino poroštvo za dosego zaželenega namena. Znano je, da za nosečnice -
torej za predrojstveno zaščito otroka - to obliko obravnave šele uvajamo.
Poglavje zase je kvaliteta dela patronažne službe. Zdravstvena služba je po
svojem poslanstvu in razvoju tako obsežna in strokovno zahtevna, da ni misliti
na to, da bi mogel vse oovladati en sam, pa še tako razgledan strokovnjak.
Redno šolanje lahko nudi le napotke za praktično delo. Zlasti velja to za delo
medicinske sestre v patronažni službi. To je prav gotovo eno najzahtevnejših
področij, saj zahteva od medicinske sestre poleg strokovnega znanja splošno
izobrazbo, najplemenitejše človeške lastnosti in poseben dar, da zna s svojimi
varovanci navezati stike in se jim približati.
Lansko jesen srno poizkusili v našem prvem podiplomskem tečaju za medi-
cinske sestre nuditi nekaj več, kar more svojim slušateljicam dati šola za
sestre. Sprejema1i srno predvsem že v prak si preizkušene sestre, kar je pra-
21
vilen kriterij tudi za v bodoče. Lahko r€Čemo, da je vkljub nepredvidenim
pomanjkljivostim poizkus uspel in s tem zagotovil stalno rast našim nadaljnjim
tečajem za patronažno delo. Ker bo sestre gotovo zanimal učni program tečaja
in metodika pouka, bi le-to v grobem nakazali. Glavni predmeti so:
1. Metode dela meclicinske sestre na posameznih sektorjih socialne me-
dicine.
2. Socialna zaščita matere in otroka.
(Seminar: Povezava socialne službe s sestrskim delom.)
3. Zdravstvena prosveta kot bistvena komponenta patronažne službe (s
praktičnim poukom o uporabi učnih propagandnih pripomočkov).
4. Psihologija in pedagogika (s praktičnimi nastopi zdravstvenega prosvet-
ljevanja).
5. Zdravstvena zaščHa matere in otroka.
6. Duševna higiena.
7. Higiena prehrane.
8. Preventiva ortopedskih okvar.
9. Statistika.
10. Aktualna družbena vprašanja.
11. Nega bolnika v domači oskrbi.
Vsebina predavanj ni ponavljanje rednega šolanja, temveč poglabljanje
znanja, seznanjanje z novostmi medicinsike vede, osvetljeno s preventivnega
gledišča. Temeljno načelo metodike pouka je aktivizacija slušateljic za čim
samostojnejše delo (seminarji, nastopi, pisanje člankov, razprav, individualni
študij ustrezne literature). Marsikaj pa dopolnijo še obiski važnejših in manj
znanih ustanov.
Priprave za drugi tečaj so v teku. Začetek bo najkasneje v prvi polovici
septembra. Izpopolnjujemo učni program v prepričanju, da se bodo sestre, ki
se žele posvetiti tej službi, potrudile, da si pribore mesto že v letošnjem tečaju.
Medieinska borbi za zdravo
tva
r
Vprašanje preh j pereče in poleg vprašanja
svetovnega miru ta1 ~a človeštva. Gotovo ni pre-
ti ran a trditev,. da d :loveštva (predvsem azijske
države). V teh dežel 1kvantitativnem stradanju,
kar pomeni, da tar kalorično vrednost. Temu
stradanju pa rado ~ ~, to je pomanjkanje pred-
vsem živalskih bel; :orjev, to je vitaminov. V
mnogih drugih dež€ ~aradi zadnje vojne mnogo
pretrpele, in pa v c , "J-- "~~UJV belLelUL uel-'l'usvetljenosti slabe prehram-
bene navade, opažamo prav tako kvalitativno neuravnovešeno prehrano. Ta
prehrana običajno kalorično zadovoljuje, vendar pa razmerje med posamez-
nimi snovmi ne ustreza fiziološkim potrebam organizma, kar ima za posledico
primanjkljaj enih in presežek drugih snovi.
Ker je znanost o prehrani že jasno dokazala, kako hude posledice utegne
imeti nepravilna oziroma slaba prehrana za človeški orrganizem in pa kako
22
nont",,,ld,m delom.)
~nta patronažne službe (s
,ripomočkov).
,pi zdravstvenega prosvet-
vilen kriterij tudi za v bodoče. Lahko rečemo, da je vkljub nepredvidenim
pomanjkljivostim poizkus uspel in s tem zagotovil stalno rast našim nadaljnjim
tečajem za patronažno delo. Ker bo sestre gotovo zanimal učni program tečaja
in metodika pouka, bi le-to v grobem nakazalí. Glavni predmeti so:
1. Metode dela meGlieinske sestre na posameznih sektorjih socialne me-
dicine.
2, Soeialna zaščita matere in otroka.
(Seminar: Pov. "1.0
3. Zdravstvena
praktičnim poukom o
4. Psihologija in
ljevanja).
5. Zdravstvena
6. Duševna higil
7. Higiena prehl
8. Preventiva Ol
9. Statistika.
10. Aktualna dru
11. Nega bolnika
Vsebina predava mja, temveč poglabljanje
znanja, seznanjanje , >vetljeno s preventivnega
gledišča. Temeljno načelo metodike pouka je aktivizacija slušateljie za čim
samostojnejše delo (seminarji, nastopi, pisanje člankov, razprav, individualni
študij ustrezne liter~ture). Marsikaj pa dopolnijo še obiski važnejših in manj
znanih ustanov.
Priprave za drugi tečaj so v teku. Začetek bo najkasneje v prvi polovici
septembra. Izpopolnjujemo učni program v prepričanju, da se bodo sestre, ki
se žele posvetiti tej službi, potrudile, da si pribore mesto že v letošnjem tečaju.
Medieinska sestra naj bo prva v borbi za zdravo
prehrano prebivalstva
Dr. Damj ana Bebler
Vprašanje prehrane postaja iz dneva v dan bolj pereče in poleg vprašanja
svetovnega míru tako rekoč osrednje vprašanje vsega človeštva. Gotovo ni pre-
tirana trditev,. da danes kronično strada okoli % človeštva (predvsem azijske
države). V teh deželah govorimo o tako imenovanem kvantitativnem stradanju,
kar poméni, da tam primanjkuje živil, ki dajejo kalorično vrednost. Temu
stradanju pa rado sledi tudi kvalitativno stradanje, to je pomanjkanje pred-
vsem živalskih beljakovin, rudnin in biokatalizatorjev, to je vitaminov. V
mnogih drugih deželah, posebno še v onih, ki so zaradi zadnje vojne mnogo
pretrpele, in pa v onih, kjer vladajo zaradi neprosvetljenosti slabe prehram-
bene navade, opažamo prav tako kvalitativno neuravnovešeno prehrano. Ta
prehrana običajno kalorično zadovoljuje, vendar pa razmerje med posamez-
nimi snovmi ne ustreza fiziološkim potrebam organizma, kar ima za posledico
primanjkljaj enih in presežek drugih snoví.
Ker je znanost o prehrani že jasno dokazala, kako hude poslediee utegne
imeti nepravilna oziroma slaba prehrana za človeški orrganizem in pa kako
22
se tem posledicam izognemo s pravilno prehrano, so tudi naloge in perspektive
za delo preventivnih zdravstvenih delavcev na tem področju' jasne. Tudi pri
nas v Sloveniji vladajo slabe prehrambene navade, ki slonijo na starih načelih.
Ta načela namreč prenašajo matere na hčerke iz roda v rod, tako da pripravlja
hčerka hrano na isti način kot njena stara mati. Zato pride včasih pri nas do
nemogočih jedilnikov, ki preobremenjujejo organizem največkrat z ogljikovimi
hidrati ali z maščobami na račun živalskih beljakovin, rudnin in vitaminov.
Tako na primer je v nekem našem kolektivu često na jedilniku sledeče kosilo:
krompirjeva juha z rezanci, krompirjevi svaljki s krompirjevo solato in nato
še močnata jed in kruh. Vse to ob dejstvu, da raste okrog omenjenega inter-
nata vse polno regrata, ki bi lahko služil za okusno solato, in da se v tistem
kraju stalno dobe na trgu sveže morske ribe po 50 din kilogram. Sicer je res
to izjemen primer slabo sestavljenega jedilnika, vendar imamo slabih jedil-
nikov tako v družin ah kot v kolektivih toliko; da moramo to vprašanje resno
in temeljito reševati, da bomo sčasoma izboljšali prehrano našega prebivalstva.
Prehrambene navade v Sloveniji so' po okrajih različne. Tako pojedo naj-
več mesa in maščobe n. pro v Prekmurju, največ alkoholnih pijač popijejo v
industrijskih centrih in vinorodnih krajih, najmanj mleka zopet v Ljubljani
itd. Vendar velja za vso Slovenijo: da potroši naše prebivalstvo preveč alko-
holnih pij ač, premalo pa mleka in mlečnih proizvodov, premalo zelenjave in
sadja (zlasti odrasli) ter nekoUko preveč ogljikovih hidratov (kruh a in testenin).
Poleg tega se hrana povsod pripravlja tako, da se njena biološka vrednost
zniža. Prehrana je neuravnovešena in enakomerna tako glede na letni čas,
kakor tudi glede na njeno sestavo v posameznih dneh. TakO je v naši prehrani
poleti več zelenjave iIl sadja, pozimi, kadar se kolje, pa več mesa in maščobe.
Ceprav je to do neke mere razumljivo in neizbežno, vendar bi biio mogoče to
stanje popraviti, če bi imele naše gospodinje nekoliko več znanja o vskladišče-
vanju, konserviranju raznih živil, o gojenju zelenjave. Zlasti kar se zelenjave
tiče, bi se nje gojenje lahko razširilo na pozno jesen in zgodnjo spomlad, v
kleteh pa tudi pozimi. S spoznavanjem vpliva prehrane na človekovo zdravje
in glavnih načel zdrave prehrane .ter pravilnega pripravljanja pa bodo naše
gospodinje doma in v kolektivih izboljšale prehrano tudi glede na njeno se-
stavo. Kadar bo ta prosvetljenost zajela najširše množice, se bo izboljšalo tu di
zdravstveno stanje, stopnjevala se bo odpornost, zdrav a telesna rast ter razvoj
in delovna sposobnost našega prebivalstva. Podaljšala pa se bo tudi njegova
povprečna produktivna življenjska doba.
Naše naloge in cilji so torej na dlani in kdo je bolj poklican in kdo tudi
bo najlaže vplival na naše žene kakor ravno medicinska sestra. Njen ugled,
poznavanje socialnih razmer v njenem okolišu ter zaupanje, ki ga uživa zaradi
svojega večkrat zelo požrtvovalnega in neumomega dela, vse to ji je odprlo
pot v slehemo našo družino, kjer bo lahko z neprisiljenim kontaktom znatno
vplivala na prosvetljevanje družine v pogledu prehrane. Te njene lastnosti ji
morajo utreti tudi pot do vseh tečajev, ki se vrše na vasi.
Čeprav ji bo v začetku morda težko, vendar medicinska sestra mora po-
iskati tu di zadnjo razpoložljivo pot, da se zniža obolevanje in umrljivost na-
šega prebivalstva.
Da pa bo sestra strokovno zmogla to nalogo, ji bo naš list sčasoma
osvetlil problematiko normalne dietetike v raznih življenjskih obdobjih, _vpra-
šanje deficitamih bolezni, higiene živil in pravilnega pripravljanja hrane.
23
Medicinska sestra - pedagoška delavka
Janez Tomšič
Karakteristične poteze osebnosti medicinske sestre
Problemi zdravstvene službe tak o v kurativi kakor v preventivi so tako
številni in za našo družbeno skupnost tako pomembni, da letošnjega mednarod-
nega dneva zdravja, ki je bil posvečen medicinski sestri, niso praznovali samo
v zaprtem krogu strokovnjakov, ampak ga je praznovala vsa naša javnost.
Navzlic ternu pa je naši javnosti še vse premalo znano, damedicinska
sestra ni samo prvi zdravstveni pomočnik, ampak da je tudi izredno pomembna
pedagoška delavka.
Njeno poklicno področje je težko ostro določiti, saj se skokoma širi iz
dneva v dan, prav tako pa je iz istih razlogov težko očrtati njen lik, ki se
šele oblikuje, saj je produkt najnovejšega časa, produkt skrbi, ki jo posveča
naša družba človeku, ki je pomoči v kakršnem koli oziru potreben.
Če pa bi vendarle poskusili očrtati osebnost medicinske sestre kot peda-
goške delavke, ki bi ustrezala funkciji, ki ji je določena v naši družbi, se nam
nehote vsiljuje paralela z osebnostjo učitelja.
Tega karakterizirajo:
1. pozitivne ~valitete značaja,
2. idejno politična kvaliteta,
3. ljubezen do otrok in spoštovanje otrokove osebnosti,
4. splošna izobrazba,
5. psihološka, pedagoška in metodična usposobljenost,
6. pravilen odnos do poklica in dela, ki ga opravlja,
7. smisel za ustvarjalno delo,
8. njegov osebni zgled otrokom in odraslim,
9. tovariški odnos do sodelavc'ev,
10. stalno prizadevanje za strok. in splošno izobrazbeno izpopolnjevanje.
Zdi se mi, da ni potrebno analizirati navedenih kvalitet, ki nekoga pred-
stavljajo kot pravega učitelja, ker tudi brez take analize že ob bežnem pre-
gledu lahko ugotovimo, da so naštete kvalitete prav tako nujno potrebne
sleherni medicinski sestri, ki po svoji širši poklicni nalogi nujno vrši tudi
funkcijo vzgojitelja in zdravstveno prosvetnega učitelja.
Paralela med osebnostjo učitelja in medicinske sestre nam pokaže marsi-
kaj sličnega, čeprav so med njima poklicno specifične razlike, o katerih pa bo
treba podrobneje spregovoriti.
Ker pa se, kakor sem dejal, lik naše medicinske sestre šele formira, bo
treba najprej izvršiti analizo dosedanjega njenega poklicnega dela, to je, izvesti
je treba anketo, ki bo dala ustrezne podatke.
Sicer ni običajno, da se članek tako konča, vendar apeliram na vse medi-
cinske sestre, da sodelujejo pri naslednji anketi:
A. 1. Priimek in ime,
2. rojstni podatki,
3. naslov ustanove,
4. službena funkcija.
24
B. Enomesečni pregled dela za vsak dan posebej v obliki kratkega dnev-
nika.
C. Kaj naj bi mi posredovala medicinskašola, da bi v tem mesecu lahko
kvalitetneje izvršila svoje delo v psihološkem, pedagoškem in metodičnem
ozirú?
Ti podatki, konkretni primeri, bodo pomagali določiti ustrezne posplošitve,
ki bodo omogočile izreči realno sodbo o medicinski sestri - pedagoški delavki,
kakršna je in kakšna naj bo.
Rezultati ankete, to je, rezultati skušenj konkretnega dela medicinskih
sester bodo vsa nadaljnja razpravljanja ilustrirali, obenem pa bodo spodbuda
za korekturo učnega načrta glede pouka psihologije, pedagogike in metodike
zdravstvene prosvete na srednjih medicinskih šolah in raznih specialnih stro-
kovnih tečajih.
Zaželeni podatki naj se pošljejo do 1. avgusta 1954 na haslov: Uredništvo
lista »Medicinska sestra na terenu«, Ljubljana, Trubarjeva cesta 2
Šele analiza navedene ankete, katere osrednje jedro tvori »Dnevnik izvrše-
nega dela«, bo omogočila konkretno razpravljanje o psiholoških, pedagoških in
metodičnih problemih, ki medicinske sestre zanimajo.
v ••
Ispesno razvlJa
lovljen Zavod za na-
tev je nosil GO AFŽ
Kmalu bo eno leto,
predek gospodinjstva. Gl
oziroma sedanja Zveza ž~
Nekatere analize mee mnogo odteguje druž-
benemu udejstvovanju, e lesta, ker jih zaostali
način gospodinjenja čez to ne samo časovno,
temveč tudi fizično, saj SI ila glede na potrošnjo
energije gospodinjstvo n 1 gospodinjskem delu
torej dostikrat ne dopušča, ua Ol zeua UHa .UUL U'='J",u"",J enakopravna.
Seveda pa moramo k ternu prišteti še drugo stran, ki jo bomo laže in
hitreje izboljšali - in sicer strokovno neznanje, ki se kaže v slabo pripravljeni
hrani, neurejeni obleki, zanemarjenem domu in otrocih, slabem gospodarjenju
z družinskim zaslužkom itd. Teh slabosti pa marsikdaj nimajo samo domača
gospodinjstva, saj jih opažamo tudi v raznih kolektivnih gospodinjstvih, kot
n. pro po domovih, bolnicah, menzah in podobno.
Te ugotovitve so tako rekoč po celi državi narekovale potrebo, da se usta-
novi organ, ki bo stalno in sistematično proučeval probleme domačih in kolek-
tivnih gospodinjstev, jih reševal deloma sam, največ pa s pOlnočjo že obstoječih
ustanov, inštitutov, gospodarskih organov oziroma organov oblasti.
V času, odkar obstoji, je zavod že začel z delom na nekaterih gospodinj-
skih sektorjih. Med prvimi je bila na vrsti prehrana. Naj navedem le neka-
tere naloge.
Izbo,ljšati moramo prehrano šolskih otrok in mladine, zato je treba po-
množiti število šolskih kuhinj in to tistih, ki dajejo otrokom samo malico z
mlekom, še bolj pa tistih, ki bi jih oskrbovale z opoldanskim in včasih tu di z
Zavod za napred!
25
bi v tem mesecu lahko
'oškem in metodičnem
ti ustrezne posplošitve,
'i - pedagoški delavki,
nega dela medicinskih
lem pa bodo spodbuda
,edagogike in metodike
raznih specialnih stro-
B. Enomesečni pregled dela za vsak dan posebej v obliki kratkega dnev-
nika.
C. Kaj naj bi mi pc
kvalitetneje izvršila SVl
oziru?
Ti podatki, konkretr
ki bodo omogočile izreči
kakršna je in kakšna m
Rezultati ankete, t(
sester bodo vsa nadaljn
za korekturo učnega na
zdravstvene prosvete na
kovnih tečajih.
Zaželeni podatki na na naslov: Uredništvo
lista »Medicinska sestra jeva cesta 2
Šele analiza navedene ankete, katere osrednje jedro tvori »Dnevnik izvrše-
nega dela«, bo omogočila konkretno razpravljanje o psiholoških, pedagoških in
metodičnih problemih, ki medicinske sestre zanimajo.
Zavod za napredek gospodinjstva se uspešno razvija
Andreja Grum
Kmalu bo eno leto, odkar je v Ljubljani bil ustanovljen Zavod za na-
predek gospodinjstva. Glavno skrb za njegovo ustanovitév je nosil GO AFŽ
oziroma sedanja Zveza ženskih društev Slovenije.
Nekatere analize med ženami so pokazale, da se jih mnogo odteguje druž-
benemu udejstvovanju, da mnoge zapuščajo delovna mesta, ker jih zaostali
način gospodinjenja čez mero obremenjuje z delom in to ne samo časovno,
ternveč tudi fizično, saj so znanstvena raziskovanja uvrstila glede na potrošnjo
energije gospodinjstvo med težka dela. Ta zaostalost v gospodinjskem delu
torej dostikrat ne dopušča, da bi žena bila tudi dejansko enakopravna.
Seveda pa moramo k ternu prišteti še drugo stran, ki jo bomo laže in
hitreje izboljšali - in sicer strokovno neznanje, ki se kaže v slabo pripravljeni
hrani, neurejeni obleki, zanemarjenem domu in otrocih, slabem gospodarjenju
z družinskim zaslužkom itd. Teh slabosti pa marsikdaj nimajo samo domača
gospodinjstva, saj jih opažamo tudi v raznih kolektivnih gospodinjstvih, kot
n. pro po domovih, bolnicah, menzah in podobno.
Te ugotovitve so tako rekoč po celi državi narekovale potrebo, da se usta-
novi organ, ki bo stalno in sistematično proučeval probleme domačih in kolek-
tivnih gospodinjstev, jih reševal deloma sam, največ pa s pomočjo že obstoječih
ustanov, inštitutov, gospodarskih organov oziroma organov oblasti.
V času, odkar obstoji, je zavod že začel z delom na nekaterih gospodinj-
skih sektorjih. Med prvimi je bila na vrsti prehrana. Naj navedem le neka-
tere naloge.
lzbo;tjšati moramo prehrano šolskih otrok in mladine, zato je treba po-
množiti število šolskih kuhinj in to tistih, ki dajejo otrokom samo malico z
mlekom, še bolj pa tistih, ki bi jih oskrbovale z opoldanskim in včasih tudi z
25
večernim obrokom hrane. Po izvršeni analizi daje zlasti. druga vrsta kuhinj
porazno sliko. Njihovo število je v zadnjih dveh letih p:idlo za 90°/0. Važno je,
da sodelujejO' pri pripravah za izboljšanje tega stanja tudi patronažne sestre,
ki poznajo razmere svajega območja in potrebo po posameznih šolskih kuhi-
njah, ker lahko njih ustanovit ev in delovanje podkrepe še z zdravstvene strani.
Sedaj je čas, da se po posameznih kmečkih krajih in kjer imajo ljudje
svoje vrtave, začne s konserviranjem sadja in zelenjave. Zato naj bi 'se usta-
novili, kjer je to mogače, pasebni centri, kader bi si žene lahka iz prines~nega
mate rial a pad strakavnim vadstvom pripravile za zima zdravo in boljša pre-
hrana, ker ba hrana vitaminska in boda jedilniki mešani. Zavod praučuje v ta
namen tudi razne načine .kanserviranja kot tudi različne kazarce azirama
steklenice.
Da bodo amenjeni centri azirama krajši tečaji za kanserviranje bolje
uspeli, ba 6. številka »Sadabnega gaspodinjstva« pasvečena predvsem navo-
dilam in receptam za konserviranje.
Vrše se nadalje priprave za boljša askrba z morskimi ribami in njih redno
uživanje. Ribe sa važna beljakavinska živila in vsebujejo razen tega še draga-
cene rudninske sali in vitamine. Tudi sa v primeri z mesam cenejše in bama z
večjo potrašnjo rib očuvali druge fonde mesa.
Pred nami je tudi analiza prehrane delavnih ljudi pa tavarnah in še
mnage druge.
Gotava vse izmed vas zanima, kakšna naj bo aprema maderne kuhinje.
V kratkem bada že napravljeni prvi vzarci, ki bado razstavljeni, če ba šla vse
pa sreči, že na maribarskem tednu v avgustu.
Pa ne sama s kuhinjo, addelek za stanavanje in oprema se peča še z mna-
gimi drugimi vprašanji, ki naj pripamorejo dO' balj praktične stanavanjske
apreme kakar tudi k baljši ureditvi stanavanja samega.
Vse želima čimprej zamenjati mučna in dalgatrajna račna gaspadinjska
dela z raznimi novimi mehaniziranimi pripamački. Naš addelek za gaspadinjsko
tehnika se vztrajno povezuje in dagovarja z našo industrija. Vse kaže, da bo
nekaj teh tako zaželenih pripamočkov kaj kmalu na trgu.
Med pripamačke, ki naj bi olajšali gospodinjska delo v družinah, spadajo
tudi razne ustanove, kot n. pro gospodinjski biroji, ki prihajajo v poštev pred-
vsem v večjih krajih in nudijo družinam pomoč pri gospodinjskem delu za
določene ure, ponekod tudi prevzemajo v krpanje in popravljanje obleke in
perilo.
V Celju pa zaposluje, n. pr. »Vezenina«, žene še s pletenjem volnenih
stvari.
V kmečkih predelih pa bi se morali dela lotiti na drug primeren način,
kot n. pr. z ustanavljanjem pekarn in že omenjenih centrov za konserviranje,
z ureditvijo opremljenih prostorov, kjer bi žene pod strokovnim vodstvom
lahko pokrpale obleko in perilo ter obleko obenem tu di prečistile. Tudi pral-
nice bi se dale urediti, v začetku vsaj perišča.
S temi vprašanji se peča na Zavodu poseben oddelek, ki se obenemstro-
kovno povezuje z že ustanovljenimi Društvi za napredek gospodinjstva.
Veliko se Zavod ukvarja tudi z gospodinjskim šolstvom. Za Slovenijo je to
še posebro važno, ker so bile vse tovrstne šole več let po osvoboditvi popol-
noma prekinjene. Zelo nam primanjkuje tudi učnegá' osebja. Zanj je bila leta
1953 odprta Višja gospodinjska šola v Grobljah pri Domžalah, ki bo že jeseni
dala prve absolventke.
26
Potrebno pa je, da se tudi ta vrsta šolstva začne urejati sistematično,
bodisi da služi prosvetljevanju žena ali pa usposablja absolventke za določene
gospodinjske poklice. Prvi korak k takemu sistematičnemu gospodinjskemu
izobraževanju je gotovo uvedba gospodinjskih in ročnih del v višjo stopnjo
osnovnih šol in nižje gimnazije, s čimer bomo začeli že jeseni.
Svoje temelje že dobiva na Zavodu tudi Strokovna posvetovalnica, ki
skrbi za organizacijo raznih tečajev, seminarjev, poskušenj, razen tega pa odgo-
varja in svetuje na razna vprašanja.
Začasno je k njej priključena tudi Pretiskovalnica za ročna dela. Tu imajo
povsem nove in originalne vzorce, ki naj izpodrinejo razne neokusne in tuje
vzorce, ki jih lahko opazujemo na razstavah raznih tečajev. Šolam, ki ta pred-
met na novo uvajajo, pa bo ustrezno njihovemu učnemu načrtu nudilá pri-
merne nariske. .
Ustavim naj se še pri tisku. Z našim mesečnikom »Sodobno gospodinjstvo«
skušamo vsaj za siló izpopolniti praznino, ki je na knjižnem trgu, kar se tiče
gospodinjske literature. Želimo pa nasvetov, da list izboljšamo in ga čimbolj
približamo stvarnim potrebam.
V načrtu so tudi še razne brošure. Tako gredo že h koncu priprave za
izdajo brošuric, katerih vsaka bo obsegala kratko navodilo za posamezne diete
in 10 celodnevnih jedilnikov.
H koncu pa še nekaj! Zavod bo svoje naloge lahko uspešno vršil, če bo
imel dovolj sodelavcev. Velik del teh sodelavcev srno že povezali v Strokovno
društvo za gospodinjsko izobraževanje, ki ustanavlja po okrajih svoje podruž-
nice. Naloga teh podružnic bo tudi sodelovanje in stalna pomoč pri ustanav-
ljanju in delu gospodinjskih centrov. Ker pa je reševanje gospodinjske proble-
matike tesno povezano z nalogami zdravstva, želimo čim tesnejšega sodelo-
vanja prav s patronažnimi sestrami, ki bo praktično najbolj prišlo do izraza
prav pri delu v teh centrih.
O gospodinjskih centrih pa bi se pomenile prihodnjič.
Ker so vakcinacije ~lezljivih bolezni in to
ravno onih, pri katerihtikrat odpovedo, je po-
trebno seznaniti se s št lmunizacije. Večina po-
ročil o pridobitvah na tl izsledki v laboratorijih.
Še več časa pa je potrel r praktičnem terenskem
poskusu. Kot takega sp ki je samo posnetek in .
suma raznih poročil iz i domači statistični po-
datki so vse preskromni, uvn. •.••u,o,••a.".Ja. ""'p.J"UJ nepopolna, da bi lahko
samo na njihovi osnovi delali kake zaključke o uspešnosti cepljenj. Razen tega
se pri nas vrši v večjem obsegu le cepljenje proti kozam, davici in tetanus u
• ter tifusu in paratifusu. Pa ne samo dokumentacija, tudi prijavna služba še
tako šepa, da lahko minejo cele epidemije otroških nalezljivih bolezni, ne da
bi jih registrirali.
27
~e h koncu priprave za
dilo za posamezne diete
Sodobno gospodinjstvo«
jižnem trgu, kar se tiče
:boljšamo in ga čimbolj
~a ročna dela. Tu imajo
razne neokusne in tuje
ijev. Šolam, ki ta pred-
~mu načrtu nudilá pri-
Potrebno pa je, da se tudi ta vrsta šolstva začne urejati sistematično,
bodisi da služi prosvetljevanju žena ali pa usposablja absolventke za določene
gospodinjske poklice. Prvi korak k takemu sistematičnemu gospodinjskemu
izobraževanju je gotovo uvedba gospodinjskih in ročnih del v višjo stopnjo
osnovnih šol in nižje gimmlzije, s čimer bomo začeli že jeseni.
Svoje temelje že dobiva na Zavodu tudi Strokovna posvetovalnica, ki
skrbi za organizacijo raznih tečajev, seminarjev, poskušenj, razen tega pa odgo-
varja in svetuje na razna vprašanja.
Začasno je k njej pl ' ,. T'" ,. J Onnl";....,
povsem nove in origina
vzorce, ki jih lahko opa
met na novo uvajajo, I
meme nariske.
Ustavim naj se še :r:
skušamo vsaj za siló iz
gospodinjske literature.
približamo stvarnim po
V načrtu so tudi i
izdajo brošuric, katerih
in 10 celodnevnih jedil
H koncu pa še ne: lko uspešno vršil, če bo
imel dovolj sodelavcev že povezali v Strokovno
društvo za gospodinjsko izobraževanje, ki ustanavlja po okrajih svoje podruž-
nice. Naloga teh podružnic bo tudi sodelovanje in stalna pomoč pri ustanav-
ljanju in delu gospodinjskih centrov. Ker pa je reševanje gospodinjske proble-
matike tesno povezano z nalogami zdravstva, želimo čim tesnejšega sodelo-
vanja prav s patronažnimi sestrami, ki bo praktično najbolj prišlo do izraza
prav pri delu v teh centrih.
O gospodinjskih centrih pa bi se pomenile prihodnjič.
Nekaj o vakcinacijah
D r. S vet o z a r K a I č i Č
I. Splošni del
Ker so vakcinacije pomemben način zatiranja nalezljivih bolezni in to
ravno onih, pri katerih drugi epidemiološki ukrepi dostikrat odpovedo, je po-
trebno seznaniti se s številnimi pridobitvami aktivne imunizacije. Večina po-
ročil o pridobitvah na tem področju zaostaja za novimi izsledki v laboratorijih.
Še več časa pa je potrebno za presojo novih izsledkov v praktičnem terenskem
poskusu. Kot takega sprejmite tudi ta zbimi referat, ki je samo posnetek in .
suma raznih poročil iz tuje periodične literature. Naši domači statistični po-
datki so vse preskromni, dokumentacija večine cepljenj nepopolna, da bi lahko
samo na njihovi osnovi delali kake zaključke o uspešnosti cepljenj. Razen tega
se pri nas vrši v večjem obsegu le cepljenje proti kozam, davici in tetanusu
• ter tifusu in paratifusu. Pa ne samo dokumentacija, tudi prijavna služba še
tako šepa, da lahko minejo cele epidemije otroških nalezljivih bolezni, ne da
bi jih registrirali.
27
Preden preidemo na splošno in specialno obravnavanje vakcinacij, je prav,
da odgovorimo na vprašanje, ki ga v današnjih časih tudi strokovno medicinsko
osebje večkrat zastavlja: Ali ima smisel, da izpostavljamo ljudinevšečnostim
raznih vakcinacij danes, ko z modernimi kemoterapevtiki in antibiotiki mnogo
nalezljivih bolezni tako uspešno zdravimo? Z drugimi besedami: čemu cepiti
nekoga proti tifusu in paratifusu, če obolenje lahko uspešno zdravimo s chl0-
.romycetinom? Čemu bi cepili naše otroke proti oslovskemu kašlju, če sta
aureomycin in terramycin za to bolezen prav dobri zdravili? Podobno vpra-
šanje so postavljali pred mnogimi leti, koje bil v zdravljenje davice vpeljan
specifični antitoksin in ko se je mislilo, da bo uporaba specifičnega antitoksina
imela velik vpliv na morbidnost, kar se pa ni zgodilo, kljub zgodnji diagnozi
in protiepidemičnim ukrepom. Še več! Pri infekcijskih boleznih z nejasnim
začetkom (n. pr. tifus, oslovski kašelj itd.) je bolnik lahko že v veliki nevar-
nosti, še bolj pa njegova okolica, ki je izpostavljena okužbi, še preden je sploh
lahko prišlo do uspešnega zdravljenja.Pri mnogih nalezljivih boleznih pome-
nijo glavno nevarnost toksični pojavi, na katere kemoterapevtika in antibiotika
nimajo direktnega učinka. Iz vsega tega sledi, da je profilaksa, kolikor je
varna, praktična in uspešna, dosti boljša kot zdravljenje. Na koncu utemelje-
vanja upravičenosti vakcinacij poglejmo še ekonomsko plat tega vprašanja,
pri čemer se moramo osloniti na tuje podatke. Dramatski padec davice v
Škotski pomeni za' to pokrajino letni prihranek 300000 funtov šterlingov. V
obdobju 50 let se je davica znižala od kakih 10000 na nekaj 100 primerov letno,
kar pomeni sprostitev 750 bolniških postelj vsak dan v letu in letni prihranek
200 polno zaposlenih medicinskih. sester z ustrezajočim številom zdravnikov
in drugega pomožnega osebja. V Sloveniji je davica padla od približno 2500
primerov letno po uvedbi obveznega cepljenja na 300 do 400 primerov letno.
Mislim, da po vseh zgoraj navedenih primerih ni potrebno še dalje utemelje-
vati upravičenost in koristnost ceplj~nja.
Izraza vakcinacija in imunizacija bom v nadaljnjih izvajanjih uporabljal
kot istoznačnici, kot se to dela po vsem svetu, čeprav je prvotno vakcinacija
pomenila le poseben primer imunizacije proti kozam.
Ze uvodoma sem omenil, da je imunizacija samo eden izmed protiepide-
mičnih ukrepov, ki so lahko usmerjeni proti viru okužbe, proti potem in na-
činom prenosa ter na sprejemljivost organizma oziroma kolektiva. Vsi ti ukrepi
se navadno uporabljajo istočasno. Težišče ali glavna točka protiepidemičnih
ukrepov pa je različna glede na epidemiološke posebnosti posamezne bolezni.
Tako vidimo, da so pri večini kapljičnih infekcij, ki so navadno kužne že
kratek čas pred nastopom kakršnih koli bolezenskih znakov, skoraj vsi ukrepi,
usmerjeiJ.i proti viru okužbe, načinom in potem prenosa manj uspešni kot pri
črevesnih nalezljivih boleznih. Prav tako malo je uspešna borba proti tifusu
in paratifusu, če namni poznan vir okužbe, če je naš teren posejan s števil-
nimi kliconosci in so komunalno higienske naprave slabe, higienska zavest
ljudskih množic pa zaradi zdravstvene neprosvetljenosti nizka. Pri davici je
n.pr. poznano, da se samo 2010 vseh obolelih okuži pri manifestnih bolnikih.
Ostali izvori okužbe so razsejani med čisto zdravimi ljudmi. Njih izsledovanje
redko prinese uspeh in zato so protiepidemični ukrepi, usmerjeni proti viru
okužbe, pri davici težko izvedljivi in ne vselej uspešni. Medtem ko dosežemo
pri tifusu in paratifusu s presekanjem poti prenosa lahko lepe uspehe in šir-
jenje bolezni preprečrmo, ne moremo tega trditi pri številnih kapljičnih. okužbah,
saj je človek prisiljen vdihovati zrak, v katerem najdemo vselej različne pato-
28
•
gene klice in viruse. Okužba je praktično težko preprečiti, kar dokazujejo
na primer sprejemljivi atraški kalektivi, v katerih kljub zgadnjim prati-
epidemičnim ukrepam navadna abali večji del atrak, čeprav marda zaraq.i
naših ukrepov v več valih oziroma generacijah. Pri mnogih, zlasti kapljična
nalezljivih boleznih nam tar~j preostane kot glavna in edina uspešna tačka
pratiepidemičnega dela sprejemljiv kalektiv, v katerem paskušama dvigniti
specifična adparnast z imunizacija. Ta pat marama iti n. pro tudi pri črevesnih
nalezljivih boleznih in vseh nalezljivih baleznih, pri katerih ostaneja drugi
pratiepidemični ukrepi brez zaželenega uspeha. Jasno pa je, da mara biti
imuniziran večji del ljudi, če hačema daseči s tem ukrepam uspeh. Taka n. pro
zahtevaja v Angliji, kjer je davica neverjetna padla pa nacianalni kampanji za
imunizacija prati davici, da mara biticepljenih da prvega leta starasti 75 %
vseh atrak te starasti. Če je zaščiten le nizek adstatek vseh sprejemljivih,
patem je ta le individualna, ne pa kalektivna prafilaksa, ki vpliva na gibanje
balezni le mala ali nič.
Da ne zaidema v splašna paznane reči a imunizaciji in V tehnične detajle,
naj v glavnem amenim sama tale. Pasivna imunizacija se upariiblja vedna balj
redka, zata ja bama pri pasameznih baleznih abravnavali le mimagrede. Ta
pačasna izginevanje ima svaje vzrake: Kratkatrajnast zaščite, ki ja nudi (3-6
tednav), in neprijetne anafilaktične reakcije, ki nastapaja pri preabčutljivasti,
zlasti pa pri večkratni uparabi istavrstnega seruma. Vseh teh slabih strani
nima aktivna imunizacija, ki ja dasežema z vbrizgavanjem mrtvih ali aslab-
ljenih klic azirama virusav in s farmalam detaksiciranih taksinav (anataksi-
nav, taksaidav), ki sa izgubili svaja strupenast, ačuvali pa spasabnast stvar-
janja imunitete. Prvi dazi, ki arganizem šele nekaka uspasabi za barba prati
balezni, mara slediti navadna v presledku več tednav druga in mnagakrat
še tretja daza, da se daseže res salidna imuniteta. Ta imuniteta pri cepljenjih
ne bazira sama na prisatnasti pratiteles v krvi, temveč je tu di celična, ker
celice, ki sa se za tvarba pratiteles uspasabile, izučile, jih lahka pri akužbi
na nav dražljaj nagla stvarija zadastne kaličine, da zaščitija organizem pred
abalenjem, čeprav je kaličina pratiteles v krvi v trenutku akužbe majhna.
Aktivna imuniteta dasežema tudi s hate izzvano madificirana boleznija. Miti-
girane ašpice pavzrače trajna imunast brez nevarnasti kamplikacij, ki sprem-
ljaja navadna ašpice. Če pavzračima kravje kaze (vaccinia) s pamačja ceplje-
nja, nudima salidna zaščita pred dasti nevarnejšimi člaveškimi kazami.
Na splašna lahka rečema, da sa antibakterialne vakcine (tifus, paratifus,
aslavski kašelj) manj učinkavite, da dajeja slabša in balj kratkatrajna zaščita
kat antitaksične (davica, tetanus).
K a n tra i n d i k a ci jev a k cin a c i j. Vsaka cepljenje pameni za
arganizem neka abremenitev in ni vseena, če cepima zdravega in mačnega ali
slabatnega in zaradi balezni izčrpanega člaveka. V zadnjem primeru cepljenje
nima niti smisla, saj aslabel in izčrpan arganizem ni spasaben stvariti na
dražljaj salidna imuniteto, na drugi strani pa se balezenska stanje takega čla-
veka pa cepljenju navadna paslabša in pride da nepatrebnih zapletav. Ker
atraški arganizem reagira kvalitativna in kvantitativna drugače kat arganizem
odraslega, je previdnast pri cepljenju atrak še pasebna umestna. Pred vsakim
cepljenjem se mara izvršiti triaža, pri kateri izlačima vse ane, pri katerih je
cepljenje, kat pravima, kantraindicirana. Za splašne kantraindikacije sma-
trama navadna sledeče stvari:
1. Vsako vročinsko stanje.
2. Akutne in kronične infekcije (aktivna tuberkuloza!) in rekonvalescenca
po njih.
3. Možno inkubacijo katere koli nalezljive bolezni (kontakt otroka z neko
nalezljivo boleznijo, ki je še ni prebolel).
4. Vse hujše manifestacije rahitisa.
5. Hujša srčna obolenja, posebno če so dekompenzirana.
6. Kronično vnetje ledvic.
7. Nosečnost.
Pri posameznih cepljenjih poznamo še specifične kontraindikacije, n. pro
ekcematozni otroci za cepljenje proti kozam, epileptični in spasmofilni otroci
za cepljenje proti oslovskemu kašlju itd.
Upoštevanje kontraindikacij in izločitev oseb, ki jih ne smemo cepiti, je
osnovni pogoj, da se izognemo nepotrebnim komplikacijam in ne škodujemo
cepljenju samemu. Nepredvideni dogodki in nesrečna naključja, ki bi se jim v
večini primerov z dobro triažo lahko izognili, lahko močno znižajo udeležbo
pri cepljenju, ker rodijo nezaupanje.
Reakcije po cepljenju
Vsaka oblika imunizacije mora, preden se uvede v splošno prakso, izpolniti
sledeče zahteve: biti mora varna, praktična in uspešna. Čeprav se vse serije
vakcin redno preizkušajo na sterilnost, učinkovitost in netoksičnost, lahko
vseeno nastopajo po njihovi aplikaciji reakcije, česar si mora biti svest vsak
zdravstveni delavec. Ker ena in ista vakcina povzroči pri nekom reakcijo,
medtem ko je pri drugem človeku ne, gre verjetno do neke mere za indivi-
dualno dispozicijo. Reakcije so lokalne in splošne. Lokalne reakcije (oteklina
in bolečina na mestu vbrizga) nastopijo navadno že po dveh do treh urah,
povzroča jih draženje vbrizganega tujega materiala. Pogostnejše in močnejše
so po antibakterialnih vakcinah (tifus, paratifus) kot po toksoidih. Če
toksoidu dodajo galun, se na mestu vbrizga stvori lahko sterilen absces
ali cista. Ti abscesi in ciste nastajajo zlasti takrat, če cepivo vbrizgamo
tik pod kožo. Vbrizgavanje se mora izvršiti globoko subkutano! Če ni znakov
vnetja, abscesa ali ciste ne smemo kirurško odpírati, ker nastopi lahko sekun-
darna okužba. Absces ali cista se brez intervencije sama resorbira. Tudi splošne
reakcije, kot glavobol, utrujenost, slabost, bruhanje, temperatura, driske so
pogostnejše pri antibakterialnih vakcinah in trajajo 1 do 2 dni. Lokalne ali
splošne reakcije, ki nastopijo več dni po vakcinaciji, nimajo z vakcinacijo
zveze (razen pri kozah). Take kasne lokalne reakcije nastopijo le, če cepiva
nismo vbrizgali sterilno. Okužba se manifestira z vsemi znaki gnojnega abscesa,
kirurška intervencija je seveda v takem primeru potrebna.
Dve dosti resnejši komplikaciji pa sta poliomyelitis in inokulacijski hepa-
titis. V deželah, kjer je mnogo poliomyelitisa, se je pokazalo, da otroci, ki so
bili pred kratkim cepljeni z enostavno ali kombinirano vakcino, vsebujočo
galun, pogosto obole za poliomyelitisom, pri čemer je sedež paralize inoku-
Hrani ud. Pri naravnem načinu okužbe vidimo, da so pri petih obolelih otrocih
ohromitve razporejene tako, da na 4 ohromitve nog pride 1 ohromitev rok.
Pri cepljenih je to razmerje obrnjeno v korist rok, pri čemer je največkrat
prizadet ud, na katerem se je cepljenje izvršilo. Statistične analize so poka-
30
zale, da koincidenca poliomyelitisa in cepljenj ni slučajna, da pa se pomen
tega vprašanja precenjuje. MisIi se, da lokalna travma vakcinacije povzroči v
ustrezajočem segmentu hrbtnega mozga locus minoris resistentiae, kamor se
naseli latentna infekcija. Pro f i I a k s a: Vakcino dajemo globoko subkutano
in ne intramuskularno. Uporabljamo vakcine, ki ne vsebujejo galuna, da je
travma čim manjša. Odložimo cepljenje otrok nad 1 leto starosti v pokrajinah,
kjer istočasno nastopa poUO'myelitisepidemično. Če poliomyelitis ni zavzel epi-.
demičnega obsega, naj se cepljenje vrši' nemoteno dalje.
Inokulacijski hepatitis nastopa v večji meri pri pasivni imunizaciji kot
aktivni, če dajemo zaradi profilakse rekonvalescentni serum ali zbirno plazmo
in z njo vred specifični virus tega obolenja. Inkubacija pa je 2 do 5 mesecev.
Direktni prenos s človeka na človeka lahko nastopi pri množičnih cepljenjih
z iglo, ki ni dovolj sterilizirana, ali če v brizgo, v kateri imamo več porcij
cepiva, aspiriramo tkivno tekočino in z njo virus. Pro f i I a k s a. Med krvo-
dajalci izločimo vse, ki so hepatitis preboleli. Število oseb, katerih kri mešamo,
naj bo čim manjše, da se ne okuži večja količina plazme. Zbirno plazmo obse-
varno z ultravijoličnimi žarki ali pa več mesecev hranimo pri sobni tempera-
turi. Skrbno steriliziramo igle in ponekod v svetu že uporabljajo brizge z
varnostnim ventilom, ki pri množičnih cepljenjih onemogočijo aspiracijo tkiv-
nih sokov in s tem preprečijo okužbo večje količine vakcine.
Na koncu tega splošnega uvoda razčistimo še pojem tihega prekuževanja
- latentne (subklinične) infekcije. Kadar količlovek živi v okolju, kjer so
nekatere patogene klice močno razširjene, prihaja z njimi neprestano v stik.
Majhno število klic, posebno če niso močno virulentne, ne izzove obolenja,
posebno takrat ne, če je človek močan in proti raznim škodljivim vplivom od-
poren (nespecifična rezistenca). Tak stik pa povzroči v človeku nastanek ne-
znatnih količin specifičnih protiteles, ki pri ponavljajočem se okuževanju z
majhnim številom klic lahko dosežejo znatno stopnjo, človek pa s tem solidno
imuniteto. Tako prekuževanje se vrši zlasti s povsod prisotnimi klieami kap-
ljično infekcijskih bolezni (n. pro klice škrlatinke in davice), ni pa možno pri
onih nalezljivih boJeznih, pri katerih že najmanjše količine infekcijskega ma-
teriala povzroče tipično obolenje (n. pro ošpice, norice).
II. Specialni del
Črevesne nalezljive bolezni
Cep I jen j e pro t i ti f u s u in par a t i f u s u navadno ni splošno
obvezno. Vsakoletno cepljenje je obvezno za uslužbence v živilski industriji,
gostinskih in drugih obratih množične prehrane (tudi v zdravstvenih ustano-
vah) za osebje infekcijskih bolnic, bakterioloških laboratorijev in prometnih
sredstev, dalje za uslužbence na vodnih objektih in kanalizaciji. Splošno ob-
vezno cepljenje na področju okraj a aH naselja se razpiše tu di takrat, če z
drugimi protiepidemičnimi ukrepi ni uspelo zavreti tifusa. Cepljenje je obvezno
v takem primeru za vse stalne prebivalce v starosti 12 do 60 let. Če hočemo
cepljenje raztegniti na mlajše starostne skupine, je potreben pristanek Cen-
tralnega higienskega zavoda. V toku epidemije cepljenja ne vršimo, če se nam
je posrečilo najti izvor okužbe in presekati poti prenosa. Pač pa se cepljenje
izvrši po epidemiji, ko preostane na terenu večje število poznanih in nepozna-
31
nih kliconoscev. Če izvora okužbe ne poznamo in ne moremo blokirati poti
prenosa,se cepljenje lahko vrši tu di v toku epidemije.
Ker moramo računati, da človek pridobi solidno imuniteto šele 5 do 6
tednov po zadnji injekciji, se mora cepljenje izvršiti že v mesecu aprilu, da
je človek v polni meri zaščiten ob nastopu sezone črevesnih nalezljivih bolezni.
Vakcina vsebuje tifusne in paratifusne klice, ki srno jih razmnožili na
,trdem gojišču in od tam sprali s fiziološko raztopino. Tako dobljeno naplavino
ubijemo z enournim segrevanjem na' 56°C in jo tako pripravimo, da vsebuje
1 ccm 2 milijardi klic. Dodamo malo formalina ali alkohol a za očuvanje
sterilnosti. Tako dobljeno vakcino vbrizgujemo p'Odkožno v količini 0,5 ccm
in 1,0 ccm s presledkom najmanj 7 dni. Doza za otroke od 1 do 5 let je ena
tretjina, za 'Otroke od 5 do 15 let pa p'Olovka doze odraslega. Irnuniteta, ki ni
absolutna, traja d'Oenega leta, po tem času je potrebna revakcinacija z eno
dozo (1,0 ccm). Stimulirajoča doza se daje. vsako leto.
Lokalne in spl'Ošne reakcije so po tej vakcini močne in pogostne. Priporoča
se, da se vakcina daje kasno popoldne. Cepljena oseba naj vzame, ko gre spat,
antineuralgicum. .
Peroralna vakcinacija po Besredki, katere namen je bil doseči lokalno
imuniteto črevesne sluznice in tako preprečiti vstop klicam v organizem, je
danes povsod opuščena.
Cep 1jen j e pro t i g r i ž i. Aktivna imunizacija je naletela na velike
težko'če zaradi več tipov dizenteričnih klk. Zaradi stroge specifičnosti imuni-
tete bi bila uspešna le monovalentna vakcina, ki bi ščitila le proti eni vrsti
grižnih klic. Taka imuniteta pa ima le majhen pomen, ker človek ne ve, s
katero klico se bo okužil. Polivalentne vakcine pa so, kot vemo, prav malo
uspešne. Zaradi toksič)1.osti šigel so bile reakcije zelo močne. Poskušana si-
multana metoda cepljenja (klice + spec. antitoksični serum), ki naj bi omi-
lila reakcije, se ni obnesla. Tudi peroralna vakcinacija (Besredka) ni dala
.prepričljivih rezultatov. Poskuša se še det'Oksikacija dizenteričnih klic s for-
malinom,analogno tetanusovemu in difteričnemu toksinu, torej nekaka ana-
vakcina.
Zaradi slabih uspehov vakcinacije up'Orabljamo raje profilakso s sulfona'"
midi (sulfaguanidin, sulfasukcidin).
Cep 1 jen j e pro t i k o 1e r i. Kolera še vedno obstaja v svojih endemič-
nih žariščih (Indija), 'Odkoder se od časa do časa razširi v ostale dele sveta,
lahko celo v epidemični obliki. kot protiepidemični ukrep je vakcinacija edino
uspešno sredstvo, če hočemo epidemijo zatreti. Zaradi naglega širjenja bolezni
pa moramo s cepljenjem pričeti čimprej.
Cep i v o. Na agarju razmnoženi vibrioni se sperejo s fiziološko razto-
pino, se ubijejo s segrevanjem in konservirajo z dodatkom fenola. Kot imu-
nogeni se uporabljajo razni soji teh klk, navadho pa mešanica vseh.
Vakcin'O dajemo dvakrat v presledku 7 dni, dosežena imuniteta traja
6 mesecev.
Kapljične infekcije
Cep 1 jen j e pro t i k o z a m. O pridobivanju cepiva -limfe ne bom
govoril, ker so postopki opisani v vseh učbenikih nalezljivih bolezni, saj je
to cepljenje najstarejše in najboljvpeljano. Učinkovitost limfe naglo pada, če
se hrani pri sobni temperaturi, in zato se mora vakcinacija izvršiti čimprej
po prejemu limfe. Če limfe ne porabimo takoj, jo moramo čuvati v hladilniku
32
ali ledenici in jo' porabiti v 14 dneh. Tudi tehnika je toliko uvedena, da
posebna pojasnila niso potrebna.
Različna pa so mnenja o pokrivanju mesta cepljenja takoj po vakcinaciji.
Važno je le to, da pustimo limfo, da se pred pokritjem na kakršen koli način
posuši. Obvežemo lahko mesto tudi šele po 4 do 5 dneh, ko se prično pojavljati
vezikule, in pri zagnojitvi posipavamo mesto z antiseptičnim praškom. Pri
starejših otrocih in odraslih, pri katerih so reakcije močne, obesimo roko v
trikotno ruto. Če cepljenje ni uspelo, lahko vakcinacijo ponovimo že po 1
tednu in cepljenje lahko tudi drugič ponovimo, če po prvi ponovitvi ni
reakcije.
Pri onih, ki so že bili cepljeni, lahko nastopita dve atipični reakciji, različni
od tipične vacciniae:
1. Pospešena reakcija: Vezikule se pojavijo. že 2. ali 3. dan, višek nastopi
4. ali 5. dan, kar kaže na določeno stopnjo imunitete. .
2. Maksimalna lokalna reakcija brez vezikul: nastopi že 2. ali3. dan z
močnim srbenjem in oteklino, ki naglo izgine.
Prvo éepljenje, ki se mora izvršiti v prvem letu življenja, daje imuniteto
za 7 do 10 let. Prva revakcinacija se vrši ob vstopu v šolo, druga pri moških
pri odsluženju kadrovskega roka. Če v starejših letih nastopi nevarnost ekspo-
zicije, n. pro zaradi potovanja v endemične kraje, je potrebna revakcinacija.
Kontraindikacije za cepljenje so: Oslabeli, ekcematozni in rahitični otroci,
rekonvalescenti po infekcijskih boleznih, otroci, ki so lahko v inkubaciji kake
nalezljive bolezni.
Komplikacije: dodatne vakcine, generalizirana vakcina, postvakcinalni
encephalitis, katerega etiologija še ni jasna. MisIi se, da vakcinacija aktivira
kak drug v telesu prisotni virus, ki izzove encephalitis. Ta najresnejša kompli-
kacija je pogostnejša, čim starejši je otrok pri prvem cepljenju. Običajno se
računa, da pri upoštevanju kontraindikacij nastopi en primer encephalitisa
na 80 000 do 90 000 cepljenih.
Cep I jen je pro t i d a v i ci je danes uvedeno v vseh kulturnih in
zdravstveno naprednih deželah na svetu. Epidemiološki položaj se je v pogledu
davice zadnjadesetletja bistveno spremenil in nenavadno izboljšal, to pa ravno
zaradi sistematičnega cepljenja. V preteklosti je od vseh otrok obolelo za da-
vico povprečno 10%, od teh pa je umrl povprečno 1%. V deželah, kjer se je
cepljenje proti davici izvedlo sistematsko in se vrši redno, pomeni davica samo
1% tega, kar je pomenpa v preteklosti. S cepljenjem se ni povišalo število
kliconoscev, kot se je to pričakovalo, in visoko imunizirani kolektivi so brez
kliconoscev. S tem pa je zmanjšana možnost za naravni način prekuževanja
in čisto napačno bi bilo, ker se je položaj izboljšal, s cepljenjem prenehati.
Nasprotno, naše napore v zvezi s cepljenjem proti davici moramo še pojačiti,
posebno pri nas,kjer pri cepljenju še vedno ni tolikšne udeležbe, kot bi si
jo želeli.
Vsi preparati, ki Se danes na svetu uporabljajo za aktivno imunizacijo
(tudi naš Dialpan), imajo za bazo anatoksin. (toksoid). Originalni nevarni toksin
se je modificiral s formolom tako, da je izgubil svoje toksične lastnosti, ohra-
nil pa imunogene. S tem je izključena možnost nesreč, ki so se v preteklosti
dogajale pri uporabi mešanice toksin-antitoksin. Z dodatkom raznih mineral-
nih snovi postane resorpcija počasna in dražljaj za tvorbo antitoksina se na
ta način podaljša.
33
Pri nas je predpisano prvo cepljenje v prvem letu življenja, prva revak-
cinacija v drugem letu življenja in druga revakcinacija ob vstopu· v šolo. Ce-
pivo dajemo globoko subkutano dvakrat po 0,5ccm v presledku najmanj
4 tednov. Pri revakcinaciji dajemo samo eno dozo 0,5ccm. Ce je cepivo kom-
binirano, n. pr. s tetalpanom, potem je doza vedno 1,0ccm.
Pasivno metodo imunizacije z antitoksičnim serumom uporabimo, kadar
je otrok neposredno ogrožen in ni bil predhodno cepljen z Dialpanom. Dajemo
500E prečiščenega difteričnega antitoksina in istočasno lahko pričnemo z
aktivno imunizacijo. Ce je bil otrok po predpisih predhodno cepljen z Dial-
panom, zadostuje revakcinacija z 0,5ccm Dialpana, kar deluje kot stimulans.
Serum v takem primeru ni potreben.
Cep I jen j e pro t i o s lov s k emu k a šIj u je pri nas tako rekoč
nepoznano, vrši pa se v mnogih deželah z velikim uspehom in je edina res
uspešna metoda zatiranja te za otroka tako dolge in mučne bolezni. Ceprav
se je z vpeljavo antibiotik v zdravljenje te bolezni položaj znatno izboljšal,
nima to zdravljenje po naših izkušnjah nobenega učinka na širjenje bolezni.
V večini primerov je zaradi težke diagnoze tudi zdravljenje prekasno in z
njim ne dosežemo tistega učinka, kot bi ga sicer. Razen tega pa je zdravljenje
z uvoženimi antibiotiki silno drago, dosti dražje, kot če bi uvozili potrebno
vakcino.
Ker je oslovski kašelj najhujši pri ,malih otrocih in ker umrje za-to
boleznijo v prvem letu življenja več otrok kakor v vseh drugih starostnih
obdobjih, je jasno, da moramo doseči zaščito čimprej. Nekje se to cepljenje
izvrši pri starosti 3 mesecev, pri čemer dajemo trikrat v presledku enega
meseca po 1,0ccm cepiva. Drugod pa cepijo šele proti koncu 1. leta življenja.
Ce cepimo 3 mesece stare otroke, je zaželena revakcinacija v 2. letu. Ce ce-
pimo otroke pri starosti 1 leta, zaščitimo najmlajše samo posredno s tem,
da preprečimo obolevanje starejših otrok. Nevarnost okužbe je zaradi tega
tu di pri najmlajših manjša.
Poskusi, da bi zaščitili otroka v prvih mesecih življenja z imunizacIJo
matere v zadnjih mesecih nosečnosti, so danes opuščeni, ker se je taka zaščita
izkazala za nezadostno in preslabotno. K o n tra i n d i k a c i je: spasmofilija,
epilepsija (osebna ali v družini).
S k r I a t i n k a je danes blaga nalezljiva bolezen, ki se loči od navadne
streptokokne angine samo po eritematoznem izpuščaju. Izpuščaj povzroča
eksotoksin beta hemolitičnega streptokoka in ta toksin, ki ga ni mogoče
pretvoriti v zadostni meri v anatoksin,se je včasih uporabljal za aktivne
imunizacije. Ker je potrebnih 4 do 6 injekcij tega toksina v rastočih dozah,
ker lokalne in splošne reakcije niso tako redke in ker je škrlatinka danes
tako lahka bolezen brez toksičnih pojavov, ki je terapiji z antibiotiki lahko
dostopna, seakti:vna imunizacija danes ne prakticira več. (Izjemoma med
osebjem infekcijskih bolnic, n. pro v Ameriki.) Tudi pasivna zaščita s preči-
ščenim antitoksinom je danes opuščena.
O š pic e. Ker virus ošpic doslej ni uspelo kultivirati, tudi ni možnosti
aktivno imunizirati proti tej bolezni. Za popolno pasivno zaščito ali mitigi-
ranje ošpic se lahko uporabi človeški serum. Najbolj primeren je serum rekon-
valescenta, ki pa ga je sorazmerno težko dobiti. Namesto njega se zaradi tega
uporablja zbirna plazma; vendar ni nobene garancije za kompletno zaščito,
če je ne uporabimo v ogromnih količinah, ki jih je pa mnogokrat čisto tehnično
težko dati prav malemu otroku. Če človeški serum frakcioniramo, dobimo
gama globuline in s tem zaščitne snovi v koncentrirani obliki. Gama globulini
nam niso dosegljivi in jih tudi na zapadu nimajo toliko, da bi bili v splošni
uporabi, temveč jih rabijo le v posebnih študijah.
Vsa profilaktična sredstva (rekonvalescentni serum ali zbirno plazmo)
moramo dati čimprej po ekspoziciji. Če je bil otrok v stalnem kontaktu z
drugim otrokom, ki je zbolel, potem moramo dan nastopa izpuščaja pri bol~
niku šteti že kot 4. dan inkubacije pri bodočem bolniku. Znano pa je, da
bolezen lahko preprečimo oziroma ublažimo samo takrat, če damo serum
oziroma plazmo do 6. oziroma 7. dne inkubacije. Naglica pri takem postopku
zaščite je torej nujno potrebna. Doze, potrebne za mitigiranje oziroma zaščito,
so: rekonvalescentni serum 1 do 3 ccm, plazma desetkrat več, torej 10 do
30 ccm. Mitigirane ošpice zmanjšujejo riziko vseh komplikacij, istočasno pa
dajo otroku stalno imunost. Uspehi z rekonvalescentnim serumom so bolj
zanesljivi.
Načeloma bomo poskušali bolezen preprečiti oziroma omiliti pri vseh
otrocih do starosti 4 let, kasneje pa le v posebnih primerih, n. pro iz zdrav~
stvenih razlogov (druge akutne in še v večji meri kronične infekcijske bolezni).
Včasih se uporabi za zaščito citrirana kri enega izmed staršev: V brizgo,
v kateri imamo 1 do 2 ccm 2,5010 natrijevega citrata, potegnemo kri in jo
neposredno za tem injiciramo otroku intramuskularno. Ne glede na pre-
cejšnjo količino krvi, ki povzroči obsežen hematom, se ta postopek ne pri-
poroča, ker pride lahko do rhesus senzibilizacije, če se prej ne napravi rhesus
test.
Rub e o 1a, m u m ps, pol i o m y e 1i tis. Pri vseh naštetih boleznih
je možna samo pasivna zaščita.
Če se okuži z rubeolo žena v prvih treh mesecih nosečnosti, lahko rodi
otroka z resnimi kongenitalnimi defekti (gluhost, slepota, prirojene srčne
napake itd.). Edini profilaktični ukrep v tem primeru je injiciranje večjih
količin rekonvalescentnega seruma, ki ga je prilično težko dobiti.
Serum rekonvalescentov po mumpsu ščiti pred komplikacijo orhitisa.
Pri poliomyelitisu rekonvalescentni serum ne ščiti pred obolenjem ali
paralizami, če ga damo šele v preparalitičnem stadiju bolezni. Že dalj časa
se pri poliomyelitisu poskuša z aktivno imunizacijo in čeprav rezultati raz-
ličnih poizkusov obetajo uspeh, ne smemo pričakovati splošne uporabe vakcine
v kratkem. .
In f 1u e n c a. Epidemije influence povzročajo virusi, ki jih lahkq kulti-
viramo na razvijajočem se' embriu kokošjega jajca. Imamo dva glavna tipa
(A + B), vsak od njih pa ima celo vrsto sojev. Vakcine, pripravljene iz teh
sojev, injicirane samo enkrat pred eskpozicijo, so dale znatno stopnjo zaščite
pred homologno virusno infekcijo. Slabe strani uporabe te vak cine v večjem
obsegu so:
1. Nemožnost prerokovati morda bližnjo epidemijo.
2. Težava hitro identificirati soj virus a v epidemiji, ki je nastopila, nam-
reč tako hitro, da bi lahko pripravili zadostno količino cepiva.
3. Kratkotrajnost imunitete.
Nekatere teh težav so se skušale odstraniti in danes se dobi vsaj toliko
cepiva, da je mogoče zaščititi vsaj medicinsko osebje. Ker epidemije navadno
nastopijo spomladi, je najboljše vakcinirati novembra in decembra.
35
Tet a n u s. V večjem obsegu se je pričela aktivna imunizacija med drugo
svetovno vojno, ko so bile vse zavezniške armade cepljene proti tetanus u
aktivno. Ce prištevamo med največje pridobitve medicine v drugi svetovni
vojni antibiotika in modeme insekticide, moramo k tem pridobitvam šteti tudi
aktivno imunizacijo proti. tetanusu. V drugi svetovni vojni med aktivno ceplje-
nimi armadami 'tetanusa praktično ni bilo. Cepivo je pripravljeno podobno
kot za davico, gre torej za anatoksin (naše cepivo Tetalpan). Reakcij pri
cepljenju ni in človek pridobi imuniteto tako rekoč mimogrede. Cepivo dajemo
trikrat: prvič in drugič v presledku enega íneseca po 1,0ccm, tretjič po pre-
teku enega leta 1,0ccm. Tako dosežena imuniteta traja najmanj 4 do 5 let
in kompletno cepljenim v tem obdobju ni potrebno dajati seruma, temveč pri
poškodbi le eno dozo (1,0ccm) anatoksina. Serum dajemo le takrat, če je po-
škodba lokalizirana na glaviali je v bližini večjega živčnega spleta.
III. Kombinirana cepljenja
Kombinirana cepljenja so cepljenja bodočnosti in pomenijo moderno smer
v imunološkem in protiepidemičnem delu. Jasno je, da je zaščita pred večjim
številom infekcijskih bolezni potrebna, vendar pa so z dosedanjim načinom
dela združene številne inokulacije, kar je tehnično težko izvedljivo, na drugi
strani pa se s povečanim številom inokulacij zvišuje riziko prenosa različnih
bolezni. Kombinirano cepljenje, pri katerem dajemo z enim vbrizgom isto-
časno cepiva proti različnim boleznim, te težave odpravi, odgovor organizma
na tako mešanico pa je, kot so pokazali poskusi, celo stopnjevan~ dosežena
stopnja imunitete je celo večja, kot če bi dajali vsako cepivo posebej ..Reakcije
niso prav nič močnejše kot pri ločeni aplikaciji posameznih cepiv.
Taka kombinirana cepiva so že v uporabi v večjem obsegu v ZDA in
v Angliji. Običajne kombinacije so: diphtheria~pertussis, diphtheria-tetanus,
typhus-paratyphus- tetanus.
V naših razmerah bi bila zelo dobrodošla kombinacija davice z oslovskim
kašljem in v nekaterih predelih 'Še dodatek Tetalpana. Takobi z enkratnim
cepljenjem dosegli zaščito proti najvažnejšim boleznim v naših krajih.
Od leta 1952 dalje se pri nas vrši sočasno cepljenje proti kozam in davici,
ki ga je kot obvezen način vakcinacije sprejela zvezna komisija za epide-
miologijo leta 1951. Rezultati tega načina cepljenja so dobri, upoštevati pa je
potrebno kot pri ločenem cepljenju vse individualne in epidemiološke kon-
traindikacije.