iorlra* fzhaja vsaki torek in «oboto *ko pade na ta dneva praznik, dan poprej. < rednlštvo se nahaja v „Narodnl Tiskarni", ulica Vetturini Št. 9, kamnr je naslavljati pisma. Sufrankirana pinm» se ne sprejemajo, enako se ne . uvažujejo pisma brez podpisa. Hokopigi dopisov se ne vrafajü GORICA Jtane na letu 10 K, za put leu h K, za četrt leta 1 «SO. (Jpravniitvo *e nahaja v „Narodni Tfskami" ulica Vetturini.It 9. * se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin , za večkratm natis primeren popust. ' PoNaincEne itevilki* stanejo 8 vm. in se prodajajo v raznih goriSkih trafikah. Št. 37. V Gorici, v torek dne t*. maja 1911. Leto XIII. Gregorinova politicna ekspozifura v Tomaju. Župan tomajski — g. Vran — jc eclen tistih ljudi, katerili se drži smola. Ker so ga Tomajci izvolili svojim 7.upa- nom, je že trdno uverjen, da ga je sreča izbrala za kaj višjega. In res si domi šljuje mo?., da itm prestaja zrno^iu»sti in sposobnosti kar za dežolnega po- slanca in ponujal je že Kraševcem svojo kandidaturo. Zajalial jc politiko bivsih agrarcev, da bi ga prividla v dcželni zbor gorLski. Ali urezal se je revez hud<>; nič čuda, saj so se celo veliki politiki pri liberalni „lidinosti". zibajoči se dol^o časa v sladki nadi, da vsaj agrarci pu- dusijo te proklcte goriske klerikalce, ker jih že liberaki ne morejo. Zmotili so se oni in on. in v tej zmoti so se nasli. In g. Vran se zdaj ziblje in leta po zraku, katerega inn posiljajo iz Trsta. in poČuti sc 5e le priiv dobro. Prcj je moral na dan le s svojimi „urnotvorr. zdaj pa imi ni treba razkazovati lastne duSevne revsčine. ampak i/. Trsta ima na ponudbo izdelke advokatskih peres. katerih izdelkov se mu jc treba le na pamet naučiti in g. ^ran Sc lahko sopiri z njmii. kakor se je sraka s pa- vovim perjem. In Sopinl sc jc prav in .,- Sko miniilo ncdeljo vStanjelu. ?.i\\. da nui jc bilo celo to Sopirjenje pretezavno; kajti mučno jc bilo opažati. kako so tržnski gospodje previsuko taksirali Vra nov spomin. In revčkti se je godilo, ka kor se godi vsakomu, ki ni kaki nalo^i kos. Vsak hip se mn jc spomin ustawl. in te mučne odmore jc g. Vran krpal s capljanjem po „odrti". s prhanjem in kasljanjem. s popivanjein vode iz ko- zarca itd. Kdor je te smcšnc pri/.ore z bisirim očesom premotril. je lahko uganil. da se je Vran hotel sopinti s ptujim perjem. Kakor se pa noben pa nieten človek ne bo jezil nad gramofo nom, če reproducira bndalosti, katcre so mu dmgi vtrobili. tako ne maramo delati g. Vrana odgovornega za nc- umnosti, katere so mu poslali iz Tsta — v memohranje. Mi mu hočemo le nekoliko oči odpreti, da razvidi. kako zbija tržaška gospoda sale na njegov račun. Ta naš odgovor vclja torej prav za prav tržaškenui piscu. ali morda bolje: tržaškim piscem, ki so poslali stanjcl ski „govor" g. Vranu — v prežveko- vanje. In ker smo mnenja, da so tržaski pisci vsebino štanjelskega „govora" po- ložili bolj natančno in resnično v po- ročilo o shodu v torkovi „Hdinosti". kakor jo je mogel izjecljati g. Vran, zato odgovarjamo kar naravnost ko rekturi Vranovega „govora", t. j. go- voru, kakor ga je imel g. Vran govo- riti, a ga ni govoril. Pisce „govorove" pri „Edinosti" izdaje že naštevanje in očitanje, kake place da imajo naŠi trije za prih. držav- nozborske volitve predlagani kandidatje. Kakor znano, brskajo gospodje pri „I:di- nosti" kaj radi po žepih naših poslan- cev, saj je še živo v spominu, kako so lani v „fcdinosti" nesramno lagali, da dobiva dr. Gregorčič kot deželni odbor- nik letnih 4000 kron, dočim v resnici ne dobiva niti vinarja. Nasproti tej res- nici so se pač potuhnili kot kužki, ali krivice niso še dan danes popravili in pušcajo svojo publiko še v vedni zmoti. G. Vr^ß — ker so si ga tržaški gos- podjewbrali za „jeruzalemskega kozla" svojili negreh, imejmo ga še mi za ta- kega\ -~? g. Vran bodi opozorjen na dcjstvc;. da je bil doseuanji kraSki državnj/poslancc g. Lojze Strekelj tudi državni uradnik, ki je dobival r a z- merno svojim študijam in izpitom enako drzavno plačo in jc bil začasa poslanCevanja oproSčen zvrSevanja svtijc državne sltižbe kakor nasa dva po- slanca. In glejte! Pred .štirimi leti je g. \fran veselo agitiral in pisci tržaški so veselo pisali v „l;dinosti" za g. Ltreklja! Takrat niso uiieli nič pomislekov za „odvisnost" državnih uradnikov — ko bi bil mcgel biti od vladc odviscn le g. Strekelj, ker je bil v poiitični služb;. dočim sta bila naša dva poslanca po- poliKJina ncodvjsna. eden kot sodni u rfidnik. dmgi kot profesor bogo>lovja. 0 takrat niso nič rafunali. kako plačo jc imel njih kandidat na leto. koliko bode iznasala v u Ictih. koliko da bode zrtvovala dr2ava, koliko bodo trpeli za to davkoplaCcvalci. kohko bode trpela uprava. ker bo g. btrekelj (»dtcgiicn sveji slu^bi, koliko bode narodu na skodo. ker b<»dc g štreklja naJume- stoval morda kak manj sposoben in tudi n.Jšcga jczika nevešči urndnik. Ta- kr;«! pravimn niso itncli g. \'ran in njegovi trzaski podučevalci nili enega vsch !eh ponnslckov. ampak v boj so šl! z vstm ojjnjcm 7a g. .strcklja. Zdaj so nacnkrat i/iaknili te pomislcke. ker sc potijo za kandidata advukalH dr. ,'a denarja nego v žcp njegovega kandidata advokata? Kdo pa daje masine /aslužke tr^asktni advokafom V Kraski. okoličnnski in bhz- nji istrski kmctje. Ali ni L Vrana še noben advukat oskubil, da bi bil na svoji kuzi občulil. odkod prihaja denar v /cp njegovega kandidata. Sluzbena plača naših kandidalov pa ne prihaja izključno iz žcpov na.^cga Ijndstva. liinpak i/ državne blagajne. v katero prispevajo vsi avstrijski narodi. od ka Icrih smo Slovcnci malodane najmanjši oddelek. (iospod Vran naj torej blago- voh izračunati, kako malo jc sloven- skega denarja v plači nasih kandidatov! Drugi prcti nasemu veliki in bogati na- rodi avstrijski se nič ne pomišljajo kandidirati dižavne uradnike in pri tern oskodovati nekoliko državno blagajno. le mi Slovenci naj bi se tcga bali in pripuSčali ugodnosti drugim bogatim narodom !! Tako perverzno varčnost uči g. Vran. oziroma njegovi tržaški rneii- torji! — Oglejmo si $e tako imenovano „odvisnost" naših kandidatov. o katcri je brbljal g. Vran po tržaškem receptn. üosp. dr. OregcrČič je.upokojen. kot tak ne potrebuje nobenega namestnika, kot tak nima predstojnikov, kot tak ne more aspirirati na kak avansma. Druga dva naSa kandidata sta državna urad- nika, ali ne politicna, ampak sodna. kot taka od vlade popolnoma neodvisna; vrhu tega ne nižja uradnika, kakor je bil ß. L. Štrekelj, da bi imela se le zdaj pričeti z avansiranjem. ü. Vran, kje je torej tista „odvis- nost od vise moči", katero so Vam na- tvezli tržaški „farbarji"?! Kot tomajski župan bi moral vendar imeti nekoliko samostojnosti in bi se ne smel pustiti tako izlahka voditi — za nos! (Dalje prih.) Oopisi. Iz grahovskega županstva (Vohli bom«; dr. (J r c g o r č i č a !) Naš klic je; Dr. (jregorčič spet v^ržavni zbor! Nihče drugi nas ne sme zasto- pati kakor le on ! To je glas velike ve- čine na5ega ljud>tva! To se mora tudi zgoditi! (jovonti o koni drugem, je ne smisel in le osmeši se vsakdo. ki bo poskuSal voliln» boj pruti t!r. (iregor- čiču! Korenike na.sega poslanca se raz- tczajo globoko :ned Ijudstvom in jih ni vstanu nobena met izruli! Noben po- slanec ni mogcč pri nas kakor le dr. (jregorčič. To mnenje je splo§no Niti poiovica volilcev bi ne šla na voli^če v sliicaju, da bi re kandidiral dr. Gre- gorčtč. Sicer imamo pri nas tudi tako- /vane liberalcc ki pa sami priznavajo zaslugc dr. (jregnrčsCa. a ga ne volijo iz sirankarske zagrizlosti. ki jih je o^lepila. Pri /adnjih državnozborskih volitvah je dobil dr. (iregorčič pri nas .100 glasov, nasprotnik pa do 240 Sedaj bo fjotovo 5e boljse za nas! Sicer pa d»litc nam br.ljAega poslanca vi. ki rujete proti njtmu. ki niste vredni mu jermenov njegovih čcvljev odve/ati! Drugega ne rečemo. kakor le to: Kdor si hoCe glavo razbijj t»b zaupanje. ka- tero uživa naš dosedanji poslanec. naj le poskuSa ! Kaj. da bi vrgh j»edaj po- sianca, ki nas zastopa uze skoraj četrt .«tolctja. in postavili drugega na nje- l^ovti mesto? Bežite. bezite! Ako bi ne bil vreden naSega zaupanja. bi ga uže kedaj /apustjit. Ker pa po/.namo pre- dobro njegovo delo za svoje volilce. ga bom« /opet in zopet voliü in sicer to- likokrat. kolikorkrat bo potreba! To je glas \i Ijudsiva! (i r a p a r. Iz Lokovca. Kuratorij za pospe- ševar.jc (thru je vže v jeseni prouCil tu- kajAnc obrtnc razaiere v navzočnosti odposlanca c. kr. ministerstva. Poizvedbe so pck. zale, da biva tukaj brihtno in marliivo ljudstvo. ki se bori na vse mo- goče načine. da se preživi. üospodje so takoj spoznaii. da so v Lokovcu sa- mouki. katcrim je treba pomoči. kajti njihov trud ne najde primernega plačila. .Ministerski odposlanec je sprejel na se nalogo, da prouči. na kak način bi bilo ijudstvu pomagati. Spoznal je takoj dvojno potrcbo: prvič. da dobijo Lokovčani surovine po tovarnkski ceni. drugič. da prodajo izdelke naravnost zanesljivim tvrdkam za gotov denar. Prvo vprctSanje je reseno. Ali ni - stersivo je poslalo vikariju v Lokovec potom kuratorija za pospeševanje obrti različnih \zorcev jekla in žic s cenami vred. da jih poskusijo in se določijo za to ali ono. Prof. Berbuč in inženir Rassevieh od kuratorija za pospeševanje obrti. katerim se je pridružil tudi svetnik Fon, sta imela nalogo. poučiti Iokovške obrtnike o nameri ministerstva in ozna- čenega kuratorija. katero nalogo sta iz- vr^ila dne I. maja t. 1. Prizadeti činitclji so bili zelo za- dovoljni s prvim korakom, ki se je za njih storil, in so vsem tozadevnim či- niteljem zelo hvaležni. Vsi so priznali, da vže s tern, kar se je dosedaj zgodilo, bo lokovškim obrtnikom pomagano. A nadjamo >cf da stori vlada še korak naprej. Upamo tudi, da bo deželni odbor, kateremu je dal deželni zbor 1200 K v ta namen na razpolago. po možnosti podpiral domačo obrtnijo v Lokovcu. Sedaj smo pač prepričani: „Kle- nkalci" dclajo, „liberaler' pa le za- bavljajo. Iz Oradeža. (Sezon a) V Gra- dežti je začclo živahno življenje. Gos- pode je tukaj uže mnogo. Vse hiti na- pravljati in pripravljati za poletno se- zono. Novih stanovanj je mnogo. go- tovo 300 sob. Vsakdo upa na lepe do- hodke in dobičke. Tudi godba 97. pe§- polka iz Trsta je uže začela s I. maj- nikom svoje koncerte. Vsakovrstni kioski se odpirajo. prenavljajo in pol- nijo. Le encga se pogresa in sicer one g2 A. Gabrščeka, ki je IetoŠnjo zimo pogorel. Da bi novega postavil. je sko- raj neverjeino. posebno v tern času politič- negadcla, kose mora potiti okoli poshodih Sicer pa. kakor vse kaže, bo letos v Gradežu cna Nemka manj... — Vreme imamo lepo. Tudi kopljemo se uže. (Tonče. oglasi se večkrat! Bog Te iivi I L'rednik.) Iz Oradeža (V e I i k a n s k i sar- delni I o v i V noči od petka na so- boto so imeli gradežki ribiči izredno srečen ribji lov. da enakega sivolasi starčki ne pomnijo. Nalovili so toliko sardel. da niso vedeli kam ž njimi. .Mreže so bile prcnapolnjene sardel tako, da ko so jih iz morja vlekli. so se jim irgale in v morju potopile. Sicer s tern obilnim lovom gradežki ribiči niso po- sebno zadovoljni. ker s tako ogrornnim ribj'm lovom imajo veliko dela in le malo zaslužka in sicer zaradi tega. ker tako velikansko množico sardel jc težko v malern Casu prodati. Nad 100.000 so jih prodali tovarni za koserve. nad 10O.000 so jih prodali v Trst. druge pa so skoraj zastonj prodajali v Gra- dežu. Cele vreče so jih na dražbi pro- dajali od 3 do 5 K kvintal. Zadovoljni so bilt. da so se jih odkrižali. Prekupci pa so jih potem prodajali na drobno po celi Furlaniji. Letos upajo nasi ribiči na bogat ribji lov. Sicer so imeli pri tern ribjem lovu še precej škode na dragocenih mrežah. ki sosejim deloma potopile. — Brez nesreče tudi ni bilo pri tern ribjem lovu. Tain ob obrezju, in sicer na mestu. kjer so sardele iz mrež devali, sta z nekega okna v dru- gem nadstropju gledala doli dva mala otroka. Nesreča je hotela, da sta oba padla na tla in se hudo poškodovala na glavi in po osta'em telesu. Upanje je sicer. da okrevata. Kojsko — Dne 5. t. m. sli so trije , naši somišljeniki k „Saptinarju" po opravkih. Ko so se po strmi stezi od Sap- tinarjeve hiše vračali domov. valilo se je jim naproti debelo skalovje. kateremu so se komaj izognili. Njih življenje bilo je v veliki nevarnosti. Do vrha prišedši. zagledajo dva mladeniča iz Snežatna. iznied katerih je eden hud „Sokol* in neko učiteljico in več drugih delavk. ki so čistile senožet. Drugih ljudi ni bilo nikjer videti. Kdo je valil skalovje, ni težko presoditi.... Da se je za njih hrbtom čukalo, ume se samo odsebe. Ali je tudi do- tična učiteljica pomagala. ne da se do- - kazati. Da pa zna iudi ona, pričajo osebe, ki so jo uže slišale. Zadnji „Prim, list" poroča. kako je neka sokolska tolpa nahrulila du- hovna iz Št. l:'rjana in Cerovega pred krčmo na Humu. Med temi suroveži od- v ¦' ¦ - kolodvor, kjer so začeli kričati in peli, da jo bilo groza. Od 5. ure in pol zju- traj pa do 7. ure so na peronu kričali, a ni se zmenil za njih rjovenje niti službujoči uradnik, Id paČ ni spal. Če je pa Wieser slišal svoje „Kulturträ- gerje" kričati, ne vemo. Navadno se že razburi, če se slovcnsko govori. Ce pa kdo hoče slovcnsko peti, ima opraviti s policajem. Nemški Železničarji pasmejo v svojem uradnem poslopju, ki je jav- nosti nanienjeno, uganjati kar liočejo. Opozarjamo na to dejstvo ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Nelzoglbna tombola. - Pjslušajte, kaj je niorala v ponedeljek skusiti neka moderna dania v üorici. Naročila si je ozko krilo po zadnji modi „Štemano" je korakala z njim po ulici in delala male korake — ker velikih se s takim krilom ne more delati. Na Franc Jože- fovem lekališču pa je hotela prestopiti ceslni jarek. Zagnala je sicer nogo preko jarka, a ta šment od jarka je bil §irji kakor krilo in liočeš nočeš, noga z vso velecenjeno osebo moderne dame je cmoknila v jarek. Da ma se je — osramočena — jezila na preširok jarek in ne na svoje ozko krilo. Navzoči so se ji smejali posebno pa se potem. ko ni mogla ludi iz se precej globokega jarka in je morala ozko hrilo povzdigniti celo gori do kolen. To je bilo smeha! Moda — prismoda! Razglas Due I. maja t. I. ob 1U. uri predp. je bilo v deželni hisi stiri- indvajseto sreCkanje dezelnih obveznic lydan.ii Ida IMS«. Izzrcbale >o se naslednje: Vrsia A: St. <>3 za 1000 gl., Si. 155 za lüüü rI., St. 72 za 1000 gl., 51. 14 za 100 g!.. St. n7 za 100 gl., St. 78 za 10Ü gl. Vrsia H: St. 71 za 1000 gl.. St. ,\\ za 500 gl., St. 75 za 100 gl.. St. 17 in 100 g|.\ St. 51 za loo gl., St. \.) za 100 gl. DeJtelna blngajnn i/plača te obvc/.- nice dne 1. avgusta I. I. v nominalmh zneskih proti povrnitvi dotičnih obviznic in ttstiti odre/.kov. ki še ne spado]O 1. avijusia •. 1. Tatovl kromplr;a. .Miha Kne/. Miha Kumar in Henrik Borčič. vst trije iz Pevme ter najeli od ckspedilerja Persa. >o muioli Cctrtck prekiadali krompir na dr;.. kulodvoru iz zclezni- Skega vngunu na voz. Pri ten» su od- nesli dve vreči krompirja. katerega so prodali Alihi Bensa iz Soikana /a 4 I vina in jufcino. Policija je ze posegla vmes. Javno cepljenje koz se bode vrsilo od 4. do 5. ure popoludne sle- deče dni in v sledečili prostorih: dne 15. maja v slov. otroskem vrtu in slov. ljudski soli v ul. Hertolini; 2.V maja v ra::redih „Šolskega doma" ul. Croce; 16. junija v slov. otroskem vrtu v ul. Sv. Klare; 19. junija v Rozni dolini in Starigori; dne 2o. junija v slov. mestni ljudski šoli v ul. Scuola agraria. Pre- gled uspehaod cepljenja so bo vršil teden pozneje, kot se je vršilo cepljenje. Ta dan se tudi izdajo spričevala za cep- ljenje koz, ki se potrebujejo pri vpiso- vanju v razne sole. — Cepljenju koz $d podvrženi vsi 1. 1910 rojeni in oni, katerim se dosedaj še niso cepile koze. Spremembe v polltičnl službl v DalmaclJI. — Podpredsednik dalrnatin- skega namestništva Josip Tončič jesto- pil te dni v stalni pokoj. Ob ti priliki mu je Nj. Veličanstvo cesar podelil plemstvo. Za njegovega naslednika je imenovan voditelj okrajnega glavarslva v Pulju dvorni svefnik grof Marij Attems. Iz äolsko glužbe. — Profesor na državni giinnaziji v VIII. dunajskem okraju Ivan Pupp je imenovan ravna- teljeni drž. gimnazije v Puli. Umrll so v ttoriol ou 28. aprila do 5. maja in sicer na domu: (ieza Tiebolth, Fran Gutman, Katarina Louvier, Josip Batic, Josipina Roje,.Josip Kaužer. V moški bolnišnici: Avgust Kovič s Peči, Peter Blaserna iz Tržiča, Josip Aizza iz Št. Petra ob Soči. V ženski bolnišnici: Terezija Pre- šern iz Dornberga, Ana Mozetič iz RenČ. Marija Schweiger iz Steinach-a, Lucija Delneri iz Kozane. V vojaSki boiniSnici: nikdo. Samo še nekaj dni bode v salonu „Central" druzha Sudancev iz roda Nu- bijcev iz Afrike. Predstave v domačih Segah in navadali ter bojnih plesih vsaki dan od 3. ure pop. do 9. urezve- čer. Vstopciina 60 vin. Vojaki in otroci plačajo polovico. Argentlnsko meio Avstro Ame- rikana poroča: Po brzojavki, ki jo \e dobila „Avsiro-Amerikana" iz Buenos Airesa, se je odpeljal od tarn dne 21. aprila parnik „Sofija liohenberg" „ Avstro- Amerikane" s 700 tonami argentmskega mesa. - ['arnik pričakujejo 25. maja v Trstu V Trstu so napravili zelo obsirno hladilmco. kt bo zaCela delati čirn pride parnik v Trst Na ta načm bodo tudi razna mesta lahko dobivala meso po- lagoma iz Trsta. tako da jim ne bo treba takoj \sega mesa nnenkrat pre- vzeti. - ZnameniU poljska obletntct. V srcJo je nunulo i"1» kt. odnar je zadnji kralj puljski Stanislav Poniatowski dal poljskemu nnrodu ustavo. Ta ustava pa ni bila dolgo v veljavi, kajti kmalu potem jv ruska vojskn poraztla poljsko armndo in poljskt narod je defimtivno izgub.l 5vojo neudvisnosl in svododo. Skupne vojaike vaje ned armado In lloto v DalmaclJJ. V avguMu >c boJo vrsilc seCc vojaSke vajc v Dal- maciji. Pu doscdanjili odredbah se ten va) udeleJi 5 gorska brigada v Zadru in vsa polelna eskadra. L'purabijo se ara transporte čet tudi trgovski parniki in izkreale sc bodo čcto. konji in vojni ma- terijal. VojaSkih vaj se udelezita tudi nadvüjvoda l:ran !:erdinand in načclmk generalnega Staba Conrad pi. Motzen dors, lekom vojaskih vaj pride tudi do napadov na doloCem del istrske obale in se ob tcj pnliki pojačena ^oletna eskadra ra/.deli na dva dela. od katere bo del prideljen napadak'u. del pa bra- nitelju. Obdačenje receptov. Že Jljc Časa se bavijo /dravniSki in lekarniški krogi z vpraSflnjem glede «bdačenja zdravil potom vpeljave receptnega koika. Na ta način nabrani denar bi se po- rabil za dobrodelne namene kot sta- rostno preskrbo itd. za v prid zdrav- niSkitn in lekarniSkim interesentom. Povlšanje rekrutnega kontlngonta. Mirovno stanje skupne armade znaša sedaj 278.975 mož. To število se bode moralo pri uvedbi dveletne vojaSke službe povišati na 336.000. Zato se bode moralo tudi število novincev poviSati od 103.000 na 159.000. Prvič se namerava zvišati število rekrutov 1. oktobra 1912. preosnova bode popolnoma izvedena leta 1916. Mladenič se.urgel pod vlak. Nogi odfrgani. Kmalu po 11. uri v nedeljo zvečer je pisk lokomotive, ki je odhajala z go- riške južne postaje proti Ločniku — osebni vlak — na^nanjal, da se je mo rala zgoditi nesreča pred soškim želez- niškim mostom, kajti vlak se je ustavil. 25 letni Mihael Oernlc se je vrgel pod vlak. Strojevodja lokomotive je zapazil kakih 30 korakov pred seboj na želez- niškem tiru človeško truplo, a vlaka, ki je tekel s polnim parom. ni mogel ustaviti v tej razdalji. Zato je koj vede! — posebno pa Se, ker je nekaj zahre- Sčalo in se lomilo pod kolesi stroja — da je povozil človeSko truplo. Ko se je vlak ustavil. je nastala med Stevilnimi potniki panika, kajti na železniSkem tiru pod vozom vlakovodje je nekaj je- čalo in zdihovalo. Potniki so izstopili, več Ijudi je priteklo z južne postaje gledat. kaj se je zgodilo. Kmalu nato so izvlekli izpod železniškega vo/.a Se živega mlademča z odtrgamma nogama Lon naJ kolenoma. ležečega v luži krv. Vs njem so spoznali 25-letnega .Mihaela C er n i c a. stanujočega v Pristavi ttk južnega kolodvora. delavca v Tanner- jevj ledenici, hna noga je — odirgana od telesa — ležala ob strani ŽelezniSkega tira. druga pa se je le z malo kožico držala telesa. ki jc lcžalu v sredi želez niSkega tira. ^e živega so prenesii v gorisku bolnismco. Vtrok tega ialostoegA 6io&. Na> posuLcvakc je obiskal očeta in mater ncsrečncga rnlademca, ki so mu sledeče povedali: Nesrečni sin Mi- hael je pil s svujimi tovanSi v krčmt tik južnega koludvora do II. ure. nakar je rekel. da ga ne bodo več videli. d3 sc vržc pud vlak. ki odhaja z južnega kolodvora proti Ločniku po 11. uri. Se- veda ni v/.el nihče teh besed za resno, marvel so se mu smejali. Kmalu po II. uri je res izgmil in storil to. kakor uže opisanu. Otc je trdil. da je i. njim lepo izhajai. enako mati. ie to da ni bit«» starisem prav. da je pustil roko- delstvo — btl je namreč dober čevljar in pumagal očetu. ki je tudi čevijar — in si dobil delo v Tannerjevi ledenici. Ko ga je nesrečni oLe vpraSal. zakaj se je vrgel pod vlak. je sin odgovonl. da se mu je spodrsmio. ko je hotel pre- siopiti železniSki tir. Oče pa pravi, da se je sin hotel usmrtiti iz neznanega vzroka. Morila da ga je baje kaka za- deva. katere ni maral nikomur razkriti. Drugače pa da mladenič ni bil hudoben. O:e izkljuCuje. da bi bil sin v nedeljo pijan — kakor poro^ajo laški listi. čes, da je padel na železniski tir v pija- no>fi m da je le huda pijanost mlade- pstčeva kriva njegove nesreče. Černlc fittrl. Ravnokar smo izvedels. da je ne- srečni mladenič Mhael Černic urrifl danes zjutraj • b 6. uri v goriški bol- n šmci. Vzrok smrti je zguba prevelike mnozme krvi. Drobfinice. Äocan potres oa TiroUk^m. — V noLi na pondeljek je bil na Tirolskem močan potres. ki je zbudil Ijudi iz spanja. Korci so padali s streh in ure so se ustavile. Potres je trajal 5 sekund. Francoika sp Jonka V Kolinu so pnjeij neko francosko spijonko. V pre- iskavi je priälo na dan. da je areti- rana danva sorodnica francoskega mi- n'st'.*rskega predsednika Monisa. Lakota aa Eitajsk«». Na južnem Kitaj-skem 3.000.000 Kitajcev strada. Bo), Jakob Miklns mizar in lesni t r g o v ec v Podgori ^ n vo[li liMlliU iwisia (mo ce$ti, ki pelje Proti Gradiikt) I o o o j Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trtiega in inehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 ud 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 colov debele. 3tev. 1351 OP- .. Razglas. Xaznanja se. da iavna dražba zastavil I. cetrtletjo, t. j. meseceu jannvarja, setrnvarja in marca 1910 začne v ponedeljBli, IZ. junija 1911, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po- poludne. Dne 17.. 21.. 24. junija in 1. julija bodo v dražbeni dvorani na ogled si. obČinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V Gorici, 2. maja 1911. Od ramteljto zastavljalnice. JOSIP BONÄNN1 naslednik T. Slabanja srebror in pozlator v Bcrici ulica Morelli IZ odJikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkven ega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Naznanilo preselitve. Znana stara domafa tvrdku z železnino Konjedic & Zajec naznaiijci uljuchio, da preseli svojo tro-ovino v prostore liiše iQriskii \\ik piiiite' ' J I Gosposka ul. st 7 (prej krojaskazadruga). Na novo pruktiriio unjciia t r u*o v i n a onio^oci nas nase mij. odjemaln1 vscstran>ko Intro, torno, mio in postiMin posirt'ri. Zalivnljevxjijt1 se doscMlnnjtj cenjriuj naklo- njenosti, proseč i luidnljnr \ijudnnsti, pri- ])ororamo se za nhiliu1 narorln1 v nasili novili prostorih z odliriiini s])ostovanj(kni Konjedie & Zajec. Prva Primorska Tvornica za tesne izdelke ===== z vodno silo ¦'¦¦ fvrdke fl. KRIZMIČ —:— ob koloduoru Podmelec = Sprejema v Izvršbo: vse v Htuvbeiio mizarsko Htroko spadajoče izdolke zahiše, vlh*. sole, holnlsiiicc, ccrkva. javnu poslopj» itd., jkakor: okna, vrata, podovo, portals; popolnf opremo Jjudskih š(»l, šolske klopi po Ketti^-ovem palentu i. t. d. tHT Proračuni In načrtl brezplačno! ~Vfl Parketn» tvornica opremljena z najnovejšimi stroji nudi parketne descice iz hnistovega in bukovega lesa, poslrezba takojšllja za vsaktcro mnozino! rzn= Äahtevajte vzorce in ceiie! ; Strugarski oddelek nudi vse v strugarsko btroko spa- dajoče izdelke. iflMSTVO! Vsa dela so solidno in strahounjsšho izvedena! ]flM5TV0! Obisk strokovnjcka interesentoin brezplačen. Prva in edina slovenska g trgovina z železnino * v Raštelju St. 7 v OOllICI \ Za obilne narocbe se priporoca se bode otvorila 15, majnika 1.1. pinter & lenard. i-rAuiutpK in ndf/ovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna nskarnaa (odgov. L. Lukezic.)