Stev. 159.
V LJubljani, v petek, dne 16. julija 1909.
Leto XXXVII.
s Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . K 26-— za pol leta » . » 13'— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2-20 za Nemčijo oeloletno » 29'— ia ostalo inozemstvo » 35'—
s V upravništvn: ==
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11*20 za četrt » » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne Stev. 10 v.
\ Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....* 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanja primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlloah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma so na s sprejemalo. — Uredniškega telefona Stev. 74. ce
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo Je v Kopitarjevih nlloah Stev. 6. ~mm — Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = • UpravniSkega telefona štev. 188. . . ■■
tJ&* Današnja številka obsega 4 strani.
0 delegatu Ploju.
Saj 'bi se ne pečali več ž njim, ko bi1 kam ne bil tako siten, da nam pošiljaj po-jpravke. Za na's je račun s Ploiem že za-jdavna sklenjen. To mu bodi povedano, da si c bo brez kazni spravljal neresnic v svet. "Forej njegova volitev v delegacije: Med em ko so1 bile volitve v delegacijo, 'se je loj v kuloarju razgovarjal z dr. Luegcr-em in ga izkušal dobiti 'na 'svojo plat. itari voditelj krščanskih socialcev, ki je jžalibog hudo bolan, mu je odkrito ipovedal voje mnenje in mu naravnost dejal: »Vi niste naš mož.« Hagenhoferju je dr. Lue-er tudi naravnost izrazil svo<jo željo, da e voli v zmislu večine slovenskih štajerskih poslancev našega zastopnika. Mor-ey, sitni baron, ki si že oddavna pomeži-ava s Plojem, in mu ie naša politika pre-emokratiška, in njegov ožji somišljenik -jC'hoiswo!i'l, ki je bil ves izven 'sebe ob |nisli, da bo državni zbor zaključen — oba konservativca stare baže — sta pa Zaganjala -svoje tovariše za Ploj a, češ, tla so v takih osebnih stvareh štajerski poslanci samostojni in si ne potrebujejo dajati navodil od kluba. S tem razlogom sta : udi v klubu branila svoje stališče. O teh dveh smo prepričani, da sta 'bila in sta norda še danes nasprotna misli, da bi Ploj odložil mandat, ki si ga je proti dogovoru priberačil. P'10-j je bil tako razburjen pred dr. Luegerjem. da je celo zamudil oddati svoj glas. Nenavzoča štajerska poslanca Pantz in Prišing sta se kasneje opravičevala in zagotavljala, da se »ob njiju navzočnosti ne bi bila prelomila dana beseda. Voditelji kršč. soc. stranke pa tudi izjavljajo, da se to ne bi bilo zgo-jdilo, ko 'bi bilo vsaj še pol ure čaisa, češ, lida so oni v zaidlijetn trenotju zvedeli za •to zadevo. Popolnoma resnično je, da ko rekli našim poslancem sledeče: »Ploju se je že reklo, na-j odloži, pa noče.« Za lMorseya in 5choisswohla se pa seveda Se vedno lahko skriva, dasi ve sam najbolje, koliko pomeiTjata ta dva posebneža V k r š č a n s;k o Js o c i alrre m klubu.
Slovenski abstrakcija in vseuUo vprašanje.
Glasilo tržaških Slovencev, »Edinost« Jiiše:
»Stališče, ki je zavzemamo mi nasproti slovenski obstrukciji, je navskrižno s stališčem, ki je zavzetnlje glasilo na-rodnonapredne stranke na Kranjskem, pečemo se spuščati v meritum te kontro-verze. Le na eden argument, ki ga »Slov. jNarod« posnemlje po glasilu češkega drž. poslanca dr. Kramara, »Denu«, moramo [nekoliko reflektirati.
Dotični pasus v članku, naperjenem proti obstrukciji, se glasi: »Mogoče, da bi .bili krščanski socialci zapečatili Biener-thovo usodo, kb bi se ne bilo tako politično nestvarno in neprimerno zavleklo v situvacijo zadnjih dni vseučitiško vprašanje.«
Bravo! Češkemu glasilu in ž njim tudi giasilu slovenske narodnonapredne stranke se godi tu kakor častitemu pro-roku Bileamu. Hoče obsojati, a v resnici blagoslavlja obstrukcijo!!
Po nepotrebnem da se je zavleklo vseučiliško vprašanje v situvacijo zadnjih dni?! Zadnje čase smo si domnevali, da so Čehi jeli umevati razloge našemu neizprosnemu odporu proti rešitvi vseuči-iiškega vprašan(a po zahtevi Italijanov — menili smo, da Čehi umejo sedaj, da je to vprašanje življensko vprašanje slovenskega naroda. Vsaj glede glasila dr. Kramara vidimo, da smo se motili.
Po njegovem in njegovih slovenskih somišljenikov mnenju glede slovenske obstrukcije bi bili morali torej Jugoslovani mirno dopustiti, da dobi ne le Biener-tlrva vlada svoj lepi pooblastiini zakon, ampak da bi tudi Italijani dobili svoje vseučilišče v Trstu?!! Kajti kakor jc bilo
razpoloženje, moremo trditi apodiktično: Ce bi bilo prišlo vprašanje italijanskega vseučilišča v parlamentarno razpravo, velika večina bi bila za rešitev v smislu Italijanov.
Ali sc pa gospodi v Ljubljani nič ne dozdeva, kaj bi pomenjalo vseučilišče v Trstu za — slovensko vseučilišče v Ljubljani?!! Kaj mislijo: na koliko dijakov iz Dalmacije, Istre, Trsta, Krasa in morda tudi ožje Goriške bi moglo v tem slučaju računati ljubljansko vseučilišče?! Naj le razmišljajo gospoda v Ljubljani in če si niso na jasnem, naj poizvedujejo pri ljudeh, ki poznajo položaj!!
V eminentnem interesu bodočega vseučilišča v Ljubljani je torej, da se to vprašanje ne reši v smislu Italijanov. A to je za naš narod tako visoko vprašanje, da je v boju proti neugodni rešitvi opravičeno vsako sredstvo, ne izvzetnši obstrukcije!
Opravičeno smo torej rekli, da je »Slovenski Narod« v tem vprašanju podoben proroku Bileamu, ki hoče po vsej sili proklinjati, v resnici pa — blagoslavlja. Rečeni razlog, ki ga citira proti obstrukciji, jo v resnici — vsaj z našega slovenskega stališča — le opravičuje v polni meri. Da se ni z obstrukcijo doseglo nič druzega, nego da se je preprečila rešitev vseučiliškega vprašanja v smislu Italijanov, imamo razloga dovolj, da je ne obsojamo.
To so razlogi, radi katerih ne soglašamo s slovanskimi protivniki obstrukcije. Naše stališče je oprto na stvarne razloge brez ozira na osebe in stranke, ki so vodile obstrukcijo.
Lahi i slovanski obstrak-
Na drugem mestu objavljamo, kako odobruje glasilo tržaških Slovencev, »Edinost«, odločno taktiko naših poslancev in ostro obsoja kranjske »narodne naprednjake«, zlasti, ker ne uvidevajo, da je le odločen nastop naših poslancev preprečil nevarnost laške fakultete. Kakor sodijo primorski Slovani, tako tudi Lahi. Omenili smo že, da »Piccolo« nič kaj laskavo ne sodi o begu Bienertha pred slovensko obstrukcijo, kakor jo »Piccolo« dosledno imenuje, danes pa priobčujemo, kaj piše v uvodnem članku 15. t. m. o slovanski obstrukciji dunajski dopisnik goriškega dnevnika »Gazzettino Popolare«.
Najprej sodi o Bienertliu in vladnih strankah tako-le: »Evidentna blamaža, ki jo je prizadela večini zbornice »Slovanska Unija«, je ubožnostno spričevalo za gotove gransenjerje,« med katere prišteva laško glasilo poleg Bienertha še Gessmanna in — laške poslance.
Kar se tiče »Slovanske Unije« pose-bič, piše dunajski korespondent »Gazzet-tina« v istem uvodniku, kako je on »vedno povdarjal, da ustanovitev »Slovanske Unije« ni majhna stvar in opazili smo takoj spočetka, kakšna nevarnost preti od te parlamentarne skupine ravno italijanskemu vseučiliškemu vprašanju.«
Nato pa »Gazzettino« preide na načelnika S. L. S., dr. Šusteršiča, vodjo obstrukcije. O njegovem nastopu in pomenu od njega organiziranega slovanskega odpora proti sedanjemu protislovanskernu sistemu sodi laško glasilo:
»Napačna taktika laških poslancev in vladnih strank sploh utegne odpreti pot tem nasprotnikom, ki so močni in veljavni, političnim utnovom, ki si z dobro premišljeno taktiko počasi a sigurno pridobivajo tal in silijo čezdalje bolj na jug, na ozemlja, ki bi po pravu šla Italijanom in bi morala biti in ostati zavetišče italijanski kulturi.«
Tako sodijo o slovanski obstrukciji naši narodni nasprotniki — primerjajte pa zdaj s tem, kako blatijo voditelje te obstrukcije in jih skušajo devati v nič lastni sorojaki, slovenski »narodni napred-njaki !« . . .
isiv občni zbor ceiov-
ii
a a
Občni zbor celovške podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« sc je vršil dne 14. t. m. G. dr. F3 r e j c je otvoril zborovanje, rekoč:
Z veseljem vas pozdravljam, ko vidim, da se je skoro vsa celovška slovenska inteligenca udeležila tega važnega zborovanja. Dosedaj sc je bolj malo brigala inteligenca za šolstvo na Koroškem in moram konstatirati, da se je ljudstvo na deželi veliko boi] zanimalo. Pozdravljam pa tudi ustanovitev slovenskega šolskega društva na Koroškem, katero nc bo segalo črez meje Koroške, ampak se bo le bavilo z organizacijo šolskega sistema na Koroškem, in naznanjam, da jc družba sv. Cirila in Metoda s tem zadovoljna.
Tajnik g. Erat prebere zapisnik in poroča objednem blagajniško poročilo.
G. Bernot se oglasi k poročilu tajni-kovem in blagajnikovem in kritizira, da se je premalo doseglo od strani družbe.
G. dr. Brejc odobrava kritiko g. Ber-nota in pravi, da se je družba ustanovila že pred 20 leti in zdaj ko imamo to družbo, je pa za 100 odstotkov slabše kot pred 20 leti, zato ker se družba skoro nič nc briga za Koroško (Odobravanje), dasirav-110 je ona poklicana v to.
Dr. Miiller zagovarja družbo in navaja, koliko daje za šolske namene, pritrdi pa. da Koroško zanemarja.
G. dr. Brejc izjavlja, da je za šolo v Št. Rupertu dala neka druga družba, ne pa Ciril in Metodova, nadalje za šolo v Rožu ni dala družba dosedaj niti vinarja, ampak požrtvovalni gospod župnik Ro-žun je dal in nabral 30.000 kron. Družba je dala vsega skupaj približno nekaj črez 3000 kron za koroško šolstvo v tem času.
Dr. Brejc izjavlja, da nima zaupanja v družbo od zadnje skupščine v Bohinjski Bistrici.
Dr. Miiller nekaj ugovarja, na kar mu g. dr. Brejc pravi, da dr. Miiller do zadnjega tedna ni bil član, sedaj pa toliko be-sediči.
Dr. Miiller: »Ga boste imeli pa pri šolskem društvu.« — Dr. Brejc: »Da, tam pa zato, ker bodo društvu stali v resnici požrtvovalni možje na čelu. Da vam naštejem sledeče: gg. Treiber. Rožun, župnik, Grafenauer, državni in deželni poslanec, prof. Apili, Seinig itd. Družba v Ljubljani kuje neka nova pravila in namesto, da bi jih odboru poslala, pa jih pošlje nekemu Koželju v Čelovcu, ki pa ni odbornik. Nadalje izjavljam, da ako podružnica ni pobirala prispevkov, je krivo to zborovanje v Bohinjski Bistrici, ko se je večino slovenskega naroda pometalo iz odbora. Izjavljam tudi, da »Družba sv. Cirila in Metoda« ni ustanovila podružnic na Koroškem, ampak ustanovili so jih sami koroški rodoljubi. — Šolstvo je treba na Koroškem demokratizirati, komandirati iz Ljubljane sc pa ne damo. V istem smislu izjavlja g. Smodej.
Tajnik g. Erat naglaša, da jc leta 1907. pobiral prispevkov za družbo, pa jih ni dobil od strani teh, ki se danes tako potegujejo zanjo. (Klici: To so lepi magnati!)
Dr. Brejc naglaša, da jc družba strankarska od zborovanja v Bohinjski Bistrici iu da se je bistveno družba zasukala.
Bernot naglaša, kake »dobrote« sc ima od strani Ciril in Metodove družbe, češ, da ima potovalne učitelje iu da je to jako koristno za Koroško.
G. dr. Brejc: Prazno je to, če hodi potovalni učitelj po Koroškem. To je čisto brez pomena, ker ne pozna razmer na Koroškem, torej to nima dejanskih sadov, to more storiti samo tisti, ki je v ljudstvu. (Živahno pritrjevanje.) Družba že deluje 25 let na Koroškem, pa ne vč, da nima svoje javne šole, pa hoče imeti manjšinske šole. Družba nič ne razume zadev na Koroškem.
Nato se jc debatiralo o zaupnici odboru. Protivila sta sc Bernot iu dr. Miiller.
Nato da predsednik dr. Brejc na glasovanje predlog o zaupnici*, nakar je bil predlog sprejet z 21 glasovi proti 7 glasovom. (Odobravanje.)
Peta točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora. K tej točki se oglasi g. Smodej in izjavlja sledeče: Ker »Družba sv. Cirila in Metoda« ni delala tako, kakor bi pač morala in ker nimamo več zaupanja do. te družbe, predlagam, da se celovška podružnica razpusti in se spremeni v podružnico slovenskega šolskega društva na Koroškem. Izjavlja, da jc namen šolskega društva, napraviti šolski sistem, katerega Ciril in Metodova družba ni napravila in tudi za to ni bila zmožna; šolska družba pa bo zmožna tega dela. Dr. Brejc: Globasniško šolsko vprašanja leži že 15 let nerešeno pri ministrstvu. Tudi to je dokaz, da se družba ne briga za slovensko šolstvo na Koroškem, samo denar pobira na Koroškem. (Pritrjevanje.) — Mi smo sc pogajali z Ciril in Metodovo družbo, da bi skupaj roko v roki delovali za šolski sistem, da, še cclo ustmeno sc je v Ljubljani razpravljalo o tem, pa vedno so odlašali v Ljubljani, nazadnje so še celo rekli, da mora to sklepati glavna skupščina. Tako so odlašali devet mesecev. Mi se gotovo ne bomo dali komandirati tistim dijačkom na glavni skupščini, kateri drugače Koroške nc poznajo, kakor v zemljepisju. Da bi ti odločevali, kaj imamo storiti, tega pa absolutno nc dopustimo. (Živahno pritrjevanje.)
Nato da predsednik dr. Brejc predlog g. Sniodeja na glasovanje. Predlog je bil sprejet z 22 glasovi. Predsednik dr. Brejc je ob 12. uri zaključil zborovanje.
Ob dvanajstih ponoči jc šel dr. Miiller s svojimi somišljeniki (13 po številu, vštevši dva dijaka) k »Zlati ljuknjjci«, da ustanovijo tam novo podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda«.
Upamo, da bodo koroški Slovenci z veseljem pozdravili odločen sklep na včerajšnjem občnem zboru v Celovcu iti da bodo svoje sile krepko zastavili v pro-spe.li slovenskega šolskega društva na Koroškem.
KDAJ BO DRŽAVNI ZBOR ?
Vladne stranke, zlasti krščanski socialci in Poljaki, pa tudi socialni demokratje bi radi, da bi sc državni zbor sešel že začetkom septembra. Slovanska opozicija se tu nc vmešava. Zvedeli smo pa iz zanesljivega vira, da se Bienerth ne uda, marveč da hoče v septembru imeti deželne zbore in potem še-le koncem oktobra, ali celo v novembru sklicati državni zbor. Zahteva pa prej od strank, da zagotovijo redno delovanje. Seveda; sam je sestavil izzivajoče ministrstvo, sam jc odnehal Madjarom v agrarni banki in osmešil zbornico, zdaj naj pa brez njega stranke vse urede. Sedanje vladne stranke naj si dobro zapišejo za ušesa, da je odločitev res v njihovih rokah, toda samo pod tem pogojem, da odreko Bienerthovi vladi svojo službo. To bi bile lahko že zdaj storile, toda Bienerth jim je bil več nego zbornica. Vprašanje je sila enostavno. Same pravijo, da se Bienerth ne more držati. Zdaj, ko tudi njim Bienerth fige kaže, bodo morda prišle tudi do edino pametnega zaključka.
ODKRIT BOJ MAŽARSKEMU ŠOVINIZMU.
Prestolonaslednik je sprejel na Romunskem deputacijo tam živečih avstro-ogrskih državljanov, med njimi tudi znanega pisatelja znamenite knjige »GroH-osterreich«, dr. Avrela Popoviča. — Govori se, da jc svoj čas hotel ta, od Ogrov tako divje preganjani rodoljub, priti na Dunaju pred prestolonaslednika. Tam ni slo. Zdaj sta se sestala na Romunskem. Ogri in ž njimi ves svet vedo, kaj to po-meiija. Naj bi sc naučila Bienerth-Bilinski malo odločnosti proti madjarskemu nasilju iz tega sijajnega zgleda. Ta dva bi pa pač rajše sprejela ustanovnika oderuške banke, madjarskega juda Lanczyta, nego Popoviča,
Kako sodilo Poljaki o obštrukciji.
Listi večine Poljskega kola« ipišejo seveda tako, da ie Bienerthu prav. Glasila »Poljske ljudske stranke« in zdaj tudi listi »Poljske demokratične stranke« sodijo popolnoma drugače. »Gazeta Po\v-szechna« piše odločno v smislu poslanca Starinskega, demokratična »Nowa Reforma« tudi odkrito priznava, da je slovanska obstrukcija porazila Bienerthovo vlado. List izvaja: Vlada je ravnala nasproti zbornici po načelu, če naj bo 'kdo uničen, naj.bo uničena zbornica, pa 'je zaključila zasfedanje, a to ie storila le zato, ker si ni znala pomagati iz zagate in ni znala naprej. To je bil beg, ne zmaga. Popolnoma izključeno je, da bi se sedanja vlada mogla še pokazati v parlamentu in če se še ob pravem času ne izpremeni sistem, ne more biti govora o mirnem delegacij-skem zasedanju. Niti 's pomočjo delegatov članov gosposke zbornice nima vlada v delegacijah večine, glede na agrarno banko je gotovo, da se sklenejo antigouver-nementalni 'sklepi. List ne odobrava ob-štrukcijske taktike, a kljub temu najodločneje obsoja profiparlamentarno vladno taktiko, ki nima večine za seboj. Vsaka vlada, ki ji je vzdržavanje parlamenta na srcu. 'bi znala, kaj bi morala storiti. Bienerth je bil pa pasiven, njegovo malouva-ževanje parlamenta je povzročilo ogorčenje. Vlada je za boj proti parlamentu preslaba. Niti vsi Nemci ne bodo prt njej vztrajali do konca. Skrajni čas je, da se »Kolo polskie« začasno odmakne Bienerthu, da ne bo soodgovorno 'za njegovo delovanje.	1
NADVOJVODA LEOPOLD SALVATOR V BOSNI.
Nadvojvoda Leopold Salvator potuje -po Bosni. Dne 15. t. m. si je ogledal sarajevske zanimivosti.
BOJ ZA TEHERAN.
V bojih med vstaši in šahovimi vojaki v Teheranu je padlo nekaj ruskih inštruk-torjev-častnikov in podčastnikov. Ruski poslanik ima naročeno, da preskrbi šahu zavetišče v ruskem poslaništvu. Na ša-hovo povelje so pričeli včeraj ob 7. zjutraj streljati šahovi vojaki na mesto. Boj je trajal cel dan. Šahova artiljerija je oddala do 200 artiljerijskih strelov, ki pa niso povzročili posebne škode. Zvečer je do-šlo poročilo, da je dovolil šah premirje in s-; s svojimi vojaki umaknil v Sultanabad. Prvotno šah ni hotel dovoliti premirja, da zapuste Teheran inozemci, češ, da si ne pusti vzeti te pravice, da se brani proti roparjem. Iradska mohamedanska duhovščina propovedujc sveto vojsko proti Rusiji in na bojkot ruskega blaga. Vstaši so gospodarji mesta razven šahove palače. 'Poroča se. da namerava kapitulirati kaza-ški polkovnik Ljakov. Vstaški voditelji so jim izporočili, da morajo izročiti orožje, in da če to store, lahko odidejo domov ali pa ostanejo v vojašnici. Dovoli se jim pa tudi služiti novi vladi.
SVETA VOJSKA V MAROKU.
Proti Špancem v Melili propoveduje kajd Saldi sveto vojsko. Rodovi se pri-piavljajo na napad Melile, kjer je španska posajika preslaba, da bi se mogla brez zdatnih ojačenj dolgo držati. Španci mo-bilizujejo prvo madriško lovsko brigado.
MAROČANSKI SULTAN PORAŽEN.
Vstaši so osvojili po v Madrid došlih poročilih Fez. V četrtek se je bila grozna bi.tka med vstaši in sultanovimi četami pred Fezom. Sultanova armada je bila poražena. Boj je divjal tudi v mestu. Pobitih je več judov. Sultan se brani proti vstašem v svoji palači.
ARABSKI MAHDI.
Džemnski mahdi (prerok) Ydris grozi z Beduinci turškim posadkam, ki jih oja-čujejo.
UPOR NA ANGLEŠKI VOJNI LADJI.
Na križarici »Sutley«, zastavna ladja kontreadmirala Burneya, niso hoteli priti vsi kurjači na krov k apelu. Kaznovali so zato več krivcev.
Dnevne novice.
+ Proti lažem o slovanski obštrukciji. Poslanec Stanek, predsednik akcijskega odbora slovanskih strank, objavlja v »Venkovu« 15. t. m. te-l-e 'stvari: Trditev, da bi reakcijske slovanske stranke o nujnih predlogih ne vedele, ni resnično. Narobe je res. Jaz sam sem nujne predloge pri posvetovanju »Slovanske Jed-note« predložil v podpis. Takrat jih je samo poslanec Stransky takoj podpisal. dr. Šramek je sedel zraven njega, pa jih ni podpisal. Vse nasprotne trditve, ki se javljajo po dunajskih nemških listih in zlasti v »>N. Fr. Presse«, kar je za naiše razmere najznačilnejše, niso biile nič drugega, nego izmišljene reči, ki so jih ndkaten gospodje reakcijskih strank namenoma podvrgli neinžkini časnikarjem; ravno-
tako 'je trditev, da se je Šlo za razdeljevanje ministrskih stolic, izmišljena; iz-kombinirala jo je razburjena dunajska žurna lis tika najprej po zborničnih kuloar-jih, pa tudi javno. Zanimivo je, da so igrali »Narodni Listi« pri teh poročilih 'prvi glas, dasi je na ta način naš pošteni boj imel b/ti oslabljen in s tem pomagano samo Bienerthovi vladi. V nobenem slučaju ni bilo niti besede o tem, da bi češki agrar-niki in Slovenci zahtevali zastopstvo v vladi za-se in v 'škodo drugih. Ta trditev je naravnost perfidna, ker ima očiten namen, ponižati akcijske slovanske stranke pred javnostjo.
+ Za obesit se je brez vsake dvojbe »Slovenskemu Narodu«. Liberalna Urša naj gre tja, kjer zdravijo zavistne, rahločutne, malostne ljudi. Kaj je včeraj zopet vse natvezil »Narod« potrpežljivim svojim bravcem! Povedali smo mu, da je dr. Krek Bilinskemu predlagal nezaupnico na Kramarevo željo. »Narod« pa le kriči in vpije, pa zmerja naše poslance z mame-luki, jim očita samovoljnost, umazane namene in kar je takih lepih izrazov liberalnega bezniškega slovarja. »Narod« tvezi, da sta Krek in Šusteršič začela z obstrukcijo samovoljno. Ej, »Narodova« laž ima kratke noge. Ko take laži razširja seveda po motnih virih nemške dunajske žurnallstike, pa objavi Stanek pojasnilo, v katerem razkrinka vso hinavščino tistih, ki trde, da so presenetili vse druge stranke »Slovanske Unije«! Ne mi, Stanek, predsednik akcijskega odbora slovanskih strank, postavlja na laž včerajšnje »Narodove« neresnice.
-j- »Slovanska Unija« ostane v opoziciji. Starorusinski poslanec Hlibovicky, član odbora neobstrukcijskih strank, je poslal listom sledečo izjavo: Veselje nemških listov, da je »Slovanska Jednota« pred razdruženjetn, je prenagljeno. »Slovanska Jednota« je danes silnejSa, kot je bila davnej; okrepila se je z novim spo-jenjem (kluba rusinskih poslancev. Mi predstavniki strank, ki se nismo obstruk-cije udeležili, se vkljub temu vizdržimo vsake krftike bratov, ki obstruirajo. Čeprav popolnoma ne soglašamo z njihovo taktiko, vendar po mojem mnenju nikakor ne smemo proti njihovi oTMrukciji oficielno protestirati, ker bi s tem podali orožje v roke slovanskim sovražnikom. Sploh so komentari nemških listov o našem komunikeju od 13. julija Iažnjivi. Nujno pa je, da povdarjamo, da morajo v »Slovanski Uniji« združene stranke ostati proti vladi v opoziciji tudi v pozhrrskem zasedanju. Na tem stališču se morajo združiti vse stranke »Slovanske Jednote« brez ozira na domače ra'zprti>je.
+ Konec »Narodne zveze«. »Narod« včeraj pripoveduje, da »Narodne zveze« ni več. Tudi nemški listi to pripovedujejo in pristavljajo, da so razpad .povzročili slovenski liberalni poslanci ter sklenili, da se obnovi stari jugoslovanski klub in poverili Ploju, da zastopa klubove koristi. Čemu obnavljati jugoslovanski klub, saj Savez južnih Slavena še obstoji? In na-glašati, da ima Ploj zdaj klubovo vodstvo? Saj ga že tako ima, odkar je odstopil iz Saveza dr. Ivčevič. Ne znamo, kdaj se je razdružila »Narodna zveza«. Saj Savez o razdružitvi ni še ničesar sklepal in oficijelno tudi ni naznanjena razdružitev »Narodne zveze«. Tint manj pa verujemo, da bi »Narodna zveza« razpadla, ker je še nedavno Ploj v »Slovencu« sam trdil, da dela na to, da »Narodna zveza« nadalje ostane.
Jr Leopold Freiherr von Chlumecky piše politični pregled v edino avstrijsko-nemško znanstveno-ipolitično revijo »Oe-sterreichische Rundschau«. Mož vidi včasih strahove in kakor Angleži domnevajo, da vsako noč 100 kilometrov nad njimi v zraku letijo nemški zrakoplovi z dinami-tom in velikimi daljnogledi, tako Leopolda Freiherr von Chlumeckega preganjajo zdaj velesrbske, zdaj iredentovske, zdaj panslavistrčne pošasti. Zato njegovi politični pregledi — sicer ne preveč napačni — vsi nekoliko šepajo. Kar pa zdaj v zadnji številki o slovanski obštrukciji modruje, je tako originalno, da ne sme ostati pod mernikom. Mož namreč pravi, da dr. Šusteršič in Udržal nista v prvi vrsti zato obstrukcijo organizirala, da vržeta Bienertha, marveč bolj iz zunanjepoliti-■ škili razlogov, ker sta namreč dosledno po »panslavističneni programu« hotela preprečiti zbližamje Avstrije in Rumunije in tako vreči močno poleno pod noge tro-zvezni politiki, ki hoče Balkan spraviti pod avstro-nemški vpliv . . . Gospod Chiumecky, če se v jeseni rekonstruira ministrstvo, vas krona ne sme pozabiti — tak političen veleutn ne zasluži, da bi v temi ostal.
+ Zaradi ene same »Slovenčeve« notice se zdaj laški in nemški listi že cel teden razburjajo. Ker smo namreč z vso rezervo zabeležili govorico, da misli vlada tržaški deželni zbor razpustiti, ker se ji zdi preveč iridentovsk. se ni samo »Pic-colo« razljutil in je tržaško c, kr. namest-ništvo brž celo stvar dementiralo, ampak objavlja dolgo repliko tudi »Neue Freie Presse«. v kateri dokazuje, da novi trža-
ški občinski, oziroma deželni poslanci niso iridentarski, čeprav so nekateri morda nekoliko bolj »radikalni«, vrhtega pa, da šteje opozicija 22 mož. Na to repliko odgovarja danes »Piccolo« in se nad »Neue Freie Presse« jezi, ker sploh govori o iridentovstvu; laško glasilo pripominja potem, da notica v »Neue Freie Presse« pohaja od »višjih krogov«. — Nam se zdi, da toliko besedičenja in odgovarjanja na našo notico pomeni, da se je res nekaj pletlo in kuhalo zaradi tržaškega deželnega zbora, da se pa bogve iz kakšnih vzrokov ni nič izkuhalo. Morebiti bi bil Bienerth na nasvet namestnika Hohen-loha, ki ga boli, da so socialisti, njegovi prijatelji, pogoreli, tržaški deželni zbor res razpustil, ako ne bi Lahi tako vneto podpirali njegove kilave vlade . . .
+ Državni poslanec dr. O. Rybaf sklicuje za nedeljo, t. j. dne 18. julija 1909 ob 10. uri predpoldne javen shod v veliko dvorano Nar. doma v Trstu. Poročal bo: O položaju in še posebej o vzrokih zaklju-ččiija drž. zbora.
f Duhovniki in učitelji, ki se žele udeležiti zadružnega kurza drugi teden meseca avgusta, naj naznanijo svojo udeležbo »Zadružni zvezi« do 30. 't. m.
-j- Za svetnika pri višji deželni sod-niji v Trstu je 'imenovan svetnik pri deželni soidniji tam Demetrij Degiovanni, ki ne zna prav nič slovenski!
+ Zveza liberalnih zadrug — pogorela. Kakor znano, so zagnali liberalci velik hrup, ko je prevzela »Gospodarska ,zveza« pomožno akcijo s krmili. Liberalna zveza je kar nakupila sena in zahtevala potem, da ga mora »Gospodarska zveza« od nje vzeti. Tega pa »Gospodarska zveza« ni mogla storiti, ker niti kakovost sena niti cena ni bila taka, da bi se moglo to storiti. Visled tega je napravila liberalna zveza tožbo, a je v obeh instancah propadla. To bodo liberalci še veseli iSvojega dr. Žerjava!
+ Matura na goriški gimnaziji in realki. V sredo je končala na goriški gimnaziji matura. Predsedoval je deželni nadzornik dr. Robert Kauer. K izpitu se je oglasilo 43 rednih dijakov in en privatist. Med temi je bilo 21 Slovencev, 20 Italijanov in trije Nemci. Padlo jih je šest in sicer štirje Slovenci, en Italijan in en Nemec. Odličnjakov je bilo pet: štirje Slo-ifenci in en Nemec. Izmed Slovencev so inapravili maturo z odliko sledeči: Andrej
fudal iz Št. Andreža, Henrik Lasič iz Mal. abelj, Anton Mauri iz Trsta, Vekoslav iVrtovec iz Vel. Zabelj. Z dobrim uspehom so napravili Slovenci: Marij Besed-fjijak iz Gorice, Ernst Bratuž z Dunaja, Ivo Bregant iz Nabrežine, Josip Godnič iz Komna, Fran Gorkič iz Vrtojbe, Avgust Jug iz Št. Ferjana, Kristjan Kacafura iz Ročinja, Ivo Lenar te Hudajužne, Ivo Lu-lik iz Ajdovščine, Josip Markovič iz Št. Atidreža, Anton Mrevlje iz Sv. Križa, Edvard Pitamic iz Tolmina in Josip Rijavec iz Gradišča ob Soči'. — K letnemu poročilu gimnazije v Gorici omenjamo, da prinaša v prvem delu slovensko razpravo o luteranstvu na Goriškem, ki jo je spisal dr. Capuder. To je potreba pov-darjati radi tega, ker slovenske razprave letno poročilo goriške gimnazije, kakor je nam znano, ni prineslo že 30 let. — Na goriški realki se je javilo za zrelostni izpit 26 rednih dijakov, 2 privatista. Od teh je bilo osem Slovencev, vsi drugi Lahi. Od Slovencev je bil eden reprobiran na šest mesecev, Emeran Boltar in Rudolf Skočir sta napravila maturo z odliko, Josip Braj-nik, Karol Drašček, Andrej Duša, Virgili: Šček, Anton Ozvald so napravili izpit z dobrim uspehom. Od Lahov je eden padel. eden napravil z odliko, eden pa je odstopil.
X Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug je na svojem zadnjem občnem zboru izvolila 'sledeče predsedstvo: Predsednik baron Storck, podpredsedniki: deželni računski nadsvetnik Faschinigbauer, dr. Krek od ljubljanske »Zadružne zveze«, Bauchinger od nižjeavstrijske centralne blagajne in Krojher od češke 'zadružne zveze. Spomladi leta 1910. se priredi na Dunaju drugi veliki splošnoavstrijs-ki zadružni shod.
+ Vpokojen je okrožni zdravnik dr. -Erili Scbreyer v Kočevju.
-f Električne naprave na Primorskem. V Parizu v uradu avstro-ogrskega konzulata se je ustanovila družba za lii-droelektriške naprave na Primorskem. Udeležujejo se Transatlantična banka in še dve veliki pariški banki iti nekateri francoski kapitalisti. Za sedaj je določena osnovna glavnica na 4 milijone kron, a se more zvišati na 10 milijonov kron. Tako bo delal v avstrijskem Primorju — francoski kapital!
—	Grozna toča v sremskem okraju je tolkla niinoli pondeljek. Bila je tako debela ko kurja jajca in je uničila vse poljske pridelke in vinograde. Ljudje, ki jih je nevihta zalotila na polju, so pribežali v vasi vsi ranjeni in okrvavljeni. Škoda je neizmerna in ljudstvo obupano.
—	Nov hrvaški pokrajinski list. 1. t. m. so pričele v Krapini izhajati »Zagorske Novine«. tednik, ki bo v političnem oziru
zastopal misel hrvaškega državnega pra. va. Obenem se je ustanovila akcijska družba za povzdigo kulture v hrv. Za goriu.
—	Obrambno delo Hrvatov. Zagreb ški »Obzor« je sprožil pred kratkim lepr idejo: naj bi se našlo 1000 Hrvatov, ki b vsako leto nabrali' v svojem kraju, mesti ali okolici, v svoji rodbini ali med znane 100 K za istrsko Ciril-Metodovo družbo Ti rodoljubi bi tvorili narodno vojsko it naj bi jim družba poklonila tudi posebet znak. — Kakor poroča včerajšnji »Ob zor«, se je temu pozivu odzvalo že mnogi Hrvatov.
—	Izobraževano društvo v Biljali Goriško, priredi 25. t. m. slavnostno bla goslovljenje društvene zastave in javm telovadbo. Ob tej priliki se ustanovi tud telovadni odsek. Ako bi morda tudi kaki društvo, zlasti z Gorenjskega, katerim n daleč, ali pa kak telovadili odsek, žele udeležiti se prireditve, naj takoj naznan udeležbo in število udeležencev na na slov: G. Roman Silič, organist, Bilje pr f Gorici.
—	Za Rokodelski dom v Ljubljani ili
daroval g. Anton Rojina, mizarski mojstej] v Ljubljani, 5 K. Bog plačaj! Živeli posneli movalci!
—	O železniški nesreči na Notranji skem smo pomotoma poročali, da je rekei neki sprevodnik g. župniku ŠkerjancuL naj gre v prve vozove. Toliko v pojasjj nilo, da se sprevodniku ne godi krivica, r
—	Vlom pri belem dnevu so izvrsii|j v Trstu neznani vlomilci v mesnico me sarja Petelina v Via Giulia št. 24, a do bili so samo 40 K.
—	Umrl je nenadoma včeraj zjutra v Tolminu trgovec z usnjem in posestmi) gosp. Ivan Š o r 1 i.
—	Proga Brod-Sisek-Zagreb v ne varnosti. »Hrvatski trgovački list« je ne davno priobčil dopis, ki razpravlja o mož nosti, da ostane za Hrvaško tako važn« železniška proga Brod-Sisek-Zagreb ^ kratkem brez prometa. Po'tej peage-prog se je doslej vršil ves tovorni in osebn promet iz ogrskega Banata na Reko \ morju in obratno. Sedaj pa ogrska dr žavna železnica dovršuje svojo progi preko Dombovarja - Gyekenyesa v Za greb in od tu na Reko, ki bo krajša in ce nejša nego ona na Sisek. Kakor hitro b( dokončan most Baja-Szabadka čez Do j navo se promet prične in potem adio. Si j sek! V slučaju potrebe lahko državna že leznica del prometa izpelje tudi preko Ca praga in Karlovca. Tako lahko pride dan ko na progi Sisek-Zagreb ne bo vozil ml en vlak več. V poučenih hrvaških krogif se boje, da bo Ogrska že s 1. novembra! letos odpovedala peažno pogodbo na o me njeni progi, s čemur bi bili hrvaški interesi zelo prizadeti. Edina pomoč bi bila podržavljenje južne železnice.
—	40 Medardovih deževnih dni bo jutri 17. t. m. konec. Ljudska prislovica, da če o sv. Medardu (8. junija) dežuje, ni Jepega vremena 40 dni, je imela letos zo pet prav. Upajmo, da pride sedaj tudi le-itošnje poletje že enkrat do svoje veljave,
—	Učiteljsko tridesetletnico praznn jejo v sredo, dnč 21. t. m. v Bohinjski1 Bistrici v hotelu »Triglav« gg.: J. D irnnik nadučitelj v Ljubljani; J. J a n e ž i č, c. kr okrajni šolski nadzornik v Kranju; Ali K e c e 1 j, učitelj v Ljubljani; A. K 1 e č,
,učitelj v Ljubljani; J. M u r en, nadučite. v Drašičih; J. Pintar, nadučitelj :n Grosupljem; Fr. Ksa-v. T r o š t, nadučiteli i na Igu; J. Vrezec, nadučitelj v Rib-nem in Josip Ž i r o v n i k , nadučitelj v Gorjah. — Odhod iz Ljubljane v sredo ob sedmih zjutraj z gorenjskim vlakom. Tovariši in prijatelji jubilantov dobrodošli!
—	Aretirali so včeraj v Gorici pod-ravnatelja »Bance popolare«, Hektorja Piani. Mož je bil zapleten v nečedne špekulacije, ki so povzročile milijonski polom banke.
—	Shod ljubljanske podružnice I. avstrijskega društva državnih slug v Noveni i Mestu. V prostorih restavracije »Pr j slonu« v Novem Mestu se je zbralo v nedeljo 11. t. m. dokaj tovarišev. Predsednik Marinko pozdravi zbrane in poroča o delovanju ljubljanske podružnice izza zadnjega časa. Govori o potrebi zavarovanja proti nezgodam pri državnih uslužbencih naj si bo paznik, sluga ali pa cestar, ke: so vsi izpostavljeni v enaki meri raznim nezgodam. Nadalje kritikuje prepoved vlade, katera zabranjuje -državnim uslužbencem obračati se z njihovimi1 -prošnjami na državne poslance in jim tako onemogoča posluževati se svojih državljanskih pravic. Graja sistem bolniškega zavarovanja za provilzoi/ične uslužbence pri okrajnih bolniških blagajnah, katerega nai bi se odpravilo in dalo bolniku v boleznih polno plačo; iker bolnik gotovo več potrebuje kot pa zdrav človek. Tudi dopust pri-stoja provizoričnim uslužbencem ravno tak kakor definitivniin. Provizorična službena doba naj bi trajala le eno leto in naj bi se po preteku te dobe nastavili defi-nitivno. Tovariš Jeglič poudarja potreba organizacije, razlaga njen pomen in namen in vspodbuja tovariše, naj se organizacije krepko oprimejo, ker sc le z združeno silo
kaj doseže. Tovariš Bezeljak graja slabo i udeležbo od 'strani cestarjev in opisuje ! njih slabe službene razmere. V nekem okraju na Dolenjskem Te bil cestar J. S. kaznovan z globo 3 K, ker ni na ukaz cestnega mojstra spravil takoj snega, ki jc padel raz strehe nekega posestnika. Isti dan ga radi obilega snega na cesti ni mogel odstraniti, sneg je drugi dan sam skopnel, njega so pa le kaznovali. Vspodbuja cestarje, da naj se ne izogibajo organizacije, temveč naj organizacijo z vso vnemo podpirajo, ker se ravno 'sedaj pri centrali zavzemajo za to, da se cestarjem zboljša njihovo slabo službeno razmerje in imajo v tovarišu Heintzelmayerju na Dunaju pri centralnem odboru izvrstnega zastopnika. Na to predlaga tovariš Cesar, da naj se deluje na to, da se cestarje 'nastavi v prvo plačilno stopnjo po novem plačilnem sistemu. Po nasvetu predsednika Marinka stavi tovariš Cesar predlog, da (bi se ustanovilo v Novem Mestu samostojno podružnico, kateri predlog se s strani dolenjskih tovarišev burno sprejme. Ker se ne oglasi nihče več k besedi, zaključi 'predsednik Marinko shod, zahvaljujoč se udeležencem. Nato se je pričela neprisiljena prosta tovariška 'zabava.
—	Občinske volitve v Št. Ferjanu. V ponedeljek, torek in srado so se vršile občinske volitve v Št. F erjanu pri Gorici. V tretjem razredu so naši somišljeniki sijajno vrgli stranko liberalno agrarnega župana Klanjščeka. V drugem in prvem razredu pa so s pomočjo volivnih nepravilnosti in razveljavljenih glasov zmagali liberalci. V drugem razredu so na'ši dobili 27 glasov, liberalci 35. Komisija je zavrgla mnogo naših glasov. Trije naši volivci so pa ostali doma. V prvem razredu 'bi1 bila itudi 'zmaga naša, ida ni komisija zavrgla dvoje naših pooblastil, med temi je pooblastilo državnega poslanca Povšeta. V prvem razredu je volil z liberalci dobri konservativni grof Attems; dalje voditelj na Montu, baron Fabris in — kar pomeni ne-čuven škandal — dosedanji deželni fposla-nec S. L. S. gosp. Anton Klančič, ki Se obenem še deželni odbornik. To pomeni ne-čuven škandal! Ljudstvo v Št. Ferjanu je ogorčeno v dno 'duše pro-ti takemu postopanju moža, ki ga je ono izvolilo v deželni zbor. Ravno pri zadnjih deželnozborskih tvoltftvah je župan Klanjšček, ki je sorodnik Klančičev, z vso šilo delal prdti 'Klan-čiču. Le vstrajni agitaciji naših vrlih Št. Ferjancev in drugih naših mož se ima zahvaliti gospod Klančič, da je 'bil izvoljen. Jn v 'zahvalo za to je v sredo 14. t. m. šel ,v 'boj proti tem našim somišljenikom, ki so ga volili v deželni zbor. Da pa ne bo •izgovora, češ: Saj se je 'šlo le za osebnosti, ne za načela, bodi k sklepu pribito, ida so v sredo po izidu volitev nasprotniki kričali, da »so razbili skalo sv. Petra*. Skala sv. Petra se sicer radi šentferjan-skih volitev ne bo razbila, toda povedati smo hoteli, da so jo pomagali razbijati dobri podgorski grof, uradnik katoliškega izavoda iti katoliški poslanec. In dobro, da je tako. Se saj poznamo!
•— Vodovod v Gočah na Vipavskem je že dovršen. Delo je izvršil podjetnik •gosp. Ivan Lončarič, nadziral pa deželni inženir g. Sturm.
—	Nesreča. Iz Gorice: V sredo, dne 14. t. mes., okrog 6. ure zvečer se je peljal na južni kolodvor profesor goriške bogo-slovnice dr. Tarlao, hoteč se odpeljati na svoj dom v Gradež. Ker se je že mudilo, je velel izvoščeku hitro voziti. Res je konj dirjal 'z vso silo tako, da je dr. Tarlao menil, da se je konj splašil. V tem strahu, da se ne bi primerila kaka nesreča, odpre vrata in skoči z voza. Priletel je >z vso silo v drugo kočijo, ki se je pripeljala nasproti. Obležal je brez zavesti. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se je zvečer nekoliko zavedel. Ima pretresene možgane in tudi v Notranjosti mora 'biti poškodovan, ker bruha kri.
—	Promocija. Dnč 22. t. m. ibo na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava odvetniški kandidat J o s. A. T o m ši č.
—	Nesreča v parni opekarni v Srednjih Gameljnah. O tej nesreči, ki se je dogodila 14. t. m., se nam še poroča: Po kosilu ob 1. uri je delavstvo pričelo svoje opravilo. Treba v tek pognati stroje. Strojniku hiti na pomoč postrežljivo dobro dekle Frančiška Koderman iz Zgornjih Gainelj. Pri tej priči jo vlovi jermen za obleko in jo potegne za sabo ter vrti ubogo deklico trikrat okoli strojev, da je bila na mah zdrobljena in mrtva. Prestrašeno delavstvo odneha od dela. Ubogi stariši jokajo. Prebivalstvo pobito žaluje. Žrtev so prenesli v mrtvašnico v Šmartno. Strašno je mrtva razmesarjena. Glava razbita, roke, noge zdrobljene, da vsa-komu pretresa srce. — Z zadovoljstvom čujemo, da konsorcij tovarne vrlo čuje ■nad javno moralo ter odslavlja spridene osebe, ki pridejo od drugod iskat dela. Zato pa podjetje letos vrlo napreduje, da 'nikdar opeka doma ne zastaja, ampak gre vse 'sproti v denar.
Hči umorila mater. Iz Bruselja poročajo, da v bližnjem mestu 14 let starega dekleta Evgenije Stobia po neki veselici
m bilo domov. Več dni je bila v neki razuzdani družbi. Ko je dekle prišlo domov, je mati dekle radi tega okregala, katera je pa zagrabila za britev in prerezala vrat svoji materi.
Velika poneverjenja. Postajenačclnik v Zeneserku na Ogrskem Leopold Rapoz-Roscnberg je poneveril 123.000 K in pobegnil. Isto t ako je včeraj pobegnil Karol Liickner, upravitelj nekega zavoda na Dunaju, potem ko je poneveril zavodu 100.000 kron.
SKLAD OBMEJNIH SLOVENCEV
je dobil naslednje lepe darove: 67., 68., 69., 70., 71. J. Š e 1 i h , župnik pri Sv. Kunigumii, 5 X 20^= 100 K.
72.	Josip Novak, župnik, Povir, 20 K.
73.	Duhovniki, zbrani v Velikih Laščah, 20 K.
74.	Janez Karli n, župnik v Škofji Loki, 20 K.
75.	Jernej Pavlin, kaplan v Cerknici, 20 K.
Hvala duhovščini slovenski! Naj slede temu plemenitemu zgledu tudi drugi.
Kam gremo m počitnice?
Na Gorenjsko! — Svo;i k svojim!
Bližajo se počitnice, čas, v katerem se vsak rad razveseljuje in razvedri. Marsikateri Slovenec in Slovenka premišljujeta, kam naj gresta letos na počitnice. Vsako leto nas je vabila naša krasna gorenjska stran, letos pa naj ima to vabilo dvojno moč in veljavo. Odkar teče bohinjska železnica, so Gorenjci zelo napredovali. Pričelo se je veselo prometno tekmovanje. Starejše hotele so večinoma povečali ali prenovili. Tu omenimo le hotel »Mangart« v Ratečah, »Razor« v Kranjski gori, »Šrnerc« in »Tri'glav« v Mojstrani, »Triglav« na Jesenicah, popolnoma moderniziran hotel in penzijo »Dobrava« na Blejski Dobravi pri Vintgarju. Bled sam danes lahko mirno tekmuje z drugimi večjimi kopališči. Fini hotel »Toplice«, dobro znani hotel »Triglav« g. Peternela, krasno prirejeni 'hotel »Petran«, na novo sezidani veliki hotel »Europa« in cela vrsta restavracij in vil spričujejo, kako velike 'korake dela na Bledu tujski promet. O Bohinju, kateri je tudi pozimi izkazal svojo magnetično silo, nam pa od vseh strani dohajajo priznanja, in sicer tudi od odličnih tujcev, ki vsi hvalijo izvrstno postrežbo.' Tti je v novejšem času nastala cela vrsta hotelov, ki se vsi izvrstno vodijo. Krasna 'hotelska skupina »Triglav« bode — kakor čujemo — letos gostila odlično tujo in tudi domačo gospodo, ker se je tudi že d os H odličnih Slovencev oglasilo, tu nas torej pričakuje izborna zabava in izvrstna kuhinja. Hotelir g. Seidel je najel za sezono dunajskega kuharja, njegova izvrstna, pristna vinska klet je pa že itak ■priznana. Cene so izdatno znižane. Cela penzija od 7 K naprej. Izvrstni hoteli »Ro-dica«, »Markež«, »Bistrica«, »'Mencinger« in v najnovejšem času tudi hotel in penzija »Turist« nudijo tujcu in domačinu v Bohinjski Bistrici vse to, kar bi dobili drugod in morebiti še veliko boljše in cenejše. Gospod Ravhekar je letos hotel »Zlatorog« popolnoma dogradil in njegova 'hotelska skupina na koncu Bohinjskega jezera in v bližini Savice ima tako znamenito in divno lego. da jo tudi v tirolskih alpah le redkokje najdemo. Tudi drugod po Gorenjskem se je mnogo zidalo in popravljalo in vidi se, da naši domačini res z zdravim razumom in veseljem pripravljajo vse za letoviščarje. — Omenimo naj le še hotel »Legat« v Lescah, »Sturm« v Poljčah, »Bastl« in »Kun-stelj« v Radovljici. Letos bodemo tudi v mnogih gostilnah uživali uspehe ljubljanskega gostilničarskega tečaja, pri katerem je bila udeležena večina boijših gorenjskih gostiln.
Rekli smo, da mora imeti letos Gorenjska dvojno privlačno silo. Eno privlačnost smo že omenili s tem, da smo •opozorili na velik napredek naših gorenjskih hotelov in gostiln, druga moč, ki nas mora pa z elementarno silo napotiti na Gorenjsko v letovišča, so politične razmere, v katerih živimo. Naša dolžnost ie, da se ne vsiljujemo v tuje kraje, kjer nas ne marajo in zaničujejo fn da podpiramo v prvi vrsti domačo podjetnost, ki mnogo trpi pod sedanjimi napadi naših nasprotnikov. Gorenjska naj postane letos rendez-vous slovenske inteligence iz vseli slovenskih krajev, potem bodemo šele preverjeni in prepričani, kako lepa je naša domovina in kako prijetno se da v njej živeti. Torej na svidenje na Gorenjskem!
Štajerske novice.
š Na Vranskem je umrl na pljučnici in zastrupljanju krvi velezaslužen mož Jakob Mešič.
š Zrelostni izpit na mariborski gimnaziji. Dne 14. julija bil je dovršen letošnji zrelostni Izpit na c. kr. gimnaziji v Mari-
boru. Udeležilo se ga je vseh 42 učencev osmega razreda. Predsedoval je Robert Bittner, ravnatelj na tukajšnji realki. Uspeh je bil vobče zelo povoljen, za slovenske učence, katerih je bilo 26, naravnost odličen. Odlikašev je bMo deset, med .njimi osem Slovencev. Sledeči so: Baš Franjo iz Braslovč, Dvor Maks iz Bre-merhafena, Koser Ivan iz Juršinec pri Ptuju, Koser Ludovik iz Juršinec pri Ptuju, Leskošek Karel iz Virštanja, Lobnik Franjo iz Slivnice pri Mariboru, Lukman Franjo iz Ločice pri Vranskem, Rezman Vekoslav iz Poličan, Verstovšek Ivan iz Maribora, Zelenko France od Sv. Antona v Slov. goricah. — Z dobrim uspehom so pa napravili izpit: Augustinčič Karel iz Dobja, Badl Oton iz Maribora, Bratina Anton iz Križevc, Fras Franjo iz Nove vasi, Gnus Kazimir iz Rečice pri Laškem, Halcman Pavel iz Remšnika, Holcman V. iz Remšnika, Ivanšek Franc iz Cojidrov-cev pri Brežicah, Jager Ivan iz Št. Marjete ob Pesnici, Jaeger Alojzij iiz Badena pri Dunaju, Jaeger Henrik iz Račjega pri Mariboru, Janžek Leon iz Maribora, Loschnig Franjo iz Gradca, Mayr Karel iz Ivnika, Oštir Karel iz Št. Ilja pri Velenju, Peršuh Anton iz Pleterja, Pliberšek Rudolf iz Maribora, Plohi Peter te Savec pri Ormožu, Rak Ferdinand iz Maribora, Rih-.tarič Peter od Sv. Antona v Slov. goricah, Schantz Franjo iz Mute, Scheibel K. iz Celja, Toplak Fran iz Male vasi, Veble France iz Kapel pri Brežicah. Verderber Otniar i'z Main.bora, Vesenjak Pavel iz Možganec, Vielberth Viljem te Maribora, Wressnig Franjo iz Maribora, Zaje Jože iz Velikega Obrcža pri Dobovi, Zollneritsch France iz Studenec pri Mariboru, Zoiko Ivan iz Zgornje Bistrice. — En učenec je bil reprobiran na eno leto.
š V konkurz je prišel v Laškem trgu trgovec Mat. Zeleznik.
Mili in somišllenice S. L. $.!
V nedeljo, dne 18. Ha na
v veliki dvorani Jniona".
Pričetek ob pol 10. uri dopold.
Na shodu poročajo: dr. Šušteršič, dr. Korošec, Roškar, Grafenauer, dr. Brejc, Fon, dr. Krek.
Somišljeniki in somišljenice, agi-tirajte za obilno udeležbo.
Shod je pristopen samo somišljenikom in somišljenicam S. L. S.
Sklicatelji.
LManslce novice.
lj Umrl je vpokojeni vodja zemljiške knjige g. Jožef Beniger.
lj Ranjeni dijak Borštnik? je bil te dni zopet operiran v bolnišnici ter bo moral za nekaj časa na morsko obrežje.
lj Ustanovitev kranjskega avtomobil-nega kiuba se vrši jutri ob 9. uri dopoldne v dvorani deželne vlade.
lj Dunajska zavarovalnica, ki je izplačala kazini meseca septembra za pobite šipe, bo dotično svoto sedaj zahtevala od obsojencev.
lj Promoviran bo za doktorja prava na dunajskem vseučilišču dne 22. t. m. odvetniški kandidat Oton Fettich-Frankheim.
lj Umrl je bivši trgovec sedaj železniški uslužbenec Franc S u p a n č i č.
lj Vincencijeva družba ima v ponedeljek dne 19. t. m. na praznik sv. Vin-cencija Pavlana svoj društveni praznik: bode torej v Marijanišču zjutraj ob pol 7. uri sv. maša s skupnim obhajilom in popoldne ob tri četrt na 6. litanije in potem ob 6. uri zborovanje.
lj Preizkušnja za vajence in vajenkb, oziroma pomočnike zadruge krojačev, krojačic itd., in sicer četrta po novem obrt. zakonu, se je vršila dne 15. julija ob pol 10. uri dopoldne pred določeno preiskovalno komisijo. Skušnji seje podvrglo pet vajencev in pet vajenk oziroma pomočnikov. Uspeli je bil povoljen. Napravilo jc preizkušnjo šest prav dobro, 3 dobro, in l zadostno. Prihodnja preizkušnja sc bode vršila sredi oktobra. Prošnje za to preizkušnjo je vložiti pravočasno pri načel-stvu omenjeno zadruge.
li Na včerajšnjem občnem zboru »Glasbene Matice« so bili izvoljeni: Predsednik prof. Anton Štritof, dosedanji odborniki: gg. dr. Janko Bezjak, dr. Fran Detela, prof. Anton Jeršinovič, Fran Mil-činski. Anton Lajovic. Stanko Premrl, dr. Vladimir Ravnihar, dr. Vladimir Rudež, P. Hugolin Sattner, Alojzij Zebre, in novi odborniki: gg. dr. Josip Krevelj, dr. Janko
Zirovnik in dr. Josip Marttuani. Preglednikom računov sta bila zopet izvoljena gg. Janko Colner iin Ivan Splichal.
lj Kužek povod prepira in pretepa.
Čevljar B. je imel prijaznega psička, katerega je prodal za 10 K, kar pa njegovi ženi, ki se s svojim možem nič posebno ne razume, ni bilo prav in je vedno igodla ter zahtevala kužeta nazaj. Ker je bilo možu slednjič te godbe le preveč, je za-ukazal svojemu vajencu, da je snoči okoli 10. ure na Bregu prijel njegovo ženo za roke, mož je potem pa porabil svojo fizično moč in pokalo je po ženi, da je bilo joj. Razumno je, da žena 'ni molče držala hrbta, ampak je kričala in obdajala svojega moža z raznimi priimki, na katere je mož revanžiral z batinami. Občinstvo se je početju obeh silno zgražalo in je kužek lahko vesel, da je dobil boljšo hišo in prijaznejšega gospodarja in gospodinjo.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 5 Hrvatov in 5 Slovencev. 25 Hrvatov je šlo v Bregenz, 19 v Buchs, 20 pa v Heb.
Telefonska in brzojavna prožila.
PREMEMBA VOJNIH ZBOROV V BOSNI IN DALMACIJI.
Guverner Bosne.
Budimpešta, 16. julija. V jeseni razpuste vojno poveljstvo v Zadrti ter ustanove 16. vojni zbor s sedežem v Mostaru in to za Hercegovino in južno Dalmacijo, 15. vojni zbor bo pa obsegal Bosno in severno Dalmacijo ter bo imel svoje središče v Sarajevu. Ti vojni zbori bodo spadali pod generalni vojni Inšpektorat v Sarajevu, a generalni inšpektor bo general Varešanin, ki bo dobil naslov guvernera.
DEFRAVDANT IZVRŠIL SAMOUMOR.
Dunaj, 16. julija. Danes so potegnili .iz Donave truplo ravnatelja kreditnega zavoda »Merkur«, ki je izvršil velike de-fravdacije.
ZOPET PONEVERJENJE NA DUNAJU.
Dunaj, 16. julija. Ravnatelj skladišča Karol Lehner je poneveril 152.000 K in pobegnil.
BRATA USTRELIL.
Rim, 16. julija. Poljski čuvaj Vari-sono je ustrelil ponoči lastnega brata, ki ga je smatral pomotoma za poljskega tatu. Le s težavo so ubranili, da ni še sebe usmrtil.
NESREČA NA ŽELEZNICI.
Gradec, 16. julija. Vlak Sulmthalske železnice je skočil s tira. Kurjač si je zlomil nogo. Ranjenih je več delavcev, ki so se vozili v vlaku.
NESREČA Z AVTOMOBILOM.
Monakovo, 16. julija. Strokovni učitelj J. Wagner je z avtomobilom povozil več šolskih otrok. Avtomobil se je prevrnil. Wagner je bil takoj mrtev, trije otroci so ranjeni.
REVOLUCIJA V PERZIJI.
London, 16. julija. Dasi je trajal včeraj in predvčerajšnjim hud boj cel dan, odločitev še ni padla. Včeraj je bilo streljanje slabše. Manjkalo jc že deloma strelivo, deloma so posredovali zastopniki inozemskih držav. Voditelji vstašev zahtevajo, da mora šah odstopiti. Kazaki se niso borili s posebnim navdušenjem proti vstašem.
Peterburg, 16. julija. Resni politiški krogi svare vlado, naj se nc vmešava v perzijske homatije.
PERZIJSKI ŠAH POBEGNIL
Teheran. 16. julija. Perzijski šah je pobegnil v rusko poslaništvo. Ruski in angleški poslanik sta to uradno nazmanila voditeljem revolucijonarjev. Pričakuje se, da sedaj sledi odstop šahov s prestola na korist njegovemu sinu. Mesto je mirno, bazarji so odprti. Prebivalstvo je nacijo-naliste z veseljem sprejelo in jih pozdravilo kot svoje rešitelje. Pri včerajšnjih bojih je obležalo mrtvih 100 oseb, ranjenih 110, med temi tudi lahko ranjen neki Oger.
Meteorologlčno poročilo.
VISina n. morjem 306*2 m, »red. zračni tlak 736*0 mm,
C • D	Čaa opa-■ovsnji	Slanic barometra » mm	Temperatura po Cclil|n	VelroTl	rieb*	1!«
15	| 9. zveč.	738*7	148	sl. jvzh.	jasno	0*4 j
i 7. ijutr. 16 | 2. pop.		38 7 369	119 250	B sr. jzah.	megla del. obl.	
Srtdo|a viera|»n|a temp. 171°, norm. 198«.
TRŽNE CENE.
Cene velja|o ta 50 kg. Budimpešta 16. julija
Pšenica za oktober......13*82
Pšenica za maj 1910.....14 08
Rž za oktober 1. 1909............10 11
Oves i« oktober..............7*71
Koruza za julij 1909 ..........7 90
Koruza za maj I. 1910.....**95
Efektiv:---.
Brez
gumijeva polna peta.
Berson gumilevih pet Pazi naj se posebno na besedni znak
£ ^ najboljša gumijeva peta na svetu
|| m gH	Dobi se v vseh prodajalnah usnja, črev-
^^ AA	ljev, gumija in drogerijah monarhije.
Glavna zaloga pri Mi\mW$ Siegniutd Beer & SOiine, Dunaj VI/2, f
s
CM
Berson'
gumijeva okrogla peta
Znanost in umetnost.
* Dr. Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Ponatisnjeno iz »Voditelja«. Maribor 1909. Založil pisatelj. Ves donesek je namenjen za inisijone. Dobi sc v »Katoliški Bukvami«. Vzhodno cerkveno vprašanje tvori važen del celotnega slovanskega vprašanja. Bizanthnzem je glavna pregraja. ki nas loči od vzhodnih Slovanov, bizantizem je tudi glavni vzrok njihovega politiškcga in kulturnega zastoja. Ako pade bizantinizem, potem ne bomo več imeli daleč do definitivnega Sporazuma. V novejšem času je stopilo vzhodno cerkveno vprašanje na bolj praktično pot. Pričenja se doba treznega misijonskega delovanja, kakor ga je že davno priporočal -jezuit Anton Possevin. — V ljubljanski škofiji se je ustanovil ^aposto-lat, katerega priporoča zadnji »Škofijski List« in naša častita duhovščina ga bo gotovo rada vpeljala po posameznih ia-rah. Jako dobro došla bo torej marsikomu knjižica, katero je napisal dr. Fr. Grivec o tem vprašanju. Ker obsega jasen in točen pregled verskega razkola in poizkusov zediirjenja in ker ima zbranega sila mnogo materijala, bo dobro služila govornikom in predavateljem, ki nimajo časa, da bi segli po obširnejših delih in pa za prvo orientacijo vsem, ki se Uiočejo natančneje seznaniti s predmetom. Naj bi rodila mnogo sadu.	_

1 twr Ako še niste, ^ J pošljite naročnino!
i
1954 1-1
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno lju-ljubljena hčerka, sestra, gospodična
Alojzija Rovšek
Članica Marijina družbe
po kratki mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 15. julija 1909 ob 8. uri dopoldne mirno in vdano zaspala v Gospodu.
Pogreb drage rajnice bo v soboto 17. julija 1909 ob 8. uri zjutraj s sveto mašo na domače pokopališče.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Kleče, dne 15. julija 1909.
Žalujoči ostali.
1957
Zahvala.
1-1
Za premnoge dokaze odkritega sočutja povodom bolezni in ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, tasta, gospoda
lan. Krst. Cimolini
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo, kakor tudi za krasne darovane vence.
Posebej se pa še prav iskreno in najodkritejše zahvaljujemo blago-rodnemu g. stavbeniku Vil j. Tre o, ki je velikodušno in ljubeznjivo stal ob strani dragemu pokojniku ves čas njegove dolge bolezni.
Ljubljana, 16; julija 1909J
Žalujoči ostali.

I Podružnice
i Spifet, Celovec
S Ssa Trst
I - Delniška glavnica -
| - H 8,000.900.
(Brez vsakega posebnega obvestila.)
1963
Doroteja Beniger kot soproga naznanja v imenu svojih otrok Ljudevita, Fridolina, Viljemine, Marije, Gvidona, Josipa in Vilkota bolestipolna prežalostno vest o smrti nje iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, brata in tasta, gospoda
Josipa Beniger
c. kr. zemljiškoknjižnega vodja v pokoju
ki jc v četrtek, 15. julija ob polu 5. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju in prejemu sv. zakramentov za umirajoče v 62. letu starosti blaženo zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, 17. julija ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Mestni trg št. 24 slovesno blagoslovljeni, nato pa na pokopališču pri Sv. Križu položeni k večnemu počitku. Sv. zadušne maše se bodo služile v vseh farnih cerkvah. Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 16. julija 1909.
1935 2-1
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo trinadstropne hiše „Ljubljanske občekoristne zadruge za zgradbo stanovanj" sc s tem razpišejo kopaška, zidarska, kamnoseška, tesarska, krovska in kleparska dela ter dobava konstrukcijskega železja.
Ponudbe naj se vlagajo na omenjeno zadrugo na roke ravnatelja dr. Ivana Bupnik v Ljubljani, Cesarja Jožefa trg "štev. 1, najpozneje
MT do 24. julija 1909.1.1. opoludne.
Ravnotam se lahko upogledajo načrti in ponudbeni pogoji od 14. do 23. julija (izvzetnšl nedeljo) od 11. do 1. ure. Obrazec za ponudbo in cenik jednotnih cen, ki je hkratu izkaz del, sc na željo tudi vročijo.
Zapečatene in s 5% vadijem skupne ponudene svote opremljene ponudbe, se lahko vlagajo za vse ali pa tudi le za posamne vrste del.
Zadruga si pridržuje pravico, da slobodrfo voli izmed ponudeb nc gledč na višino ponudbene svote.
V Ljubljani, dnč 14, julija 1909.
y k	Načelstvo.
91Co2 na imovina dan\ c
Šijuijcvvi-cc, 1/va Vp^oti/ cj Eatme po&te pipotoča
mobez.ee, &f/u*.e, 6pobivja lWi!a, da-miHo pe&i-fo, -soUa/oice, čipUe, 6m-f!o, Sat^vm in t>č>e modazne* -vvallvfce in po-
tte&Sčme ■za £it>vfje in H^ojače.
SoEtc)
ne eeue. g

podpisani vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem premestil svojo pisarno z
JVCiklošičeve ceste št. 10 v Selenburgovo ulico št. 7
nasproti glavni pošti.
J\[aprodaj imam več hiš večjih in manjših, z različnimi obrti, in lepimi vrtovi, v £jubljant in na deželi, lepa velika posestva na Spodnjem Štajerskem, žage in mline, stavbene parcele v mestu in bližini mesta, in vile tu in na gorenjskem.
Oddati imam še nekaj stanovanj za avgust, več pa za november. 1958 1-1	S spoštovanjem
Jelefon pisarne Jt. 88,	^tet J/tateHČ.
NARODNI KOLEK »V KORIST OBMEJNIM SLOVENCEM«
se dobi pri gosp. Antonu Volti, blagajniku »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Naročajte!! Na naročila brez denarja se ne more ozirati. Pri pošiljatvah se odračuna poštnino.
Sprejme se izurjena
prodajalka
manufakturne stroke za trgovino v Ljubljani. Naslov pove upravništvo MSlovenca".	1949 2-1
Hiša na prodaji
V lepem prijaznem kraju v Št. Rupertu na Dolenjskem je naprodaj pod ugodnimi pogoji lepa enonadstropna hiša tik župne cerkve, pripravna za prodajalno in gostilno. Kdor je resen kupec naj se do 27. t. m., oglasi pri Ivanu Škufca v Dragi pri Višnji-gori oziroma drugi dan 28. t. m. na dražbi v Št. Rupertu.	1956 5-1
1955
Učenko
3-1
ki je vešča nekoliko nemščine in je dobrih starišev sprejme v trgovino z mešanim blagom Ivan Žargi, trgovec Kamnik.
ki ima .veselje do špecerijske trgovine in je vešč slovenskega in nemškega jezika, iz dobre hiše, v starosti 14 do 16 let sprejme takoj	1680 (1)
Ignac Sitar, trgovec v Toplicah, Dol.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Sin itd.
Hoj bo tj. kosm. Z0b0 cesti!, sred-
stvo	__
^^-^izdelovatelj -------a
^""Ljubljana, Spital.-Stiitar. ul 7

Služkinja
14—16 let stara, poštene družine, se takoj sprejme v dobro družino v Trstu.
Lahko delo in nadzorovanje treh otrok. Ponudbe: poštni predal 306, Trst.	1942 3—1
z vso opravo na Glavnem trgu v Novem mestu hiš. štev. 94 je oddati s 1. septembrom 1909.	1941 2-1
sprejmem v službo s 1. avgustom ti. Stanovanje prosto. I. Zabret, parna opekarna, Bobovek pri Kranju.	1932 2-1
Zaradi pomanjkanja prostora prodam 25 p. golobov. 2 p. krofačev, 3 p. visokoletalccv, 2 p. kapuciner-jev, 3 p. rdečih turkov, 12 p. pre-kticalcev. Isti se prekucavajo pri letanju. Cena 2—5 K po parn. — Menjam tudi za zajce in kanarčke. J. Prodanovič, Sp. Šiška, zraven pošte.	1964 3-1
1.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarje™ micea PodružnIce
sprejema vloge na knjižice in na te- JB I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih ^SBl /2 /Q
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurzn.
SpUet, Celovec
In Trst
-
Rezervni tona K 800.000.
Izdajatelj: Dr. Itrnacii žitniki
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štele.