Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izikija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. b/lll SLOVENEC Ček. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Razorožitev in varnost 0 razorožitvi se bo letos še zelo mnogo pisalo. Saj se 2. februarja sestane v Ženevi velika raz-orožitveua konferenca, ki jo po važnosti in daleko-sežnosti moremo vzporediti edinole s povojnimi mirovnimi konferencami. O konferenci domnevajo, da bo zelo dolga, Amerikanci računajo na 8 mesecev. Vsekakor pa je jako verjetno, da bo gorske velikane, ki obdajajo Ženevo, »mirovno mesto«, znova pobelil sneg, pa bo še vedno našel evropske diplomate pri zelenih mizah. Za splošno orientacijo in lažje umevanje raz-orožitvenega problema pa jo že sedaj možno očr-tati nekaj glavnih smernic, ki bodo tvorile osišče vseh ženevskih pogajanj. — Kaj naj prinese raz-orožitvena konferenca? Pripravljalni razorožitveni odbor dela že 5 let in je nakopičil mnogo dragocenega tehničnega materijala. O končnem cilju, ki naj ga splošna konferenca doseže, so v bistvu vse države edine. Nobene, še tako militaristične države ni danes v Evropi, ki ne bi želela razorožitve. Vse države čutijo, kako strašen moloh je neprestano oboroževanje, ki požira milijarde dragocenega narodnega premoženja, iu sicer sredi najhujše gospodarske krize, ko bi v kakršnihkoli drugih investicijah bil denar plodonosnejše in koristnejše naložen. Evropa že na vseh koncih v , pravem smislu besede strada vsakdanjega kruha, toda ista Evropa troši istočasno stotine — ne milijonov —, milijard za vojaške svrhe! Da je to nezvzdržno in docela nemogoče stanje, uvidevajo vse države, zato se nobena ne prelivi razorožitvi. Razven tega se vsi predobro zavedamo, da bo neprestano oboroževanje, kakor se sedaj vrši, prej ali slej s fatalno nujnostjo privedlo do ponovnih vojnih konfliktov, ki bi Evropo spremenili v okrvavljeno in ožgano pustinjo. Torej razorožiti! Samo kako? Katera pot iu kakšna metoda vodi do cilja? Ob lem prevažnem vprašanju pa so že bistveno ločijo naziranja. An-glosasi (Angleži in Amerikanci) pravijo: Najboljša pot do varnosti vodi preko razorožitve. Nekako isto stališče zavzemajo ludi Nemci, ki so si osvojili r>arolo: Evropa bo varna, če se popolnoma razoroži! V tem smislu sekundirajo tudi Italijani! Proti temu pa so postavili Francozi svojo tezo, ki jo zagovarjajo tudi njihovi zavezniki: Najprej varnost. potem razorožitev! Na prvi pogled je razvidno, dn gre za dvoje bistveno različnih naziranj in da razorožiivena konferenca ne bo prišla do nikakega rezultata, dokler traja tolikšna razlika v mišljenju. Kateri obeh nasprotnih taborov utegne biti bližje resnici? Mislimo, da Francozi. Ne zato, ker smo njihovi zavezniki in ker tudi naša oficielna politika stoji na istem stališču. Tudi ne radi tega, ker je francoski narod v 100 letih pretrpel tri invazije na svoje ozeinljo in mu že narodni nagon po samo-obrani opravičeno narekuje povečano skrb za svojo varnost. Temveč zato, ker nasprotno stališče, ki je mnenja, da preko razorožitve vodi bližnjica i*n varnosti, pred objektivno sodbo ne more zdržati. Naravnost povedano, manjka mu prave (»olitično logike. Sicer ni dvoma, da bi uničenje vojnih sredstev, ki služijo pobijanju ljudi, od kanonov do bojnih letal in strupenih plinov, pomirjevalno vplivalo in vojno psihozo znatno omildo. Vendar bi bilo površno, čo ne kar naivno mnenje, ko bi kdo v eksistenci morilnih instrumentov videl glavni vzrok vojnam. Tudi popolna razorožitev, tudi popolno uničenje vojnega orožja nc nudi še nobene garancije, da se narodi, ako med njimj izbruhnejo nesoglasja, ne bi stepli za svoje »pravice« pač s tem, kar bodo ravno imeli pri roki, pa čeprav s cepci, noži ali sekirami. Za to ni treba posebnega dokazovanja. Bistven pogoj za mir med narodi še daleč ni podan samo s dejstvom, da se zmanjša množina orožja. O lem bo konferenca že sklepala. Verjetno, da bo določen nek ključ, po katerem bodo državo postopoma zmanjšale svoje vojno stanje. Toda, ali se bodo narodi radi lega čutili tudi bolj varni? Zato, ker imamo mi in naš sosed mesto 10.000 pač samo 1000 kanonov? Ne, problem sc s tem nič ne spremeni in ostane isti: Narod se bo radevolje, iskreno in ma-eari tndi popolnoma razorožil šele tedaj, kadar se bo počutil varnega. Rad bo položil orožje, kakor hitro bo uverjen, da so tudi njegovi sosedi zavrgli vojno kot sredstvo medsebojnega obračunavanja. Psihološko je zato edino pravilno francosko stališče: najprej varnost, potem šele razorožitev. Francija se ne čuti varno, kljub temu, da ima riimčija le 100.000 mož pod orožjem. Zakaj ne? Ker ve, da bojni in maščevalni duh v Nemčiji ni ugasnil, da more Nemčija, ki je tehnično na višku, v nekaj tednih ustvariti ogromno vojno industrijo in iz svojih športnih organizacij postaviti milijonske armado na noge. Ali se jim ni pripetila smola, da so jim baš tedaj, ko so najbolj deklamirali o miru, iz kake kemične tovarno ušli strupeni plini. Zato sc oboiožuje tudi Francija iu vse druge države in sc bodo javno ali na skrivaj oboroževalo še naprej, tako dolgo, dokler bo med njimi divje tekmovanje In nezaupanje. Razorožitveni problem lorej nikakor ni v glavnem materijelno vprašanje tehnične razorožitve, ampak Je v prvi vrsti moralno vprašanje, ali še točneje, gre za vprašanje mednarodne morale. Oboroževanjo bo nepotrebno, če si bodo narodi zopet zaupali, če bodo verjeli sklenjenim pogodbam, čo bodo smatrali, da jih vežejo podpisi njihovih voditeljev na mednarodnih listinah. Danes pa lega manjka. V obraz si laskajo oglajene diplo-matične fraze, a istočasno oprezujejo drug drugega kakor zločinci, kdo bo preje potegnil revolver. Istotako manjka primerne mednarodne avtoritete, katero razsodbam bi se vklonili. Večna škoda, dn je Zveza narodov v mnndžurskem sporu tnko temeljilo odpovedala! V kako smešen položaj sprav- Govor Lavala v francoski zbornici Francija načeloma ne popusti od reparacij — Reparacije se lahko samo znižajo, če Amerika zniža svoje zahteve — Ni razorožitve brez garancij za varnost Francije Parit, 19. jan. tg. Danes se je drugi Lavalov kabinet predstavil poslanski zbornici. Izzval je nekaj viharja, bil je pa brez političnih presenečenj. Edina senzacija je bila, da ie imel predsednik poslanske zbornice izredno oster govor o ohranitvi reparacij in mirovnih pogodb. Bouisson je izjavil, da Francija ne bo opustila ničesar od svojih upniških zahtev, ne da bi se primerno znižali njeni dolgovi in za to dale primerne garancije. Francija se ne bo odrekla reparacijskim zahtevani brez jamstva, da se bodo primerno znižali njsiii vojni dolgovi. Nato je podal svojo izjavo ministrski predsednik Laval. Njegov govor je trajal komaj deset minut. Ko je rekel, da je bil njegov namen razširiti vlado, so se začeli z levice tako ostri medklici in posmeh, da jc mogel predsednik le s težavo ohraniti red v zbornici, Mir je nastopil šele tedaj, ko jc začel Laval govoriti o reparacijah. Ko se je v zvezi z locamsko pogodbo imenovalo ime Brianda, sta sredina in levica spontano priredili Briandu ovacije. i.aval je izjavil: »Demisajo prejšnjega kabineta ni povzročil votum parlamenta. Skoro leto dni nikdar niste odrekli zaupanje vladi. To se je pokazalo tudi še na zadnji seji poslanske zbornice. Dogodki sami in težkoče, ki zahtevajo sporazumevanje, zadostujejo, da se danes lahko določijo najvažnejše programne točke. Naša vlada mora pred vsem premagali dva problema, ki sta 6edaj predmet mednarodnih razprav: reparacije in omejitev ter reduciranje oboroževanja. Kriza, ki smo jo začeli čutiti tudi mi, ni samo zmešala namenov vlade, temveč je sprožila tudi razne sisteme, ki so zrasli bolj v fantaziji in doktrini, kakor na realnih dejstvih. Svet sc žalibog le prerad oprimo teorij, katere mu obetajo zdravljenje brez bolečin. Tako jc razumeti stremljenje po tem, da bi se anulirale reparacije in vojni dolgovi. Mi ne moremo sprejeti takih odločitev, ki krize no morejo odpraviti, ki pa bi lahko kršile bistvene interese Francijo in zapisane pravice Francije v prostovoljno sklenjenih pogodbah. Ne bomo si pustili predpisovali reparacijsklli pravic. Zahteva se od nas, da napravimo črto pod svoje račune v korist naših dolžnikov. Dvojno dolžnost imamo: nasproti generacijam, ki so doživele vojno, smo dolžni biti zvesti in ničesar ne žrtvovati «1 svojih upniških zahtev, no da bi se obenem primerno zmanjšali naši dolgovi. Nasproti bodočim generacijam pa imamo dolžnost, da moramo biti pametni, tako, da vse pogodbe podredimo pravičnemu ravnotežju produkcijskih in eksistenčnih pogojev. To ravnotežje pa bi bilo moteno, če bi mj potem, ko bo kriza končana, v mednarodnem tekmovanju dobili slabše mesto radi neugodnega razmerja v finančnih ali fiskaličnih bremenih, ki ovirajo aktivnost narodov. Vlada se bo v vseh pogajanjih, ki jih bo morala še voditi, da se veljavne jrogodbe o vojnih dolgovih prilagodijo perijodi gospodarske depresije, tudi v bodoče strogo držala teh fundamen talnih načel, katera je francoski parlament odobraval vedno.' Položaj Francije pa tudi nikakor ni tako privi- Vi legiran, kakor se pripoveduje v inozemstvu. Država je že morala priskočiti na pomoč domačemu delovnemu trgu s programom za preskrbo domačih delovnih moči. Kakor v vseh drugih državah brez izjeme, so javne finance ostro napete tudi v naši državi, cesar Francija do/daj ni poznala. Vladn bo pozvala parlament, da razpravlja o proračunu za leto 1932., čini bo finančna komisija predložila tozadevno poročilo. Če se bosta obe zbornici lotili posla z isto vnemo, kakor lansko leto, bo mogel parlament enako letno delo izvršiti, kakor prejšnja leta, še preden bodo morali poslanci stopiti pred nove volitve. Razorožitvena konferenca se bo začela 2. februarja. Politika Francijo v tej točki je določena v m o morandu od 15. julija 1931. Ta politika, ki jo že 12 let zabeležena v paktu Zveze narodov, je ravno-tako politika Francije, kakor Zveze narodov. To je politika, ki so jo sprejele vse stranke in ki jo bodo ludi vse obdržale. Uspeh moramo pričakovati samo v gotovem okvirju, s tem, da sc respektir* pojem pogodbe, razsodišča, definicijo, kdo jo napadalec, medsebojne pomoči, z eno besedo: varnosti. Bilo bi napačno, računati na slabost ali utrujenost Francije in zavreči ta načela. Prepričani smo, d* hod o na predvečer važnih mednarodnih razgovorov celo oni v načelu sprejeli naše mnenje, ki jih žalibog ne vidimo nn naši strani. Vsem nam bo hvaležna dežela, da si vzajemno kažemo voljo za politična sporazumevanja. Upamo, da bodo že prihodnje debate pokazale za to dragocene dokaze.« Začasna rešitev reparacij ske ga vprašanja Nemčiji se podaljša moratorij, ako Amerika dovoli enak moratorij svojim dolžnikom Pariz, 19. januarja. AA. Med vladami pri reparacijah zainteresiranih držav se vrše pospešena pogajanja o začasni ureditvi rcparacijskega vprašanja. Snoči je predsednik francoske vlade ponovno sprejel nemškega poslanika von Hoescha. Ker bodo letos volitve tako v Franciji, kakor v Nemčiji in v Združenih državah, prevladuje v mednarodnih krogih naziranje, da sedaj ne bo mogoče doseči podrobne in končne rešitve reparacij-skega vprašanja in vojnih dolgov. Zdi sc, da se bo med Parizom in Londonom dosegel sporazum na ta način, da sc bo Nemčiji enostavno podaljšal Hoovreov moratorij, ki poteče 1. julija 1932. Moratorij se bo podaljšal pod dosedanjimi pogoji za 6 mesecev ali eno leto. Istočasno bodo evropski dolžniki Združenih držav, ki so obenem upniki Nemčije, podpisali skupno izjavo, v kateri bodo zahtevali od vlade Združenih držav, da enako ravna z njihovimi dolgovi, kakor bodo ti upniki z Nemčijo s podelitvijo novega moratorijo. Čc bo na tej podlagi dosežen sporazum med državami, ki so podpisale Youngov načrt in če bodo ta pogajanja uspela kar s pogajanji med pisarnami teh vlad, potem bo postala lausannska konferenca zaenkrat brezpredmetna in nepotrebna, kajti bistvena vprašanja bodo prišla na dnevni red šele konccm leta. V lakih okoliščinah bi zadostovalo zasedanje tinančnih veščakov z nalogo, da sestavijo potrebno konvencijo o novem moratoriju. Demarša Francije v Washmgtona London, 19. januarja. AA. Rcuter poroča iz Washingtona, da je predsednik francoske vlade g. Laval storil demaršo pri ameriških Združenih državah o možnosti za podaljšanje Iloovrovega načrta. Sodi se, da je de-marši, ki jo jc g. Laval napravil pri zunanjem ministru Stimsonu, namen do-znati, ali bi bilo možno izpreminjati negativno stališče kongresa glede znižanja ali rnzveljavljenja vojnih dolgov. G. Laval je informiral ameriškega veleposlanika v Parizu g. Edgca, da bi mu bilo težko predlagati v parlamentu podaljšanje moratorija Nemčiji, nc da bi »i bil poprej na jasnem o natančnem stališču Amerike v tej stvari. Toda vprašanja podaljšanja moratorija za omenjeno dobo ni načel. Svojo demaršo pri g. Stimsonu je predsednik francoske vlade napravil preko ameriškega poslanika g. Edgea. Ta demarša je prišla po nedavni izročitvi ameriškega memoranduma francoskemu poslaniku v \Vashingtonu g. Claudelu. V tem memorandumu precizira USA svoje stališče nasproti vprašanju dolgom, ki je ostalo ncizpremenjeoo. G. Stimson je izjavil, da se stališče Združenih držav Amerike glede vojnih dolgov ni izpremenilo, odkar sla gg. Hoovev in Laval izdala skupni komunike. G. Stimson je dodal, da mora Evropa povzeli v tej stvari inicijativo, vendar pa se mu zdi, da je malo upanja na uspeh spričo stališča ki ga jc zavzel kongres. Zmaga enakopravnosti v Belgiji Vzorna rešitev jezikovnega vprašan ja v uradih, na vs eušiiščih in v občinah na podlagi avtonomije Bruselj, 19. jan. Danes se parlament prvič sestane po božičnih praznikih. Čeprav ima vlada velike težave pri urejevanju državnih financ in je preobložena z delom za priprave na reparacijsko konferenco v Lausanni, se je odločila, da jioslavi na dnevni red parlamenta zakonski predlog o končni ureditvi jezikovnega vprašanja v državni in občinski upravi. Zakonski načrl priznava Flamcem vse jezikov-ne pravice, ki so jih zahtevali in njega uzakonitev pomeni za flamsko gibanje popolno zmago. Doslej je v belgijski državni upravi bila dana absolutna prednost francoščini, to je jeziku Valoncev, in se je lo v občinski upravi trpela flamščina. Obema jezikoma se v zakonskem načrtu priznava popolna enakopravnost. Vsak Flamec lahko napravi vlogo na državne ustanove, bodisi sodišča, policijo »li na ministrstvo v svojem jeziku in vsak državni urad. (orej tudi ministrstvo, mu jr dolžno odgovoriti v njegovi materinščini, to je v flainskcm jeziku. Doslej se je vodila osrednja uprava izključno v francoskem jeziku; Valonci radi tega no znajo flamšči-ue. Poslovanje ministrstev se bo zato nicrfjlo deliti in sicer v francoski in flamski oddelek. Razdelitev se bo izvršila zato, da se omogoči tudi valonskim državnim uradnikom, ki ne znajo flamščine, kari-jera v državni službi. Flamci so prvotno zahtevali, 'la mora vsak državni uradnik znali oba državna jezika, a so pozneje popustili in pristali na lo, da se osrednji uradi razdelijo jezikovno v dva oddel-i ka. Tako je ludi Valoncem, ki se ležko naučijo flamščine, dana možnost, da tudi po novi ureditvi dosežejo lahko najvišja mesta v državni službi. Glede uporabe jezika v državnih in občinskih Ija sama sebe s svojo neiskreno politiko! V njenem osrčju se zbirajo diplomati — nekaj tisoč jih bo baje — k razorožitveni konferenci, na vzhodu pa dva velika naroda, ki sta člana ZN, vodita krvavo vojno. Ali je mogoče večje ironije in blamaže za politiko, ki je zgrajena zgolj na materijalizmu in sili! — Razorožitveno vprašanje je lorej v prvi vrsti moralno vprašanje. Zato ob znključku tega razmišljanja ne najdemo boljše misli, kakor jo je že pred 15 Ieli naslovil papež Benedikt XV. na voju-joče narode: »Predvsem mora materijelno silo orožja na- domestiti moralna sila pravičnosti. To bo podlaga za pravičen medsebojni sporazum, po katerem bodo države istočasno zmanjšale oboroženo stanje in obdržale le toliko vojno sile, kolikor jo je potreba za javno varnost. Orožje pa naj nadomesti razsodišče, ki bo imelo vzvišeno pomirjevalno nalogo v medsebojnih državnih sporih ...« Papeževa beseda, govorjena 1. avgusta 1917! Ko bi jo tedaj narodi poslušali, koliko krvi, koliko razočaranj in tisoče milijard narodnega premoženja bi bilo prihranjenega! Po 15 letih stoje narodi zopet pred istim problemom. AJi bodo tokrat našli pot v Rim? uradih na deželi sloni zakon na načelu jezikovne avtonomije. V krajih, kjer prevladuje flamščina. ho uradni jezili flamski, drugod bo dana prednost francoščini. V občinah, kjer doseže jezikovna manjšina vsaj .'10"» prebivalstva, se morajo izdati vsi javni oglasi i obeh jezikih. Občinskim svetom je dana prarica. da določijo, v katerem jeziku naj sc vrši notranje uradovanje. V smislu načela o rabi jezika se po zakonskem načrtu deli država v tri dele, v severni, kjer prevladuje flamščina, v južni, kjer bo francoščina uradni jezik, in v pokrajino okoli Bruslja, ki je dvojezična in kjer prevladuje francoščina. Koj, ki so ga I>i 1 i Flamci za priznanje svojega jezika, je bil silno težak, ker se Valonci So danes ne morejo odpovedati prednostim, katerih je bil deležen njihov živelj radi izključne uporabo francoščino v državnih uradih. Valonci so si skušali zagotoviti dosedanji položaj vsaj v valouskih krajih z določbo, da sme uradovati v določenem kraju le uradnik, ki mu jo jezik tega kraja materinščina. Toda Flamci niso pristali na lo formulacijo. Sedanji -zakonski načrt določi le, da mora znati uradnik jezik, ki jo v rabi v dotičnem kraju. Pred vstopom v državno službo se bo moral vsak uradnik izjaviti, ali namerava službovati t fiamščini ali v francoščini. Ta izjava bo odločilne važnosti tudi pri izpitih. Dosledno novim določbam glede uporabe jezika v javnih uradih, je v teku tudi preureditev utii-vtrz. in sicer v prid Flamcem. V smislu novega zakona so ho osnoval posebni parlamentarni odbor, ki bo nadziral izvedbo novih jezikovnih določb. Odbor 1» posloval pol lota. V političnih krogih so mnenja, dn bo ta zakonski načrt prodrl v poslanski zbornici brez večjih ležkoč, ker je bil sestavljen ua podlagi kompromisa med obema jezikovnima skupinama. Z uzakonitvijo zakonskega načrta se bo vrnil v državo mir in poravnan bo spor, ki jo vsa povojna lela zastrupljal ozračje med obema narodoma in celo ogrožal obstoj države. Dunajska vremenska napoved. Vzhodno vreme bo trajalo še dalje. Po nižinah bo megleno in oblačno. Temperatura blizu ničle. Oblačnost pa bo od vzhoda proti zahodu ponehavala. Na gorah bo večinoma jasno. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno, hladno, megleno. Padavine niso izključene. Nov vat revotuci$e v Spanip Napad fiomnnislov in anarhistov na baskiške nacionaliste — Krvave bitke v Bilbau — Požiganje cerkva Pariz. ID. jan. Nemirna razpoloženje, ki se je zaradi poostreuju gospoduvske krize v letošnji zimi •zadnje čase v Španiji javljalo v raznih večjih ali manjših spopadih med množico in orožuištvom, so je sedaj v severnih provincah Španije razrasti« v pravo revolto, ki ni daleč od revolucije. Povzročili so jo Oči vidno komunisti iu pa člani tako zvane mednarodne anarhistične federacije, ki je izrabila nek volivui shod tako zvanih tradicionalislov v li 11 b a u v Baskih. Kako so prav za prav nemiri v tem mestu nastali, ni mogoče točno dognati. Tra-dioionalisti, ki zahtevajo samostojnost baskiSkih provinc, so napovedali velik shod, na katerem bi biti imeli trije poslanci stranke poročati o svojem delu. iz prepira med tradicionalisti, republikanci in socialisti na shodu samem se je razvil pretep, v katerem je nekdo oddal več strelov. Trailicionalisti so se zahurikadiruli v poslopju, kjer je nastanjeno tajništvo njihove stranke, množica delavcev pa jih ie oblegala. Trailicionalisti s« sc branili in baje izstrelili 300 krogel iz pušk, tako da je bilo več oseb ranjenih, štiri pa ubite. Ker delavci niso mogli zavzeti kluba, so se podali pred uredništvo baski-škega nacionalnega dnevnika Gaceta del Norte«, kjer so oddati nekaj strelov. Komunisti iu anari i so med tem množico naščuvali, da jc vlomila v neko garažo, kjer sc jc polastila bencina, in -c u.m podala pred samostan De Las Reparadoras. Zanetili so ogenj, nakar je prihitela stotnija pehote in množico razgnala. Vojaki so potem hiieli pred klub tradicionalistične stranke, katerega je množica oblegala dalje, da bi sc polastila nacionalistov in monarhistov in jih tin-i-ala. Intervenirala je tudi Guardia Civil. ki je v množico streljala, nalo pa aretirala vse člane odbora tradicionalističnega kluba. Nemiri -o se razširili po vsej okolici in v Mazar Rochesn so komunisti in anarhisti zanetili ogenj v župni cerkvi'. Polili s« z bencinom glavni oltar in bencin zažgali. To je bilo ponoči, zaradi česar je nastala med ljudstvom, ki ga je zbudil svil plamenov, velika vznemirjenost. Ljudstvo, ki je zel« verno in drži s trailicionalisti. je ogenj samo pogasilo. V tem času so se pa nemiri v Bilbau razrasti! naravnost v revolto. Množica kakih 2000 komunistov se jc podala pred ječo in zahtevala, da sc t,'svi>!>odila dva tovariša, ki sta bila aretirana, kar se je tudi zgodilo. Nato so komunisti z osvobojenima tovarišema napravili obhod po mestu z rdečimi zastavami. Drugega dne dopoldne se je zbralo v Bilbau 30.000 delavcev k pogrebu tovarišev, ki so bili v spopadih z orožništvom in vojaštvom ustreljeni. Organizirani izgredniki s« se na več krajih polastili tudi zelcznice z Bilbau v San Sebostian in so zavzeli postaj« Baracaldo. Zasedli so tudi vse privatne avtomobile in sploh postopali čisto po načrtu, po katerem nastopajo komunisti, če se hočejo polastiti oblasti. Revolucionarno gibanje pa je izbruhnilo ludi na drugih točkah. V Barceloni je 20.0110 delavcev predilniške industrije proglasil« štrajk, tako da počiva 17 tovarn. Podobne vesti prihajajo iz mesla Sagunto, kjer so kovinski delavci brez posla, in iz ! Vulen/.e. Iz Badajoza se jc podala v Madrid depu-tiicij«. da pozove vlado, naj stori hitre ukrepe, tla sc pomaga 80.000 kmetom, ki naravnost stradajo Položaj postaja tem opasnejši, ker so deželo preplavili komunistični agitatorji. Spričo vedno bolj očitne nemoči liberalno-sO-cialistično vlade g. Aztuio se na drugi strani okrepila tudi monarhistična reakcija in se je zato bati, tla no bi dežela zapadla popolni anarhiji. Razen komunistov se je najbolj liati orožništva, kojega poveljniki očitno delajo nn proglasitvi diktature. Barcelona, 19. jan. AA. V premogokopih v Figolsu je izbruhnila stavka revolucionarnega značaja. 600 stavkujočih delavcev je razorožilo državljansko gardo in naskočilo orožništvo, ki se je moralo umakniti v svoje -vojašnice dokler ne dobi pomoči. Tudi v Bergiju je prišlo do izgredov. Tamkajšnji tekstilni delavci so napovedali stavko in oplenili nekatere trgovine z življenjskimi potreb- Izgredi se nadaljujejo - Divjanje proti cerkvam Madrid, 10. jan. ž. V Bilbau je prišlo ponovno j cerkev zažgali in je zgorela. V pokrajini Bicaja s« do težkih izgredov. Deinonstrantje šo vdrli v pro- j delavci proglasili generalno stavko zaradi dogod-slore katoliškega lista »Adelat«;, razbili vse polu- kov v Bilbau. V Valenciji so komunisti zažgali tri štvo, stroje in opravo, zmetali vse nu ulic«, nal« pa poslopje zažgali. V pokrajini Billmti jc deino-Iiranih mnogo cerkva. V SI. Criizn s« tamkajšnjo cerkve, ki s« p«g«rele d« tal. Vlada je imela snoči sejo, na kateri je sklenila, da bo s strogimi ukvepi preprečila nadaljuje denionsiraeije. Rojstni dan kraljeviča Tomislava Belgrad, 10. jan. AA. Ob priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kraljeviča Tomislava se je vršila služba božja v dvorni cerkvi. Službe božje so se udeležili Nj. Vel. kralj in kraljica in Nj. kr. V is. knez Pavle in k negi 11 ja Olga. Fantastična vest grškega Sšsša Bi Igrati. 19. jan. 1. V grških diplomatskih krogih zanikujejo, da bi potovanje grškega ministrskega predsednika v Rim. ki sledi obisku mad-jarskega grofa Bethlena, imelo kakršnekoli zveze s- političnim vprašanjem vzhodne Evrope. Grški ministrski predsednik se bo šel samo informirat, kakšno stališče bo zavzela Italija na repa raci j-k i Konferenci v Lau.-nnni, da tudi Grčija ni prisilila na Hooverjev moratorij in da tudi ona kakor Jugoslavija, vztraja pri zahievi, da morajo Nemci slej ko prej plačevati reparacije, za katere so se obvezali. Od italijanskega stališča je mnogo odvisno, tako trdijo grški krogi, kake se bo končala reparacijska konferenca. In zalo Vepizelos noče izgubiti prilike, da obrazloži Italiji načrt* grškega gospodarstva in da vpliva nanjo, da tudi ona zagovarja tezo, ki krije grške interese. Temu nasprotno pa prinaša Elevleron Vima iz Men do sedaj št- nepotrjeno vest, da se Italija trudi, da bi v Lausanni iti pozneje v Ženevi predložila inozemskim državnikom svoj načrt o gospodarskem bloku. ki naj bi obsegal Madjarsko, Avstrijo, Italijo in eventuelno tudi Grčijo in Bolgarijo. Ker je ta vest preveč fantastična, jo poročamo samo zaradi informacije, prepuščajoč odgovornost zanjo atenskemu listu. Medn-vrodnt evharsstični kongres Zagreb. 19. jan. ž. Velikega mednarodnega ev-liarističnega kongresa v Irski se bo udeležilo tudi večje število hrvatskih udeležencev iu se je radi tega te dni v Zagrebu sestavil poseben odbor, ki pripravlja izlet v Irsko. Ureditev klirinškega pvofncta Belgrad, 19. jan. 1. Iz finančnega ministrstva poročajo, da je bil dosežen sporazum med našo državo in Avstrijo o klirinškem prometu. Sporazum stopi v veljavo jutri, 20. januarja. Vsa plačila za izvozno in uvozno blago te smejo plačevati samo preko obeh Narodnih bark. Na-od'-a ba -ka poziva vse izvozrike, da dajo nalog svojim dolžnikom v Avstiiji, da poravnajo svoje dolgove preko iam-kajšnjih bank na korist naše Narodne Sn avstrijske Narodne banke. Isto lako poziva vse uvoznike, da vse svoje dolgove na uvoženem blagu iz Avstrije plačajo preko naše Narodne banke, oziroma od nje pooblaščenih bančnih zavodov. Vsako drugo plačevanje jc prepovedano in bo kaznovano po zakonu od 8. oktobra 1931, Nova te'efons" a zveza Belgrad, 10. jan. AA. Prometni minister je dovolil, da se uvede telefonski promet med Sv. Trojico v Slovenskih Goricah in spodaj navedenimi mesti: Sv. Trojiea—Erlhausen— Spiclieltl po larifi 1.50 zlatega franka za navaden razgovor i! minut. — Sv. Trojica—Gradec 7.0 zlatega franka /.a navaden razgovor, 4.5 zlatega franka pa za navaden razgovor Sv. Trojica—Dunaj. -- Enota razgovora se računa na 3 minute. — Telefonski promet med omenjenimi kraji so začno 25. jan. t. L Cerkev - brezverski muzej Moskva, 19. jan. AA. Starodavna kazanska eaborna cerkev v Ljeningradu bo pretvorjena v velikanski protiverski muzej. Proti Trockemu Moskva, 19. jan, ž. Politični urad je sklenil, da izgon Trockega iz Rusije podaljša za dobo nadaljnjih dveh let. V političnem uradu so nekateri mnenja, da se mora proti Trockemu pričeli postopek zaradi veleizdaje, če bo še nadaljeval svojo politiko v zvezi s socialno demokracijo. Reparacije niso tribut, ampak maravno pravna obveznost Izjava socinHsličftedo poslanca na seji francoske zbornice Ši Pariz, 19. jan. tg. V francoski poslanski zbornici je bil danes dan interpelacij, ki jih je bilo 21, in je začel z njimi republikanski poslanec Ledoux, ki je izjavil, da spravlja vlada Francijo v zmešnjave, namesto da bi spravila stranke med seboj. Proračun ima primanjkljaj, denar se je na^el za to, da so se plačali ogromni krediti Angliji in Ameriki ter da se podpro propadle banke.. Socialisti Frossard je povedal, da ;e sedanji kabinet najro-akciiorarnejši, posebno, odkar mu ne pripada več Briand. Debata je postala žejo.. burna, ko .je govoril voditelj s ociaKsiov Leon Blum o zunanji politiki. Leon Blum jc vprašal vlado, kai '-m'šli na-p-rav iti v enevi in Lausanneu. V Nemč" smatrajo da je reparacijsko vprašanje . e rešeno, ker se je proglasilo, da jc Nemčija trajno nezmožna plačati. Kako misli francoska vlada upoštevati to novo dejstvo? Ko je potem očital Leon Blum vladi, da dosedanja francoska politika ni bila taka, da bi okrepila republikanske in demokratične sile v Nemčiji, ler s tem neposredno pomagala Hitlerju, Groi Beihlen ne Belgrad, 19. jan. 1. V nasprotju s snočnjimi vestmi, da se bo grof Bethleu na svojem povratku iz Rima vrnil v Madjarsko prt ko Belgrad«, kjer naj bi se mudil nekaj dni v razgovoru z raznimi jugoslovanskimi državniki, se poroča, da je grof Beth-len prispel na Dunaj in ovori v naših političnih krogih, bi bil obisk ka-kege aktivnega ministra Madjarske v Belgradu tio-broddšel. Nov načrt za srcnacijo Evrope BndimpeSta, 19. jan. ž. Bivši madjarski ministrski predsednik Šlefan Friedrich se že dva dni mudi v Pragi, Včeraj je obiskal zunanjega ministra dr. Beneša, nato pa še notranjega in prosvetnega ministra. Časnikarjem je izjavil, da je češkoslovaškim državnikom predloJil načrt za saniranje srednje Evrope. Naglasil je, da je načrt sc~tavl;e.n na podlagi politične realnosti in da obsega Madjarsko, Češkoslovaško in Romunijo. drevo je pri nas bukev, ki sc razteza brez dvoma čez polovico nase gozdnate površine. Tendenca ji . danes pri našem privatnem gozdnem gospodarstvu, , da pomeiamo bukev r. iglastim drevjem, ter da na la način dvignemo prodajno vrednost gozdov. Dragoceno drevo je slavonski hra-t, ki pn zaradi raznih bolezni vedno bolj propada. Državnih gozdov jc 47.7%, v občinskih rokah pa jih je 20",;, vr;e ostalo odpade na privatnike. Kakšna jc naša Irgo-| vinska bilanca glede lesa? Takoj na prvi pogled vidimo, da znaša letni izvoz 1.2 do 2,2 milijarde dinarjev. Z drugimi besedami povedano, je to pelina oziroma četrtina skupnega izvoza nase države, ki znaša 7 do 8 milijard na loto, Uvoz lesa je ; minimalen in nikdar ni presegal 150 milijonov D i::, | toda tudi ta bi se mogel popolnoma izločiti s sistematično lesno gozdarsko politiko. Važnost naših gozdov, ljubezen in nega, katero zaslužujeju, je s letni številkami zadosti podčrtana. Po predavanju so se gostje iz vse države zbrali k skupnemu obedu. Požar v Kožar* Ljubljana, 19. januarja. Noco' okrog 0 se jn pordečilo nebo nad Koza:;- in ljudje iz bližnjih k'ajev so v strahu hiieli nn .-:--!o požara. Marsikomu pa se je odvalil težak -amen s srca, ko je dospel na lice mesta in vide da gori samo star kozolec. Gasilna društva iz oliSkih krajev so odhitela na mesto požara ter gasila nevaren element Najdba radija v Avstriji Linz, 19. jan. ž. V Miihlvverllu, ki je 150 metrov oddaljen od postaje Neuguss, je posestnik Mayer pričel kopati vodnjak. Pozval je nekega Fr. liiegla, ki je navrtal zemljo in na dveh mestih opazil silno reagiranje zemlje. Nato je začel kopati, ker je mislil, dn bo našel vodo v globini štirih metrov. Vode pa nI bilo, namesto nje pa je našel neki sloj zemlje, ki .-o mu je zdel zelo Čuden. Vzel jo nekaj zemlje s seboj in ko jo je pregledal, ni mogel sam ničesar ugotovili, radi česar jo je poslal na Dunaj, kjer so z analizo ugotovili, da jo v tej zemlji tolik« radija, kolikor ga na nobenem kraju Evrope ti« sedaj še nis« našli. Izračunali s«, da bi so i;; 11 ton take zemlje lahko dobil žo 1 gram tistega radija. Na najdenem ležišču radija bodo pričeli takoj kopati in izkoriščati bogati rudnik. Francoski delegati na razorožiSveni konferenci Pariz, 19. jan. A A. Havas poroča: Na ministrskem svetu v jjlizeju pod predsedstvom predsednika republike g. Doumera so se določili delegati, ki bodo zastopali Francijo na razorožitveni konferenci. Predsednik delegacije bo minister Anrlre Tardieu, podpredsednik Paul Boncour, delegati pu poslanec Fabry, mornariški minister g. Duiuont, letalski minister g. Duniesnil, koionijalni minister g. Reynaud iu g. Gignoux. Stšmson - ameriški delegat razoroiitvene konference Waslnrgton, 19. jan. tg. Neposredno pred od-kodom ameriške delegacije v Ženevo na razorožit-veno konferenco je predsednik Boover nepričakovano izjavil, da je imenoval generala Davvesa za predsednika nove ameriške obnovitvene družbe, tako da ne more odpotovati v Ženevo. Namesto njega bo prevzel predsedstvo ameriške delegacije državni tajnik Stimson. Gospodarsl a kriza v CSR Praga, 19. jan. Ob priliki gospodarske krize, ki čedalje bolj raste, opozarja Venkov na ban-kerot veleposestniškega podjetja Goldschmidt na Moravskem, ki izkazuje 24 milijonov Kč pasiv. Ista usoda bo, zdi se, doletela še 50 drugih veleposestniških podjetij, ki se kljub svoji iniciativnosti in izkušenosti nahajajo na robu propada. Preteklo leto na češkoslovaškem znači tudi rekord trgovskih insolvene. 4369 trgovskih podjetij je namreč ustavilo svoje delovanje, dočim jih jo leta 1930 faliralo 4303, leta 1929 pa 2894. Skupna vsota pasiv je znašala lela 1931 7008 milijonov Kč, dočim je ta vsola leta 1930 znašala 1504 milijonov Kč, lela 1929 pa 1023 milijonov Kč. Razume se, da so politični in finančni krogi zaradi tega razvoja v precejšnjih skrbeh. Amerika ustanovila fond za brezposelne Washington, 19. jan. AA. Gospodarska ko-< misija senata je odobrila zakonski, načrt o ustanovitvi posebnega fonda 375 milijonov dolarjev zn podpore brezposelnih. Karc.be svet Rio de Janciro. 19. jan. Po pravkar objavljen! statistiki so v Braziliji tekom lela 1931 po odredbi vlade uničili 2.652.507 vreč kave. To uničenje je bilo odrejeno, tla se ustavi padec cen kave. Vreče so potopili večinoma v morje v luki Santos Ostalo i-o potopili v Rio de Janeiro, Victoria in Nichterov. V znamenju krize London, 19. jan. AA. Zaradi varčevanja so ustavili gradnjo največjega letala na svetu. Gradile so ga letalske tvornice »Supermarine-< v Wo-olslonu blizu Soulhamptona. Snoči so v Southamptonu izvedeli, da so s>e vodile med letalskim ministrstvom in letalsko tvor-liico že dalje časa pogajanja, da se gradnja omenjenega letala ustavi. Pred dvema dnevoma se je t lo tudi zgodilo. Letalo so gradili v delavnici, kjer so bila , zgrajena letala za tekmo za Schneiderjev pokal, j Veleletalo b'i imelo dovolj prostora za posadko in j za 40 do 50 potnikov, Bilo bi večje ko Do X, ki ; je največje letalo na svetu. h« v te v napad na nacifonaMste Berlin, 19. jan. ž. Na cesti med Reinckcrdor-, lom in NVeidmansheilom so preteklo noč napadli komunisti skupino narodnih socialistov. Ko oe jc skuf.na narodnih socialistov vračala s seje domov v Reinckerdorf, so jih napadli komunisti iz zasede. Komunisti ro oddali več strelov na nasprotnike in je bilo 7 težko ranjenih, 2 pa sta bila mrtva. Smit je doletela tudi 30letnega profesorja dr. Ern-sta Schvvarza, onega izmed voditeljev berli-skih nerodnih socialistov. Policija je bila takoj alarmirana in je začela z vsestransko preiskavo. Aretiranih je bilo 55 komunistov. Zopet no vi davki Herlin. 19. jan. AA. Na političnem sestanku na VVestfalskem je minisler za delo Stegervvald izjavil, tla ho mogla Nemčija kriti livo milijardi primanjkljaja, ki ho nastal v proračuna zn leto 1932, lt> novimi davki. Minister smatra, tla bo nemogoče obdržali denarno vrednost brez ravnovesja proračuna. Izdatke države bo treba omejili in jih izenačiti z dohodki. Obuboi ina država se lahko okrepi samo, če padejo cene živil. Navaslek evropske ga fi-ei>bhia*$'du v porečju Mississipija je voda naplavila 23 metrov široko luknjo in je reka poplavila obširno ozemlje. Se-c'em do osem tisoč prebivalcev je v najhujši nevarnosti. Vode še vedno naraščajo in sc jc bati, da popolnoma ne preplavijo mest Cruver. Tolntle. Milcston in Bcelakc. Ko je revež trkal na človekovo srce Resnična zgodba o revežu in dveh gospodih Ljubljana, 19. jan. V sedanjih časih, ko korak za korakom sre-čavunio toliko bede in lakote na naših cestah, ko jo lahko najdemo skrito in ponižno za tolikimi vriitmi, ni nič čudnega, če gledamo lo obilico revščine z razumevanjem in sočutjem. Pa jc gotovo, da je v tej armadi potrebnih in stisko trpečih tudi nekaj takih, ki so poznali morebitne začasne ugodnosti svoje revščine, gledajoč druge, ki se jim godi dobro morda brez dela in zasluge, ki si mislijo, zakaj ue bi živeli brez truda od drobtinic, ki padajo z bogate mize, ln zato pritiskajo na kljuke, češ, dajte nam, potrebni smo. Toda kljub lakim mora uvideti vsakdo, ki gleda dalj kakor na svoj lastni polni krožnik, da raste beda okoli njega iz dneva v dan in da ga revni gledajo kakor nekakšno krivico splošnega reda. Zato ni niti prav niti pametno, da se dogajajo slučaji, ko odhaja revež iz bogate predsobe prazen in zagrenjen, pa najsi bo tudi beračenje prepovedano. Zlasti pa naj se ne bi zgodil nikdar več slučaj, ki se je pripetil brezposelnemu delavcu in katerega je s tako globokim razumevanjem popravil nekdo, ki tega gotovo ni bil storiti dolžan, niti radi obilice slučajev večkrat storiti ne bo mogel. Če jc danes v Ljubljani, recimo, samo tisoč brezposelnih, je razumljivo, da jih vsak dan precej potrka na vrata zato, da bi potrkali na srca usmiljenih ljudi. Najprej prosi dela. Kdo bo dal danes delo, ko je vesel, da ga ima komaj sam? Razumljivo je, da prosilec prosi nato kos kruha ali pa za malo drobižu, da bo lahko plačal večerjo ali pa prenočišče, če tak luksuz sploh še pozna. Tudi je' pretirano, da bi moral vsak brezposelni dišati po žganju iu potem v objestnosti trkati na vrata, da bi dobil še za eno merico. Tako je te dni potrkal na vrata lepe pisarne brezposelni delavec, ki je bil, resnici na ljubo, izjemoma obrit. Imel jc šc dokaj čedno črno obleko, ki jo je dobil za darilo, da je lahko preoblekel vojaško obleko, v kateri je prišel od vojakov, in katero je moral poslati nazaj. Vstopil ie v pisarno in poprosil za delo. Seveda bi bil vzel v roke vse, kar bi mu dali, samo da bi zaslužil par dinarjev. Na kako stalno mesto že itak ni računal, ker ve, kako je. Pa mu povedo, da je lakih vsak dan v pisarni vse preveč in da mu dela ne morejo dati. Kdo mu bo zameril, čc je poprosil naprej, naj mu dajo pač karkoli in pomagajo, da se bo zrinil skozi to zimo, dokler zopet ne bo dobil dela. Gospod iz pisarne je od- vrnil, dn sam nima dosti, pa da bo šel povprašat gospoda šela. če mu bo kaj dal. Ko je prišel nazaj, mu je rekel, naj počaka, da pride gospod šef. No, ker čakanja za brezposelnega in v topli sobi ni drago, je pa brezposelni čakal, čakal četrt ure, pol uro tričetrt ure. Ker končno šela ni bilo, mu pove gospod iz pisarne, naj gre, ker da ne bo nič dobil. Marsikomu in ne samo temu brezposelnemu bi bilo grenko pri srcu, ko bi spoznal, da so ga pustili samo tako zaradi lepšega čakati tričetrt ure. Pa se je obrnil do gospoda iz pisarne in dejal: »Vidite, tako-le je, dela ne dobimo, od ljudi tudi malo, tako da sami ne vemo, ali naj gremo živi v zemljo. Iz usmiljenja da le malokdo. Krasti ne smemo in še beračiti ne. In vendar je mnogo takih, ki bi lahko dali. Prav tako je, kakor da bi hoteli, da ubijamo!« -Oho, vi pa grozite! Je že dobro! Ste že opravili! Naprej sc pa pomenite z gospodom stražnikom!« In gospod iz pisarne je' prepustil brezposelnega delavca stražniku, ki je pravkar stopil v sobo in slišal zadnje besede. Hkrati mu je pa še povedal, da ta brezposelni falot berači, namesto da bi delal, in celo grozi. Stražnik je seveda storil svojo dolžnost in peljal brezposelnega na policijo. Pripelje ga pred uradnika, ki naj bi ga zaslišal. »Kaj vi ste bili? Če bi to vedel, pa že ne bi poslušal telelonskega poziva, ki sem gn prejel, in tako po nepotrebnem mučil svoje ljudi, ki imajo drugje zadosti posla. No, kaj pa je bilo?« In revež je povedal z grenkobo vso zgodbo. Povedal še več, da je lačen. Pa mu je rekel uradnik: »Pojdite k moji ženi na stanovanje in ji povejte, da sem vas jaz poslal in naročil, da vam da toliko za kosilo, kolikor boste mogli pojesti/: Kdo je bil bolj vesel, kakor preganjani revež. Žena policijskega uradnika niu jc bogato postregla, čeprav je bila hrana preprosta. Ko se jc najedel, kakor že dolgo ne, jo prišel domov uradnik sam. Ko jc brezposelni hotel oditi, ga je zadržal: »Le pogrejte se še malo, saj vam delo ne bo ušlo. Malo mi povejte, kako so vam godi.« Pa sta sc menila in brezposelnemu se jc tajalo srce. Saj vendar ni ves svet tako grd, kakor ga človek včasih vidi skozi svoje lačne oči. Tudi uradnik je pokosil. Vzel je iz žepa dva dinarja in dejal: »Saj ni veliko, toda če vam more kaj pomagati, nate. In dobro se držite, da ne bomo imeli opravka z vami. Saj vemo, da ste lejst fant. Vesel in hvaležen jo je mahnil brezposelni zopet na — cesto. Nekdo pa je imel lahko zadoščenje, da je priklical v življenje zopet človeka, ki ga je nekdo drugi kar tako mimogrede skoro ubil. Anketa za znižanje najemnin v Zagrebu Zimski soorl na Dobravi pri Liubliani lillli nT. • \ ■; f Emancipacija! Nič več sneženih mož, kakor včasih! Pred Vami stoji snežena dama v vsej veličini in belini. Ali se da živeti s 180 Din na mesec ? 8846 starih rentnikov prizadetih - Pred zaključno anketo v Ljubljani Ljubljana, 19. januarja. Kakor smo žc poročali, se je pretekli teden vršila v Belgradu anketa o izpremembi zakona o Pokrajinskem pokojninskem skladu za Slovenijo. Anketa je bila za staroupokojence bratovskili skladnic iu za stare nezgodne rentnike vseh naših socijalnih zavodov izredne važnosti. Vsaka izprememba zakona o pokrajinskem pokojninskem skladu, v katerega se steka letno nad 7 milijonov posebnega davka nr. premog, zadeva oh interese 8746 starih rentnikov. Med njimi je 6434 članov bratovskih skladuic, 1017 članov SUZOR, 330 članov Humanitarnega fonda direkcije državnih železnic in 965 članov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Letni dohodki pokrajinskega pokojninskega sklada se dele vsako leto med tc zavode. Ti dohodki so se delili 1. 1930. tako, da je odpadlo na Glavno bratovsko skladnico 73.4%, na SUZOR 11.6%, na Humanitarni fond direkcije državnih železnic 3.95%, na Pokojninski zavod 10%. Stari rentniki, ki so izgubili svoje zbrane rezerve radi inflacije, pričakujejo, da se jim bo njihov položaj izboljšal, llente skupaj z dokladami pokrajinskega podpornega sklada znašajo v slučaju, da rentniki nimajo nobenih drugih sredstev ■a preživljanje, komaj po kakih 170 do 180 Din na mesec. Mordn je bil ta znesek zadosten 1. 1919., ko so bile draginjske razmere popolnoma drugačne, danes je pa brez dvoma skrajno nizek. Položaj pa jo tak, da bi bili še ti prispevki ogroženi, ako bi se pokrajinski pokojninski sklad kratkomalo ukinil. Bratovske skladnice nimajo sredstev, da bi mogle kriti te rente iz svojega, povišanje prispevka pa je pri njih popolnoma nemogoče, ker prispevajo za hratovske skladnice rudarji že danes okrog 10% svojega zaslužka, torej znesek, ki so ne da še dalje poviševati. Pri Pokojninskem zavodu in OUZD položaj ni dosti boljši. Najhujše bi bili prizadeti najbrž nezgodni rentniki — železničarji. Zanje bi bilo treba spraviti izpadle zneske v državni proračun. Pri tendenci, da se državni proračun zmanjšuje in pu ludi zato, ker bi se baš za železničarje, kakor nas izkušnja uči, uprava njihovega delavskega zavarovanja ne brigala toliko, kakor se brigajo za svoje rentnike uprave drugih socijalnih zavodov, bi se lahko zgodilo, da bi izpadli zneski sploh ne prišli v državni proračun in bi ostali stari železniški ponesrečenci šc brez teh minimalnih rent, od katerih se danes itak ne da živeti. Na anketi v Belgradu so zastopniki socijalnih zavodov pristati na to, da bi se zakon o pokrajfn--kem pokojninskem skladu v toliko izpremenil, da hi se odpravili iz njega glavni nedostatki. Pred- Zagreb, 18. januarja. Danes dopoldne se je v Zagrebu vršila auketn za znižanje najemnin. Vodil jo je dr. Altman, šef bauovinskega socialnega odseka. Triurni razgovor o tem perečem vprašanju je pokazal, da so razmere res nevzdržno in da bo treba to vprašanje pričeti reševati. Zastopnik Društva hišnih posestnikov g. librič je prebral pismeno izjavo ter v govoru branil stališče hišnih posestnikov. Dejal je, da je nevarnost za vse gospodarstvo, ko bi se to vprašanje rešilo z zakonom. Znižanje uajemnin je mogoče doseči le na normalen način: jm> ponudbi in povpraševanju V imenu javnih nameščencev jc govoril svetnik stola sedmorice g. Bratanič. Stanovanje je življenjska potrebščina, kakor vse druge, brez katerih človek ue more biti niti en dan. Stanovanjsko vprašanje je važno socialno vprašanje. Ko jc leta 1929 bila odpravljena stanovanjska zaščita, so mnogi mislili, da se bodo edino lo tako razmere normalno uredile. Pa vsi ti so se zmotili. Stanarine v starih hišah so se tako zvišale, da so se mnogi morali preselili v predmestja, ker lako visokih najemnin niso zmogli. S tem so sicer le malo prihranili, ker so bili na drugi strani stroški za prevožnjo v mesto, obutev in obleko večji. Stauariuc v novih hišah so ostale na isti višini. Položaj se je po letu 1929 poslabšal in ne poboljšal. Ko danes želimo rešili vprašanje stanarin, moramo reči, da dane« stanovanj več ne primanjkuje. Kriza torej ni v tem. pač pa v tein, da so stanarine previsoke ter so več ko 50% predvojne valorizacije v zlati pariteti. Ne sinemo govoriti, dn široki sloji ljudstva nočejo plačevati najemnin, ampak reči je treba, da ne. morejo plačevati. Dohodki vseh stanov od prvih javnih nameščencev do zadnjega delavca so znižaui v veliki meri. Zato .je humano in socialno, če so tudi hišni posestniki deležni pri lej redukciji in čc so vsaj v tem izenačeni z drugimi. V tem smislu apelira na hišne posestnike, naj sami znižajo najemnine, preden ho državna oblast prisiljena to storiti. Temu govorniku jc odgovoril za društvo hišnih posestnikov g. Ebrič, dn društvo hišnih posestnikov temu predlogu ne more ugoditi, ker je v njeni organiziranih le 40% vseh hišnih posestuikov. G. Babič je v imenu obrtnikov povedal, da obrtniki ne morejo več izhajati, ker ves zaslužek požro: režija, davek in najemnina. Tajnik društva hišnih posestnikov g. Kuh priznava težavni položaj vseh. Edini izhod jo, da se znižajo vsi davki in doklade ter gostaščina. Tedaj bodo hišni posestniki brez vsakega poziva takoj znižali najemnine. Društvo najemnikov je končno dalo svoje že pismeno izročene resolucijo v zapisnik. Podobna anketa bo kmalu v Belgradu, Velik požar pri Sevnici Zažgala zlobna roka - Junaški reševalci Šmarje pri Sevnici, 18. jan. V noči od 17. na 18. januarja smo imeli pri nas požar. Pogorela sta Nande Zelič in Jože Jene ~ svak Zcličev in gostilničar. Zeliču jc zgorela hiša z vsem pohištvom in vso obleko; družina sc je pa vsa rešila. Jenetu je zgorel hlev, vse seno in slama ter mnogo gospodarskega orodja. Jenelov hlev se je namreč držal Zeličeve hiše, tako da sta imeli obe poslopji skupno streho. Živino so rešili in tudi človeških žrtev ni. Proti požaru sta bila sicer oba zavarovana, a premalo. Največja sreča v tej nesreči je bila, da ni bilo močnega vetra, ker bi sicer pogorela vsa vas Šmarje s tovarnami vred. Kaj bi bilo, če bi se bilo vžgalo ogromno skladišče drv tovarue Jugo-tanin, ki je skoraj v neposredni bližini pogorelega poslopja. Gasilci so prišli prepozno. Najprej so jirijie-Ijali brizgalnico tovarne Winkle, ki pa je žal imela premalo cevi. ker ni voda dosli blizu. Pozneje so prišli gasilci iz Sevnice in takoj nalo iz Boštanja. Pri reševanju stvari Antonije Zelič, ki je bila najemnica pri Nandelu Zeliču, so so odigravali drzni prizori. Najdrznejši izmed vseli reševalcev pa je bil Franc Vidic ml., ki so je tudi nekoliko opekel. On jc reševal stvari iz gorečih sob. ki so bile že vse v plamenih in se je udiralo že vse nad in pod njim. Najiosled se jc rešil skozi okno. Pri tem drznem reševanju sla mu vztrajno pomagala tudi strojnik Jamšek in ključavničarski pomočnik Herman Kolinan. Kdo jo zažgal, se ne ve. Tisto noč je bilo tukaj mnogo tujcev, ki so pri več hišah dobili prenočišča. — Nekdo je takoj, ko je pričelo goreli, napadel ženo Naudela Zeliču, češ naj mu izroči takoj ves denar in ji jc grozil. Ko ga ta vsa zmešana in razburjena vpraša, kdo da je, je zbežal, ker so žt ljudje prihajali. — Prva je ogeuj ojiazila sosedova hči Marija Kušar, ko jo gorelo seno v skednju. Preža z usodnimi posledicami Uboj na svatovanju v Cigancih pri Slovenski Bistrici vsem naj bi se pobirala davščina, da bi se pribijal določen odstotni iznos k fakturni ceni premoga. Pristali so tudi ua lo, da bi se mogel la pribitek postopoma zmanjševali, v kolikor bi se zmanjševalo število rentnikov. V nobenem slučaju pa se ne bi smelo z reformo jemati že pridobljene pravice rentnikov. Tudi hi se ne smeli izključevati od donosa davščin rentniki nerndarji. Koncem ankete sta bili predloženi od obeh strani resoluciji. V resoluciji, ki so jo predložili zastopniki podjetij, se postavljajo rudarska podjetja na stališče, naj se pokrajinski pokojninski sklad ukine, vse rente rentnikov-rudarjev pa naj prevzamejo nase bratovske skladnice. Stroške, ki bi iz tega nastali zn Glavno bratovsko skladnico, naj bi krila rudarska |iodjetja in bi se ta prispevek ne prevaljeval na delavstvo. Zastopniki socijalnih zavodov pu so se izrekli v resoluciji za zgoraj uave-dene koncesije. Poudarjali so, da so dolžni čuvati pridobljene pravice staroupokojencev in da pri- j liaja vpnštev še vprašanje, ali omogočajo danes rente v znesku 150 dinarjev na mesec sploh še eksistenco. Da se bo moglo še podrobneje proučiti celo vprašanje in po možnosti zbližati obe strani, anketa v Belgradu svojega dela ni zaključila, temveč jc sklenila, da se bodo zbrali statistični podatki in izdelali matematični računi. Nato se bo sestala anketa na zaključno zasedanje v Ljubljani. Zdravje, prva pomoč ... Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredi v začetku februarja nov nižji samaritanski tečaj, kjer se more vsakdo naučili teoretično in praktično prve pomoči in drugih naukov o zdravju, kolikor je potrebno za samarifana. Predavanja se bodo vršila dvakrat na teden od 19 do 21 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Skupno bo 40 predavalnih ur. Pouk l>o brezplačen. Kdor usj>ešno napravi izpit, dobi samaritansko diplomo in se more vpisati v visjj tečaj. Vsi, ki imajo namen pristopiti v krog onih, ki hočejo širiti zdravstveno kulturo med narodom, krepiti njega zdravje ler z besedo in dejanjem lajšati bedo in nesrečo, naj javijo svoj pristop na dopisnici pisarni Hdečega križa, \Volfova ulica št. 12, do 27. januarja. V prijavi je navesti ime, priimek, poklic, starost in stanovanje. Dan prvega sestanka se bo pravočasno objavil. Slovenska Bistrica, 19, januarja. V pretekli noči sc je dogodil v Cigancih pri Slovenski Bistrici tragičen slučaj, ki jc žalostno zaključil veselo gostijo, katero so obhajali pri nekem posestniku. V Cigancc se je priženil iz. Gornje Bistrice M. Pristovšek. Včeraj dopoldne se jc vršila poroka, potem pa čez noč gostija na nevestine mdomu. Fantje iz Cigancev so napravili ženinu mitnico, ter je moral svoj vstop v Ciganovcc plačati z znatnim zneskom, za katerega so si fantje zvečer privoščili v gostilni pošteno večerjo in jo tudi dobro zalili. Med časom, ko so domači fantje bili v gostilni, pa so prišli ženinovi tovariši iz Gornje Bistrice na njegov novi dom, kjer sc je vriila ženitba ter zapeli ženinu v slovo pod oknom. V objestnosti in že malo v rožicah so pričeli streljati, kar jc razvnelo ciganovskc fanlc, katerim je tudi že stopilo vino v glavo. Prihajali so iz gostilne in med obema taboroma je prišlo naenkrat do prepira, ki pa so ga starejši in razsodnejši Delo in brezposelnost na Slovenskem Ljubljana, 19. januarja. Danes jc delavska zbornica poslala poročilo ministrstvu za socialno politiko o gibanju dela in brezposelnosti v Sloveniji. Po podatkih, ki nam jih je dal na razpolago gosp. tajnik Uratnik, posnemamo nekaj zanimivih stvari iz poročila. Iz poročila je razvedno, da znaša v zadnjem desetletju naravni prirastek delavcev od 20. do 50. leta 9800 na leto. V emigracijo odide povprečno 4800 delavcev. V domovini jih torej ostane 5000 ali v vsem desetletju skupno 50.000 dclavcev, ki jih mora zaposliti in jim dati kruha domovina. Prirastek zavarovanih delavcev pri OUZD in bratov-skih skladnicah znaša 30.000. Število samostojnih podjetnikov je narasrtlo za 5000. V poljedelstvu, v ijavnih poklicih in pa nezaposlenih je bilo torej 15.0C0 novih delavcev. V deceniju 1930 do 1940 bo znašal naravni prirastek dclavcev le 3000 na leto. V tem desetletju namreč doraste generacija, ki se je rodila med svetovno vojno in ko je bilo zelo malo rojstev. Pričakovali je torej, da bo padlo število delavcev in vajencev ter da bo ponudba dela manjša. Če bo zaradi tega brezposelnost pojenjala, je pa še drugo vprašanje. Pri OUZD je bilo zavarovanih 98.418 delavcev. Pri bratovskih skladnicah pa je bilo zavarovanih 1. januarja 1928 13.890 delavcev, 1. januarja 1929 14.306, 1. januarja 1930 15.587 in 1. januarja 1931 15.431. Dalje navaja poročilo podatke o večjih industrijskih podjetjih j»o posameznih strokah, in sicer za datume 20. junija 1929 : 28. februarja 1930; 28. februarja 1931 in 1. novembra 1931. Gibanje jc bilo v teh datumih: V 34 gradbenih industrijah 4056. 1874, 1744 in 3025 delavccv. V steklarski industriji za 2 podjetji 1002, 1081, 925, 652. Tu vidimo torej občuten padec. V papirni industriji za 7 obratov 1422, 1420, 1308, 1252. V usnjarski industriji za 10 obratov 2045, 2183, 1754, 1543. V kovinski industriji za 9 tovarn, med katerimi pa niso vštete one tovarne, katerih delavstvo je zavarovano pri bratovskih skladnicah: 2650, 2860, 2422, 2017. V lesni industriji za 24 obratov 2359, 2743, 1739, 1646 delavcev. Torej zelo viden in občuten padec števila zaposlenih delavcev. V elektrotehnični industriji za 2 obrata 80, 98, 168, 233. V živilski industriji za 4 obrate 164, 488, 414, 424. V graiični industriji za 4 večje tiskarne in knjigoveznice 352, 334, 348, 325. V monopolski industriji za 1 tovarno, namreč Tobačno tovarno v Ljubljani, 1070, 1072, 984 , 969. Tobačna tovarna jo. torej v dveh letih zmanjšala število svojih dclavcev za 100. V oblačilni industriji za 10 obratov 1377, 1543, 1154, 1308. V tekstilni industriji za 10 obratov 4153, 4320, 4285, 4421. V kemični industriji za 5 obratov 1192, 1173, 894, 732. Zopet občuten padec. V prometu za 1 sam obrat, namreč za Splošno maloželezniško družbo v Ljubljani, 89, 83, 92, 184. Nove oroge so lorei zairoslilc okoli 100 novih de- fanljc preprečili. Vendar jc bila to le tišina pred nevihto, kajti okrog pol I ponoči je ponovno izbruhnil prepir še s hujšo silo in naenkrat sc jc zabliskal v roki, drugače mirnega in razsodnega fanta nož, ter 6C zasadil v vrat Štefanu Šternu iz Gornje Bistric«. S krikom se jc ranjenec opotekel, nakar so 6e pretepači tiho izgubili v noč. Ranjcnca, kateremu jc kri močno brizgnila iz rane, so prinesli v hišo, toda po preteku kake pol ure je izdihnil. Danes dopoldne sc jc vršila obdukcija trupla ob navzočni sodni komisiji, v kateri so bili: 6odnik dr. Dobrovšek in zdravnika dr. Jagodic in dr. Čer-ne. Pri raztelescnju sta zdravnika dognala, da jc ostrina prerezala mrtvecu na vratu le stranske žile in bi ga bilo še mogoče rešiti, če bi rano takoj povezali iu pozvali nemudoma zdravnika iz bližnje Bistricc. Slučaj jc zbudil v vasici in okolici vclikt razburjenje in sočuvstvovanjc z nesrečno alkohola. vi jo lavcev. V hotelski industriji za 3 obrate 177, 120 142, 130. V bolnišnicah in zdraviliščih za 5 obratov 500, 350, 357, 729. Ti podatki veljajo za večje in glavne industrije v Sloveniji, take, ki so tipične in pri katerih je zaposlenih največ delavcev, V te podatke seveda niso všteti tudi najnovejši odpusti delavstva. Vendar pa naše številke nazorno kažejo vso krizo, ki jo trpita slovenska industrija in slovensko delavstvo. Skoro povsod vidimo padec števila za-: poslcnega delavstva in le maloloje jc to število | naraščalo. Delavstvo na cesti v Mostah in Rušah Ljubljana, 19. januarja. Ze skoraj stalna rubrika v našem listu so žal postala poročilu, da je to ali ono podjetje odpove dalo svojemu delavstvu. Sedaj so zopel enkrat na vrsti Ruše. lam jo tovarna odpustila 86 delavcev, ki bodo dne. 30. januarja na cesti. Ogorčenje med delavstvom je ogromno, ker se delavstvo jirav dobro spominja obljub, ki jih jc g. direktor Krejči šo pred tremi meseci dajal delavstvu, češ, da v Rušah ne bo no-, bene brezposelnosti. Sedaj je čas, da g. ravnatelj i Krejči zastavi svoj vpliv. Kemična tovarna v Mostah Kakor smo svojč,is že poročali, jc Kemična tovarna v Mostah odpovedala svojemu delavstvu delo, češ, da nima naročil. Po naših informacijah pa je žc do sedaj vsa zaloga kemičnih polfabrikatov, ki jih ta tovarna izdeluje, razprodana. Tako nujnega vzroka za odpoved delavstvu tovarna torej najbrž nima. Z jutrišnjim dnem bo na cesti 120 delavcev kemične tovarne. Danes sc jo začela v tovarni razprava, kako urediti položaj delavstva za časa brezposelnosti, ki bo trajala približno tri mesece, kakor tovarna sama izjavlja. Razprave so se udeležili zastopniki delavstva, Delavske zbornice in podjetja. Podjetjo je hotelo za podpore brezposelnemu delavslvu uporabiti starostni fond, ki si ga je delavstvo zbralo. Ta fond znaša okoli 60.000 Din. Delavstvo se je temu uprlo, da bi podjetje izčrpalo ta fond. Končno so zastopniki delavstva pregovorili podjetje, da bo vsak delavec dobival za časa brezposelnosti iz delavskega delež; lega fonda 5 Din, iz deleža tovarno pa tudi 5 Din, skupno torej 10 Din za osebo in dan. Borza dela bi prispevala k lem 10 Din šc 10 Din, tako da bi vsak brezposelni dobival 20 Din na dan iu bi se mogle delavsko družino na ta način za silo preživiti, dokler traja brezposelnost v tej tovarni. Delavstvo pa mora ta sklep še odobriti. Dobro bi bilo, ako bi sc banska uprava zanimala za vzroke, ki so dovedli tovarno, da jc odpovedala delavstvu. Tovarna je italijansko podjetje in je zadnja štiri leta sijajno uspevala. Ljubljana Pri Prleku, ki ima največ gostov na 99dan" Dragocen Folo-svetovalec Ljubljana, 18. jan. Prav v sredi Ljubljane se je ustavil, razpel je svoj šotor in dejal: Tukaj nam je dobro biti!« Povabil je prijatelje in znance, ki se imajo pri njem prav tako dobro. Prlek je, s prav tistega totega beoirka, in malo je manjkalo, pa bi mu postal resna konkurenca. Seveda še v listih časih, ko še ni bilo avtomatičnih bufejev v Ljubljani, in so bili edini, ki so skrbeli za blagor naših želodcev. čudodelni vozniki, ki so potiskali po ljubljanskih cestah celo kuhinjo in še veliko skladišče klobas, hrenovk, safalad in kislih kumare. V tistih časih, ko sem hodil mimo njih, in so se mi mimogrede cedile goste sline, se mi je rodila ideja: ali ne bi bilo imenitno, če bi montiral tako kuhinjo na motorni tricikel in z njim vozil kuhane klobase od vrat do vrat, kjer bi pravkar metali ogorčene goste na hladno. Na žalost na tem presnetem svetu nisem našel finančnika, ki bi me razumel. Je pač tako, da ostane večina talentov neodkritih. Na vsak način pa je ponesrečena ideja ohranila Prleku njegove prijatelje. Tako-le ob 8 zvečer jo privozi na Marijin trg, razpne svojo streho in svoj veliki platneni plašč, ki ga. kot mnogi Ljubljančani, dosledno obrača po vetru, da si zavaruje hrbet in drugo pred mrazom. Iz polnih skladovnic tako priljubljenih kranjskih klobah in hrenovk zmeče cele kupe v krop in čaka prvih odjemalcev, ki so običajno menda takoj za njim na mestu. In tu vztraja v zatišju največjega našega pesnika Prešerna do zg»rlnjih jutranjih ur, do štirih ali še dlje, če mu seveda že prej ne zmanjka klobas. Pri Prleku se ustavlja vsa Ljubljana, pardon, vsa Ljubljana, ki hodi »zgodaj« spat. Če smo storili komu krivico, pa povejmo, da tudi vsa tista Ljubljana, ki hodi pozno spat. Pa popravimo še »vso' Ljubljano v toliko, da hodijo s^mo listi Ljubljančani, ki se spoznajo na dobre klobase in so od same žeje zopet Lačni in od klobase zopet žejni. Naj povemo resnici na ljubo, da zlasti v zgodnjih večernih urah postreže marsikomu, ki prime z žuljavimi rokami za drobno hrenovko, čigar obleka s prikrito otožnostjo dokazuje, da ne gre na zabavo, ampak truden od dela domov, kjer ga morda ne čaka večerja, tako da raje z K a' ho t*ant* s t>rama: ; Zapravljivec.« Red A. Opera: -Dežela smehljaja.« Red E. Prosveta Trnovo: Prosvetni večer. Skioptično predavanje g. Jožeta Košička: Z jugoslovanskimi bojevniki po francoskih bojiščih.« Ob 8. Rokodelski dom: Skioptično predavanje g. A. Koioierlja: nO krščanskih junakih prvih stoletij.« Ob 20. Univerza, predavalnica št. 10: Predavanje dr. A. Lajovica: O krizi praktične jurisprudence.« Ob pol šestih. Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * 0 IV. delavski prosvetni večer je prav lepo uspel. Uvodna deklamacija, ki jo je zelo lepo podal tov. Gajela, je naznačila smer večera. Deklamacija >Naša organizacija« — tisoč rok in vendar samo ena — je simbolično pokazala neprecenljivo vrednost združevanja delavcev. Pevske točke, ki so jih zapeli naši tov. nameščenci iz OUZD pod vodstvom p. F. Ačka, so zelo ugajale. Pestrost večeru pa je dala gdčna A. Pustova, ki nam je zapela Schuber-tovo »Ave Marijo« in prvič predvajano skladbo p. F. Ačka »Jeftejeva lepa hči«. Za svoja izvajanja je žela buren aplavz. A. Marinček je v dobro pripravljenem referatu govoril o nalogah strokovnih in gospodarskih organizacij. Njegova zanimiva razmotri-vanja so nam nudila vpogled v delo naše organizacije, ki ga vrši že 30 let. Poudarjal je, da papež Leon XIII. v svoji znameniti okrožnici Rerum No-varum priporoča delavske strokovne organizacije, ki naj skrbijo za delavstvo in ga branijo pred izkoriščanjem. Omenjal je tudi važnost delavskega zadružništva. Brez močnih gospodarskih organizacij tudi ne bo močnega delavskega gibanja. Za svoja stvarna In zelo zanimiva izvajanja je žel obilo priznanja. Na večeru je govoril tudi J. Langus o delavski kulturni organizaciji in tisku. Žal, da je morala zadnja točka programa izpastj. Večer je bil zelo zanimiv. Želeti bi bilo, da nam centrala Krekovih družin oskrbi še več tako prijetnih večerov, ki razvedrijo delavčevega duha in mu dajo novega poguma in pobude za delo. © Predavanje v Rokodelskem domu. Drevi ho predaval v dvorani Rokodelskega doma g. stolni vikar Alojzij KoSmerlj o krščanskih junakih prvih stoletij. Predavanje bodo pojasnjevale skioptičnC slike. Pričetek predavanja je točno ob 8 zvečer. 0 Vseuč. prof. dr. A. Uosar bo v sredo 21). januarja ob 18 v zbornični dvorani univerze nadaljeval predavanje o socioloških in ekonomskih osnovah moderne družabne reforme . 0 Lepo dejanje. Lanski absolventi in absolvent i nje državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani — podmladkarji — m namesto valete obdarovali neko družino s kurivom. © Belokranjfi! Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicujc v sredo 20. januarja v restavraciji »Zvezde- sestanek. Prosimo gotove in polnoštevllne udeležbe. lepo gesto za 3 Din potolaži svoj želodec. Kasneje pa prihajajo vedno bolj pestre družbe. Absolutno prednost dobivajo hrenovke in kisle kumarice. Ob teh urah je pri njem center ljubljanske krize, vsaj on je še ni videl drugačne, kakor tako, da ga obkolijo od vseh strani in ga v velikem navdušenju in lakoti potiskajo včasih naprej in včasih nazaj. Kljub temu, da stoji debele uro včasih v najhujšem mrazu na mestu, ga ne zebe. Čim bolj je mraz, tem več ima dela. Smili pa se človeku naravnost ob sobotah in pred prazniki. Tedaj pa je pri njem pravcata jdobasarska borza. Ob takih prilikah se ga kriza v velikem ovinku izogne, pa naj si bo potem v podobi nočnega delavca, ki odhaja brez žvenka domov, ali v podobi železničarja, ki bi se mu tudi prilegla topla hrenovka. Ob pol 1 je pri Prleku najbolj veselo. Seveda jo on sam tudi vesel. In drugo veselje, seveda v manjši izdaji, loda bolj hrupno, pa ga dohiti vsako jutro od 2 do pol 8. Ob teh urah tudi »Slo-venčev« kolporter odda marsikak izvod njegovim odjemalcem. Po tej uri pa je vsa naša Ljubljana že izčrpana in le kasni zamudniki ali pa taki, ki odhajajo zgodaj zjutraj na delo, so njegovi zadnji gostje. Razumljivo je, da ima mnogo prijateljev, saj je pa tudi soliden trgovec, saj daje celo na obročne sisteme, ali pa, edina izjema v Ljubljani, celo na kredit. Postrežba je nadvse kulantna. Če si lačen, dobiš veliko klobaso, če si od žeje lačen, pa malo maujšo. In ta princip drži pri hrenovkah. gorčici, hrenu in kumaricah. Zato ni čudno, da ima toliko gostov ob vsakem svojem šihtu". Včasih jih je bolj malo in tedaj tudi že njega kriza Irese. Tako normalen promet je pa kar zadovoljiv. Težki dnevi, ko tnu zmanjka klobas v njegovih skladiščih in mu jih zop°t pripelje Javornikov avto sredi noči, pa izkazujejo lepo število gostov. Par dni v letu pa je, med lemi brez dvoma Silvester in pust, ki mu prinesejo več gostov kakor par dni skupaj. Tedaj jo pač zbit in zdelan popiha že skoro pri belem dnevu domov. Samo to sem ga pozabil vprašati, kam spravlja drobiž. Pa povejte, če si listi finančnik, ki ni razumel moje ideje, ne puli las s svoje plešaste glave. 0 Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi VIII. red nipi^c.svetni večer drevi v društve 'iftji domu Karunova ulica 14. Predava g. urednik Jože Košiček o potovanju z jugoslovanskimi bojevniki po francoskih bojiščih. Predavanje bodo pojasnjevale skioplične in filmske slike. Začetek točno ob osmih zvečer. 0 Opozarjamo na izvencerkveni sestanek križarske moške kengregacije drevi ob 8 v družbeni dvorani. Predavanje s skioptičnimi slikami. 0 Stare knmorne skladbe iz, prve polovice 18. stoletja bomo imeli priliko poslušati na 111. komornem večeru Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v pelek 22. januarja ob 20 v veliki dvorani kina Ljubljanski dvor. Izvajali se bodo Jiranekov trio za 2 gosli, čelo in klavir, Mvslivečkov trio za flauto, gosli, čelo in klavir, Stnmilz.ov trio za dve gosli, čelo iu klavir ler Mozartov kvartet za "osli. vijolo, čelo in klavir. Spored izvajajo člani ljubljanskega komornega tria gg. Kaj ;I Jeraj, Gustav Muller in Herbert Svetel s sodelovanjem članov orkestra Narodnega gledališča gg. Slavka Korošca in Vinka šušteršiča. Vstopnice v predprodaji v traf'k,i 1'ugelj, palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. 0 Obveščamo gospe in gospode, da ima »Po-selska zveza« na razpolago vsakovrstna dekleta. Kdor rabi kakšno služkinjo, naj se obrne na naš naslov: Paselska zveza, Ljubljana, Miklešičeva cesta 22, I. nadstr.. Delavska zbornica. Obenem prosimo, da, kdor išče služkinje pismenim potom, natančno opiše, koliko članov družine, koliko goveje živine, prašičev itd., kakšno delo in koliko je mesečna plača. So nekatere služkinje, ki bi rade šle na deželo, pa pridejo dopisi brez navedenih podatkov in se nobena služkinja ne upa prevzeti, ker dekleta nimajo tirna rja na razpolago, da bi zastonj izdajale denar za vožnjo. Toliko v "ednost jn ravnanje. — -»-Poselska zveza.« 0 Oblastna strelska družina v Ljubljani priredi v ponedeljek 25. januarja v salonu restavracije pri Levu na Uosposvetski cesti 10 sobno streljanje z nagradami. Pričetek tekme ob 8 zvečer. Pridite polnoštevihio! — Odbor. 0 Izredni občni zbor Muzejsketra društva za Slovenijo se bo vršil v ponedeljek 25. januarja ob 17 v predavalnici Narodnega muze.,o. Dnevni red: Pravilnik odseka za varstvo prirode. 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi junija 1931 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dr.) 6. februarja, za efekte (perilo, obleko, stroje iu dr.) pn 12. februarja od 15 dajje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. 0 Tečaj za esperanto. Ker je občinstvo pokazalo mnogo zanimanja za mednarodni jezik espe-ranto, je sklenil »Klub esperantistov v Ljubljani« otvoriti nov tečaj za začetnike. Tečaj, ki bo trajal približno 3 mesece, se bo pričel v pelek 22. jan. t. 1. ob 19Vi (ob pol 8 zv.) v šentjakobski šoli. Priglasi se lahko vsak. 0 Dva ponesrečenca. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela dva ponesrečenca. Prvi je 24 letni hlapec Jože Bertoncelj z Martinjega vrha 17 v 80 letna starka zažge vnuku hišo Maribor, 19. januarja. Kriminalna kronika naših krajev menda še ne beleži »ličnega slučaja, kakršen se je obravnaval danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Bila je zgodba prepira med starimi in mladimi, med prevžitkarji, ki so s trudom in žulji spravili skupaj premoženje ter ga izročili mlajšim, in med novimi gospodarji, ki so potisnili stare v kot. Na našem podeželju 60 te zgodbe sicer nekaj vsakdanjega, značilen pa je konec slučaja, ki je bil predmet današnje obravnave. 80 letna straka, ki živi na prevžitku pri svojem vnuku, zažge v maščevanju njegovo imetje. Pred sodniki se je zagovarjala 80 letna Lepoša Ana iz Šalovcev. Živela je na prevžitku pri svojem vnuku Janezu Žitku. Z njim bi se bila morda še razumela, da ni stala vmes njena smaha, mati Janeza, Rozalija Lepoša in Janezova žena Etelka. Med starko in obema ženskama je prišlo često do burnih prepirov in prizorov in na V6e mogoče načine so si poskušali obojestransko oteževati življenje. Seveda je tudi vnuk potegnil z mlajšima ženskama in tako je nastalo v hiši sovraštvo, ki je posebno grizlo staro nekdanjo gospodinjo ter jo podžigalo k maščevanju, ki je bruhnilo na dan 30. oktobra 1931, ko so se ženske zopet sprle med seboj. Takrat je starka zaklicala snahi in ženi svojega vnuka: »Ženske, danes bo vama še vs» v zrak letelo, jaz vama bom že pokazala.« Ker so bile slične grožnje pri Žitkovih na dnevnem redu, ni starkinih besed nihče vzel za res in kakor po navadi je odšlo vse na delo, stara mati pa ie ostala sama doma. Takrat pa so okrog poldneva nenadoma zapazili sosedi gost dim nad gospodarskim poslopjem Janeza Žitka in že so švignili iz dima tudi plameni. Pomoč je bila takoj na mestu in posrečilo 6e je ogenj omejiti. Vseeno pa je nastalo po požaru za 21.000 Din škode, ki je bila tem občutnejša, ker posestnik ni bil zavarovan. Sum požiga se je takoj opriiel stare matere in nič ni pomagalo, da ga je poskušala prenesli na svojega vnuka, katerega je sprejela, ko je prihitel gasit, z besedami: »visoko si imel zavarovano, pa si zažgal sam«. Pokopalo jo je najbolj dejstvo, da so našli še med požarom v starkini sobi vse njeno premoženje že povezano v culo in pripravljeno za rešitev iz požarne nevarnosti. Poleg tega 60 nastopile še priče, ki 60 videle v usodnem trenutku starko motati se okrog gospodarskega poslopja, katero so nato takoj objeli plameni. Ana Lepoša je bila obsojena na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 5 let, ter 21.700 Dir odškodnine vnuku za požgano gospodarsko poslopje. Zavozljcma pravd z o hranilni knHžici Ljubljana, 19. januarja. Začetkom leta 1930 je napravila v kamniški okolici splošno senzacijo tatvina hranilne knjižice z vlogo 16.275 Din. Tat je tudi dvignil pri Mestni hranilnici v Kamniku 13.000. Rudolf Hočevar je varčen delavec, ki je doto iu svoje prihranke naložil pri omenjeni hranilnici na dve kniižici, in sicer na eno 16.275 Din. na drugo pa 4000 Din. Vse je hranil v lesenem kovčegu na podstrešju hiše svojega brata Jožeta v Gradišču pri Kamniku. Koncem decembra 1929 je hotel vzeti knjižici iz kovčega. pa se jc sihio prestrašil, ko je opazil, da je kovčeg odprt in da mu je izginila knjižica z ; večjo vlogo. Tekel je v Kamnik in vprašal v hranilnici po knjižici. Tam so mu povedali, da je nekdo na lo knjižico 3 decembra 1929 dvignil i3 tisoč dinarjev. Kaj početi? Ni mu kazalo nič drugega, kakor da je zagonetno zadevo prijavil orož-l nikom. — Orožniki so 2. januarja 1930 prijeli tesarja in nakupovalca lesa Antona P., ki je Hočevarjev sosed. Mnoge okolnosti, osobito. češ da je po 3. decembru plačeval dolgove in se okrog bahal z denarjem, so obremenjevale P. Po končani preiskavi je Rudolf Hočevar kot zasebni udeleženec v smislu novega kazenskega zakona dvignil obtožbo proti Antonu P. zaradi zlo-činstva tatvine. Pred kazenskim malim senatom deželnega sodišča se je nato vršila razprava, pri kateri je bil Anton j1, popolnoma oproščen. Hočevar pa se je po svojem odvetniku pritožil na stol sedmorice v Zagrebu. Ta je sodbo razveljavil in odredil ponovno razpravo. Stvar je namreč precej zavozljana. Danes se je moral Anton P. pred malim senatom drugič zagovarjati zaradi hranilne knjižice. Gotove okolnosti ga močno obremenjujejo, kajti pred 3. decembrom je bil po izpovedbi nekaterih prič v denarnih stiskah, a po 3. decembru 1929 je plačal dolgove in se je z denarjem še okrog bahal. j5, je tudi danes zanikal tatvino iu omenjal, da je sani z lesno kupčijo zaslužil večji dobiček, na-kupoval je les tudi za trgovca J. C. »Čudno, da ste imeli denar 6000 Din spravljen v kovčegu na podstrešju kakor Hočevar," je pripomnil senatni predsednik. »Včasih sem res imel denar gori, včasih s seboj.' je odvrnil obtoženec. Obtoženec je dalje odločno zanikal, da bi bil on podpisal potrdilo o dvigu 13.000 Din v kamniški hranilnici. občini Selca. Ta je vozil iz gozda hlode. Pri tem delu pa ga je smreka pritisnila čez trebuh in ga hudo poškodovala. Njegova poškodba jo zelo nevarna. — Drugi ponesrečenec je 17 letni sin posestnika Alojzij Bolta iz Zadobrove 40. Ta si je predsi-nočn.jim pri smučanju poškodoval levo nego. 0 Gospodična, ki ima na razpolago pisalni stroj sprejme v delo razne spise, pravila itd. Spisn-na stran po Din 2. Ponudniki naj se oglase pri Jugoslovanski strokovni zvezi, Ljubljana. Delavska zbornica. Zaslišanih je bilo 8 prič, ki so v glavnem povedale, kako jc obtoženec v decembru razpolagal z večjo vsoto. Ravnatelj Mestne hranilnice v Kamniku g. Anton Vedlin je kot priča povedal: »Spominjam se samo, da je prišel 3. decembra 1929 po staturi nekoliko večji, toda po obrazu obtožencu sličen človek. Ne morem pa pod prisego reči. da bi bil ravno P. oni. Podpisal je in denar hitro vzel. Na potrdilo se je podpisal Rudolf Hočevar; uradnik je zraven pristavil kraj Laze. Rudolfov brat Jože Hočevar gotovo ni dvignil denarja, ker ga dobro poznam.« Na današnji razpravi je namreč Anton P. obdolžil Jožeta Hočevarja, brata okradeuega, da jo on vzel denar in skril. Grafolog prof. Koželj je v svojem mnenju poudarjal. da je bil dotičnik, ki je v hranilnici podpisal potrdilo, silno nervozen. Pri črki »d« je popravljal in to je značilno za obtoženčevo pisavo. Njegovo mnenje je, da izvira podpis na potrdilu od Antona P. Državni tožilec: »Vidite, P., kaj pravi grafolog!« Obtoženec kratko: »Nisem podpisal.« Razprava je bila preložena, da sodišče zasliši še drugega grafologa, kakor je to zahteval obtožencev branitelj. Trbovlje Poročila sta se Piluauer Ivan, rud. kurjač, z Lesjak Ludmilo, šiviljo, in Hribar Franc, rudar z Osredkar Angelo. Obilo sreče I Volivne imenike popravljajo ta mesec na občini. Kdor je bil izpuščen in oni, ki v tem letu izpolnijo 21 let, naj se zglasijo na občini radi vpisa. Vzgojno predavanje za matere priredi Žensko društvo prihodnjo nedeljo popoldne ob treh v Društvenem domu in sicer v pevski sobi. Živahno delovanje dram. odseka našega Prosvetnega društva nam ustvarja skoro nedeljo za nedeljo veliko veselja. Prav posrečeno so spravili na oder v le j sezoni že dve veliki narodni igri: »Našo kri in »Legijonarje«. Zadnjo nedeljo pa so želi zopet obilo priznanja z igro: »Rokoviijači«. Udeležba, ki je bila pri vseh igrah naravnost sijajna, je dosegla pri tej predstavi svoj rekord. Veliko ljudi je moralo oditi, ker je zmanjkalo vstopnic. Kar se tiče uprizoritve same, lahko rečemo, da je pokazala veliko elastičnost igralskega ansambla. Res je, da bi bilo marsikaj boljše podano, ali na splošno ni uprizoritvi nič kaj bistvenega odrekati Občinstvo je bilo silno zadovoljno in jo vztrajalo prav do konca. Igra se v nedeljo ponovi, da bodo tudi ostali še lahko videli lepo narodno igro in tudi spoznali resna stremljenja naše mladine. tz društvenega ž!vlfanfc Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani. Društveni večer 20. jan. restnvarcija .činkole« ob 20: »Švica«. Zamena znamk te dežele in predložitev zbirk, člani naj prineso materijal seboj. Gosti dobrodošlL Dnevna kronika Koledar Sreda, 20. januarja: Fabijan in Sebastijan, mu-čenca. Osebne vesti = Premestitve na meščanskih šolali. Premeščeni so: Lukan Rada, strok, učiteljica na meščanski šoli v Trbovljah, na mešč. šolo v št. Vid; Žun Milena, strok. učiteljica na II. dekl. mešč. šoli v Ljubljani, na mešč. šolo na Viču; Lečnik Angela, strok, učiteljica mešč. šole v Šoštanju, na I. dekl. inešč. šolo v Mariboru; Korene Henrik, strok, učitelj na mešč. šoli v št. Vidu, na mešč. šolo na Vič; Vodušek Marija, učiteljica na mešč. šoli v Mežici, na mešč. šolo v Sv. Lenartu; Medved Stane, strok, učitelj mešč. šole v Krškem, na mešč. šolo v Senovo; Prenirov Jožica, strok, učiteljica mešč. šole, v Krškem, ua mešč. šolo v Trbovlje; Petrišič Avgust, strok, učitelj na I. deški mešč. šoli v Ljubljani, ua mešč. šolo v Št. Vid; Žargaj Tomaž, strok, učitelj na mešč. šoli v Tržiču, na mešč. šolo v Novo mesto; Lešnik-Bežek Emilija, strok, učiteljica na mešč. šoli v Ormožu, na mešč. šolo v Ptuju; Nardia-Ncškovič Eufemija, strok, učiteljica mešč. šole v Metkoviču, Primorska banovina, na mešč. šolo v Ormož; Kokot-Kecelj Minka, strok, učiteljica mešč. šole v Karlovcu, Savska banovina, na mešč. šolo v škofjo Loko; Oman Oton, strok, učitelj na mešč. šoli v Tržiču, na vadnico drž. moškega učiteljišča v Ljubljani. BOLEČINE IŠIASA nastanejo vsled obolenja živčnega korena v hrbtenici in bolezen jo dolgotrajna. Za oblažitev bolečin priporoča domači zdravnik dnevno uporabo Pistyan-skih obkladkov. Originalno blato v 2 oblikah pri drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Ostale vesti — Srečke za zgradbo katedrale v Belgradu so po neverjetno dolgem času vendar došle v Ljubljano in se dobe pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. — Sprememba železniškega voznega reda. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razglaša, da se pri-čenši s sredo 20. januarja ukineta na progi Zidani most—Maribor gl. kol. brza vlaka št. 3 in 6. Brzi vlak št. 3 je odhajal iz Maribora gl. kol. ob 14.30 ter dospel na Zidani most ob 10.37 in brzi vlak št. 0 je odtiajal iz Zidanega mosta ob 12.41 ter dospel v Maribor gl. kol. 14.45. — Brza vlaka št. 3 in 6, ki vozita še nadalje kakor dozdaj na pitogi Zagreb gl. kol.—Zidani most, imata v Zidanem mostu zvezo na brzi vlak št. 500 proti Mariboru, odnosno z vlakom št. 505 iz Maribora gl. kol. Brzi vlak St. 506 odhaja iz Zidanega mosta ob 13.10 ter dospe v Maribor gl. kol. ob 15, in brzi vlak št. 505 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 14.28 in prihaja v Zidani most ob 10.06. — Vremensko poročilo Direkcije drž. železnic v Ljubljani po stanju z dne 19. januarja ob 8 zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —1, sneži, snega 18cm; .Brežice O, oblačno, snega tem; Celje 1, oblačno, snega 2cm; Dravograd-Meža, —2, dež, snega 8cm; Jesenice 2, sneži ,snega 12cm; Kamnik —1, oblačno, snega 2 cm; Kranjska gora —3, sneži, snega 32cm; Kočevje o, sneži, snega 10cm; ICotoriba -—2, oblačno, snega 3cm; Ljubljana gl. kol. 1, sneži; Ljutomer 1, oblačno; Maribor gl. kol. 1, oblačno, snega 5cm; Novo mesto O, oblačno, snega 15cm; Št. Jauž na Dolenjskem 1, oblačno, snega 3 cm; Tržič 1, oblačno, malo sneži; Rakek —2, sneži. — Telelonski promet Bled—Treviso, Bergamo, Mantova, Verona in Vicenca. Prometno ministrstvo je odobrilo, da se vzpostavi telefonski promet ined Bledom in gori navedenimi mesti v Italiji z 20. januarjem. Pristojbine znašajo 2.55 zl. fr. za običajni razgovor Bled—Treviso in 3.15 zl. fr. za Bled— Bergamo, Mantova, Verona in Vicenca in sicer za triminutni razgovor. — Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v četrtek 21. januarja 1932 ob pol 9 zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto aktualno predavanje o zanimivem predmetu »Občina in gospodarska kriza«. O tem vprašanju izpregovori ljubljanski župan g. dr. Dinko Pue. Prepričani smo, da predavanje, ki ga je .prevzel gospod župan ljubljanski, vzbudi zasluzeno pozornost v naši javnosti. Vstop je brezplačen. — Gostje so dobrodošli. 714 — Vsa živina se mu je zadušila. Posestnika šumečnika v Družniirju pri Slovonjgradcu je preteklo sobojo zadela huda nesreča, ki je ».ahlevala kot svojo žrtev vso živino v hlevu. Kakor navadno se je tudi v soboto zvečer podal 35 letni, duševno nekoliko zaostali sin Marko v hlev k počitku. Nič hudega sluteč so tudi ostali člani družine šli spat. Kmalu nato, okrog pol devetih, pa so začuli iz hleva nenavadno glasno mukanje živine. Ko je gospodar priliifel v hlev, je udaril vanj gost val dima. Videl je, da je v kotu hleva stoječa Markova postelja vsa v plamenih, živina, dve kravi in te-lica, pa je ležala mrtva na tleh. Zadušil jo je dim. Marka je oee našel v jaslih nezavestnega in ga hitro nesel iz hleva. Kako je nastal ogenj, ne vedo. Najbrž je Marko, ki pa o nesreči ne ve ničesar povedati, neprevidno ravnal s svetiljko, da se je zažgala postelja. Šumeča i k trpi občutno škodo, — Pri kvarlanju umrl. V zagrebško kavarno »Zagrob« je vsako popoldne prihajal 70 letni trgovski zastopnik Adolf Oblat in igral »Snope«. Predvčerajšnjim je zopet igral. Naenkrat je dobil v roke dobre kvarte. Tri ase in damo ter kralja v barvi aduta. »Štirideset,« je zaklical stairec, »imaan dovolj I« V tem trenutku je postal ves plav in obsedel nepremičen na svojem stolu. Njegovi soigralci prvi hip niti slutili niso, da je mrtev. Šele pozneje, ko so videli, da se ne gane, ao priskočili k njemu. Prijatelj ga je stresel za ramo, misleč, da je starec zadremal. Namesto, da bi se starec zbudil se je zgrudil s stola ua tla. Šele sedaj so opazili', da je mrtev. Policijsko-zdraviliška komisija je ugotovila, da ga je zadela srčna kap radi razburjenja. — Ogoljufana Frimorka. Na zagrebško policijo je prišla'Primorka Apolonija Merla, ki je istega dne dopotovala iz Belgradu, kjer je del] časa služIla v nekem lokalu. Trudila se je noč m dan in si prihranila 2000 Din. Čeprav je stara ze nad 40 let, pa Ima srce še vedno mlado in zagledala se je v mizarja Omera, ki ji je obetal zakon. Dogovorila sla se, da bosl-a šla skupaj v Zagreb, kjer se bosta poročila Apolonija je odpovedala svojo službo in preteklo nedeljo bi morala skupno odpotovati lzBet-grada. Omerju je dala svojih 2000 Din, ki jih je zahteval od nje. češ, da mora kupiti razne stvari, potrebne za gospodinjstvo. Omer je sel z Apolonijo v vagon, ko pa se je vlak začel pomikati, je skočil iz vagona in se zgubil med občinstvom. Apolonija je ostala sama v vlaku. Ko je prišla v Zaffrob, jo celo zadevo prijavila policiji. — Najstarejši človek v Bosni umrl. V vasi Zmijanje, nedaleč od Banja Luke, je umrl najstarejši človek v Bosni iu Hercegovini Vaso šurlam, ' ki je doživel 128 let. Do zadnjega je bil še krepak, spominjal se je mnogih dogodkov in je rad o tem pripovedoval. Preživljal se je največ s koruzno hrano. Pil ni. Videl in slišal je do smrti prav dobro. Ko je bil star 100 let, je dobil nove zobe, ko so^ mu stari izpadli. Njegovega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi. — Ujel se je. V Splitu je prišel na policijo Ilija Kulič in prijavil, da je neznani lopov odnesel njegovemu sostanovalcu Mateju Gačini 10.000 Din. Policija pa Kuliču ni verjela, marveč je v njegovem stanovanju napravila preiskavo, ker je sumila, da je on ukradel denar. Pri preiskavi je res našla 10.000 Din, katere je Kulič res ukradel Gačini. Kulič je bil prepričan, da bo policija verjela njegovi prijavi, pa se je varal. — Pri revnii v glavi, ledjih in plečih, živčnih boleznih, bolečinah v boku, trganju v križu se z velikim pridom uporablja naravna »Franz-Joscf« grenčica za dnevno čiščenje prebavnega kanala. Vseučiliške klinike dokazujejo, da je »Franz-Josef« veda, posebno v srednji in starejši življenjski dobi, izborno čistilo za želodec in čreva. »Franz-Josef« , grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in i špecerijskih trgovinah. — Važno za vsakogar,, ki ima opravka z lesom! Tudi dobremu in spretnemu računarju dela preglavico, ali vsaj zamudo časa računanje kubične j vsebine lesnih izdelkov. Kubične računice Mirka > Logarja, kalerih je v poslednjih letih izdala 1 Jugcslovanska knjigarna v Ljubljani tri v manjšem obsegu, so se izredno dobro obnesle, vendar niso bile porabile za vse slučaje. Jugoslovanska knjigarna je od vseh strani prejemala vzpodbudna pisma, da bi izdala kar moči popolno kubično ra-čunico in založnica je tem splošnim željam ugodila z novo kubično račnnico za remeljne, polmo-rale, morale, madrijerio, tavnlete. testono, žaganre in plohe, katero je sestavil preizkušeni strokovnjak Mirko Logar in katera odgovarja vsem potrebam naše lesne trgovine in industrije ! - je zato j neobhodno potrebna vsakomur, ki se biivi s to pa-S nogo našega narodnega gospodarstva. Knjižica obsega 312 strani ter je vsestransko natančno izdelana. V »Navodilu« nam seslavljalec podaja v kratkih besedah vse, kar je važno za tistega, ki hoče knjigo uporabljati: »Kubične tabele, ki sestavljajo to knjigo, navajajo kubično vsebino lesnih izdelkov vseli vrst in oblik z upoštevanjem vseh razlik v širini, debelini in dolžini, kakor veljajo za do-| maeo in svetovno lesno trgovino ter industrijo. — ; Tabele izkazujejo kubično vsebino remeljnov, pol-moralov, moralov, madrijerjev, tavoletov in testo-, nov v vseh predpisanih merah v množina enega do slo kosov, kubična vsebina raznih vrst desk (žagane) in plohov je pa izkazana le za en kos, ker bi bila knjiga sicer preobširna. Prodajalcu ali kupcu je le treba, da pomnoži za določeno mero | izkazano kubično vsebino s številom desk ali plohov, ki jih prodaja ali kupuje, pa že dobi kubično j množino vsega blaga. Tabele vseh lesnih izdelkov i so tako enostavne in pregledne, da so nadaljnja navodila odveč. — Kubična računica bo postala nepogrešljiva za vsakega lesnega trgovca in industrijalca, ker je prav zanj prirejena in njemu namenjena. r. — -Kubično računioo« je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Velja vezana le Din 45. — Poskušati je najbolje. Več kol šest milijonov ljudi uporablja dnevno prijetno osvežujočo Chloro-dont zobno pasto, da ohrani svoje lepe bele zobe. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8. Radeče Srebrna poroka zaslužnega moža. Danes obhaja trgove g. Anton Sotlar v Radečah 25-letnico, Kar živi s svojo marljivo družico Marijo v najlepšem zakonu. Anton je doma iz Loga, Marija iz Št. Pavla v Sav. dolini. Oba sta zaradi svoje zua-čajnosti, prijaznosti, dobrotljivosti in vzorno krščanskega in narodnega življenja splošno priljubljena in uživata povsod velik ugled. Šest pridnih otrok dela jubilantoma veselje. Jubilant vrši funkcijo občinskega svetovalca, šolskega odbornika in vodje posojilnice, in je vedno pripravljen pomagati svojemu prijatelju ali tudi drugemu. Želimo vsi gospodu in gospej Sotlarjevi mnogo srečnih, zdravih let do zlate in biserne poroke. Sobota Zapustil nas je kaplan g. Kolenc. Franc, ki 1 jo odšel v Maribor, kamor je imenovan za prvega kornega vikarja. Poleg tega prevzame v Mariboru uredništvo >Nedelje« in tajništvo Katol. akcije. — Odhod g. Kolenca obžalujejo ne samo vsi Sobo-čani, temveč vse Prekmurje brez razlike vere in prepričanja, radi njegovega odkritega, plemeni-! tega značaja, ljubeznivega nastopa in njegove po-j žrtvovalnosti. G. kaplan Kolenc je v obsežni mur-' sko-soboški fari v svojem duhovniškem poklicu storil več, kakor mu je poklic nalagal, vedno pri-j pravljen pomagati potrebnim s svetom, delom in : dobro besedo. Toži se po odištem g. kaplanu bolnim iaranoin in bolnikom v bolnišnici, katere je i vedno obiskoval in tolažil v njihovem trpljenju. Pogrešala ga bodo društva, posebno pa prekmurske »Novinec, katerim je bil ves čas svojega bivanja v Murski Soboti urednik, skrbeč za njihov procvit in zadovoljstvo bravcev s pestro vsebino, dopolnjujoč jo s svojimi prevodi iz sveiovne literature. V najlepšem spominu ga ohranijo dijaki mursko-soboške gimnazije, učenci ljudskih šol v Bakovcih in v Krogu, katerim je bil kot verouči-telj tovariš in oče. Nc pozabijo ga njegovi številni prijatelji, želeč mu na novem mostu obilo uspeha. Marthor 256,595 Din za bedne in lačne ŠkoHm Loka »O varstvu proti strupenim plinom« bo danes zvečer ob osmih predaval v Društvenem domu strokovnjak, sanit. jiolkovnik dr. Matej Justin. Na to, za vse prebivalstvo prevažno predavanje opozarjamo. Vstop prost. Razveseljiv napredek beleži gibanje prebivalstva v loški župniji v letu 1931. Vseh rojstev je bilo 108, lansko leto 81, smrtnih slučajev 52, lansko leto 74. Porok doma 32, drugod 0. Poljanščira je močna tudi takrat, kadar ne prestopa bregov. Okrog novega leta je izpodkopala betonski jez lesnemu trgovcu P. Mraku v Gabrku in onemogočila delo veliki žagi. Škoda je občutna. Naše diiaštvo Tovarišiec pevke! Pevska vaja ženskega akad. pevskega zbora se ne bo vršila kot običajno v sredo, pač pa v četrtek, 21. jan. ob 19 na univerzi! Pridite vsi! — Odbor. Prejeli smo včeraj od mestnega načelstva: Dosedaj jc prispevalo prebivalstvo mesta Maribora za pomožno akcijo 120.590 Din, mestna občina pa 136.000 Din. Skupna vsota, s katero razpolaga pomožna akcija, znaša torej 256.595 Din. Kazen tega sta 102 meščana darovala pomožni akciji razne na-turalije, kurivo, živež, niauufakturno blago, obutev itd. Zbirka po ulicah še ni povsem zaključena, ker ker 17 nabiralcev še ni gotovih. Dosedanji rezultat zbirke, ki je vštet v zgornjem znesku, znaša 27.059 dinarjev gotovine in 57 raznih nabiralnih dajatev. Navedeni znesek z naturalijaini vred je nabralo 58 nabiralcev pri 1157 osebah, kolikor niso že same oddale svoje prispevke neposredno mestni občini. Te dni so imeli okrajni odbori pomožne akcije iz vseh petih okrajev svoje seje, na katerih so se prečitala imena vseh darovalcev. Ugotovilo se je, da so se mnogi meščani odzvali pozivu pomožne akcije z vso ljubeznijo četudi ne žive v ugodnih razmerah. Drugi zopet so bili pomožni akciji manj naklonjeni in niso prispevali ničesar ali vsaj ne toliko, kolikor bi lahko z ozirom na svoje življenjske razmere. Isto velja glede podjetij, izmed katerih so nekatera z izdatnimi zneski priskočila pomožni akciji na pomoč. So pa tudi taka podjetja, ki svoje delavce zelo slabo plačujejo, tako da bi bila ogrožena njih eksistenca, če jili pomožna akcija ne bi podpirala, ki pa so vsako podporo odklonila. Okrajni odbori pomožne akcije so po predlogu socijalno-političnega urada mestnega načel- □ Duhovnikom lavantinske š-kofije. Za mesečne sestanke duhovniške tretjeredniške skupščine in Apostolske unije se je določil sledeči spored: 1. Točno ob pol 4 pop. meditacija v Franči-škovl kapeli frančiškanskega samostana v Mariboru; 2. Po meditaciji pobožnost v cerkvi: refleksija, litanije, posvetitev, blagoslov z Najsvetejšim v ciboriju; 3. Po cerkveui pobožnosti, to je približno ob pol 5 bo gospodom, ki morajo oditi z vlakom proti Ptuju, mogoče udeležiti se vsaj cele mesečne conove; gospodom pa, ki se odpeljejo proti Celju, tudi celega predavanja. Vabljeni so vsi gospodje iz Maribora in okolice, pa tudi iz drugih delov škofije, bodisi člani ali nečlani. Ker bodo redni sestanki vsak prvi četrtek po 15 v mesecu, bodo lahko zunanji gospodje svoje opravke v mestu združili z mesečno obnovo v Mariboru. Prvi prihodnji sestanek bo jutri v četrtek. □ Krščanska ženska zveza v Maribnru je imela preteklo nedeljo svoj redni letni občni zbor ob obilni udeležbi članic in članov. Neumorni duhovni voditelj prof. P. Živortnik je podal v svojem jedrnatem govoru smernice za prihodnje leto. Predvsem je poudarjal važnost družine sedanjega časa. Kakor tudi važnost krščanske dobrodelnosti, katera je posebno v tem času najbolj potrebna. Iz poročil posameznih zvezinih funkcijonarjev je bilo posneti veliko in požrtvovalno delo, ki ga vrši Krščanska ženska zveza, ki je v resnici najagilnejše društvo v Mariboru, zlasti na polju krščanske dobrodelnosti in verske poglobitve. Veliko skrb je zveza posvetila zlasti revežem, med katere je razdelila nič manj kot 23.854 Din Ce se še omenijo druga dela krščanske ljubezni, kot obiskovanje in pomoč bolnikom, različna posredovanja in druge pomoči, zlasti pa še na verski obnovi, tedaj se inora priznati temu delu časi in priznanje. Naj bi se smernice, ki si jih je določil odbor za prihodnjo poslovno dobo, v polni meri uresničile in tako dvignile še višje prapor krščanske ljubezni, v trpečih in potrebnih ter versko mlačnih. Naj bi ne bilo krščanske žene in matere, ki bi ne bila članica že močne armade, zbirajoče se pod zastavo Krščanske ženske zveze. □ Nezgoda gdč. Boogaard. Nizozemko Gerro van den Boogaard. ki je v preteklih dneh priredila v Mariboru uspela karitativna predavanja, je zadela v Poljčanah težja nezgoda Zdrsnila je na zledeneli cesti ter si hudo poškodovala levo nogo. Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico, kjor se sedaj zdravi. Želimo gdč. Boogaard, da bi skoraj okrevala. □ 50 kilometrov! 50-kilometerska vztrajnostim smuška tekma na Pohorju se nepreklicno vrši dne 24. t. m. s startom pri Ru5ki koči. Snežne razmere so zelo povoljue ter po najnovejših poročilih sneži, tako, da se za nedeljo obeta najidonlnojša smuka. Radi rezerviranja prenočišč naj klubi takoj prijavijo svoje tekmovalce s tekmovalno prijavnico na naslov: Mariborski smučarski klub, urama Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. — Pravico udeležbo imajo vsi pri JZSS verificirani nad 20 let stari tekmovalci. Za tekmo vlad i veliko zanimanje ler so že prispelo prijave iz Zagreba. Ljubljane, Gorenjskega in drugod. V četrtek, petek in soboto od vseh vlakov iz Ruš do Ruške koče vodniki na razpolago V nedeljo ob 20 v Grajski kleti smučarski večer na čast tekmov lcev ter se vabijo vsi klubi, da se ga korporativno udeleže. Poleg prehodnega pokala so izbrana časlna (pokali, kipi, plakete) ter praktična darila (smuška oprema, čevlji itd.). Darila so izložena v izložbi trgovine Pečar v Gosposki ulici. □ Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora bo s pomočjo skavtov in gozdovnikov l>obirala stare obleke in obutev po sledečem redu: V četrtek, dne 21 .t. m. od 8—12 v 1. okraju; istega dne od 13—17 v II. okraju. V petek, dne 22. t. m. od 8 12 v III. okraju, istega dne v IV. okraju. V soboto od 8—12 v V. okraju. Mestno prebivalstvo naprošamo, da gre skavtom in gozdovnikom na roko in da predmete, ki jih misli darovati pomožni akciji, pripravi, da se bodo v navedenem času lahko pobrali. , □Mrtvaški zvon. V splošni bolnišnici je po daljšem bolehanju umrl pomožni, delavec državne železnice Jožef Jančič, star 34 let. Pogreb pokojnega se vrši danes iz mrtvašnice ob tričetrt na 4 na mestno pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim iskreno sožalje! □ SSK Maraton. Danes zvečer redni letni občni zbor v kavarniških prostorih hotela Orek ^tretjo nadstr.). Za člane je udeležba obvezna. Pri-četek točno ob 20! — Radi občnega zbora današnji damski trening plavalne sekcijo izostane. □ Šahovski dvoboj Maribor-Gradec. Kakor smo zvedeli, se vrši šahovski dvoboj med šahovsko sekcijo kluba Hakoah iz Gradca in mariborskim šahovskim klubom dne 31. jan. Tekma so vrši v Mariboru; lokal še ni določen. □ Štefan Falež pred sodniki. Razprava proti Štefanu Faležu je razpisana ter se bo vršila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča dno 12. fabr. Senatu bo predsedoval vss dr. Tom-bak, obtožbo bo zastopal državni pravilnik dr. Zor-jan. Za razpravo proti temu roparskemu morilcu vlada veliko zanimanje ne te v Mariboru, ampak tudi v okolici, posebno v krajih, kjer je Falež dobro znan. stva pregledali tudi spise vseh siromašnih oseb, ki pridejo v poštev za pomožno akcijo oziroma so deležne pomoči s strani pomožne akcije in nad katerimi se vrši neprestana kontrola, da se prepreči zlorabljanje. Vseli takih oseb je točasno prijavljenih 1125 in sicer jih odpade na 1. okraj 104, na II. okraj 124, na II. okraj 111, na IV. okraj 232 in na V. okraj -191. Glavna in najvažnejša pomoč obstoji v prehrani ubožnih slojev. Iz sredstev pomožne akcije se nudi v Ljudski kuhinji brezplačno dnevno 815 obedov, v javni kuhinji 133 obedov, v mestni ogre-valnici 1015 porcij mleka in kruha. Od 31. decembra do 15. januarja je bilo v mestni kuhinji izdanih 4800 porcij, v javni kuhinji 1600 porcij in v niestn; ogrevalnici 12.800 porcij. V vseh treh kuhinjah je bilo torej izdanih brezplačno iz sredstev pomožno akcije tekom pol meseca 19.200 porcij hrane. Razen tega je prejelo 319 družin podporo v nabiralnih dajatvah, obstoječih iz kuriva, moke in drugih potrebščin. Te številke petmesečnega delovanja pomožno akcije dokazujejo, da so potrebe zelo velike, radi česar nujno prosimo vse bolje situirarie meščane, da pomožno akcijo vsestransko podpirajo. Pri tej priliki izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so kakor koli podprli pomožno akcijo in s svojo uvidevnostjo težkega socijalnoga položaja, v katerem se nahajajo ubožni sloji, omogočili izvedbo plemenite karitativne akcije. — Mestni podnučelnik R. Golouh s. r. O Nesreča pismonnše. Žrtev poledice je poslal pismonoša Friderik šuiner iz Stritarjeve ulice, katerega je zadela nesreča pri izvrševanju službe. Zdrsnil je ler zadobil pri padcu tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. □ Moža in ženo okla!. V hiši viničarja Franca Šika v Zgor. Vollčini je prišlo te dni do žalostnega slučaja, ki jo zahteval kot žrtve dve težko ranjeni osebi Nelii 11. Alojzij je navalil ua Šika z nožem ter mu zadal 3 zabodljaje v pleča. Ko je prihitela šikova žena branit moža. je napadel še njo ter jo šestkrat zabodel. Oba težko ranjena za-i konca so z vozom prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njune |ioškodbe so sicer resne, vendar ne življenjsko nevarne. O Tudi stanovanja niso varna. Neprijetno presenečenje sta včeraj doživela lastnik gostilno I VVilson na Aleksandrovi cesti in njegova žena, ko sta se vrnila z neke vinske kujičije iz Slov. goric. Stanovanje sla naMa odprto, v sobi pa vse razme-| tano in obrnjeno. Takoj sta spoznala, da je v njuni odsotnosti obiskal stanovanje nepoznan iu neljub gosi, ki je odnesel iz mizniee okrog 9000 Din in 60 šilingov gotovine. Dejanja je osumljena neka ženska, katero so videli smukati se po stopnišču gostilne. Policija je osumljenko že prijela, vendar dosedaj dejanja še ni hotela priznati. Celie 0 O ljubezni do bližnjega pri nas in drugod je predaval na ponedeljskcm prosvetnem večeru v veliki dvorani Ljudskega doma g. prior Valeri-jan Učak iz Ljubljane. Predava leti, ki ima na kari-tativnem polju mnogo izkušeni, se jc tega perečega vprašania naše dobe lotil z mladostnim ognjem, tako da se mora vsakdo ob njegovih besedah ogreti za karitativno delovanje. Samo žal, da je predavanie o lako važnem vprašanju privabilo tako malo občinstva. 0 Upravo zgradbe Pokojninskega zavoda v Celju sta prevzela člana naie'stva Pokojninske ga zavoda gg. Jeirič in Svetek. Vse stranke, ki žele glede zgradbe kakih no'asnil, naj ce nc obračajo več na centralo v Ljubljani, temveč na omenjeno upravo, čije posle vodi do nadaljnjega gradbeni nadzornik (?. ing. Kham, ki ima svojo pisarno v novi zgradbi. 0 RazSiricje teritorialne pristojnost: Pred-sfojništva mestne policijc. Po odredbi notranjega ministrstva ie razširjena teritorialna pristojnost celjske policije na neposredno okolico mesta Ce-! lja, in sicer vasi: Breg, Gaberje, Lava, Lisce in Zavod.n«. 0 Smrtna kosa V javni bolnišnici ie umrl včerai zjutraj v starosti 62 let de'avec Halnoga Jožef iz Loke v občini Frankolovo. — Njegovi duši večni mir in pokoj, žalujočim pa naše iskreno sožalic! & Rednj občni zbor Obrt-ie zadruge gostil-j ničariev in kavarnarjev se bo vršil v petek 29. l t. m. ob 8 dopoldne v društvenem lokalu v hotelu | Pri pošti. 0 Se' hčerki japonskega cesarja, vzgajajo popolnoma v i domačem duhu in nosita japonska oblačila, ki jih . ludi na Japonskem vedno bolj izpodriva neumna zapadna moda. Tatinska sraka Nemški listi poročajo o zanimivem slu čaju, ki potrjuje tatinske nagone s račjega rodu. Pred 35 loti jc izginil nekemu prebivalcu v mestu Elstri (Lužice), ki jc stanoval blizu cerkve, poročni prstan. Zaman ga je povsod iskal, zaman sumničil na to in ono stran — prstana ni nikdar več videl. Sedaj so slučajno našli ta prstan v nekem skrivališču na cerkvenem zvoniku, kjer od nekdaj gnezdijo srake. Jasno je, da je bila prstan svoj čas odnesla v svojo gnezdo tatinsko sraka. 28.000 Parižanov izgine letno Pariško časopisje prinaša statistiko, ki je vzbudila splošno pozornost in skrb. Po podatkih policijskega ravnateljstva jc v preteklem letu v Parizu »izginilo brez sledu« 28 lisoč oseb. K tej vesti pristavlja francoski časnikar sledeč komentar: Mi smo trdno prepričani, da mora lu biti neka zmota. Kajti težko verujemo, da bi v lem našem lepem Parizu mogel letno izginiti en odstotek prebivalcev v nirvano. še ni dolgo, ko je Oskar M6tenier, znani dramatik in pisatelj, ki je prvotno bil časnikar >za policijske zadeve«, preden se je posvetil umetnosti, napisal: >V Parizu izgine dnevno povprečno ena oseba, v New Yorku povprečno tri!... Kako malenkostno in beraško število ) napram 28.000!... Kar je res, jc res, zato i nc smemo zamolčali, da se po isti statistiki policiji posreči tretjino izgubljencev« odkriti. Kje pa ostaneti ostali tretjini? Kako je mogoče, da se približno 19.333 oseb ;/.ogne vsem poizvedbam policije, ki vendar razpolaga s lako čudovitim aparatom in ima za vse tako tenko čuteča ušesa in ki ob vsakem novem slučaju takoj »prične z vso vestnostjo in energijo preiskovati in zasledovati«? Vsekakor jc dejstvo, da pariški meščan, ki bi s > svojim bližnjim rad ognil iz bilo kakršnegakoli vzroka (in teh je v današnji dobi precej), prav lahko izgine. Gotovo pa jc tudi, da vsi I i, ki so izginili, niso toga storili prostovoljno. Stalno čitarno, da so v tej iu loj kleti našli okostje ali strohnelo Iruplo neznanca. Kdo so. odkod so? — Slavna policija molči in ludi njena statistika! Proti ljubezenskim prizorom v lilmu Angleška filmska cenzura je obvestiln vsa podjetja, ki izdelujejo filme, da naj v bodoče ljubezenske prizore opuščajo ali pa da jih morajo vsaj skrajšati na najmanjšo dopustno mero taktnosti in olike, ki je v navadi v poštenih rodbinah. Popolnoma pa morajo v bodoče izpasti vsi dvoumni prizori, ki se odigravajo v spalnih sobah ali siccr. Kino-glcdališča nc smejo igrali ameriških filmov, ki sc odigravajo v raznih kopališčih. Tudi vse ostale odredbe angleško cenzure so zelo stroge. Vlada utemeljuje la korak s tem, da so li filmi zelo kvarno delovali na mlado in staro. Kitni naj bo vzgojno-z.abuvno sredstvo, ali pa naj se sploh nc predvaja! .i ; Frainoverni nogometaši. Moštvo znanega londonskega nogometnega kluba je zelo praznoverno. Prepričano je, da bo zmagalo le tedaj, čc jih na i igrališče vodi in uosi žogo v njihove barve oblečen deček, navadno sin enega njihovih igralcev. Čudodelni glavnik Pred nekim londonskim sodiščem se je pred dnevi vršila senzacionalna razprava zaradi enega glavnika. Neki starejši gospod, ki bi hotel bili lepši in vsaj na videz mlajši, jc kupil glavnik, ki dela čudeže«. Glasom reklame povrne štiridesetdnevno česljanje s tem glavnikom lasem prvotno barvo. V reklami so tudi trdili, da za uspeh jamčijo /. vsoto nad 100.000 Din. Gospod jc kupil glavnik in česljal dnevno večkrat in več kol štirideset dni — brez uspeha. Zaradi lega jc ložil prodajalca, ki ga je sodišče obsodilo, da plača obljubljeno jamstvo. Torpedo. Pri zadnjih manevrih angleške mornarice se je posrečil nenavaden fotografičen posnetek: torpedo takoj po izstrelitvi Nesrečna princeza Evropski prvak v drsanju jio ledu je na tekmi v Parizu postal mladi Dunajcan Kari SchRfer, ki si ie nedavno priboril tudi prvenstvo Avstrije v lem športu. Najvažnejši datum v svetovni zgodovini Neki berlinski list je razpisal anketo: Ka-leri datum je po vašem mišljenju najvažnejši v svetovni zgodovini?« Prosil je odgovora najrazličnejše prvake raznih narodnosti. Med drugimi je bil naprošen ludi znani angleški pisatelj Bernhard Shaw, ki je odgovoril: 26. juli 1856.« — Ta odgovor je gotovo zanimiv, kajti pozneje so dognali, da se je lega dne rodil —-Shaw satn. vDaily Express poroča, da je bivši španski prestolonaslednik, ki jc bolan na liem«-filiji, prosil svoje slarše, da bi mu dovolili poroko s kneginjo Cirilo Cirilovno, hčerko | velikega kneza Cirila, prelendenta na ruski prestol. Kneginja jc zaljubljenemu prestolonasledniku poslala odklonilno pismo, v katerem poudarja, da ona prinaša nesrečo. Ona ni bila samo navzoča — piše v pismu —, ko so boljševiki na zverski način usmrtili člane carske rodbine, marveč je bila v Španiji, ko so vrgli monarhijo. Verjetno jc, da bivši kralj Alfonz nc bo ( dovolil svojemu sinu to poroke no morda za-! radi slabe sreče kneginjo, ampak zaradi sla i bega zdravja mladega prestolonaslednika. Študcntovc skrbi Kako čudno vreme je letos... /.daj je toplo, zdaj zopet pasja zima ... Res, ni mogoče vedeti, kaj naj človek nese v zastavljalnico!» Narodna banka v L 1931 Na svoji seji 18. t. m. je upravni odbor Narodne banke odobril zaključne račune za pret. leto '•'31. Sklenjeno je bilo, da se predloži občnemu zboru, ki se bo vršil 6. marca t. L, izplačilo nespremenjeno dividende 400 Din za pret. leto. Računski zaključek za 31. december 1931 je primerjati v glavnem lo z bilanco za 28.junij 1931. V naslednjem navajamo glavne postavke za najvažnejše datume v milijonih Din: 1930 1931 . 31.12. 28. 6. 21.12 bruto dohodki 124.0 81.3 82.0 od tega: menične obresti 68.4 31.9 65.6 lombardna posojila 16.0 7.6 11.8 depot v inozemstvu 0.0 0.0 2.7 razni dohodki 39.6 42.5 1.9 izdatki: stroški 41.3 19.1 24.9 amortizacija 7.2 3.3 2.1 odpisi 6.9 5.2 6.1 tečajna razlika 0.0 0.0 3.7 tantijeme 4.1 3.2 0.0 čisti dobiček 64.4 51.0 45.2 I/. tega je razvidno, da so bili lani v celoti do- hodki veliko višji kot prejšnja leta, skupno je znašal bruto dohodek 103.3 (1930 samo 124.0). Zato je tudi čisti dobiček znatno večji: znašal je za celo leto 96.2 milij., leta 1930. pa samo 64.4 milij. Din, pri čemer bi bilo vanj še računati izdatke za tan-tijeme. Med dohodki so pred vsem narasle obresti meničnih posojil, dočim so se razni dohodki zelo Stanje Narodne banke Pravkar je objavljen izkaz Narodno banke za 15. januar 1932, iz katerega je razvidno, da se žo začenja kreditna restrlkcija, ki jo bila napovedana za tekoče leto. Devizni zaklad je padel za 17.1 milj. na 315.7 milj. Din, dočim se je istočasno povečal zlati zaklad, valutni pa za 1.6 milj. na 8.1 milj. Skupno znaša podloga sedaj 2082.3 milj., kar pomeni v Erimeri s prejšnjim stanjem padec za 15.4 milj. »tn. Devize, ki niso upoštevane v podlogi, so narasle za 4.4 na 92.3 milj. Din. Med posojili so padla menična za 10.6 na 1946.9, lombardna pa za 2.7 na 282.85 milj. Skupni plasman znaša sedaj 2229.8 milj. Država si je pri banki ponovno izposodila 100 milj. Din. tako da znašajo začasni predujmi drž. blagajni 250 milj. dinarjev. Med pasivi je omeniti, da je obtok bankovcev padel zalfjl.7 milij. Din na 5054.55 milij. Nasprotno pa so izredno narasle obveznosti po vidu, kar je znak likvidnosti denarnega trga. Predvsem so narasli depoziti na žiroračunih za 213.2 na 566.7 milj., vsoto, katere že dolgo časa ne pomnimo v izkazih banke. Poleg tega so drž. dobroimetja narasla za 7.5 na 46.7 milj., razni računi (drž. gosp. podjetja) pa zn 1.2 na 44.9 milj. Din. Skupno so obveznosti po vidu narasle za 221.85 milij. na <">58.8 milj. V manjši meri so narasle obveznosti z rokom, za 5.2 na 770 milj. Din. Skupno znašajo obtok in obveznosti po vidu 5712.8 milj. (plus 70.1). Zaradi istočasnega zmanjšanja deviznega zaklada je odstotek kritja padel od 37.17 na 36.44%, samo zlato kritje pa od 31.10 ua 30.78%. Glavno postavke izkazov Narodne banke so bile naslednjo (v milijonih Din): 1931 1932 28.6. 31.12. 8.1. 15.1. rfato 1540.4 1758.4 1758.4 1758.5 devize 747.2 332.1 332.8 315.7 devize izv. podi. 182.1 86.4 87.9 93.3 drž. predujmi — — 150.0 250.0 eskont 1252.4 1965.6 1957.5 1946.9 lombard 206.2 287.2 285.0 282.8 obtok bankovcev 4563.8 5172.2 5206.2 5054.5 drž. terjatve 101.8 29.3 39.2 46.7 žiro 707.8 326.2 353.4 566.6 drž. gosp. podj. 198.2 60.9 43.7 44.9 obv. z rokom 210.8 681.1 764.8 770.0 Svoji k svoji m | zmanjšali Poslovni stroški so narasli, ravno tako izdatki za odpise, ki dosegajo izredno znatno vsoto i 11.8 milij. Delež države pri čistem dobičku znaša za 1930. L 88.7 milij., v prvi polovici 36, v drugi polovici pa 29.8 milij. Din, skupno za celo leto 56.4 milij. Din. Cisti dobiček za delničarje je znašal 1980. leta 25.8 milij., v prvi polovici 20.4, v drugi polovici pa 17.15 milij. Od čistega dobička v prvi polovici leta je bilo porabljenih za plačilo glavnice 13.5 milij., v drugo polovico pa je bil prenešen znesek 6.9 milij. Skupno je bilo dobička v celem letu po odbitku zneska za vplačilo glavnice 24.1 milij. ali le malo mauj kot leta 1930. Naslednja tabela nam kaže razvoj banke v zadnjih letih: Iz hmeljarskih krogov smo prejeli lide dopis: Letina hmelja je v preteklem letu nanesla v naši državi prillčno 18.000 met, stotov. od katerih odpade 11.000 na Slovenijo in 7000 na Bačko. Naša domača produkcija piva pa potrebuje v celoti za 650.000 hI piva 2000 met. stotov hmelja. Vkljub veliki nadprodukciji hmelja pa so uvažale uaše pivovarne leta 1928. 900, leta 1929. 985, leta 1930. 758 ln v prvih 9 mesecih preteklega leta 541 met. stotov hmelja, večinoma češkega, da se lahko reče, da se uvaža vkljub ogromni nadprodukciji še vedno ena tretjina pri nas porabljenega hmelja, čeprav pride 100 kg inozemskega hmelja zaradi carine 70 zlatih Din na 100 kg, in pa zaradi višjih transportnih stroškov za 900 do 1000 Din dražje čisti dobiček Leta bruto doh. delež drž. za deln. 1.928 123.1 44.6 29.8 1929 130.9 42.3 28.2 1930 124.0 38.7 25.8 1931 163.3 56.4 24.1 Glavne postavke bančne bilance smo že priobčili ob priliki objave zadnjega izkaza Narodne banke za 1. 1931. Bilančna vsota je znašala za 193 (po odbitku kavcij, ki ne spadajo vanjo) 6583.4 milij. Din, leta 1930. pa je znašala 6662.4 milij. Din., rezervni fondi bank so znašali na koncu leta 1930. 175.5 milij., leta 1931. pa 87.1 milij. Din. Efekti fondov so znašali 1980. leta 88.3, 1931 pa 80.8 milij. Bilanca je, kakor smo že poročati, izkazala od 22. do 31. decembra lani znate odpise, ker je vrednost državnih papirjev padla. od domačega. Ugovor glede kvalitete našega hme Ija ne more držati, štajerski hmelj vporabljajo najbolj znano pivovarne Nemčije, Češke, Francij" itd. in eksistirajo svetovnoznane vrste piva, ki so se varile samo s štajerskim hmeljem. Prav tako se je tudi vedno pri vseh analizah dokazala visoka vrednost našega hmelja. Opozoriti pa moramo šo tudi na to, da imamo prvovrsten hmelj tudi v Bački, ki pa je [>o svoji vrsti in kvaliteti vendar nekoliko drugačen od štajerskega, kar je razumljivo zaradi drugih razmer. Na ta način imamo torej še nadalj-no izbiro pri našem hmelju glede arome in okusa itd. Zaradi uvoza hmelja trpi v občutni meri trgovina, bilanca itd. in poleg tega ima hmeljar škodo še indirektno, ker se vzbujajo zaradi uvoza v inozemstvu upravičeni dvomi zaradi kvalitete našega hmelja. Ako pa vpoštevamo, da zaslužijo naše pivovarne lepe vsote s svojim pivom, zahtevamo od njih lahko z vso pravico, da vporabljajo pri današnji krizi domači hmelj, posebno ako pomislimo, da se je navadno sorazmerno popilo največ piva v hmeljarskih krajih. Vse države torairajo pri svoji industriji vporabo domačega hmelja (v Nemčiji se mora vporabljati domači hmelj, Belgija in Francija pustita samo gotovo količino tujega hmelja uvažati itd.). Z ozirom na to dejstvo bi bilo želeti, da se tudi pri nas napravi nekaj v tem oziru. Pred vsem pa jo seveda vrata na pivovarnah samih, da to uvidijo in se po tem ravnajo. V prvih 9 mesecih 1931. leta je bilo uvoženega hmelja jan. 150 met. stotov za 101.000 Kč, febr. 180 m. st. za 181.000 Kč, marca 1 m. st. za 1000, aprila 80 m. st. za 84.000, maja 10 m. st. zn 14.000. junija 60 m. st. za 59.000, julija 40 m. st. za 41.000 Kč, avgusta 10 m. st. za 6000 in sept. 10 m. st. za 9000 Kč, skupno 541 met. stotov za 556.000 Kč ali 917 tisoč Din. Pripomniti pa moramo, da je uvoženi hmelj z izjemo septemberskega še lanski. Ker pa uvažajo naše pivovarne večji del hmelja šelo po žetvi od oktobra do decembra, o Čemer pa še nimamo številk, izgleda torej, da prekaša lanski uvoz uvoz od prejšnjega leta v precejšnji meri. K gornji vsoti 917.000 Din pa moramo še prišteti carino 416.570 Din in višji prevozni stroški 97.380 Din, tako da je teh 541 m. st. tujega hmelja veljalo 1,431.350 Din, dočim bi ista količina štajerskega hmelja veljala 513.950 Din, kar pomeni razliko 917.000 Din, ki pa utegne narasti do konca leta 1931. ua 1.270.000 Din. Ako sedaj pogledamo, stano 100 kg tujega hmelja 2654.74 Din, prvovrstni štajerski hmelj pa z vsemi stroški 950 Din. Borza Dne 19. januarja 1932. Denar Devizni promet je vedno večji, ker daje Narodna banka vedno več deviz za preteklo leto. Delo na tem poslu se razvija normalno. Danes je bil promet na ljubljanski borzi srednji. Tečaji Curiha, Newyor-ka in Prage so ostali neizpremenjeni, ostale devize so bile deloma čvrstejše, le Trst je bil nižji kot včeraj. Ljubljana. Amsterdam 2261.96—2268.80, Bruselj 783.21—785.57, Curih 1097.25 - 1100.55, London 194.36-195.96, Ne\vyork ček 5599.98-5616.98. Pariz 221.18—221.84, Praga 166.45—166.95, Trst 280.44 —282.84. Zagreb. Amsterdam 2261.96—2268.80, Berlin 1350-1360 (privat.), Bruselj 783.21—785.57, Lon- don 194.36—196.96, Milan 280.44 282.84, Newyork kabel 5621.98-5638.98, ček 5599.98—5016.98, Pariz 221.18-221.84, Praga 166.45-166.95, Curih 1097.25 —1100.55. — Skopni promet brez kompenzacij 5.2 milij. Din. Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1625, London 17.81, Newyork 512.87, Bruselj 71.87, Milan 25.63, Madrid 43.30, Amsterdam 206.15, Berlin 120.70, Stockholm 99, Oslo 97, Kopenhagen 98, Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.40, Atene 6.65, Carigrad 2.45, Bukarešta 8.05, Helsiugfors 7.50. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Vojna škoda je danes bila na ziigrebški borzi slabejša, pa brez prometa kakor včeraj. Do zaključkov je prišlo samo v dolarskih papirjih, ki so bili slabejši. Posebno znaten jo bil promet v 7% Blerovem posojilu, katerega je bilo zaključeno 10.000 dol. Nadalje je bilo zaključenih -1000 dol. 8% Blerovega posojila iu 2000 dol. obveznic Drž. hip. banke. Tudi drugi dinarski državni papirji so bili slabejši. Belgrajska borza ni poslovala. Ljubljana. 8% Bler. pos. 56 bi., 7% Bler. poe. 48 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 58 bi., agrarji 25 den., vojna škoda kasa 244 bi., 2. 225—229, 8% Bler. pos. ar. 53.50—54, kasa 53.50-54 (54.5, 53.5), 7% Bler. pos. ar. 47—47.25, kasa 47—47.25 (47, 46.50, 47.50, 47.25), 7% pos. Drž. hip. banke kasa 46.50-47.50 (47), 6% begi. obv. 35-37. Dunaj. Pod on.-savska-jad ran. 94.80. Wiener Bankverein 11.65, Escompteges. 113, Aussiger Che-misehe 123.50, Ruše 12, Mundus 91, Alpine 12, Trboveljska 31. Žitni trt* Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica marec 12.25—12.49, zaklj. 12.49—12.50, maj 13.27-13.42, zaklj. 13.37-13.38, rž marec 14.50 —14.63, zaklj. 14.63-14.65, maj 15.35, zaklj. 15.85, koruza maj 14.55-14.70, zaklj. 14.58—14.62. Winnipeg. (Začetni tečaji.- Pšenica maj 64, jul. 65.75, okt. 66.50. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 58.75, maj 60.50, julij 59.875, sept. 61.625, koruza maj 42, julij 43.50, sept. 44.25, oves maj 26.375, julij 26.125, rž marec 45.50, maj 47.50, julij 47.75. Živina Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saboreky et Co., Dunaj.) Na trg je bilo pripeljanih 9270 pršutarjev in 4535 špeharjev. Iz Jugoslavije 2642. Cene: špeharji najboljši 1.55, I. 1.48 -1.52, II. 1.40—1.45, kmečki 1.45—1.52, najboljši 1.60. pršutarji 1.45—1.80, najboljši 1.85. Tendenca: Cene so se znižale za 5 do 10 grošev. Jajca Situacija na jajčnem tržišču je slej ko prej slaba, povpraševanje je minimalno, cene stalno nazadujejo, ker so že povsod pojavlja nova produkcija. Zaloge hladilnega blaga 6o skoro v celoti izčrpano. Ker so ponudbo Iz severnih in severozapndniii držav vedno večje, se mora z nadaljnjim padcem cen s sigurnostjo računati. — Sv. Jurij ob juž. žel., dno 18. jan. 1982. Državni dohodki so znašali v mesecu novembru 883.5 milij. in v primeri z 1102.1 milij. Din v novembru 1980. Manjši so torej za 218.6 milij. Din. Skupno so v prvih 8 mesecih laui (od 1. aprila do 30. novembra) znašali državni dohodki 7329.9 milij. Din v primeri z 8088.6 milij. Din v istem razdobju 1980. Padec znaša torej 758.7 milij. Din. Po posameznih skupinah so znašali državni dohodki: neposredni davki 1210.3 (v istem času 1930). posrredni davki 2052.5 (2432.2) milij. Din, monopoli 1515.3 (1622.0), drž. podjetja 2492.7 (2494.4), razni dohodki 59.0 (56.3) milij. Najznatnejše jo nazadovanje v primeri s prejšnjim letom pri posrednih davkih: trošarinah in taksah. Problemi nogometa v inozemstvu Dnevno čitaino v inozemskem strokovnem časopisju o krizi profesionalnega nogometa. Prav povsod jadikujejo in marsikateri odličen klub je za več mesecev dolžan plačo svojim igralcem. Te krize je baje kriv slab obisk prireditev, kar tudi ni čudno ako pomislimo koliko brezposelnih je na Dunaju, Budimpešti, celo v Pragi. Ta tri mesta so pa centri profesijonalnega nogometa v Evropi. Toda slab poset tekem ni edini vzrok krize. Tekme so največ slabo posečane, ker ne nudijo nič novega. Tak pojav smo imeli tudi pri nas, ko je šlo leto za letom vedno po istem kopitu. Vedno gledati Ra-pid in Admiro, Slavijo in Sparto ali pa Uipest in Ferencvaroš, s časom se naveličaš, ker vidiš vedno eno in isto borbo. V tem je glavna kriza, ker ni nič novega. Angleži so bolj brihtni. Organizirali so tekmovanje, ki traja že več desetletij, in je razširjeno po vsej državi. Gotovo število klubov tvori prvo, drugo in tretjo ligo. Prehod iz lige v ligo je običajen. Zadnje plasirani izpadejo, prvo plasirani pa napredujejo. Radi velike konkurence so drugorazredni klubi močni in niso dosti slabši od prvorazrednih. Moč teh klubov se pokaže vsako leto pri pokalnih tekmah. Večkrat se je ie zgodilo, da st Jo pokal pridobil drugorazreden klub. Po vzoru Anglije bodo sedaj organizirali svoja prvenstva Cehi In najbrže tudi Madjari. Raztegniti hočejo prvenstvo tudi na provinco in bodo klubi iz Prage tekmovali z vodilnimi klubi iz province. Na ta način hočejo zanimanje za tekmovanje dvigniti. Gotovo se bo poizkus obnese!, zlasti ker bodo tekmovali profesijo-nali in amaterji v eni ligi. Radi plač profesionalnih igralcev, katerih ne-kateri klubi no zmorejo, je tajnik italijanske nogometne Zveze Zanetti predlagal, naj so vpelje mešani sistem. V vsakem moštvu naj bi bili plačani lo najboljši igralci. Tak mešan sistem imajo v Italiji, Švici in celo Romuni koketirajo s tem načinom pro-fesijonalizma. Realno pogledano seveda kaj takega ni povsod mogočo. V fašistični Italiji, kjer je šport obvezen, žo gre. Toda kje bi trpeli igralci bivši pro-fesijonali med seboj dobro plačanega igralca, ki bi živel na račun skupne igre. Kajti nogomet ni igra enega igralca, temveč vseh enajstih. Zatorej tudi ne bi moštvo takih laži amaterjev, kjer sta eden ali dva igralca plačana, doseglo posebnih uspehov. Ne-razpoloženje ostalih proti plačanim igralcem bi zmanjšalo borbenost vsega inoštvn. V 'Švici, kjer imajo tak mešan sistem, so že kiižejo slabe posledice. K krizi profesijonalnega nogmnta se Je sedaj pridružilo tudi vprašanje igrišč Na Dunaju so lani precej nogometnih igrišč sparcelirali. Zato se razne konference bavijo tudi z vprašanjem, kje bi našli primerna igrišča. Krize profesijonalnega nogometa pri nas k sreči ne poznamo, toda radi igrišč je občutna kriza. Za vodilni in najstarejši slovenski klub. ki desetletja uspešno reprezentira slovenski šport, bo treba uajti igrišče. Mestna občina je v tem pogledu dolžnn odrediti primeren prostor. Radio Programi Radlo-l Juh/lana t Sreda. 20. januarja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reja: Morje. — 19.00 Dr. N. Preobraženski: Ruščina. — 19.30 Literarna ura: Otrok in knjign (Ludvik Mrzel). — 20.00 Pevski koncert ge. Marčec-Olupovo. — 20.30 Samospevi gosp. Milana Juga. — 21.00 Maškerada (Št. Jakobski gled. oder) — 22.00 Cas. poročila. Četrtek, 21. januarja: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.3») Plošče — 18.00 Ing. Wenko: Perutninarstvo — 18.30 Prenos z Dunaja: \Valkilre, opera (\Vagner) — 22.30 Cas, poročila. Drugi programi i Četrtek, 21. januarja: Belgrad: 12.05 Radio orkester. 17.00 Jazz. 20.30 Radio orkester. 21.30 Ljubljana. 22.50 Jazz. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.«) Radio orkester. 20.50 Ljubljana. — Hndapest: 17.30 Poljudna ogrska glasba. 19.00 Radio ork. 20.30 iMignon-, opera. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 1830 »Wnlktire« L, R. VVagner. 22.45 Večerni koncert. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.00 Simfonični koncert. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Valčkov večer. 21.00 Koncert. — Berlin: 19.30 Koncert za violino, čelo, klnvir in orkester. 20.30 Koncert. — Pnura: 20.10 Saksofon. 21.30 Kvintet. 22.15 Zrenos iz Rima. — Toulouse: 19.45 Violinski kgncert. 20.30 Koncert vojaške godbe. 23110 Modema simfonična glasba. 23.45 Operne pesmi. — Trst: 12.15 Plošče, 12.45 Pester koncert. 20.00 Milano. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek oh 20 Sreda, 20. januarja: »ZAPRAVLJIVEC«. Red B Četrtek, 21. januarja: ARSENE LUPIN. — Red C. Petek, 22. januarja: Zaprto. Pravljična igra »Zapravljiver« se vprizori v naši drami v sredo, dne 20. t. m„ zn red B. Glavno vlogo igrajo: gna Boltarjeva, Medvedova, Mira Danilova ter gg. Debevec, Levar, Kralj, Skrbinšek, Zeleznik, Dnneš, Drcnovec, Lipah, Cesar, Gregorin, Sancin, Plut, Bratina, Potokar in Mur-gelj. Pravljično igro spremljalo originalne glasbene točke in pa pevski vložki, ki jih pojo ga. Medvedova, gg. Debevec, Kralj in Plut. OPERA Začetek ob 20 Sreda. 20. januarja: DEŽELA SMEHLJAJA. — Red E. Četrtek. 21. jatiuarja: ŽIDINJA. — Red D. Petek, 22. januarja: Zaprto. Loharjera opereta »Dežela smehljaja« so ponovi v sredo 20. t. m. v običajni zasedbi: Po-ličeva, Banovee, Ribičeva, Peček ter Zupan v glavnih vlogah. »Dežela smehljaja« ima prekrasne melodijo s skoro operno instrumentacijo. Posebno interesantni so plesi, ki jih pleše baletni zbor. Kulturni obzornik PETER LIPPERT: OD DUŠE DO DUŠE Iz nemščine prevedla Dora Vodnik. V ojiviru Leposlovne knjižnice Jugoslovanske knjigarne je ob koncu slarega leta izšla čudovita knjiga, namreč zbirka duhovnih pisem z značilnim naslovom Od duše do duše«. Knjiga je eno izmed tistih redkih del, ki so neprecenljive vrednosti za duhovni napredek in notranjo izobrazbo človeštva. Namenjena jn zato vsem ljudem, ki iščejo resnico, to je vsem tistim, ki so žejni od hrepenenja po večnosti, po religiji, po Bogu. Pisateljevo ime, ki uživa danes v svetu nemške kulture in pisateljstva velik sloves, je marsikomu znano žc iz »Križa na gori«. Pa tudi tisti, ki 5 i ta jo tudi pri nas dobro znano izborno in zelo napredno revijo »Stimmen der Zeit«, ga dobro poznajo, saj je jezuit Peter Lippert eden izmed glavnih sotrudnikov omenjene revije katoliškega duha v Nemčiji. Napisal jc žo celo vrsto knjig, med katerimi naj kot najpomembnejše omenim n. pr. ■ Der Katholische Mensch«, Vom guten Menschen«, »Die Kirche Cliristi itd. Zl«sti knjigo »O dobrem človeku bi vzporedil ob to, ki smo jo pravkar dobili v lepem slovenskem prevodu in ki bo, upajmo, našla tudi pri nas mnogo žejnih čitateljev. Kniiga je v Nemčiji izšla v šestdeset tisoč izvodih! Temu se ni čuditi. Potrebnejše in bolj v duhu našega časa napisane knjige bi si resnično ne mogli želeti. Temu ali onemu morda ne bo všeč, da je knjiga izšla v okviru Leposlovne knjižnice. Toda med zbirkami Jugoslovanske knjigarne nobena ne odgovarja bolje njenemu značaju in literarni pomembnosti. Dasi je tn knjiga delo. ki ni neposredno plod umetniške inspiracije, delo, ki služi v večji meri resnici, nego lepoti, ga vendarle odlikujejo takšna globina psihološke prodirnosti, takšna blesteča spontanost jezikovnega izraza in stila (ki se je ohranila tudi v prevodu), in pa takšna nedvomna občečloveška vsebinska pomembnost, da pred vsemi temi vrtinami zatemni marsikateri leposlovni dokument, da se s temi tudi z literarnega vidika neoporečnimi pismi ne more meriti marsi-kak roman, povest ali novela. Prav omenjene vrline in značilnosti dvigajo ta pisma nad zgolj osebne dokumente, v katerih človek samega sebe razodeva in daje drugemu, prav to dela iz njih obče-človeške vrednote, vrednote književnosti in še več, vrednote duhovnosti. Pri teh pismih niti ne gre toliko za formo, čeprav je dovršena, kolikor predvsem za vsebino, ne toliko za lepoto, kolikor za resnico, a to ne znanstveno ali logično, razumsko, marveč osebnostno, psiliološko in metafizlčno-du-liovno. Ž njimi se obrača pisatelj na vznemirjene duše, na ljudi, iščoče v mukah samega sebe, res-j nico, Boga, na vse žejne in obupane, na vse dvomeče in žalostne, na vse samotne in tragično razklane, na vse, ki dvigajo svoje žalostne roke nad mrak in težo zemljo, nad dušečo temino kaosa in izkoreninjenosti naših dni. Res mi ni mogoče izčrpati vsega bogastva te čudovite knjige, nemogoče se mi zdi obnoviti njeno vsebino, polno širine in globine, ali pa vsaj približno opozoriti na vprašanja in probleme, na odgovore in rešitve, ki nam jih pisatelj podaja v nji. Reči moreni le, da so v teh ! pismih našla od Boga poklicanega in razsvetljenega raziskovnven in razlagavca malodane vsa vprašanja sodobnega življenja, vsaj vsa tista, ki se tičejo duhovne in religiozne problematike naših dni, modernega človeka, ki se išče in se ne more najti v temi modernega življenja. In kako pisqlelj rešuje ta j vprašanja, da strmimo in občudujemo, da smo premagani, prepričani in razsvetljeni po njegovih be-I sedali in podobah! Pisatelj je pravt moderni apologet duhovnega, religioznega in cerkvenega življenja. Pri njem ni nič nestrpnosti, nevednosti, duhovnega nasilja, nič fanatizma ali apriorno zapovedujoče kretnje. Pri njem je vse razumevanje in doživetje, pri njem jc vse porojeno iz človeške resničnosti, iz človeške možnosti in nujnosti. Povsod čutiš človeka, dobrega, razumevajočega, ljubečega, svobodnega, močnega in lepega, ki ti govori od duše do duše, da povsod čutiš človeka: v psihološki pronicavosti, ko je prodrl do zadnjih, često samemu sebi zamolčanih skrivnosti tvoje notranjosti, v motivnosti, s katero je kakor v ogledalu pokazal najbolj skrite nagibe in poteze tvoje duše; v razlogih, ki so tako preprosti in globoki ter veličastni obeuem in s katerimi ti z vso obzirnostjo in ljubeznijo pokaže in razkaže svet religiozne resničnosti v tebi in izven tebe. v ljudeh in v Cerkvi, kar vse stori nn tak čudovit način, da te razoroži in premaga ter pridobi za resnico, pa če si bil še tako nedostopen za dokaze drugih, mani srečnih vodnikov tvojega življenja. Resnično, to knjigo je pisal teolog, ki je obenem izkušen poznnvavee vsega človeškega. Koliko nesporazumljonj, nevednosti, napačnih tolmačenj, koliko dvomov, sovražnosti in obupa more odpraviti ta knjiga! In koliko vere, zaupanja, tolažbe, ljubezni in lepote more vzbuditi ta knjiga! To je njena največja pomembnost in neprecenljiva vrednost. Mnogim bo ta knjiga vir tolažbe, vere in upanja, mnogim razodetje in razsvetljenje, močna duhovna opora pa nedvomno vsem tistim, ki v neizprosni resničnosti in resnični svobodi" do samih sebe priznavajo in izpovedujejo žejo svoje duše po večnosti, po religiji, po Bogu, po Cerkvi. Vsein tem je ta knjiga namenjena, vsi ti naj sežejo po nji. in vsem tem naj zagori luč njene svetlobe, da bodo videli od duše do duše, no pota, ki vodijo v onostranstvo. Franci Vodnik. • Duhovni vestnik. Časopis za duhovniško stanovsko posvečenje, kulturo in apostolat, izdaja tretjeredna skupščina, Maribor. »Duhovni Vestnik« je zamišljen kot dvomesečna revija Katoliške akcije, ki naj bi v prvi vrsli voditeljem nudila primernega gradiva in potrebne orientacije. Priznati je treba, da nas prva številka IV. letnika izredno prijetno preseneča. To je vendarle enkrat tudi med nami Slovenci pojav, za katerim človek sluti »ak- cijo«. Revija, ki nosi skromen naslov »časopis« je izvrstno in res aktualno urejena. Že prva številka načenja vrsto važnih problemov: »Naša stanovska kultura«, uvodni članek izpod peresa prof dr J Alekšiča. Vseuč. prof. dr. Ujčič je objavii nekaj misli o askezi, spirilual A. Karo poroča o iitur-gični akciji v Avstriji, Ev. Vračko pa rnzinotriva nad vse aktualni problem seksualne vzgoje naše mladine. Končno slsdi krasen odlomek iz Slomškovih duhovnih navodil za duhovnike. Dru"i del revije je posvečen lObzoru : po katoliškem svetu Katoliški akciji, Tretjeredni vestnik in apostolski mizi. Duhovni vestnik* bodi vsakomur, ki kulti-vira svojo duhovnost, prav toplo priporočen, v prvi vrsti seveda duhovnikom. Letno stane 28 Din. Naroča se: Maribor, Glavni trg 7. Tiskarna »Merkur« v Ljubljani je pravkar natisnila m založila tri publikacije: J. Špicar Martin Napnhek, pravljična igra za mladino v petih slikah. Iz zbirke zakoni in uredbe pa Zakon o poslovnem redu v narodni, skupščini in Zakon n poslovnem redu v senatu (en zvezek 15 Din) ter Zakon o meščanskih šolah (5 Din). Zakoni so ponatis iz »S^ižbenega lista kraljevsko banske uprave dravske banovine. Rudolf Brati ne: Devojka za pisalom mašinom. Mali roman iz Berlina. Ista založba Nolil je v prevodu S. L. Jovnnovičn izdala delo berlinskega ki si po pisarnah služijo svoj kruh. Knjiga je pisana relano, toda zelo toplo in preprosto. Zato bo ravno v teli krogih vzbudila največje zanimanje. Prevod je dober, oprema odlična. Obe knjigi se dobita v vseh boljših knjigarnah, ali pa tudi direktno pri knjižnem podjetju Nolit, Belgrad, Knjeginjo Lubice 28-111. Koledar Srca Jezusovega ia leto 1932. Izdala uprava Marijinega lista v Crensovcib. Cena 8 Din. Tisk Prekmurske tiskarne. Koledar, ki je pisan v prekmurskem dijalektu, ima pestro versko in praktično čtivo. Kmetovalci, katerim je v prvi vrsli namenjen, ga bodo brez dvofya z veseljem prebirali. MAtI OGLASI Vsaka drobna vrstico t-50 Din ali vsaka besedo SO por. Na|inan)il oglas ' e—< S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vlit. Za odgovor znamk o l Na vpraSan|a brez znamk« ne odgovar|amo 1 Sofra Službe iščejo Beseda samo 50 par Dekle- šivilja gre šivat na dom, ali pa sprejnte službo pri dobri družini. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dekle-'069 't? »B!l!A!§ Dekle išče službe kot pomoč v gostilniški kuhinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 711. |f Dekle vešča šivanja išče mesto sobarice ali hišne. Nastop takoj. Ponudbe na podr. »•Slovenca« v Trbovljah pod zn. »Dekle«. Absolventka mešč. šole z malo maturo, išče službo v trgovini, pisarni ali kjerkoli. Ponudbe na upravo Slovenca« pod št. 721. Kuharica za vse išče službo pri mali, samo boljši družini. Naslov: Potočnik, Maribor, Vrbanova 62, Jluibodobe Beseda samo 50 par Učenko se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 720. Nudimo Vam zaslužek s prepisovanjem naslovov. Pošljite Vaš naslov in 6 Din v znamkah za stroške. — -Ambro«, Ljubljana, poštni pred. 74. Perfektno kuharico Slovenko išče fina družina v Skop-lju. Znati mora dobro kuhati, likati ter držati vse gospodinjstvo v redu. Za druga dela ima pomoč. -Biti mora poštena, poslušna in srednje starosti. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perfektna kuharica« št. 510. Pouk Beseda samo 50 par Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Poizvedbe Beseda samo 50 j?ar Izgubil se je pes svetle barve, s temnimi visokimi ušesi. — Bergman Josip, Ljubljana, Poljanska cesta 85. Beseda samo 50 par Dvoje stanovanj eno z 2 sobama, drugo s 3 sobami, oddam takoj ali s 1. februarjem mirni stranki. Zeljarska ul. 11. Stanovanje 2 sobi in kuhinjo oddam Ciril Metodova 7, Studenci pri Mariboru. Čitajte in širite »Slovenca«! Ženini - neveste! Najcenejšo in najboljše: modroce, otomane, mrežo, divane, fcder-modroce, fotelje in garniture Vam nudi rCAlAVir Ljubljano . 9/lJVfH) Stari trg štev. (i Vsa tapetniška dela po nizki ceni. Objave Beseda samo 50 par Preklic! Podpisani preklicujem, in izjavljam, da ni Ludvik Habjan pomožni monter, stanujoč v Domžalah — opravičen sprejemati in izvrševati nikakih elektr. napeljav, še manj pa ka-sirati kake denarne zneske na meje ime. — Ivo Grilc, elektroteh. podjet. Ljubljana. A fcAAAAA******* A ******* »T v ¥ VT V V VVVVVVVVV 2AHVALA ♦ : Ob priliki smrti gosp. .ložefa Megli«1 mi je izplačalo podporno društvo Ljudska samopomoč« v Mariboru pripadajočo podporo, za katero se najlepše zahvaljujem m priporočam tovrsluo največja društvo Slovenije vsakomur najbolje. Dol. Križ. dne 16. januarja 1932 MATIJA MRVA K Oklic Dne 25., 26. in po potrebi še 27. januarja t. 1. se bo vršila v Dobu štev. 71 prostovoljna sodna dražba premičnin iz zapuščine pok. Videmška Antona. Dražba se bo vršila od 8—12 in od 13—17 ter se bo prodajalo vino, sode, živila, vozove, seno, drva, pohištvo in mnogo gospodarskih potrebščin. Ponudke bo mogoče plačati s hranilnimi vlogami. Predmeti se lahko ogledajo pred dražbo na licu mesta, oziroma pri skrbniku g. Rihtarju, trgovcu v Dobu, ki daje vsa potrebna pojasnila. Okrajno I sodišče na Brdu, odd. I., dne 7. jan. 1932. Beseda samo 50 par Stavbne parcele ugodno naprodaj pod ' Rožnikom. - Naslov pove j uprava »SI.« pod št. 603. Ugodna prilika Upei/ana modna trgovina z inventarjem in zalogo blaga v centru mesta sc radi družinskih razmer takoj ugodno proda. Potrebna kupnina se lahko plača s hranilno knjižico Resni interesenti na/ se /avi/o do 26. t. m. na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Modna trgovina» Zahvala, Kupim hišo jvodružinsko, v šentpe-terskem okraju ali na Poljanah. Ponudbe pod »Dvodružinska« št. 416 na upravo »Slovenca«. Prodam malo posestvo, hišo z gospodar. poslopjem, kozolcem, sadnim vrtom, 2 njivi in travnik v Savinjski dolini tik državne ceste in avtobusne postaje, za ceno Din 75.000. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju. Po smrti gospe Marije Adamič sem prejel od Ljudske .imn|in-inoci » Mariboru taUozvano nezgodno podporo, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam lo neprecenljivo društvo v takojšnji pristop. Kožarje, duo 13. januarja 1932. Alojz lablič .»H | Beseda samo 50 par Puhasto perje | čisto, čohano po 48 Din i kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosje po i 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria. Seno zdravo in suho, naprodaj. L. Nouschak, Bos. Dubica. Mizarji 30 do 35 m3 trdega lesa, 3 leta starega, zračno sušenega, javor, hruška, lipa, češnja, brst, jelša, se proda m" Din 480 Din, franko žaga. Franc Martinec, Škofljica. Trafikanti pozor! Proda se dobro ohranjen kiosk po zelo ugodni ceni. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 718. Sveža jajca komad a Din 1.25, pri odjemu 100 komadov a Din 1.20, pri odjemu celega zaboja a Din 1.10. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. Gojzerce na obroke »TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. 1. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. PSenifne nioho najboljših mlinov nndi najceneje veletrgovina žita in mlevskib izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Reslletn cetta 24. « mi DEDHVMM/BV, -h Ki Beseda samo 50 par Lep črn klavir svetov, znane prvovrstne Iv. Pokorny, po ugodni ceni prodam. — Vzamem rabljen klavir v račun. — J. Bajde, Gosposvetska cesta 12. Kupimo Beseda samo 50 par Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanskc ceste pri gostilni Možina. Solne vreče vsako množino, kupimo. -Ponudbe z navedbo ccnc na upravo .Slovenca' pod »Sol< št. 387. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr. Obrt Beseda samo 50 par Neveste! Posodo, navadno in najfinejšo, vse kuhinjske potrebščine, strojčke, jedilno orodje itd., posteljne vložke, žimo, morsko travo, štedilnike, krasne kletke in vso železnino kupite pri Fr, Stupica, trg. z železnino, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri I»ETEEINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). 30 mizarskih mojstrov opravlja vse delo na naših strojih z vdelanimi motorji že leto dni pri Mizarski zadrugi v Št. Vidu brez najmanjšega defekta. Glavno zastopstvo: TEICHERT & SOHN Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno jveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trfi št. 32 Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago. Maiek & Mi kes, Ljubljana polag hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranie. — »Breda« žepni robci komad 2 Din. Zahvala Ob priliki nenadne in nevarne bolezni moje žene Otilije, mi nalaga dolžnost, da izrazim na tem mestu globoko zahvalo gosp. dr. Červenki, primariju ženske bolnišnice v Novem mestu, ker jo je otel gotove smrti. — Iskrena mu hvala, kakor tudi požrtvovalnim častitim sestram, ter vsem, ki so pripomogli k hitri pomoči. Novo mesto dne 18. januarja 1932. MIHAEL LUKMAN, trafikant. Krasen luksuzni odprt osebni 75 HP 6 cilinderski, prva evropska znamka izza Rolls-Roysa, šestsedežen, dobro ohranjen, pravi avto za ture, izredno poceni naprodaj. Izvanredna prilika za veleposestva, trgovec, advokate in vsakogar, kdor mnogo potuje. Pogodba je mogoča, tudi na odplačila proti jamstvu, odnosno se zamenja za zemljišče, les itd. Reflektanti naj izvolijo poslati svoj cenj. naslov na upr. »Slovenca« pod »Redka prilika št. 700«, pa dobe podrobnejše pogoje. Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla po kratki bolezni, naša predobra in vzorna mama Mor Morijo roj. Kozjeft previdena s sv. zakramenti, v starosti 80 let. Pokojno mamo priporočamo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin. Francija-Golbey, dne 11. jan. 1932. Žalujoči ostali: hčeri Manca in Meta v Ameriki, sin Johan v Franciji. Zahvala. 1 : Za takoj izplačano podporo po smili našega očela g Jožefa Peteline izrekam lem potom >Ljudski samopomoek v Mariboru najlepšo zahvalo. Cerklje ob Krki, dne 3. januarjn 1932. Miha Lorber i Tovarniški v Zagrebu je naprodaf. Površina 3371 m2, ugodna lega, meječa ob 2 cesti, stanovanjska in tovarniška poslopja ter skladišča. Parna moč in lastna vodna napeljava. — Ponudbe pod ,,Tovarniški objekt v Zagrebu" na Publicitas d. d., Zagreb, llica 9 ao-J- -a a> Jr i-N ® ® O ti Dr. Joža Lovrcnčič: 81 , _.as.S fcO .o Sf^fS « ej i 3.2 as •= E cs siSta SccS j £3.^« j, -i N >t/3§CS fcO ~ > S S, S— S 02 .EP S - ® « a OJ O CO ,.- 5 Ž? I O » I = : bi fjJišJ n »i > (M Tj U - . .« " N »J* - i. N . D C ^ u 4> = N ^ j n oj h-S^Ž«!? ^T i TC '■■'Z ' i •> a c . ^ 1 ■s " —2: s -C -S 5 a sec a ;r ^ "*'"S . s -J , — Ol «0 $j "B T* ,3 O ■» ZLkS ti ^ _ . '> aj P a m » Bco i finali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Rr. Pa sc je ob strunah oglasil še pevec. Ko je Ilir, praded naših kraljev, v naši zemlji prebival, narod naš bil je močan od ranega jutra na Istru v daljni večer do sneženih gora pod nebo hrepenečih in še do leto in dan zelenečih obmorskih poljan. Ni ga bilo, ki bi drznil se dvigniti roko in mir nam kratiti, kralj naš imel je vojsko, da se Kemija je tresla pod njo, in šc s pogledom samo je krotil vse sovražne rodove. O božanski Ilir, zdaj, zdaj se k nam vrni! Pridi, pridi, Ilir, mi* čakamo te, ob Sonciju bobnečem in morju sinjem mi čakamo te! V zemlji so naši kresovi na holmih in strmih gorah zagoreli in na sovrage klical je rog iz gradišča v gradišče: šel je kralj Prono in šli so junaki njegovi, a ko da so jih vsevišnji zapustili bogovi, izkrvaveli so v zemlji domači in kraljeva v robstvu hči čaka, kdaj vojska otme jo iz voze in jo maščuje. Ilir, Ilir, narod Karnov te kliče in te pričakuje. O božanski Ilir, zdaj, zdaj se k nam vrni! Pridi, pridi, Ilir, mi čakamo te, ob Sonciju bobnečem in morju sinjem mi čakamo te! Na lepih ledinah in v tesnih gradiščih kot ovce smo in višnje bogove iz dne v dan rotimo in prosimo, da bi moči dali vojski, ki še stražna stoji in zemljo nam brani pred vragom in svobodne dni. Ali vzdrži ali pade, bogovi vedo, mi ne in zato nam srce plašno je, a bi radi vsi bili neugnani volčje, kralj Ilir, v svobodi neugnani volčje! O božanski Ilir, zdaj, zdaj se k nam vrni! Pridi, Ilir, mi čakamo te, ob Sonciju bobnečem in morju sinjem mi čakamo te!... Pevec je utihnil in položil roko na strune, da so onemele, kot bi jih udušil, in zato je učinkovala prošnja, kakor klic pogrezajočega se, bridko presunljivo, da so gradiščarji dvignili glave in pričakujoče gledali, ali ne prihaja Ilir, ki bi moral v črno zemljo slišati pevčev glas in priti med rod Karnov, da izpolni svojo obljubo... Zatopotal je konj od vrat, za njim še drugi, tretji. Pevec, ali si čarovnik in je Ilir slišal tvoj glas in že prihaja, da prežene Karnom črno skrb in bodo veseli solnca nad svobodno zemljo, ki so se bali, da jim zatone v temo robstva in ga ne bodo več videli z veselimi očmi? Gledali so gradiščarji in čakali... Niso pričakali Ilira, a oči so jim vzžarele, ko da se jim je razodel in z njim še sam Belen. Gledali so in niso mogli verjeti in so bili /,a trenutek kakor okameneli, potem pa se jim je sprostil glas in ga je bilo samo veselje. Kraljica, kraljica! Kraljica?<- »Kraljica Ena!, # Pozdravljena, kraljica Ena, pozdravljena! Vse ji je hitelo naproti, prijeli so konja, ga vodili proti dvorcu in ob veselju, da niso več sami, da imajo kraljico, ki bo cula nad njihovo svobodo, je prišel vanje Ilirov duh. Nič več ni bilo strahu v njih, ko so vzklikali, in ko jc pestunja dvignila Dardana in ga je kraljica vzela s smehljajem, polnim materinske sreče, so verjeli v solnčno prihodnost... Katmel jc vstal in je strmel... Ali je mogoče, ali prav vidi? Iz rimskega taborišča, iz onega taborišča, kjer živi zver Flamininus, da bi sc vrnila? Prišla je, kot je bil prišel kralj Prono ... Ne, ne, resnično je! Konja ji vodijo, Dardana so ji dali, smeji sc ... Tudi njega jc zagledala. Nasmehnila sc mu je... Je, kral jica Ena jc, živa in oteta je in svobodna se vrača v rodno gradišče!... Kaj se je i zgodilo? ... Kdo jo je rešil? ... Ali je Epulo strahova! ! Rimljane? ... Da bi njemu bilo dano, oteti jo!... Pa j kaj?... Njen obraz je le bridek!... Bogovi!... Ne, ne, Ena ni Ekritusira, da bi si s svojo častjo kupila | osebno svobodo!... Ne veruje, pozna jo... Ne bila bi potem Ena, ona Ena, ki se mu je prikazala ob Karusadiju kot boginja in jo poslej časti in ljubi z ljubeznijo, ki jo more ona le slutiti, in je vesel njene besede, ki mu je dobra, kakor vdana in mu zaupa... O, če bi se vendar zgodilo, ko se ni mogla med volkovi braniti, potem gorje mu, ki se je drznil in povzročil senco bridkosti v njenem obrazu!... Volhva Kara je opazovala Katiriela, ki je bil odšel izpod hrastov pod klonico in tam čakal, da sprejme in pozdravi kraljico. :>Prav sem gledala in prav sem videla, Katmel, si je govorila v mislih, ko je motrila njegov obraz, ki je vzžareval in spet temne!, kakršna je pač bila njegova misel v teh trenutkih, katerih ni pričakoval i u so vsega prevzeli. »Namignila sem ti, Katmel, ko sem le zdravila, tla bo Ena tvoja usoda. Ali si prav razumel? Sodim, da ne ... Ali pa jc tvoja ljubezen tolika, da bi bil vesel smrti, ki se skloni nad le, preden si misliš, in te poljubi namesto Ene!...«: Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karel Ceft. Izdaiatelj: Iv,m Rakove«. Urednik: Franc Krcmžar.