Kombinacija padavin, vlage Temne bajke mlade	Voznica pod vplivom
in nizkih temperatur	fotografinje Lucije Rose alkohola zapeljala z vozišča
oškodovala kmetovalce navdušile	in se z vozilom prevrnila na
streho
STRAN 4	STRAN 11	STRAN 21
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-rela)t.si
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 792
Iz vsebine:
Tretja stran
Vreme ni niti dobro niti slabo, vreme je
ZLTC Golte:
Slabo vreme kroji poslovanje.............................4
Računsko sodišče RS:
Občini Luče
izrečeno mnenje s pridržkom............................4
Okonina:
Zadrževalnik dobro opravlja svojo nalogo......7
Gornji Grad:
Okolica občinske stavbe urejena.....................7
Intervju:
Ciril Rosc, župan občine Luče..........................8
ZGS, OE Nazarje:
Posekanih že 80 odstotkov
iglavcev poškodovanih v žledolomu............10
Luče:
Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru......12
Počitniški dom Dramlje:
Kraj lepih počitniških
spominov in nostalgije na mladost (2)..........16
Zgornje Pobrežje:
Janko Žuntar prejel
številna voščila ob zlatem jubileju....................17
Letošnje z dežjem bogato poletje ima neposreden vpliv na potek turistične sezone. Medtem ko na Obali beležijo za okrog šest odstotkov manj nočitev kot lani, je na Gorenjskem očiten predvsem upad števila dnevnih obiskovalcev. Slabše rezultate beležijo tudi v slovenskih zdraviliščih, predvsem na zunanjih bazenih.
Deževno vreme ima in bo še imelo neposreden vpliv tudi na kmetijske pridelke. Pogoste padavine so na njivah ustvarile pogoje za razrast plevelov in razvoj bolezni ter škodljivcev. Pridelek žit, zlasti pšenice, je po kakovosti slab, zato bo večina žit namenjena krmi.
Zaradi plesni so močno prizadete oljne buče, medtem ko je za krompir letošnje leto relativno ugodno za rast in razvoj gomoljev, a hkrati tudi za razvoj krompirjeve plesni. Zaradi obilnih padavin, visoke zračne vlage in sorazmerno nizkih temperatur so močno prizadeti posevki zelenja-dnic, predvsem paradižnika, kumar in paprike, prizadete pa so tudi solatnice (solata, endivija, radiči ...) in kapusnice (zelje).
Ljudje za deževno vreme praviloma uporabljamo pridevnik slab, a če pomislimo, da bi brez dežja kmalu vsi umrli, se postavlja vprašanje, če je to res upravičeno. Tekaški trener Urban Praprotnik pravi: »Za tek ni slabega vremena. Rad rečem, da se nam vreme skisa v glavi, ne na nebu. Ko končamo trening v dežju ali snegu, smo še toliko bolj ponosni nase in nenazadnje je to najbolj pomembno.«
Podobno razmišlja tudi profesionalni učitelj golfa Slavko Papler: »Kdo se je sploh spomnil, da je dež slabo vreme? Je res slabo ali je le manj primerno, manj optimalno ali je pač vreme le tako, kot je? (...) Vse besede imajo svoje vibracije, ki vplivajo na ljudi. Beseda »slabo« je namreč negativna in zelo močna. Dnevno nas mediji nič-kolikokrat, kadar ni napovedano sončno vreme, zasujejo z besedama »slabo vreme«. Ste kdaj pomislili, kako to vpliva na nas? Jaz temu rečem manipulacija nad prebivalstvom z negativnimi vibracijami in to s povsem nedolžnim sklopom dveh besed »slabo vreme«.«
V Ljubljani v teh dneh poteka evropski kongres agrarnih ekonomistov, na katerem 700 strokovnjakov iz 53 držav razpravlja o najnovejših dognanjih na področju ekonomike kmetijstva, pridelave hrane in razvojnih usmeritev. Čeprav je predvideno, da naj bi poleg aktualnih tem, kot so konkurenčnost agroživilstva, upravljanje oskrbnih verig s hrano, potrošnja in prehranske navade ter vpliv ruskega embarga na evropski prehranski trg, govorili tudi o podnebnih spremembah, ni pričakovati, da bodo našli čudežno formulo, kako se izogniti vplivom vremena na kmetijske pridelke.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 35, 29. avgust 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014
3
Tema tedna, Aktualno
KMETIJSTVO NA VREMENSKI PREIZKUŠNJI
Kombinacija padavin, vlage in nizkih temperatur oškodovala kmetovalce
Z izdatnimi padavinami bogato poletje slabo vpliva na pridelek, poleg tega slabi zdravstveno stanje kmetijskih kultur. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so stalne padavine v prvi polovici poletja pustile posledice na številnih poljščinah in vrtninah, sedaj pa otežujejo spravilo pridelka in onemogočajo setev strniščnih posevkov. S težavami, značilnimi za pretežen del države, se sooča tudi Zgornja Savinjska dolina.
KLJUB MOKROTI LETOŠNJE POLETJE MED POVPREČNIMI
Letošnje poletje nam je, navkljub vsem teorijam o klimatskih spremembah, ki napovedujejo čedalje bolj suha poletja, postreglo z neobičajno veliko padavinami. Kot razlagajo klimatologi, je za ta pojav kriv zrak, ki je letošnje poletje najpogosteje prihajal iznad Atlantika in ne iznad Severne Afrike, od ko-
der so nad nas zadnja leta prihajali značilni suhi in vroči zračni tokovi. Lani in predlani smo tako beležili ekstremno vroče poletje, verjetno se nam letošnja namočenost in nižje temperature zato zdijo toliko bolj neobičajne. Čeprav se letošnje poletje ne bo uvrstilo med najbolj vroča, pa bo blizu zlate sredine. Vendar takšni podatki nič kaj ne tolažijo kmetovalce, ki so jim ve-
ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE
Slabo vreme kroji poslovanje
Na Golteh so že z mislimi v novi zimski sezoni, še predobro pa se spominjajo minule, ki jim ni prinesla veliko dobrega. Enako je z iztekajočo poletno sezono, za slabše poslovne rezultate pa je v veliki meri krivo neugodno vreme.
Tako so v minulem obdobju zabeležili 700.000 evrov izgube. Zima ni bila ravno radodarna s snežnimi padavinami, kar je pomenilo bistveno manj obratovalnih dni, s tem pa smučarjev in prihodka. Podobno neugodno vreme se ponavlja skozi celotno poletje. Dnevi brez dežja so redki, sončna obdobja pa vse krajša. Kljub temu da se zaposleni trudijo z uvajanjem vedno novih aktivnosti, ki naj bi v njihovo sredo privabile obiskovalce, je ravno zaradi slabega vreme-
Poletna sezona na Golteh kljub slabemu vremenu še ni končana. Prihajajo trije vikendi, ki bodo tematsko obarvani. Zadnji avgustovski bo v znamenju gob, prva septembrska nedelja namenjena srečanju lovcev in domačinov. Drugi septembrski vikend bo obeležil Festival kolesarjenja, pohodništva in rekreacije. S prvim septembrom se bo pričela tudi predprodaja smučarskih kart za prihajajočo zimo.
Paradižnik, ki ga je uničila plesen. (Foto: Tatiana Golob)
like količine dežja močno zagodle pri njihovem vzgajanju poljščin.
IZPADI PRIDELKA PONEKOD CELO DO 70-ODSTOTNI
Pridelek paprike, paradižnika in kumar na prostem je v povprečju manjši za 40 odstotkov. Po bese-
dah Štefke Goltnik, koordinator-ke na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so v naši dolini pridelki zelenjave povprečni, z izjemo paradižnika, ki ga je predčasno uničila plesen. Problemi s plesnijo na paradižniku se pojavljajo tudi v rastlinjakih. Kombi-
na to velikokrat brez pravih rezultatov. Na vreme pa ni mogoče vplivati, zato je izguba podjetja iz meseca v mesec večja.
Na minuli skupščini so bili predstavljeni rezultati poslovanja podjetja in izražena želja, da bi občine kot solastnice vanj ponovno vložile del proračunskih sredstev. Hkrati slovenski žičničarji še vedno upajo, da bi žičniško infrastrukturo pod svoje okrilje prevzela država. Kot kaže, se zaenkrat kljub vloženim naporom to še ne bo zgodilo.
Na Golteh so v želji za izboljšanjem poslovnih rezultatov in zavoljo zagotavljanja obratovalnega kapitala začeli prodajati depan-danse ob smučišču, ki so trenutno zgrajene do tretje gradbene faze.
Benjamin Kanjir
REVIZIJE RAČUNSKEGA SODIŠČA
Občini Luče izrečeno mnenje s pridržkom
V petek, 22. avgusta, je Računsko sodišče Republike Slovenije poslalo Občini Luče končno poročilo o reviziji poslovanja. Pri pregledu je revidiralo pravilnost poslovanja Občine Luče v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih trans-ferov v letu 2012. V poročilu je zapisano: »Računsko sodišče je Občini Luče podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.«
Med pregledom je bilo ugotovljeno, da je občina nekaj časa plačevala šolski prevoz za učenko, ki se je preselila v drugo občino, da je šestim izvajalcem kulturnih programov dodelila sredstva, ne da bi
imela sprejet lokalni program za kulturo. Podobno je bilo na področju dodeljevanja sredstev za izvajanje športnih programov, kjer pri javnem razpisu niso bile navedene vrste meril za športne programe. Štirim izvajalcem so bila dodeljena sredstva, ne da bi bil prej izveden javni razpis.
Ob koncu poročila je sodišče še zapisalo: »Menimo, da je Občina Luče v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami.«
Računsko sodišče opravlja tudi revizije v občinah Solčava in Rečica ob Savinji, in sicer preverja pravilnost zadolževanja od leta 2009 do 2013. Pregled v občini Ljubno je že končan, poročila sodišče še ni izdalo.
Marija Lebar
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 794
Tema tedna, Iz občin
nacija obilnih padavin, visoke zračne vlage in sorazmerno nizkih temperatur je prizadela tudi različne solatnice in kapusnice, izpadi pridelka so celo do 70-odstotni. Pri zelenjadnicah je letos značilen tudi močan napad polžev.
PRIDELKI ŽIT MANJ KVALITETNI TUDI V NAŠI DOLINI
Zelo slab po kakovosti je letošnje leto tudi pridelek žit, še posebej pšenice. Kot predvidevajo pri KGZS, bo zato večina žit namenjena krmi. Tudi v naši dolini so po opažanjih Gol-tnikove pridelki žit sorazmerno veliki, vendar manj kvalitetni, saj je vlažno leto omogočalo razvoj bolezni, ki so botrovale slabi kvaliteti žit, pogoste padavine so tudi zelo nagajale pri žetvi. Po poročanju KGZS prve analize zrnja kažejo na prisotnost toksinov, kar bo lahko imelo posledice v prehrani živali. Pri tem opozarjajo, da bo treba veliko pozornosti nameniti skladiščenju, saj lahko zaradi visoke vlage v skladiščih pride do pojava plesni.
KROMPIR OBRODIL DOBRO, PRIČAKOVAN TUDI DOBER PRIDELEK KORUZE
Bolj spodbudna je novica kme-
tijskih svetovalcev, da omenjeno vreme ni neugodno za rast in razvoj gomoljev, torej tudi krompirja. Pogosto deževje, visoka zračna vlaga in nizke temperature so sicer bile ugodne za razvoj krompirjeve plesni. Ker pa kmetje krompir že spravljajo iz njiv, obstaja le še nevarnost, da bi zaradi potencialne okužbe s krompirjevo plesni-jo prišlo do naknadnega gnitja gomoljev v skladišču. Poleg krompirjeve plesni se v močnejšem obsegu na nekaterih sortah pojavlja črna listna pegavost, posebej na parcelah z nepopolno zaščito proti tej bolezni.
Vlaga vsaj za sedaj ne povzroča večjih težav niti pri koruzi. Leta v letošnjem letu bolje uspeva na plitvih peščenih tleh, kjer kmetovalci pričakujejo dobre pridelke. A tudi koruza ni imuna na preveliko vlago. Če se bo deževno vreme še nadaljevalo, lahko že na njivah pride do razvoja plesni na storžih. In medtem, ko zelenjadarice letos močno napadajo polži, se pri koruzi zelo povečuje nalet koruznega hrošča.
PLEVEL OVIRA RAST PRIDELKA
In če visoka vlažnost ne ustreza
marsikateri poljščini, pa toliko bolj odgovarja plevelom. Kot je povedala Goltnikova, so pridelovalne razmere letos tudi v naši dolini botrovale večjemu razmahu bolezni in plevelov, s tem pa omejevale proizvodnjo in večale stroške pridelave. Kot opažajo kmetijski svetoval-
ci po vsej Sloveniji, na njivah prihaja do močne zapleveljenosti, pleveli marsikje preraščajo kulturne rastline. Težave povzroča tudi močno alergena rastlina ambrozija, ki se razrašča predvsem na neobdelanih strniščih.
Tatiana Golob
Se nam zaradi slabe letine obetajo podražitve hrane?
Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji stopnja samooskrbe z zelenjavo majhna in ima celo trend zmanjševanja. Ali to pomeni, da se zaradi slabšega vremena obeta jesenska podražitev hrane? V Sindikatu kmetov Slovenije pravijo, da za to ni skrbi. Naša država je namreč na globalnem trgu tako majhna, da s svojo proizvodnjo za dvig ali spust cen ne pomeni nič. Višanj cen zelenjave bi se lahko bali le, če bi bilo slabše vreme na širšem območju Evropske unije.
Štefka Goltnik, koordinatorka pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Celje za območje Izpostave Mozirje:
»Letošnje pogoste padavine so nam dodobra namočile zemljo. Rast trave je bila zaradi obilice padavin in ugodnih temperatur optimalna, vendar je bilo za košnjo na voljo le nekaj zelo kratkih sončnih obdobij, ki so omogočale siliranje, sušenje krme na tleh je bilo skoraj onemogočeno. Tako so se bili kmetje prisiljeni posluževati predvsem baliranja krme, ki pa je najdražji način konzerviranja krme. Kljub temu upamo, da si bodo živinorejci lahko ustvarili vsaj malo rezervnih zalog voluminozne krme za živino, kar je bilo v zadnjih letih zaradi suše nemogoče. Zaradi prevelike vlažnosti ni bilo možno preorati vseh strnišč in posejati strniščnih posevkov.
Krompir je sorazmerno dobro obrodil, saj je plesen nekoliko kasneje napadla nasade kot prejšnja leta. Imamo pa več odpadnega gnilega pridelka, kar je zopet posledica velike vlage v tleh. Pri koruzi pričakujemo lepe pridelke. Upamo le, da do spravila ne bo kakšnih neurij.
Dobro bi bilo, da bi vsaj jesen bila manj mokra, ker je spravilo si-laže z njiv v mokrem vremenu uničujoče za samo strukturo njive. Tudi sicer težke kmetijske mehanizacije na razmočenih kmetijskih zemljiščih naj ne bi uporabljali. Pridelki zgodnjega sadja (češnje, breskve marelice) so bili zaradi obilice padavin zelo slabi. Jabolka in hruške v travniških sadovnjakih in obhišnih vrtovih kažejo na povprečen pridelek.«
OBČINA NAZARJE
Vzdrževalna dela na zemljiščih v Šmartnem ob Dreti
Občina Nazarje razpolaga z več komunalno opremljenimi zemljišči, namenjenimi za individualno gradnjo. Sedem parcel je morebitnim investitorjem na voljo tudi na območju Biča v Šmartnem ob Dreti. V tem dneh je občina na Biču izvajala nekatera vzdrževalna dela.
Nazarska županja Majda Pod-križnik je ob tem povedala: »Na območju Biča ima občina na prodaj več parcel za individualno stanovanjsko gradnjo. Intenzivno si prizadevamo za prodajo teh zemljišč,
vendar že več let položaj na nepremičninskem trgu ni ugoden, zato se pri prodaji zatika. Občina je v avgustu naročila vzdrževalna dela, v okviru katerih smo izvedli odstranitev zarasti, izravnavo zemljišča in zatravljenje. To bo preprečilo nadaljnje divje zaraščanje in lažje ustrezno vzdrževanje terena.
Marija Lebar
Urejanje parcel na Biču
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 5
Politika, Iz občin
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA IMENOVALA GLAVNI VOLILNI STAB
Predsednik Franc Bogovič izjavil, da je SLS v dobri
kondiciji za lokalne volitve
Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke je 20. avgusta v Juva-nju zasedal na temo priprav za oktobrske lokalne volitve. Predsednik stranke Franc Bogovič je izpostavil, da je bila stranka SLS na prejšnjih volitvah zmagovalka po številu županov in da pričakujejo tudi letos podoben izid volitev.
Glavni volilni štab SLS za lokalne volitve bo letos deloval pod vodstvom Mirana Gorinška, župana občine Slovenskih Konjic. Poleg predsednika in vodje glavnega tajništva SLS sestavlja štab še pet županov oziroma podžupanov. Letos bo SLS imela okrog 90 županskih kandidatov, podobno kot na prejšnjih volitvah, ko je iz njihovih vrst oziroma z njihovo podporo izšlo 51 županov.
Bogovič je v zvezi z osnutkom koalicijske pogodbe bodoče vlade izrazil zaskrbljenost nad pomanjkanjem razvojne in reformne vizije
Predsednik SLS Franc Bogovič (desno) in Jakob Presečnik ob razpravi o lokalnih volitvah (Foto: Slavica Tesovnik)
nastajajoče koalicije. Občine so po
jo raven, kjer se le-te bolje opravijo. Med take pristojnosti sodijo delovanje centrov za socialno delo, prostorsko načrtovanje in določene pristojnosti s področja kmetijstva.
Na seji je prisostvoval tudi nekdanji poslanec SLS Jakob Pre-sečnik, sedaj v pokoju, ki je bil vesel, da so se tokrat zbrali v Zgornji Savinjski dolini. Z Bogovičem sta enotnega prepričanja, da bo nova energija med člani obrodila pričakovane dobre rezultate. Delo stranke, pravita, bo potekalo med ljudmi in za ljudi na terenu in ocene uspešnosti bodo sproti vidne.
Slavica Tesovnik
prepričanju stranke najbolje delujoči del države, opozarja Bogovič, in se jim na področju lokalne samouprave lahko nameni večja pozornost v koalicijski pogodbi. Zato opozarja na možnosti prenosa določenih pristojnosti države na niž-
KRNICA
Dela na kanalizaciji potekajo po načrtih
Savinjske novice in volitve
V	skladu z obstoječo zakonodajo objavljamo pravila, na podlagi katerih bodo Savinjske novice spremljale letošnje lokalne volitve, in s katerimi bo zagotovljena enakopravnost kandidatov in političnih strank ter drugih predlagateljev kandidatov v času volilne kampanje.
To načelo bomo upoštevali pri spremljanju predvolilnih aktivnosti, o katerih bomo poročali z vestmi, poročili in članki. Savinjske novice v predvolilnem času ne bodo namenile posebnega prostora za predstavitev kandidatov in strank ter drugih predlagateljev kandidatov. Bo pa vsem naštetim dosegljiv oglasni prostor po veljavnem ceniku oglaševanja.
V	času do volitev bodo Savinjske novice redno izšle petkrat: 5., 12., 19. in 26. septembra ter 3. oktobra. Vsem organizatorjem volilne kampanje, ki bodo za omenjene številke pravočasno dostavili gradivo za objavo, bodo zagotovljeni
enaki pogoji. Volilno propagandna sporočila bomo objavili izključno z navedbo naročnika, njihov obseg v posamezni številki pa bo odvisen od števila in obsega naročil.
Strankarskih razglasov, pozivov, javnih izjav, stališč in drugih uradnih dokumentov praviloma ne bomo objavljali, razen v obliki plačanih oglasov. Pri morebitni objavi si pridružujemo pravico krajšanja, povzemanja ter obdelave. Prav tako bomo v tem času selektivni pri objavljanju prispevkov pri rubriki Pisma bralcev, saj želimo preprečiti izrabljanje te rubrike za interese posameznih strank in kandidatov.
V primeru zadostnega števila naročil oglasov bo pred volitvami po predhodnem dogovoru z organizatorji volilne kampanje izšla tudi posebna številka Savinjskih novic, ki jo bodo brezplačno prejela vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini.
Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik
V Krnici urejajo kanalizacijo in prenavljajo ostalo javno infrastrukturo.
(Foto: Marija Lebar)
Občina Luče je že dalj časa načrtovala ureditev kanalizacije v Krnici, delu samih Luč, na desnem bregu Lučnice. Letos je prišlo do realizacije, stroji so zabrneli v začetku julija, dela nameravajo zaključiti v septembru.
Krnica je bila še zadnji del naselja Luče, ki ni imela urejene kanalizacije. Hkrati bodo na tem območju prenovili vodovod, ki je star več kot petdeset let in je bil prvi vodovod v Lučah. Ob tem bodo v zemljo vkopali še električne vode in vode za kabelsko televizijo. Ko bodo zemeljska dela končana, projekt predvideva še posodobitev javne razsvetljave in ureditev ceste.
Sprva je bilo mišljeno, da bi asfalt položili le na mestih, kjer je bil ob izkopu odstranjen, a so se nato odločili, da prenovijo celotno površino ceste, kjer potekajo dela. Tako bodo položili asfalt v dolžini 300 metrov in v širini 3,5 metra.
Kot je povedal direktor občinske uprave Luče Klavdij Strmčnik, računajo, da bodo vsa prenovitvena dela stala okoli 180.000 evrov. Čeprav po Strmčnikovih besedah izvajalce pri delu moti izredno deževno vreme, računajo, da bodo dela skupaj z asfaltiranjem končana sredi letošnjega septembra.
Marija Lebar
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 796
Iz občin, Organizacije
H
70-LETNICA OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Spominska slovesnost bo v Mozirju
OKONINA
Zadrževalnik dobro opravlja svojo nalogo
V občini Ljubno se po katastrofalnih poplavah novembra 2012 izvedli že nekaj ukrepov, da v prihodnje do tako hudih posledic ob velikih vodah ne bi več prihajalo. Še vedno pa jih čaka na tem področju kar nekaj nalog. Eno od bolj ogro-
Prodna pregrada na Okoninskem potoku
(Foto: ML)
ženih naselij je Okonina, kjer pogosto preti hudourniški Okoninski potok. Nedavno so na njem zgradili zadrževalnik, v teh s padavinami tako obilnih dneh sta si zadrževalnik ogledala župan Franjo Naraločnik in direktor občinske uprave Blaž Presečnik.
Naraločnik je povedal: »Z zadovoljstvom smo ugotovili, da pregrada dobro opravlja svojo nalogo in je zato poplavna varnost Okonine sedaj večja. Seveda pa bo potrebno izvesti še nekaj ukrepov, da bo to področje bolj zaščiteno pred velikimi vodami.«
V	prvi fazi zagotavljanja poplavne varnosti Okonine je izbrani izvajalec del Gaber d.o.o. iz Okonine na hudourniku nad naseljem zgradil prodno pregrado. Nekoliko niže od sedanje je že pregrada, vendar lesena in se zelo hitro napolni s prodom. Nova kamnito betonska zložba poteka preko potoka v dolžini nekaj več kot 8 metrov in v osnovi meri okoli 1,3 metra. Vrednost izvedenih del je bila 17.000 evrov.
V	nadaljevanju bo sledila še ureditev potoka v sami Okonini. Tam je potrebno zagotoviti večjo propustnost hudournika skozi naselje.
Marija Lebar
V teh dnevih mineva sedem desetletij od pohoda XIV. divizije na Štajersko in osvoboditve Zgornje Savinjske doline izpod jarma okupatorja. Ob tem času je prišlo tudi do pobega in osvoboditve 87 britanskih vojnih ujetnikov iz Ožbalta. V spomin na te pomembne mejnike druge svetovne vojne bo v Mozirju 6. septembra spominska slovesnost.
Osrednji dogodek bo potekal na nogometnem igrišču ob Savinji. Organizatorji, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenje borcev za vrednote NOB Mozirje, pričakujejo več tisoč ljudi, saj sta omenjena dogodka pred 70 leti v veliki meri zaznamovala vojni utrip tega dela Slovenije. Na osvobojenem ozemlju je bilo takrat vzpostavljeno normalno življenje z vsemi mogočimi aktivnostmi, zato prebivalci domala niso več čutili, da vojna še vedno ni končana. S tem so bili postavljeni temelji osvo-
Središče Gornjega Grada in okolica občinske stavbe imata zaključeno novo podobo. K temu so največ pripomogli s preplastitvijo regionalne ceste, novim pločnikom in ureditvijo novega parkirišča. Ob kulturnem domu so zgradili dostopno rampo za invalide, zaradi posedanja doma so sanirali njegove temeljenje. Na novo so uredili fekalno kanalizacijo, odvodnjavanje in globoko drenažo v okolici občinske stavbe. Uredili so vodovod, strelovod ter izvedli predpripravo
bojenega ozemlja, pa čeprav so nemški vojaki še pred koncem leta to ozemlje znova zasedli in se znesli nad ujetimi partizani in lokalnim prebivalstvom. Obnovili so svoje postojanke, oblasti pa niso več vzpostavljali, saj so se začeli zavedati svojega poraza.
Na spominski slovesnosti, ki se bo pričela ob 11. uri, bodo sodelovali člani Godbe Zgornje Savinjske doline, Partizanski pevski zbor, MePZ KD Ljubno ob Savinji in Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, člani KD Mozirje in Radio Maribor. Scenarij prireditve sta si zamislila Anton Venek in Bert Savodnik. Omenjena bosta skrbela tudi za brezhiben potek.
Ob tej priložnosti bo dva dni prej otvoritev pregledne razstave na temo osvoboditve Zgornje Savinjske doline in življenja na osvobojenem območju. Razstava bo v prostorih Galerije Mozirje.
Benjamin Kanjir
za nizkonapetostno elektrifikacijo in javno razsvetljavo.
Projekt, ki ga je izvajalec del Mapri Proasfalt opravil v treh mesecih, bo na podlagi odločbe o pravici do sredstev v višini 60 odstotkov po izvedeni kontroli sofinanciran iz ukrepa 322 - Obnova in razvoj vasi, s strani kmetijskega ministrstva in z evropskimi sredstvi. Občina je morala za plačila izvajalcu projekta sredstva založiti.
Štefka Sem
Novo parkirišče v središču Gornjega Grada (Foto: Štefka Sem)
GORNJI GRAD
Okolica občinske stavbe urejena
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 7
Intervju
CIRIL ROSC, ŽUPAN OBČINE LUČE
»Ponosen sem na to, da sem
Lučan«
Ciril Rosc (Foto: Marija Lebar)
V dvajsetletni zgodovini občine Lu-če je precejšen del tega obdobja na funkciji župana Ciril Rosc. Pred njim je bil dva mandata župan Mirko Za-mernik. Rosca smo povprašali, kako ocenjuje preteklo štiriletno obdobje, ali se namerava ponovno potegovati za župansko mesto in kako vidi bodočo pot občine. Vsako štiriletno obdobje je prineslo svoje izzive, pravkar iztekajoče pa je bilo še posebej razburkano in za slovenske občine težavno tudi s finančnega vidika. Vendar so Luče med zares redkimi slovenskimi občinami, ki se za svoje funkcioniranje doslej še niso zadolževale.
-	Ali se boste na jesenskih lokalnih volitvah ponovno potegovali za mesto župana?
Služba župana že v preteklosti ni bila najbolj sanjska služba, še posebej to ni zdaj, ko država na občinska pleča nalaga vse več nalog in vse bolj zmanjšuje sredstva za izvajanje teh nalog. Pa še politika na splošno je trenutno na zelo slabem glasu. Ker pa se delo in zastavljeni projekti s koncem mandata ne končajo in je še kar nekaj izzivov pred našo lokalno skupnostjo, ki bi jih rad s svojo ekipo dokončal, sem se odločil za ponovno kandidaturo.
-	Za vami so že trije mandati. Po stažu ste med najstarejšimi zgornjesavinjskimi župani.
Ali je tolikšna kilometrina prednost ali postaja služba že rutina?
Kilometrina je zaradi izkušenj gotovo prednost. Ker pa je delo na občini zelo raznovrstno, v rutino skoraj ni mogoče zapasti. Vsak dan se tako župan kot občinska uprava srečujemo z novimi in novimi nalogami, s številnimi potrebami celotne skupnosti, kot tudi posameznih občanov.
-	Se občani pogosto obračajo na vas za rešitev različnih težav?
V	kraju, kot so Luče, kjer se vsi poznamo, je gotovo odnos občanov do predstavnikov občine bolj neposreden kot v večjih okoljih. Odprti smo za vsakogar, mu prisluhnemo in mu po svojih močeh poskušamo ugoditi ali pomagati. Treba pa je tudi povedati, da so številna področja, kjer občina nima pristojnosti. V takih primerih pomagamo z nasvetom, kam in kako naprej.
-	Kako ocenjujete odnose s sodelavci na občinski upravi in z občinskim svetom?
Dvanajst let, od kar sem župan, se v občinski upravi nismo nikoli skregali. Menim, da je delovno vzdušje med zaposlenimi zelo pomembno za dobro delovanje ekipe, vsi se trudimo po svojih močeh in zmožnostih. Tudi z občinskim svetom dobro sodelujemo. To sicer ne pomeni, da smo vedno vsi enakega mnenja. Večkrat se srečujemo tudi z nasprotnimi stališči, vendar je ravno to temelj demokracije. Občinski svet po kdaj tudi dolgih razpravah odločitve sprejema velikokrat soglasno oziroma z veliko večino glasov.
-	Za pravilnost delovanja občine skrbi tudi nadzorni odbor. Sredi mandata je odstopil prvotni nadzorni odbor, imenovan je bil novi.
Tako s prejšnjim kot s sedanjim nadzornim odborom je bilo sodelovanje z naše strani po mojem korektno. Nekateri nadzorniki so to sicer ocenili drugače, kar je njihova legitimna pravica, enako je tudi z njihovim odstopom. Ni pa nepomembno, da je nadzorni odbor v prenovljeni sestavi na eni od letošnjih občinskih sej podal poročilo o pregledu, kjer ni ugotovil posebnih nepravilnosti. Opozorili so sicer na nekatere pomanjkljivosti, kar bomo pri delu v prihodnje tudi upoštevali.
-	Poleg nadzornega odbora bdi nad delovanjem lokalne skupnosti tudi država oziroma njene institucije. Prav v teh dneh ste prejeli dokončno poročilo računskega sodišča, ki je pod drobnogled vzelo delo občine v letu 2012. Kakšne so ugotovitve?
V	petek, 22. avgusta, smo od Računskega sodišča RS po temeljitem pregledovanju naše-
ga poslovanja, ki je trajalo več mesecev, končno le prejeli revizijsko poročilo. Prejeli smo mnenje s pridržkom, odzivnega poročila pa niso zahtevali, ker so bile že med revizijskim postopkom, kjer je le bilo mogoče, odpravljene ugotovljene nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi.
Podali so nam priporočilo za izboljšanje poslovanja, da okrepimo notranje kontrole pri izvajanju postopkov dodelitve tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture, športa in drugih tekočih transfe-
f -
»Podali so nam priporočilo za izboljšanje poslovanja, da okrepimo notranje kontrole pri izvajanju postopkov dodelitve tekočih transferov nepridobitnim organizacijam in ustanovam na področju kulture, športa in drugih tekočih transferov na različnih področjih, kar bomo seveda upoštevali.«
rov na različnih področjih, kar bomo seveda upoštevali. Razen teh ugotovitev pa je Občina Luče v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami, kar je v sklepni ugotovitvi zapisalo tudi računsko sodišče. To nas navdaja z velikim zadovoljstvom in nas je tudi potrdilo v prepričanju, da z javnim občinskim denarjem, ki nam je zaupan, poslujemo po vesti in tudi zakonito.
- V preteklih mandatih ste za različne projekte uspeli pridobiti znatna sredstva iz evropskih in državnih razpisov. Kako je bilo s tem v zadnjih štirih letih? Katere so večje investicije iztekajočega se mandata, ki bi jih izpostavili?
V minulih letih je bilo veliko postorjeno, kar ljudje tudi opazijo. Poleg asfaltiranja številnih kilometrov občinskih cest vsako leto smo prenovili tudi občinsko središče. Zgradili smo nove pločnike ob regionalni cesti, uredili preko sto parkirnih mest v centru, javno razsvetljavo ter obnovili ostalo kompletno infrastrukturo. Obnovljeni so bili tudi občinski prostori s poročno dvorano, zgrajena je bila nova zobna ambulanta, povsem je bila obnovljena zdravstvena ambulanta. Nabavili smo nov šolski kombi, občinsko vozilo in komunalno vozilo z vsemi priključki.
Občina je sofinancirala projekt GOŠO, prav tako skupni zbirni center v Podhomu. Skupaj s čebelarji smo zgradili Čebelarski center Saša v Ra-duhi, s prizadevnimi domačimi smučarskimi zanesenjaki pa še smučarski center v Logu. Odkupili smo precej zemljišč ob trasi bodoče obvoznice, vlcersko bajto ter komunalni objekt na Produ, ki se obnavlja. Postavili smo nove avtobu-
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 8
Intervju
sne postaje, v centru Luč smo obnovili neogot-sko kapelico, ki je zaščiten kulturni spomenik. Na sotočju Savinje in Lučnice smo uredili otroško igrišče z igrali.
Samo letos za investicije namenjamo preko milijon evrov, podobno je bilo tudi minula leta. Kljub temu pa z relativno konservativnim upravljanjem naših občinskih financ ostajamo ena redkih slovenskih občin, ki ni zadolžena.
-	Vemo, da sedanja evropska finančna perspektiva ni naklonjena financiranju komunalne infrastrukture, torej bo težko do teh sredstev. Kolikšne so v lučki občini še potrebe po urejanju komunalnega področja?
Večina nujnih zadev je bila v minulih letih že narejenih. V prihodnje nameravamo zgraditi novo čistilno napravo za Luče na novi lokaciji, s kanalizacijo opremiti še manjša naselja v občini, obnoviti zajetje glavnega vodovoda, pa tudi asfaltiranje kakšne ceste bo še prišlo na dnevni red. Radi bi tudi pospešili brezplačen dostop do interneta v občinskem središču.
Nedvomno pa bo potrebno v bližnji prihodnosti več storiti za mlade, da bomo ostali mladim prijazna občina. Zavzemal se bom za izgradnjo športnega centra, kjer bi tudi mladim lahko še v večji meri skozi igro in druženje zagotovili kvalitetno bivanje v Lučah. Pa tudi dolgoletne ideje o kopališču so bližje realizaciji, kot so bile še lani.
-	Že pred časom ste zagrizli v trd oreh, ki še čaka številne slovenske občine, in začeli z urejanjem lastništva zemljišč pod občinskimi cestami. Kako daleč ste?
Trenutno intenzivno poteka geodetska odmera parcel, kjer potekajo kategorizirane občinske ceste. V tej fazi izvajamo samo odmero parcel, lastniki še vedno ostajajo isti. Računamo, da bomo z odmerami končali v dobrem letu. V naslednji fazi pa bi radi postopoma prišli do lastništva
»Samo letos za investicije namenjamo preko milijon evrov, podobno je bilo tudi minula leta. Kljub temu pa z relativno konservativnim upravljanjem naših občinskih financ ostajamo ena redkih slovenskih občin, ki ni zadolžena.« V_J
teh parcel. V lasti že imamo ceste, ki so se asfaltirale v zadnjih letih in so lastniki sami financirali odmero ter prenesli lastništvo na občino, občina pa je financirala pripravo podlage in samo asfaltiranje.
- Ceste so pri vas sploh deležne velike pozornosti. Slišati je bilo očitke posameznikov, da preveč vlagate v asfaltiranje cest do posameznih domačij.
Čeprav lahko mnogokrat slišimo, da investicije v ceste niso razvojni projekti, so po mojem nujno potrebne in osnovni pogoj obstoja in preživetja podeželja. Naša občina ima okoli 140 km kategoriziranih občinskih cest, kar je v primerja-
vi z ostalo Slovenijo glede na število prebivalstva največ v državi. Moja teza je, da smo z intenzivnim asfaltiranjem občinskih cest v zadnjih dvajsetih letih pomagali ohraniti marsikatero kmetijo, da je obstala in danes živi. Pa tudi stroški rednega vzdrževanja občinskih cest se z asfaltiranjem dolgoročno zmanjšujejo.
Tudi v bodoče želimo ohranjati obrobne zaselke in zagotoviti spodoben in sodoben dostop do občinskega središča in dalje v svet vsem občanom, kolikor se da enako. Ne nazadnje se po številnih teh poteh dnevno prevažajo šolarji, zato je varnost še posebej pomembna.
- Cesta vseh cest pa je v Lučah tako imenovana obvoznica, za katero je slišala že vsa Slovenija. Da bi preverili mnenje občanov, ste v aprilu izvedli referendum, na katerem so občani odločali o tem, ali obvoznica da ali ne.
Ta tema je predolgo - vsaj na videz - delila naše občane na tiste, ki so bili za izgradnjo obvoznice, in na tiste, ki so bili proti. Vesel sem, da to temo končno lahko damo »z dnevnega reda«. Občani so z 92,4 odstotka jasno in glasno povedali, da so za čimprejšnjo izgradnjo obvozne
/' \ »Moja teza je, da smo z intenzivnim asfaltiranjem občinskih cest v zadnjih dvajsetih letih pomagali ohraniti marsikatero kmetijo, da je obstala in danes živi.«
ceste, kakor je določena že v državnem prostorskem načrtu, hkrati z ureditvijo poplavne varnosti samega naselja Luče.
-	Omenili ste poplavno varnost. Prva faza je bila končana lani. Investitor je država oziroma ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Kdaj se bo začelo delo na drugi fazi?
Kot mi je znano, se bo z deli, ki zajemajo predvsem zaščito desnega brega Savinje gorvodno od vojaškega mostu do izliva Struge vanjo, nadaljevalo v septembru. Dela naj bi bila izvedena do morebitnih večjih jesenskih padavin, kar bi moralo biti v interesu nas vseh. Poplavna varnost samega naselja Luče ob Lučnici je po izvedenih ukrepih prve faze zagotovljena. Pred stoletnimi vodami pa Luče dokončno ne bodo varne, dokler ne bo izveden tudi nasip za obvoznico, ki ga predvideva državni prostorski načrt. Zato bo v bodoče treba napeti vse sile, da država obljubljene ukrepe, ki jih po rezultatih referenduma evidentno v veliki večini podpiramo tudi Lu-čani, čim prej izvede do konca.
-	Večkrat je bilo že slišati, da je v državi preveč občin in da so te predrage. Kakšno je vaše mnenje?
Ob zadnjem neuspelem poskusu odhajajoče vlade, da zmanjša število občin, sem si napravil izračun o konkretnih posledicah, ki ga s strani predlagateljev reforme ni bilo možno pridobiti. Številke so jasno in nedvoumno pokazale, da bi občine Zgornje Savinjske doline direktno utrpe-
le milijonsko škodo samo skozi zmanjšanje občinskih proračunov. In to ne na račun splošnega varčevanja vseh, temveč na račun prelivanja tega istega prihranka v večja mesta.
Zato menim, da bi preveliko ukinjanje občin in s tem centralizacija kratkoročno škodila predvsem slovenskemu podeželju in bi pomenila si-
»Ob zadnjem neuspelem poskusu odhajajoče vlade, da zmanjša število občin, sem si napravil izračun o konkretnih posledicah, ki ga s strani predlagateljev reforme ni bilo možno pridobiti. Številke so jasno in nedvoumno pokazale, da bi občine Zgornje Savinjske doline direktno utrpele milijonsko škodo samo skozi zmanjšanje občinskih proračunov.«
romašenje obrobnih delov države. Dolgoročno bi to bila škoda tudi za državo, ki ne bi prenesla povečane migracije v mesta z vsemi težavami, ki jih to prinaša.
Če pride denar v lokalno skupnost, kjer probleme poznamo do podrobnosti, se ta nedvomno učinkoviteje porabi, kot pa če ga za isti namen porabi država od daleč. Navsezadnje so zagotovilo za to tudi občani sami, ki so najboljši nadzor, saj se vse dogaja pred njihovimi očmi.
-	Proračun namenja sredstva tudi delovanju društev. Ob različnih priložnostih je bilo slišati besede o dobrem sodelovanju med občino in društvi. Ste tudi vi tega mnenja?
Nedvomno. Moj moto na tem področju je aktivna pomoč aktivnim društvom, kar počnemo že vsa leta in se dobro obnese.
-	V Lučah ste poznani po medsebojni solidarnosti in dobrodelnosti, vsak rad priskoči na pomoč sočloveku v stiski. Tako ste pomagali družini, ki ji je pogorelo gospodarsko poslopje, nedavno pa ste različni organizatorji pripravili dobrodelni koncert. Vaš komentar ob tem?
Prav omenjena humanitarna prireditev, kjer smo zbrali precej denarja za dve družini, ki sta zgubili dom ob katastrofalnih poplavah v Bosni, očeta pa sta na začasnem delu v Lučah, in drugi podobni dogodki me navdajajo s pozitivnimi čustvi. Ponosen sem, da sem Lučan, da sem del skupnosti, ki je vedno pripravljena priskočiti na pomoč. Pri tem so zelo dejavna številna društva in posamezniki. Skupaj poskušamo olajšati tegobe tistim, ki jih je prizadela kakšna večja nesreča. Mogoče smo za humanitarnost še bolj dovzetni tudi zato, ker smo pred skoraj četrt stoletja bili sami v podobni situaciji. Ljudje z izkušnjami z obeh strani zgodbe pa pravijo, da je veliko bolje dajati, kot prejemati ...
-	Kakšna vaša misel za konec?
Naj si sposodim kar tisto Gregorčičevo: Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 9
Gospodarstvo, Oglasi
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Posekanih že 80 odstotkov iglavcev poškodovanih v
žledolomu
Lastniki gozdov so po podatkih nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenija (ZGS) posekali 80 odstotkov iglavcev in 40 odstotkov listavcev, odmerjenih za posek po februarskem žledolomu. Po prvotnih odločbah za posek so mnogi lastniki zaprosili za podaljšanje, saj takšne količine lesa niso mogli posekati v roku do 15. maja. Na osnovi vloge lastnika gozda so gozdarji odločbe za posek podaljšali do konca tega leta, razen v primerih, ko se je v gozdu pojavil lubadar; tam je po besedah vodje nazarske območne enote Tonija Breznika rok krajši.
LETOŠNJI POSEK LESA ŽE DOSEGA LANSKEGA CELOLETNEGA
Ocenjene količine lesa, potrebnega za posek, se iz meseca v mesec povečujejo, je povedal Breznik in dodal, da zadnja ocena o poškodovanih količinah lesa zaradi žle-doloma presega 200 tisoč kubičnih metrov, od tega je že bilo posekanih 120 tisoč kubičnih metrov.
»Če upoštevamo posekan les iz sanacije žledoloma in posekan les iz rednih sečenj, letošnji posek lesa že dosega lanskega celoletnega,« je še omenil vodja enote. Na deloviščih so se lastniki gozdov najprej posvetili poseku iglavcev, odločbe pa so bile izdane tudi za posek listavcev, ki pa ni tako nujen, zato delovišča še ne bodo kmalu zaključena.
LASTNIKI GOZDOV SKRBNI PRI ODPRAVI POSLEDIC ŽLEDOLOMA
Zaključevanje sanacije se bo s sečnjo listavcev nadaljevalo verjetno še celo prihodnje leto. »Zelo pohvalno je, da se je v sanacijo gozdov v obliki javnih del vključilo tudi Društvo brezposelnih Slovenije - Servis dela, socialno podjetje iz Mozirja, ki na območju OE Nazarje nudi lastnikom gozdov brezplačno pomoč pri izvedbi gozdnega reda in gozdne higiene,« je še poudaril Breznik.
Lastniki gozdov na območju na-zarske enote so se skrbno lotili odprave posledic žledoloma. Je pa njihovo delo nekoliko zavrla velika ponudba lesa, zato ga kar nekaj časa
ni bilo mogoče prodati, prav tako je cena padla in zvišanja v tem letu ni pričakovati. »Določena območja v Sloveniji so bila v žledolomu precej bolj prizadeta, tu je procentualno tudi veliko manj narejenega kot na območju nazarske območne enote,« je še omenil Breznik.
Štefka Sem
Lastniki gozdov v nazarski območni enoti ZGS so posekali 80 odstotkov iglavcev in 40 odstotkov listavcev, odmerjenih za posek po žledolomu.
(Foto: Marijan Denša)
SERVIS DELA MOZIRJE
Neizkoriščene možnosti za številna delovna mesta
Socialno podjetništvo je kategorija, ki se v Sloveniji šele pričenja razvijati. Vendar to področje ponuja številne neizkoriščene priložnosti in možnosti za nova delovna mesta, meni Srečko Prislan, predsednik sveta za razvoj nevladnega sektorja za našo dolino pri Razvojnem svetu Savinjske regije. Nedavno so v sodelovanju z Društvom brezposelnih Slovenije v Mozirju ustanovili podjetje Servis dela, ki že zaposluje prvih deset do nedavna brezposelnih oseb.
USPEŠNI S PRIJAVO NA PROGRAM V SKLOPU JAVNIH DEL
»V aprilu mesecu smo na osnovi javnega povabila Zavoda RS za zaposlovanje pripravili program in se uspešno prijavili na program »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« v sklopu javnih del. Gre za pomoč pri izvajanju sanacije na območju Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Za odpravljanje škode v gozdovih, ki jo je napravil februarski žled, smo sprva zagotovili šest, nato pa še štiri delovna mesta, tako da je v tem projektu zaenkrat našlo zaposlitev deset brezposelnih oseb,« sta povedala Prislan in Katarina Hriberšek, direktorica družbe z omejeno odgovornostjo Servis dela.
V projektu sodelujejo še nazar-ska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje in Društvi lastnikov gozdov Gornji Grad ter Šaleške doline in Občina Rečica ob Savinji. Odpravljanje posledic žledoloma poteka na osnovi sanacijskega načrta in načrta obnove, ki ga je izdelal zavod za gozdove. Zajema dela gozdnega reda, gozdne higiene in druga dela v gozdu ali na gozdnih prometnicah, kjer ni potrebna uporaba motorne žage.
MOŽNOST ZAPOSLITVE ŠE VEČ BREZPOSELNIH
Vse storitve potekajo pod bu-
dnim očesom mentorjev - gozdarjev, za lastnike gozdov pa so povsem brezplačne. »Če bi lastniki gozdov izrazili dovolj zanimanja in potrebe po pomoči pri tovrstnih opravilih, bi bilo mogoče iz tega programa zaposliti na javnih delih še nekaj deset brezposelnih ljudi,« je povedal Srečko Prislan.
Med desetimi sedaj zaposlenimi sta tudi dve ženski, izobrazbena struktura pa je različna, vse do oseb s končanim visokošolskih študijem. Zaenkrat so na javnih delih omenjeni ljudje zaposleni od junija do novembra letos. Pripadajo jim vse pravice, kot sledijo iz delovnega razmerja.
Marija Lebar
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 10
Kultura, Čestitke
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA LUCIJE ROSC
Temne bajke mlade fotografinje navdušile
V avli šole Blaža Arniča v Lučah so v okviru dogajanja 45. Lučke-ga dne odprli fotografsko razstavo študentke Lucije Rosc iz Mozirja, katere korenine segajo v Luče. Uvod v razstavo in predstavitev avtorice je pripravila njena sošolka Kaja Repenšek.
Razstavljenih je bilo 12 fotografij velikega formata, ki so bile posnete v nočnih urah pod vodo bazena v Topolšici. Lucija Rosc je omenjeno serijo pripravila za strokovno nalogo ob zaključku srednješolskega izobraževanja.
Na razstavi so lahko obiskovalci videli njeno interpretacijo temačnega podvodnega sveta, v katerega postavlja svetle žarke z nežnimi pastelnimi toni. V osnovi
Ekipa, ki je izpeljala projekt (od leve): kreator Timotej Rosc, fotomodel Lara Pirnat, avtorica fotografij Lucija Rosc in asistent Jan Pirnat.
gre za modne fotografije kreacij, ki jih je za to priložnost ustvaril avtoričin bratranec Timotej Rosc,
doma iz Luč.
O nastanku fotografij je mlada fotografinja povedala: »Idejo sem
razvijala že od lanskega poletja. Za fotografiranje sem potrebovala ekipo. Skupaj z modelom smo bili štirje. Preko fotoaparata sem imela posebno vodotesno prevleko, potopila sem se hkrati z modelom in pod vodo posnela serijo fotografij. Za delo na bazenu smo potrebovali pet noči.«
Lucija Rosc je osnovno šolo obiskovala v Mozirju, kasneje je šolanje nadaljevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Letos se je vpisala na Visoko šolo za storitve v Ljubljani, kjer se je odločila za smer fotografija. Sama upa, da se tukaj šolanje ne bo končalo in da se bo lahko izobraževala tudi v tujini.
Marija Lebar
RAZSTAVA SAVINJSKE NAPLAVINE TOMAŽA KASTELICA V LUČAH
Na ogled postavljeni predmeti iz plavnega lesa
Za nekatere odpadek, za druge lep ali celo uporaben kos lesa
(Foto: Marija Lebar)
V sodelovanju z Društvom upokojencev Luče je član tega društva Tomaž Kastelic ob 45. Luč-kem dnevu pripravil razstavo, ki jo je poimenoval Savinjske naplavine. Ambient v prenovljenem nekdanjem hlevu pri Hiši Raduha, kjer so ohranili prvotne stene iz savinjskega kamenja, je razstavi dodal še poseben čar.
Več let je Kastelic zbiral različno in zanimivo oblikovane kose lesa, ki jih je naplavljala voda v Lučah in okolici. Njegovo oko je v naplavljenih delih naravnega, od kamenja in vode
Ljubitelji sproščenega druženja v neokrnjenem naravnem okolju bodo v nedeljo, 31. avgusta, ob 15. uri znova lahko uživali na koncertu v Blatah, v neposredni bližini Rečice ob Savinji, kamor je rečiško turistično društvo povabilo pevke in pevce Mešanega pevskega zbora Šmartno ob Paki.
Kot napovedujejo pevci iz Šmartnega, se bodo obiskoval-
obrušenega lesa prepoznalo številne oblike in like. Nekateri od njih so namenjeni za estetsko in okrasno dopolnitev bivalnih prostorov, nekateri pa imajo uporabno vrednost.
Kot je povedal avtor sam, tu in tam poudari posamezno lastnost najdenega kosa lesa le s tankim premazom običajne kreme za čevlje. Sicer ne dodaja in ne odvzema nič, tako, da ostajajo predmeti oziroma lesene »skulpture« povsem naravne. Na tokratni razstavi je bilo mogoče občudovati 80 eksponatov.
cem v Blatah predstavili s slovenskimi narodnimi in ponarode-limi pesmimi, zagotovo pa ne bo manjkal niti kakšen dalmatinski napev. Člani turističnega društva prosijo, naj se čim več obiskovalcev do gozdnega prizorišča v neposredni bližini Rečice ob Savinji odpravi peš, saj bo pot dobro označena.
Marija Šukalo
Tomaž Kastelic se tudi sicer rad in pogosto ukvarja z lesom, kar je opaziti tako v njegovem domu kot okoli njega. Obnavlja staro pohištvo, kar je s pridom uporabil pri opremi za vlcersko bajto domačega upokojenskega društva. Po rodu je Kastelic Ljubljančan, pred kakimi šestimi leti pa se je preselil v Luče, kjer ima pristen stik z ne-
okrnjeno naravo in tukajšnjimi ljudmi.
Po razstavi je obiskovalce s komentarji popeljal kar avtor sam. Kulturni program ob dogodku je oblikoval Ženski pevski zbor Društva upokojencev Luče, na harmoniko pa je domače viže igral član društva Janko Podlesnik.
Marija Lebar
Koncert MePZ Šmartno ob Paki v Blatah
I
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 11
Organizacije
POLETNA RAZSTAVA V MOZIRSKEM GAJU
Najbolj nori gartelc poln zelenjave in cvetja
V Mozirskem gaju je med 14. in 17. avgustom potekala poletna razstava cvetja, ki so ji tokrat nadeli naziv Najbolj nori gartelc. V domačem vrtu so tako predstavili veliko različnih vrst cvetja, tudi eksotičnega, in brezštevilne sorte zelenjave. Par dnevno prireditev so popestrili različni dogodki.
Kot že lani se je razstava pričela s tekmovanjem mladih vrtnarjev in cvetličarjev za pokal mozir-
bolj prepričala Jerica Žužek, zaposlena v cvetličarni Gardenia ars florae, drugo mesto je osvojil Matej Erjavec, dijak ŠC Ptuj, Biotehniške šole, tretje mesto pa je zasedla Karmen Resnik iz domžalske cvetličarne Rožcar.
Člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj, ki mu predseduje Darko Bele, so s slovenskimi cvetličarji širom parka postavili celo vrsto vrtov. Obiskovalci so si ob
Strokovna komisija je največ točk namenila pripravi piknik prostora cvetličarke Jerice Žužek.
ski tulipan. Tega organizira Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije. Tekmovanja so se s svojimi predstavniki udeležile vrtnarske šole in drugi cvetličarji. Sodelovalo je pet-
tem lahko ogledali različne druge kreacije, ki so bile postavljene po zelenih gredicah. Med njimi so se sprehajali liki iz Disnejevih risanih filmov, ki so pozdravljali najmlajše in se z njimi fotografirali.
Manekenke, modna oblikovalka, vizažistka in oblikovalka nakita ob zaključku modne revije.
najst posameznikov, ki so se pomerili v izdelovanju cvetlično zelenjavne kreacije.
Strokovno komisijo, ki ji je predsedoval predsednik sekcije Simon Ogrizek, je s svojim izdelkom naj-
dni pisti sprehodile manekenke, ki so predstavile modne kreacije mlade modne oblikovalke Neje Kaliga-ro. Ob tem so bile ozaljšane še s ka-
Dermastja. Izvedli so tekmovanje za naj kačo, najlepšo, največjo in sploh naj. Zmagal je rdečerepi udav lastnika Aleša Abrama.
Nori gartlci so bili domiselno narejeni.
čami, nosile pa tudi nakit izpod oblikovalskih rok Andreje Lever. Na ma-nekenski pisti se je preizkusila tudi aktualna miss Alpe Adria Barbara
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ga17tc).
Benjamin Kanjir
LUCE
Dan odprtih vrat v Čebelarskem centru
Čebelarsko društvo Luče je drugo soboto v avgustu pripravilo dan odprtih vrat Čebelarskega centra. Ta je po besedah predsednika društva Antona Kumra namenjen izobraževanju in usposabljanju čebelarjev, njihovega podmladka in vzreji čebeljih matic.
»Ljudem želimo povedati, da so čebelji pridelki popolnoma narav-
no živilo, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajamo, niti ne odvzemamo. Kranjska sivka, ki si jo z vzrejo matic prizadevamo v centru ohraniti, pa je pomembna za kmetijstvo in pridobivanje hrane,« je med drugim povedal Kumer in opozoril na letošnjo slabo medeno letino.
Marija Šukalo
Tradicionalno so se tudi letos vrtnarjem in cvetličarjem pridružili člani društva Bioexo iz Ljubljane, ki so pripeljali na ogled različne vrste kač in ostalih plazilcev. Tokrat prvič so se po priložnostno postavljeni mo-
Anton Kumer je obiskovalcem predstavil pripomočke za delo v čebelnjaku tako v preteklosti kot v današnjem času. (Foto: Marija Šukalo)
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 12
Zgodovina in narodopisje
nekaj spominov naših godcev (10)
Piše: Aleksander Videčnik
Štajerska (nadaljevanje)
Prežlahtna tud' konjiška je črnina, polskavčan, bisterčan,
za kralja vsega štajerskega vina je prander imenovan.
*
Tud' lot'nburško vino prav poglejmo al' ni žlatno blago,
tud' pekrerja pozabiti ne smemo, ga preveč radi pijemo.
*
V okol'cah naše Drave ino Save vinogradi cveto, nam dajo vina dobre naj zdrave, jih lahko kar pohvalimo.
*
Če k'terga srčna žalost lupi, naj prime za bokal, le naj si štajerskega vinca kupi, skrbi bo vse pregnal.
*
Pač žalostna v resnici je dolina, kjer vinske trte ni, na Štajerskem da Bog zadosti vina, za to ga vse naj časti.
Zdravica svetega Janeza
Ljubezen večna vstvari vse, ljubezen naj živi,
po bratovsko ljubiti se svet' Janez nas uči.
*
Pijmo šentjanžovca, da b' srečno b'lo,
v življenju vsaki dan in na večno.
*
Srčne ljubezni vince je, to zdravje nam velja,
zato pa tud' žegnuje se in nam se piti da.
*
Janezu so strupa dali, da vmorili bi ga,
da nam bo hasnil ta bokal, naj bo zdravička ta.
*
Veselje le med nami je, se žalost nas boji,
prijaznost nas objema vse, sveti Janez to veli.
*
Se snidejo prjatli, prav dobre volje so,
tudi morajo ločiti se, zdravičko zapojo.
*
Al' kadar jemljejo slovo, ne sme pozabit' se, ko si roke podajo - napit' zdravico še. (potem so zapeli zdravico šentjanževcu)
Zdravica
Ljubi prijatelji, če smo si bratje, tako naj vzdigne vsak svoj glaž,
bomo udar'li, turško naprav'li, naj bo veselje zmeraj pri nas.
*
Dragi moj bratec, vinski prijatelj, Bog te naj živi, pijmo ga vsi,
da bomo veseli bratovšno pili, Bog naj vas živi prijatelji vsi.
*
To je ta prava 'zvoljena sraga, Bog jo je hotel dati za nas,
da b' jo mi pili, si žalost hladili, kadar že hoče premagati nas.
*
To je veselje naše dežele, da nam Bog dobrega vinčeka da,
zato se združ'mo, skupaj poskus'mo k'teri bolj glažke praznit zna.
*
Jože Čeplak - Jamnik igra na harfo, ki jo je izdelal Anton Jamnik, sicer znani izdelovalec glasbil na Jamah pri Gornjem Gradu.
Moj je že prazen al' pa narazen, misli še nimam iti od vas,
saj je še v kleti mokro pri čepi, bomo še pili šen-tajnževca glaž.
*
Le ga še pijmo, Boga hvalimo, za te prežlahtne božje dari,
ker od nja roke, božje dobrote, v naših potrebah dosežemo vsi.
*
Bog vas naj živi, da b' ga še pili, v milosti božji tukaj na svet'.
Enkrat veseli v rajski deželi, mogli nebeško zdra-vičko zapet.
Seveda bi bilo zanimivo primerjati napeve teh različnih vinskih zdravic in sploh zapisanih pesmi. Verjetno so bile to enostavne viže, ki so se lahko ponavljale.
KAJ SO PELI GODCI
Tudi zdravice godcev so posebnost. Jože Brgles - Kugovnik je zapel ob mojem obisku pri njemu na Planini tele godčevske zdravice:
Godec se lahko grdo drži, malo denarcev na
ohcet' dobi ...
Sem majhen fantič,
bojim se pa nič.
Bom že plačal zase
in za svoje dekle.
*
Na ohcet' se res lušno godi, le denarn'ca se sprazni, not' gnarja več ni.
*
Moj Peter je ribč, ki rib'ce lovi,
na Vrbovskem mostu na škarpi sedi.
*
Godec je svinja, 'ma srajco iz hlač,
preljuba Ančka nazaj mu jo stlač'.
*
No majhno dekle, pa n' velik klobuk,
bo veter potegnil, bo neslo vse skup'.
*
Ta ženin je jager, nevesta pa ptič,
tak' dolgo jo bo streljal, da bo čisto zanič.
*
Te godce zdaj vi skupaj pobral, do gol'ga jih slekel, domu jih pognal.
Na ohcet' se pač vse sorte godi,
če se prata ne peče, se pa kuhar'ca smodi.
*
V enem kotu je ajda,
v drugem pepel, v tretjem pa Janez z Micko vesel.
*
So citre rujave, so strune tanke,
bodo gorše zapele kot moje dekle.
*
Godec ima res dolgi jezik,
še daljši 'ma nos, da je komaj mu kos.
Štajriš ali Štajerš - glavni ples na ohceti
Zdaj bomo začeli v imenu Boga,
očeta in sina in svet'ga Duha.
*
Mater ta š'roko sem zmiraj rad 'mel,
zato jim bom danes 'no pesem zapel.
*
Mati ta š'roka so brzih ljudi,
so svate obcirali s pušeljcami.
*
Veseli bodimo, vesel'ga srca,
kot Jezus vesel, ki je na ohceti bil.
*
Mati ta š'roka, 'na reč ne srbi, povejte mi vi, kje nevesta stoji.
Nadaljujemo prihodnjič.
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 13
Intervju
KARMEN FÜRST, SPECIALISTKA SPLOŠNE MEDICINE IN AKUPUNKTURE
»Tai chi deluje na organizem kot na celoto«
Karmen Fürst je odšla na Kitajsko po nova znanja in doživetja.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
Karmen Fürst, specialistka splošne medicine in akupunkture z zasebno ambulanto v Mozirju, se je letos ponovno odpravila na Kitajsko po nova znanja in doživetja. Pred dobrimi dvajsetimi leti je tam izpopolnjevala študij akupunkture, tokrat pa je bilo potovanje namenjeno predvsem spoznavanju dimenzij tai chija.
-	Nam za začetek poveste nekaj o tradicionalni kitajski medicini (TKM)?
Akupunktura je le en vidik tradicionalne kitajske medicine, ki se največ uporablja na zahodu. Na Kitajskem se zdravljenje pacientov kombinira še z drugimi metodami, ki podpirajo zdravilne procese. To so predvsem masažne tehnike, kot je na primer tuina masaža, herbalna medicina, inmeditativne dihalne in gibalne vaje, na primer qi gong in tai chi, kot odlične zdravilne terapevtske vadbe.
-	Kako se tradicionalna kitajska medicina razlikuje od naše zahodne?
Kitajski nauk o zdravju je usmerjen bolj k preprečevanju bolezni kot zdravljenju. Tradicionalni zdravnik na Kitajskem obravnava pacienta kot celoto telesa, duha in uma. Z rednim izvajanjem telesnih vaj uravnovesimo celoten organizem, hkrati z zdravo prehrano lahko ostanemo popolnoma zdravi do visoke starosti.
-	Kdaj in kako ste se spoznali s starodavno in cenjeno veščino, tai chijem?
Pred 21 leti sem študij akupunkture izpopolnjevala tudi v njeni izvorni deželi, Kitajski in prvič naletela na tai chi. Že takrat sem se navdušila nad njim. To elegantno, upočasnjeno gibanje je sestavljeno iz posameznih elementov, ki tvorijo t.i. forme in se zdijo opazovalcu kot nekakšna
baletna koreografija. V svojem izvoru izhajajo iz elementov vzhodnjaških borilnih veščin in samoobrambe. Obstaja več slogov tai chija, vsi pa temeljijo na principu mehkega, harmoničnega gibanja ob hkratni uravnovešenosti in trdnosti.
Šele približno deset let kasneje se mi je ponudila priložnost, da se te sproščujoče meditacije v gibanju učim tudi jaz, tu v Sloveniji. Pridružila sem se Tai Chi Quan klubu »Sivi žerjav« v Velenju, kjer vadimo enkrat tedensko. Letos pa smo imeli priložnost svoje znanje »delo z notranjo energijo« obogatiti pri samem izvoru nastanka te tradicionalne kitajske veščine. Pod vodstvom predsednika slovenskega združenja za zdravilni qigong in tai chi, mojstra Chena Shininga, nas je radovednost združila v navdušeno ekipo 13 udeležencev, ki smo se z zanosom podali na pot odkrivanja avtentičnega tai chija.
- Kako ste doživeli templje v pogorju Wu-dang?
Izročilo pravi, da je tai chi nastal v templjih pogorja Wudang, v osrednji Kitajski. Gore so ostro zašiljene, poraščene s pragozdom, vrhove prekrivajo soparne meglice in jim dajejo mističen videz. Zdijo se neprehodne in v svojem okrilju skrivajo okrog 60 taoističnih templjev. Celotno področje je pod zaščito Unesca in do najznamenitejših templjev vodi dobro vzdrževana asfaltna cesta. Hoteli v okolici in številni prodajalci spominkov pa potrjujejo bolj turistično kot versko naravnan turizem. Kljub temu, da se je le štiri odstotke Kitajcev izrazilo za verne (taoizem, dao-izem, budizem so glavna verovanja), so k templjem romali v procesijah.
Po zaslugi našega mojstra Chena, ki se je večkrat izpopolnjeval na Wudangu in je velik poznavalec te svete daoistične gore, smo doživeli vzdušje templjev tudi ob večerih, ko so se mase turistov razpršile in smo ostali v tišini posvečenega mesta, občudovali menihe in nune v njihovi starodavni opravi pri izvajanju molitev, tai chija in prostega druženja. Številni templji imajo »posvetovalnice«, na primer napovedovalce prihodnosti, razkrivanje modrosti po »Knjigi premen« in zdravilce in zdravnike TKM. Kot naključni mimoidoči jih prepoznaš po vrsti stolčkov pred posvetovalnico; čakalna vrsta je očitno problem povsod po svetu. Na mizi sta beležka in svinčnik, včasih tudi računalnik, za popis težav in receptur. V »ambulantnem« predprostoru se pripravljajo zdravila, različno veliki črni obliži za aplikacijo na boleča mesta, na policah so čaji, v kotlih pa črna brozga s kupi zdravilnih gob in svitki mrtvih kač. Pogorje Wudang je znano po številnih zdravilnih zeliščih. Domačini živijo od prodaje čajev, ki jih lahko v čajnicah prosto poskusiš.
-	Kakšni so učinki tai qi-ja?
Tai chi deluje na organizem kot na celoto. Z vsakodnevno vadbo se izboljša telesna drža, sprosti se pretok energije in odpravijo se napetosti v mišicah, s tem pa tudi bolečine. Hoja in gibi postanejo mehkejši, z vajami krepimo mišice in sklepe. Dihanje postane mirnejše, bolj globoko, enakomerno in prilagojeno gibanju. S trebušno prepono masiramo trebušne organe, pospešimo prebavo in limfni obtok, uravnavamo krvni tlak in razbremenimo srce. Tai chi deluje pomirjujoče na celoten živčni sistem, hkrati pa povečuje koncentracijo in odzivnost.
Zaradi izvajanja zapletenega zaporedja gibov je potrebna popolna osredotočenost na vajo. Če smo bolj zbrani in osredotočeni, nas nepomembno ne odvrača ob bistva, če smo bolj mehki in gibčnejši, smo tudi bolj prilagodljivi. Gibanje trupa in rok mora biti skladno in zaradi nenehnih prenosov teže telesa izboljšujemo ravnotežje. Povečan občutek zaznavanja lastnega telesa je povezan z blagodejnim mirom, ki nas prevzame zaradi usklajenih gibov in globokega dihanja. Postanemo notranje bolj uravnovešeni in manj razdražljivi.
Tai chi pospešuje delovanje žlez z notranjim izločanjem in preko hormonov izboljšuje imunski sistem in upočasni procese staranja. Zdravje in veselje do življenja sta odvisna od usklajenega delovanja telesa, uma in duha. Kdor redno vadi, naj bi po kitajskem izročilu pridobil »duševni mir modreca, moč drvarja in gibčnost otroka«.
-	Sprostitev in krepitev telesa ob tai chiju je torej na Kitajskem zelo razširjena?
To, kar je bilo včasih dobro varovan nauk, dostopen samo posameznim izbrancem, je postalo na Kitajskem masovna kultura, ki povezuje zdravilne vaje, dihalno meditacijo in borilne elemente. Starostne meje za tai chi ni in Kitajci ga dandanes izvajajo ob jutrih po parkih, na trgih in ob templjih. Lepo jih je gledati, še lepše pa se je sproščeno pridružiti in uživati. Škoda, da je potrebno za takšno doživetje tako daleč.
Barbara Rozoničnik
Telesna, umska in duhovna raven delujejo v medsebojni povezavi. Spodbujajte telo, kolikor hočete. Toda dokler ne boste prenovili tudi stanje uma in duha, ne boste spoznali zdravega življenja in vitalnosti.
Greg Anderson
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 14
Organizacije, Ljudje in dogodki
19. VLCERSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL MLAČNIK-VOLER V LUČAH
Predhodnica uspehov v Gornji Radgoni
Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je v sodelovanju z Savinjskim gozdarskim društvom Nazarje in Občino Luče na Hočevarjevih njivah drugo avgustovsko soboto pripravila vlcersko tekmovanje. Na 19. me-morialnem srečanju Mlačnik-Voler se je v spretnosti z motorno žago pomerilo 28 tekmovalcev.
Kot običajno so se vlcerji pomerili v kombiniranem in preciznem rezu, zaseku in podžagovanju, kle-ščenju, podiranju na balon. Opravili so tudi preizkus znanja s področja varnosti in znanja pri delu.
Največ točk sta osvojila Marko Jelšnik na prvem in Domen Arnič
Pri kombiniranem rezu so bili tekmovalci zelo natančni.
(Foto: Marija Šukalo)
na drugem mestu (oba Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad), tretje in četrto mesto pa sta si delila
KONCERT LUČKIH UČENCEV
Ob zaključku presenečenje za nastopajoče
Letos so v Lučah že petinštiride- no usmerjale z nasveti. Nastopilo
setič pripravili prireditev imenovano Lučki dan, ki ni trajal le en dan, pač pa več kot teden dni. V navadi je, da v četrtek po slovesni občinski seji pripravijo še večerni dogodek, običajno glasbeni koncert z različnimi gosti. Tokrat so dogodek oblikovali učenci domače Osnovne šole Blaža Arniča Luče in njihove učiteljice. Predstava, imenovana Šolski obraz ima svoj glas, je privabila številne obiskovalce.
Koncert so v glavnem pripravili učenci sami, učiteljice so jih le del-
Andrej Goličnik (Duseti Šoštanj) in Klemen Podkrižnik (Gros). V ženski konkurenci sta na prvem in drugem mestu pristali Vlcerke Menina, Lučka Jelšnik in Majda Su-hoveršnik, tretje mesto je pripadlo Nataši Zamernik (Lučke vlcerke). Ekipno so se najbolje odrezali Društvo lastnikov gozdov Gornji
Grad, ki je na drugem mestu pustilo Duseti Šoštanj in na tretjem Gros.
Tekmovanje v spretnosti rokovanja z motorno žago je po besedah Antona Breznika, vodje nazarske območne enote ZGS, nabiranje izkušenj za varno delo v gozdu. »Na območju nazarske enote smo imeli vrsto let dva izbirna tekmovanja, in sicer v Gornjem Gradu ter v Lu-čah. A tovrstni dogodek je povezan z visokimi stroški, ki so jih v Lučah pokrili občina in številni sponzorji. V Gornjem Gradu pa društvu lastnikov gozdov žal ni uspelo pridobiti dovolj sredstev za organizacijo,« je povedal Breznik.
O uspehih »Nazarčanov« na državnem sekaškem tekmovanju v Gornji Radgoni, kjer je bila moška ekipa ponovno nepremagljiva, bomo poročali v prihodnji številki.
Marija Šukalo
LUCE
je kar 26 učencev. V pevskih nastopih so imitirali znane glasbene zvezde, kot so Adele, James Brown ali pa Alya in Tinkara Kovač.
Za zaključek je sledilo še presenečenje - župan Ciril Rosc je organizatorje in nastopajoče pohvalil za radoživo doživetje, ki so ga pripravili, in jim v zahvalo v imenu občine podaril avtobusni izlet v Mini-mundus na avstrijskem Koroškem ter ogled nekaterih slovenskih krajev na povratku domov.
Marija Lebar
Upokojenski golaž v tretje z veliko žlico
Solčavan Jaka Preprotnik in Lučanka Anica Podlesnik sta skuhala upokojenski golaž. (Foto: Jože Miklavc)
Mladi izvajalci so pokazali veliko mero znanja in talenta.
(Foto: Ciril M. Sem)
Predsednik Društva upokojencev Solčava Jaka Preprotnik je tudi v tretje rad priskočil na pomoč predsednici sosednjega gostitelj-skega društva upokojencev Martini Kladnik pri kuhanju golaža v Lu-čah. Na pogostitev z zdaj že znanim lučkim golažem so prišli tudi člani Koordinacije društev upokojencev Zgornje savinjske doline na čelu s predsednikom Tonijem Ri-fljem in Emilom Hedžetom, predse-
dnikom Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje.
Ob prijetnem etnografsko-zabav-nem programu so se jim pridružili številni domači članice in člani DU Luče. Ko je duh po golažu preplavil severozahodno četrt Luč, so se ustavljali tudi nekateri drugi in doživeli prijetno vzdušje ob melodiji vodnatega jezu pri Šmici ter domačih zvokov tria »Lučki penzionosti«.
Jože Miklavc
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
POČITNIŠKI DOM DRAMALJ PRI CRIKVENICI
Kraj lepih počitniških spominov in nostalgije na
mladost (2)
O svojih izkušnjah v počitniškem domu Dramalj pri Crikvenici na Hrvaškem nam je povedal nekaj slikovitih doživetij tudi zadnji upravitelj Ante Blaževic iz Podvolovljeka: »Dom »Vila Ruža« ob Gajevem še-talištu s številko 28, za katerega so prispevali tudi delavci takratnega GG Nazarje, je imel veliko dušo. Ne stara zgradba, ki je rasla iz enega stolpa z več kasnejšimi prizidki, ne temeljita obnova v letu 1985, ampak življenje v najlepšem času med leti 1979 in1990, ko sem bil tam na začasnem delu, a v rednem delovnem razmerju pri GG Nazarje kot skrbnik doma, je bilo kljub skromnosti domske opreme izjemno doživljanje možnosti poletnega dopusta zaposlenih v našem podjetju, Glinu ter tudi drugih Zgornjesavinjčanov.
Meni ni bilo enostavno prevzeti v upravljanje doma, ki je imel stalno kakšne potrebe po vzdrževalnih posegih, borno opremo in je bil vedno pretesen za vse, ki bi radi poceni preživeli dopust ob zaželenem morju. Vsako leto je po pol leta zgradba samevala in po svoje propadala, a smo jo vedno nekako usposobili za dobre tri poletne mesece. Ker ni bilo dovolj prenočišč v osrednji zgradbi, smo iskali ležišča pri domačinih, jedilnica in prostor za srečanja pa je bil za vse skupen in pravi začasni dom Zgornje-savinjčanov.«
DUŠA DOMA JE BILA EKIPA KUHINJE Z UPRAVITELJEM
Po besedah Anteja je bila glavna duša doma vedno ekipa, ki je skrbela za red, funkcioniranje in dobro, domačo prehrano. Prav z njo so bili v glavnem zadovoljni vsi, od delavcev do šefov. S primerno ceno je bil tako dopust dostopen tudi delavcem z najnižjimi plačami ter upokojencem. V izvensezonskem obdobju so prihajale tudi »vikend« skupine.
lasti Zgornjesavinjčanov in bi lahko služil tudi za druge organizirane skupine in šolo v naravi za šolsko mladino. Dom je kasneje zamenjal lastnike, danes še vedno nudi možnost koriščenja dopusta kot pen-zion odprtega tipa.
BLAŽEVIČ JE SREČAL ŽIVLJENJSKO PARTNERICO
Kot Marjanu Šinkarju tudi Ante-ju Blaževicu znanci iz priljubljenega letovišča Dramalj radi sežejo
Ko so kuharice postregle sto in več gostov, so poskrbele še zase.
(Fotodokumentacija Anteja Blaževica)
Petčlanska ekipa z upravnikom ter glavno kuharico je bila »zakon« in tako je ta možnost dopustovanja trajala vse do razdora skupne domovine Jugoslavije. Takrat so propadle ideje, da bi dom ostal v trajni
v roke in se spominjajo svoje mladosti. Tako tudi Ante, ki je tam srečal Vido, svojo ljubezen življenja, iz katere se je rodil sin, sedaj študent Domen.
»Iz današnje perspektive mi je takratna »sanjska« služba pomenila velik izziv in odgovornost, a
Zadnji upravitelj doma v Dramlju je bil Ante Blaževic.
(Foto: Jože Miklavc)
tudi samozavest, da sem delil zaupanje takratnega vodstva podjetij in sindikata, hkrati pa sem bil tudi samostojen pri organizaciji, vzdrževanju ter nabavah. Čeprav dvanajsturno delo dnevno in tri, celo štiri mesece ni bilo nikoli pretežko, ker me je motiviralo navdušenje ljudi. To je bil zares čas, »življenje«, ki ga ne bo nikoli več, saj se vse razdvaja, razhaja, še posebno za malega človeka,« je pogovor malce zasanjano zaključil Ante.
Konec.
Jože Miklavc
Včasih je bila plaža pod domom v Dramlju polna Zgornjesavinjčanov. V ozadju je znan hotel Omorika. (Foto: Igor Solar)
I	Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 16
Ljudje in dogodki, Organizacije
PREKO 300 GOSTOV NA SLAVJU ABRAHAMOVCA NA ZGORNJIH POBREZJAH
Janko Žuntar prejel številna voščila ob zlatem
jubileju
V nedeljo, 10. avgusta, se je na domačiji Do-brovc na Zgornjih Pobrežjah zbralo več kot 300 gostov. Med njimi so prevladovali gasilci, številni pa so bili tudi predstavniki drugih društev in lokalnih skupnosti iz Zgornje Savinjske doline. Pridružili so se jim še prijatelji in sorodniki Janka Žuntarja, ki je ta dan praznoval svojo petdesetletnico.
Na srečanje z Abrahamom je po lastnih besedah Janko Žuntar, sicer dolgoletni predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, povabil vse, s katerimi ga vežejo sorodstvene in prijateljske vezi in s katerimi je v dolgih letih svojega društvenega in družbenopolitičnega delovanja navezal stike in plodno sodelovanje.
Kdor je želel abrahamovcu ob prihodu stisniti roko, se je moral postaviti v vrsto, toliko je bilo izrečenih voščil in lepih želja. Jubilantu so prišli voščit predstavniki gasilske regije, ki ji v tem mandatu predseduje Žuntar. Regija povezuje prostovoljna gasilska društva štirih gasilskih zvez, in sicer zgornjesavinjske, šaleške, žalske in preboldske.
Srečanja se je udeležil in se slavljencu zahvalil za njegov prispevek v gasilstvu tudi namestnik predsednika Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik. Žuntar je namreč že več mandatov tudi član različnih odborov in komisij te zve-
ze. Njegovi gasilski prijatelji pa so prišli tudi iz nekaterih drugih zvez - na primer iz Gasilske zveze Ljubljana-Rudnik in celo z obale. Voščit so prišli tudi nekateri zgornjesavinjski župani in celoten občinski svet občine Rečica ob Savinji, katerega član je v tem mandatu Žuntar.
Po slovesni maši je sledil govor slavljenca, v katerem se je zahvalil staršem in družini. Poudaril je potrebnost sodelovanja in delovanja v dobro vse skupnosti in vseh ljudi. »Življenje do nas ni vedno prijazno, a vsak posameznik lahko na-
redi kaj dobrega. Z roko v roki smo močni in lahko ustvarjamo velike in pozitivne stvari. Hvaležen sem vam vsem, ki sem vas srečeval na svoji življenjski poti in ki ste mi pomagali uresničevati to misel,« je med drugim dejal slavljenec.
Nekdanji dolgoletni predsednik PGD Šoštanj Boris Goličnik je s kitaro v roki jubilantu zapel posebej zanj prirejeno gasilsko pesem. Gostje so se nato zabavali ob klepetu in ob živi glasbi in tudi zaplesali.
Marija Lebar
Jubilantu so izrekli čestitke tudi člani rečiškega občinskega sveta in župan Vinko Jeraj.
(Foto: Marija Lebar)
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
Veterani krepko obogatili vitrino s pokali
V	letošnjem letu so člani veteranske tekmovalne desetine rečiških gasilcev še posebej uspešni. Do sedaj so v društveno vitrino prispevali že deset pokalov, a tekmovalne sezone 2014 še ni konec. V društvu so na svoje starejše člane zelo ponosni, je povedal poveljnik društva Jože Prislan.
Mentor veteranske desetine je Franc Matjaž, ki skrbno vodi evidenco o dosežkih na tekmovanjih. »To leto smo še posebej zadovoljni z našimi dosežki, saj beležimo številna prva, druga ali tretja mesta, ki jih je naša tekmovalna ekipa osvojila na različnih tekmovanjih širom po Sloveniji. Za doseganje čim boljših rezultatov smo čez zimo desetino reorganizirali. Člani ostajamo isti, vendar smo se drugače razporedili po posameznih mestih za opravljanje tekmovalnih vaj. Tudi čez zimo nismo počivali, saj smo se udeleževali različnih rekreativnih vaj za vzdržljivost v našem gasilskem domu, če pa je vreme dopuščalo, smo delali tudi na poligonu. Naj pohvalim resnost članov, ki točno prihajajo na vaje. Zahvaliti pa se moramo tudi vodstvu društva, da nam omogoča udeležbo na tekmovanjih.«
V	njihovi kroniki je zapisano, da so dosegli prvo
mesto na tekmovanju za Lukšetov pokal v Mozirju, prvi so bili v Litiji, v Vrbju pri Žalcu. Tekmovali so še v Polju pri Vodicah, v Vojniku, Vuhredu, Gaber-kah pri Šoštanju in Oplotnici. Na omenjenih tekmovanjih so posegali po drugih in tretjih mestih.
Trenutno so v pokalnem tekmovanju, ki ga pripravlja Gasilska zveza Slovenije, na drugem mestu, do zaključka pa jih čakajo še tri tekme iz te-
ga niza in razglasitev skupne zmagovalne desetine, kjer se nadejajo visoke uvrstitve. Po starosti, ki se tudi upošteva pri rezultatih, so na tretjem mestu. Sedem tekmovalcev skupaj premore kar 529 let. Veteransko tekmovalno desetino so na Rečici ob Savinji ustanovili leta 1986, dva od takratnih članov pa še vedno tekmujeta.
Marija Lebar
Tekmovalna desetina rečiških veteranov s pokali, ki so jih osvojili v letošnjem letu.
(Foto: Marija Lebar)
Savinjske novicešt. 35, 29. avgust 2014 17
Oglasi
1 1	^MEpI]		1 to jesen ni komur ne bo
■ -—- — . ■ 1 NOV ZAČETI		Ik prizaneseno	
18 Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014
Ljudje in dogodki
NEKOČ IN DANES V LUCAH
Tudi danes najstnice sanjajo o podoknicah
Za popestritev 45. Lučkega dne so poskrbeli tudi člani mladinskega odseka Kulturnega društva Raduha Luče. Ti so pripravili igrani skeč o življenju v preteklosti in danes. Za sceno, režijo in tekst je poskrbela Adrijana Supin. Mlada igralska zasedba je dodala še kanček improvizacije in tako dodobra nasmejala občinstvo.
Prikazali so življenje družine z otrokoma najstnikoma, ko se mladim dovoljuje vedno več svobode ali pa si jo vzamejo sami. Eksperimentirajo z različnimi substancami in se udeležujejo zabav z veliko alkohola.
Potem so igralci skočili v obdobje, ko je imel besedo pri hiši go-
V časih današnjega dne mladina žurira pozno v noč naslednjega dne.
(Foto: Marija Sukalo)
spodar, odraščajoča najstnica pa je smela na vaško veselico le do polnoči, pa še to le z dovoljenjem očeta. Delo je potekalo počasi in s strpnostjo, veliko so se pogovarjali. Podoknice so tedaj bile stalnica. A, če je vasovalec bil povabljen v kamrico, se je končalo tudi s poroko. Če pa je vasovalca zalotil gospodar, je bil deležen mokrega tuša.
Tako so se gledalcem izmenično predstavljali dve družini iz različnih obdobjih. Od starih časov so ostali le spomini, današnje najstnice pa sanjajo o podoknicah, ki naj bi jih bile deležne od svojih oboževalcev. Žal pa so slednji zasedeni z mobilnimi telefoni in moderno komunikacijo.
Marija Šukalo
ŠALJIVE IGRE V ŠMIHELU
Udarile sta se mladost in moč
V okviru letošnjega 38. Ovčarskega praznika v Šmihelu so 17. avgusta na prireditvenem prostoru potekale šaljive kmečke igre in spopad mladcev v vlečenju vrvi. Oboje je bilo zanimivo in zabavno, ze-
Ko se vse vrti okoli tebe, še svet ni pri miru, kaj šele žebelj, kladivo in roka.
lo dobra je bila tudi udeležba sodelujočih ekip.
Tako se je v treh šaljivih igrah pomerilo med sabo kar sedem ekip, ki so jih sestavljali domačini in mladina iz bližnje okolice. Na prvi so
se pomerili v nošenju jabolk s čeli. Dva člana ekipe sta si namestila jabolko med čeli in ga tako nosila skozi postavljene ovire do vedra. V drugi igri se je vsak član ekipe petkrat zavrtel okoli svoje osi, nato pa stekel do kladiva in z njim zabil žebelj v klado. V zadnji igri so drug drugega vozili v samokolni-cah in tako premagovali ovire. Največ točk iz vseh treh iger so na koncu zbrali člani ekipe Razbor.
Še bolj napeto pa je bilo pri vlečenju vrvi. Skupaj se je zbralo kar osem ekip. Silaki so zadevo vzeli
zares in so vlekli na polno. Štirje boji v predtekmovanju so razvneli tudi občinstvo, ki je bučno navijalo. Korenjaki iz Šentjurja se niso dovolili presenetiti in so v finalnem vlečenju potegnili še člane ekipe Špor-
USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTR
Z glino in b pravljični
Na 45. Lučkem dnevu so na svoj račun prišli tudi otroci, saj so se družili in sproščali v ustvarjalnih delavnicah. Te je na zgornji vesi vodila Adrijana Supin ob pomoči anima-tork. Oblikovali so glino, z voščenka-mi in suhimi barvicami ustvarjali na
tnega društva Svetina. Domačini so si privlekli tretje mesto.
Ovčarski praznik v Šmihelu so zaključili z zabavo z ansamblom Petka.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
E V LUČAH
irvicami do
šeleshamer ter se preizkusili v slikanju na platno. Po besedah Supino-ve so otroci ustvarili zanimive izdelke, abstraktne in realne slike tako pravljičnih junakov kot predmetov iz vsakdanjega življenja.
Marija Šukalo
Tole zgleda veliko bolj enostavno, kot je.
Otroci so med drugim ustvarjali z vodenkami. (Foto: Marija Sukalo)
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 19
Šport, Organizacije
REKREACIJSKI TURNIR MEŠANIH DVOJK V ODBOJKI NA MIVKI V MOZIRJU
Odbojkarji vztrajali kljub jesenskemu vremenu
V petek, 15. avgusta, se je na mozirskem igrišču na mivki odvijal rekreacijski turnir mešanih dvojk v odbojki. Organizatorjem jo je zagodlo mrzlo, deževno vreme in namesto desetih prijavljenih ekip se je turnirja udeležilo le pet. Zmagoval-
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Izbrali novo vodstvo in trenerja članske ekipe
Košarkarska mrzlica počasi zajema Slovenijo, saj se bliža nastop slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Španiji. Nekoliko v ozadju te evforije potekajo priprave na novo sezono v Košarkarskem klubu Nazarje, v katero bo le-ta vstopil z novim predsednikom kluba in novim trenerjem članske ekipe.
Na občnem zboru so izbrali Petra Goltnika za predsednika kluba. Goltnik je nekdanji uspešen košarkar, sedaj pa član uprave podjetja Iskra Sistemi. Na seji so pohvalili dosežen rezultat članske ekipe v lanski sezoni. Po koncu sezone je ekipo zapustil trener Rajko Rituper. Nov trener članske ekipe je postal Miha Čmer, dosedanji košarkar članske ekipe.
Roman Mežnar
90-LETNICA PGD POBREŽJE OB SAVINJI
Jubilej obeležujejo z različnimi aktivnostmi
Prostovoljno gasilsko društvo Pobrežje ob Savinji v letošnjem letu zaokrožuje devet desetletij svojega delovanja. Jubilej obeležujejo z različnimi aktivnostmi. V juniju so se že veselili nove pridobitve - športnega igrišča. Tega so slavnostno predali svojemu namenu s turnirjem v nogometu med zgornjesavinjskimi gasilskimi društvi. V teh dneh pa so končali z obnovo strehe in fasade na gasilskem domu.
Praznovanje bodo pobreški gasilci zaokrožili jutri, 30. avgusta, na slavnostni seji. Na njej bodo predstavili čas od požarne brambe do danes. S podelitvijo priznanj se bodo spomnili najzaslužnejših članov, ki so s svojim nesebičnim delom prispevali k razvoju društva in napredku kraja. Sledilo bo družabno srečanje, na katerem bodo za dobro voljo poskrbeli člani ansambla Mambo kings.
Marija Šukalo
V Mozirju želijo postati poznani po turnirju mešanih parov. (Foto: Štefka Sem)
na dvojica turnirja je bila Karma team, v kateri sta igrala Karmina Sužnik in Matej Grafenauer. Drugo mesto je osvojila Mišici team (Mateja Veber, Anže Bahč) in tretje ekipa Grumpa (Tina Božič, Urh Port). Poleg ekip iz domačega okolja so dvojice prišle še iz Maribora, Koroške in Ljubljane.
Turnir mešanih dvojk so organizirali zaradi
tega, ker je v Sloveniji zelo malo takih turnirjev, večinoma gre za mešane trojke ali pa običajne dvojice po spolu. »Želimo postati poznani in med največjimi tudi po turnirju mešanih dvojk, ne le po članskem turnirju,« je povedala Saša Koren iz mozirskega kluba odbojke na mivki.
Štefka Sem
LIGA ODBOJKE NA MIVKI V VARPOLJAH - ZLOM 2014
Zmagali ekipi Drinkers in Toffifee
Rok Reberčnik in Daniel Konjevič iz ekipe Drinkers sta v moški konkurenci letošnja zmagovalca tako rednega dela prvenstva kot zaključnega turnirja zgornjesavinjske lige odbojke na mivki (ZLOM). To je uspelo tudi ekipi Toffifee v mešanih parih, medtem ko ženski ekipi nista zdržali do konca.
Po besedah vodje tekmovanja Boštjana Bele-ta veseli, da se je liga po letu premora ponovno prijela in da se je igrala zelo dobra in kvalitetna odbojka tako v prvenstvu kot na zaključnem tur-
nirju. V prihodnje si želijo več ekip predvsem v mešani in ženski konkurenci, zato ljubiteljice odbojke in vroče mivke že sedaj vljudno vabljene.
Franjo Pukart
Končni vrstni red:
Redni del moški: 1. Drinkers, 2. ŠD Gmajna, 3. Polhi ...
Mešani pari: 1. Toffifee, 2. Nelubsemi, 3. Kebri ... »play off«: 1. Drinkers, 2. Polhi, 3. ŠD Gmajna ...
Najboljši igralci v družbi organizatorjev (Foto: Cvetka Pukart)
20 Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014
Kronika
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
•	PRI POSKUSU TATVINE VOZILA TRČIL V DREVO
Nazarje: V noči na 19. avgust je neznani storilec v Nazarjah pristopil do zaklenjenega osebnega avtomobila volkswagen golf 5, ki ga je spravil v pogon, vendar je po nekaj metrih vzvratne vožnje trčil v drevo. Vozilo je nato pustil na kraju trčenja in od tam odšel.
•	TATVINA VOZILA
Trnovec: V noči na 19. avgust je neznani storilec ukradel osebni avtomobil fiat doblo, reg. št. CE RJ-045. Lastnik ga je imel parkiranega pod nadstreškom kozolca zraven hiše v Trnovcu.
•	VLOMILI V TRGOVINO IN SI NAKRADLI CIGARET
Nazarje: V jutranjem času 20. avgusta je prišlo do sprožilve signalno varnostne naprave v trgovini v Nazarjah. Neznani storilci so vlomili skozi vhodna vrata trgovine. Iz notranjosti so ukradli večjo količino cigaret in s tem oškodovali lastnika za okoli 5.000 evrov.
radi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivoma alkohola zapeljala z vozišča in se z vozilom prevrnila na streho. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, Okonina in Radmirje, ki so zavarovali kraj prometne nesreče, odklopili akumulator, nudili pomoč reševalcem in policiji, izvlekli vozilo in odstranili razbitine vozila. Voznica je bila z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je dobila lahke telesne poškodbe. Odvzeto ji je bilo vozniško dovoljenje, ki je bilo skupaj z obdolžilnim predlogom poslano na Okrajno sodišče v Celje.
• UKRADEN ŠE EN GOLF 5
Šmiklavž: V noči na 22. avgust je neznani storilec v Šmiklavžu ukradel osebni avtomobil volkswagen golf 5, reg. št. CE DA-801, ki ga je imel lastnik parkiranega pred hišo. Opravljen je bil ogled kraja kaznivega dejanja, policisti pa za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.

•	HUDOURNIK POPLAVLJAL
Rečica ob Savinji: 21. avgusta okoli pol pete zjutraj je ob obilnem deževju začel poplavljati potok Rečica. Aktivirani so bili gasilci PGD Rečica ob Savinji, ki so nadzorovali vodostaj in očistili vodne prepuste v sami Rečici ob Savinji.
•	TATOVI VOZIL ZOPET NA DELU
Rečica ob Savinji: V noči na 21. avgust je neznani storilec na Rečici ob Savinji ukradel avtomobil volkswagen golf 5, reg. št. CE GV-687. Vozilo je bilo parkirano pred hišo.
•	POD VPLIVOMA ALKOHOLA ZAPELJALA Z VOZIŠČA
Meliše: 21. avgusta okoli 9. ure je prišlo do prometne nesreče na lokalni cesti proti naselju Meliše. Voznica osebnega avtomobila je za-
•	VLOMIL IN UKRADEL ZLATNINO
Gornji Grad: V noči na 24. avgust je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Gornjem Gradu. Vlomilec je v objekt vstopil skozi okno in preiskal notranjost ter iz nje ukradel zlatnino.
•	PODIRAL PROMETNE ZNAKE, BRCAL V SMETNJAKE
IN PARKIRANA VOZILA ...
Rečica ob Savinji: 24. avgusta v popoldanskem času je moški po Rečici ob Savinji podiral prometne znake, kričal in se nedostojno vedel. Na kraju je patrulja izsledila občana v vinjenem stanju, ki je po naselju brcal v smetnjake in parkirana vozila, pel, vpil in kričal. Kljub večkratnim pozivom se ni umiril in je s kršitvijo nadaljeval tudi v prisotnosti patrulje. Uporabljena so bila prisilna sredstva in odrejeno pridržanje, za storjene kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog.
OBVESTILO
Glede na povečano število tatvin osebnih avtomobilov in vlomov v objekte na območju Upravne enote Mozirje policisti pozivajo občane, da v primeru zaznave sumljivih oseb, ki po njihovih ugotovitvah prihajajo iz drugih območij, obvestijo policijo na interventno številko 113 ali anonimno številko policije 080 1200. Policisti v zvezi z navedenimi kaznivimi dejanji izvajajo povečane aktivnosti.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 21
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Odgovor na članek »Če ne bo upravnega spora, bodo pogodbe za kulturo lahko podpisane« v SN št. 34
V odgovor na članek, bi rada osvetlila celoten postopek še iz stališča KD Gornji Grad, ki je bilo v omenjenem članku predstavljeno kot edini krivec, da kulturna društva v Občini Gornji Grad še niso prejela sredstev za svoje delovanje na podlagi Letnega programa kulture v Občini Gornji Grad.
Javni razpis za sofinanciranje izvajalcev Letnega programa kulture v občini Gornji Grad za leto 2014 je bil objavljen šele konec meseca februarja 2014, kar je zelo pozno glede na prakso iz prejšnjih let. KD Gornji Grad se je v zakonitem roku prijavilo na razpis. 06. maja 2014 je bil izdan Sklep o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti občini Gornji Grad za leto 2014, še pred iztekom pritožbenega roka oz. roka, ko postane sklep pravnomočen je bil izdan še en sklep in sicer Sklep o popravi pomote v Sklepu o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti občini Gornji Grad za leto 2014.
Iz sklepa oz. iz obrazložitve je bilo razvidno, da več projektov, ki smo jih prijavili na razpis, sploh ni bilo točkovanih, zato smo se odločili, da pregledamo zapisnik o delu komisije za odpiranje in pregled vlog. Ker tudi pri pregledu zapisnika nismo dobili zadovoljivega od-
govora, zakaj komisija ni točkovala vseh prijavljenih projektov (skupno ni bilo točkovanih 12 prijavljenih projektov) in ker so se nam pri pregledu zapisnika odprla še nekatera nova vprašanja, smo se odločili za pritožbo na drugostopenjski organ - torej pri županu občine, v kateri smo zahtevali uradne odgovore. Pritožbo smo vložili v zakonitem roku in sicer 02. 06. 2014.
Drugostopenjski organ je imel po Zakonu o upravnem postopku rok za odgovor na pritožbo 60 dni, katerega je skoraj v celoti izkoristil, tako smo prejeli odgovor oz. Odločbo 24. 07. 2014, kar je le en teden pred iztekom roka. V odločbi so v celoti zavrnjeni vsi naši pomisleki glede dela komisije, čeprav so po našem prepričanju argumenti v nasprotju z veljavnim Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulturne dejanosti v Občini Gornji Grad (UG ZSO, št. 15/11, sprememba UG slovenskih občin, št. 23/12).
Po temeljitem premisleku smo se v začetku prejšnjega tedna na sestanku upravnega in nadzornega odbora KD Gornji Grad odločili, da sprejmemo odločbo in se od-povemo možnosti vložitve tožbe za sprožitev upravnega spora pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, in o tem obvestili tudi Obči-
no Gornji Grad z uradnim dopisom z dne 19. 08. 2014. Občina Gornji Grad bi torej lahko takoj po prejemu našega dopisa razposlala pogodbe v podpis, vendar je do oddaje tega pisma še nismo prejeli.
Zavedamo se, da je naša pritožba zavlekla financiranje kulturnih programov in projektov in s tem tudi otežkočila njihovo izvajanje vsem kulturnim društvom. Tudi delo našega društva je bilo postavljeno na kocko in z veliko truda smo do sedaj realizirali že skoraj 70 % letošnjega programa, čeprav za opravljeno delo nismo prejeli še nobenih sredstev.
Prepričana sem, da imamo vsi občani pravico, da dobimo odgovore na vprašanja in pomisleke o
delu javne uprave in vseh njenih organov, ki v lokalnem in tudi širšem okolju »delajo za občane« in so tudi postavljeni na njihove položaje z našimi glasovi in našo podporo.
Člani Kulturnega društva Gornji Grad vlagamo veliko naporov in truda v naše prostovoljno delo, da lahko kulturne dogodke, ki jih organiziramo, približamo našim občanom. Skušamo jim ponuditi čim širšo paleto kulturnih dogodkov, na katerih se lahko družijo, zabavajo, slišijo kaj lepega, poleg tega pa tudi osebnostno rastejo. Zavedati se namreč moramo, da je kultura osnova za kvalitetno in polno bivanje.
Predsednica KD Gornji Grad Tatjana Bezovšek
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenlh prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Stopila si v nebo, v polnost neskončne praznine, v tebi ni ničesar, kar je še hip prej bilo, ne strahu in ne bolečine.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Zapustila nas je
Ana KOLENC
iz Nizke, p.d. Vrličeva iz Varpolj 9.7.1923 - 23.8.2014
Iskrena hvala vsem, ki ste našo drago mamo imeli radi, ji pomagali in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Pogrebna služba - cvetličarna
momna
Tel: 03 7000 640
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-moraria.si
E-mail: mDrana.sLeblovrik@sial.ret
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11c, 3314 Braslovče
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
22 Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014
Zahvale
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob slovesu našega dragega očeta, starega očeta, pradedka, tasta in brata
Martina CAJNERJA
27.4.1927 - 17.8.2014 iz Nazarij
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sočutna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Iskrena hvala patronažni sestri Sonji, Mariji, Nevenki za njihovo iskreno pomoč pri očetovi bolezni in obiskih na domu.
Hvala gospe Heleni, gospe Meti za poslovilne besede, župniku, vsem praporščakom, pevcem za čudovito petje in pogrebni službi Morana.
Žalujoči vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Pavle PLANINŠEK
11.7.1930 - 12.8.2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za vso pomoč, darovane maše, položeno cvetje, sveče ter za vsa izrečena sožalja.
Posebno pa bi se radi zahvalili doktorici Andreji Moličnik in patronažni sestri za vso njuno pomoč, gospodu župniku Vikiju za darovano mašo in obred, gospe Valeriji Robnik za poslovilne besede. Naša zahvala pa tudi pevcem, citrašici in praporščakom.
Na koncu pa še hvala vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
So spomini, kijih ni mogoče pozabiti, so besede, ki nikoli ne izzvene, so dejanja, ki nikoli ne pozabi jih srce...
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljube žene, mamice, stare mame in prababice
Mimice TAJNIK
(rojene Završnik) z Rečice ob Savinji 11.6.1926 - 13.8.2014
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala gospodu župniku Davidu Zagorcu in duhovniku Stanetu Ne-žiču za opravljen obred ter vsem praporščakom, govorniku Jožetu Grudniku, citrarki Mojci in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi.
(Tone Pavček)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
Lucije MOLIČNIK
iz Krnice 3.12.1933 - 21.8.2014
Z žalostjo in bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in podporo v najtežjih trenutkih.
Iskrena hvala vsem za pisno in ustno izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter svete maše in hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala g. patru Karlu Gržanu in ministrantom za lepo pogrebno slovesnost.
Hvala gospe Valeriji Robnik za besede slovesa, pevcem, citrarju, praporščakom, osebju doma starejših občanov Gornji Grad in pogrebni službi Morana.
Vsem skupaj in še vsakemu posebej iskrena hvala!
Njeni domači
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 23
Za razvedrilo
Cvetke
LEPOTICKA IN ZVERINICA
Na modni reviji v Mozirskem gaju se je ena izmed sodelujočih kač odločila, da ne bo del okrasja predstavljenega modnega oblačila, ampak bo modno oblačilo ona. Zlezla je v obleko manekenke in se je trdno oklenila, manekenka pa je hojo po pisti zamenjala z borbo z neutrudnim plazilcem. Na koncu se je vse dobro končalo, a šele za zavesami, daleč od radovednih oči, ko so na pomoč priskočile članice društva Bioexo, ki so skrbele za kače.
INCIDENT NA ZADRECKI RIVIERI
Kdo pravi, da ni poletja? Vroči Igor Poprask iz Nazarij že ne. Pred dnevi je mimogrede skočil v Dreto in zaplaval. Ko se je spet ogrel, pa še enkrat in še enkrat ... Počasi smo mu nehali šteti izlete v mrzlo Dreto, pridružili pa se maratonu jeklenega Igorja nismo. Rekordno deževno poletje, emšo, premalo piva so opravili svoje in obdržali bojazljive zmrzljivce na kopnem.
GAJ KOT IZ PRAVLJICE
Medtem ko je Pehta (v sredini) v parku cvetja vlekla na ušesa, je predsednik Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj Darko Bele (levo) naštel Velenjčanu Branku Mehu, predsedniku Obrtno-pod-jetniške zbornice Slovenije, štiri nujne ukrepe za boljše življenje vrtnarjev. Le-ta je le modro molčal. Kasneje je ob čestitkah vrlim vrtnarjem in delavcem parka le povedal, da je Gaj v takšni kondiciji in lepoti, da so nanj ponosni tudi na zbornici. »Kot da ni krize, je videti tudi danes, ko ste v celodnevnem nalivu naredili čudež; postavili najlepšo razstavo cvetja in gratlcev v EU.«
24 Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014
Križanka, Informacije
"k						K			2	sestavil: peter udir	mehanična naprava, aparat	plešasta ženska	zelenica v puščavi	lino červar	kratek kos sukanca	okrasni zimzeleni grm	nordijski izraz za smuč!	simbol za tangens
									• *	seks								
									7 • ^ o. *	pij m pa								
										poteg; rezilom				kofein v čaju				
						Basketball				kanadski igralec (reeves)				zdravilna rastlina				
						World Cup											mcčnar	Solaza učenje vožnje z avtomobilom
s*	polarno območje okoli severnega tečaja	premična pregradna stena			omelo		mehko pokrivalo, Cepiča	vodja muslimanske verske skupnosti olaj, jože					vel. morska riba v obliki romba denarna enota irana					
opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi											nadav. naplacilo tipalka pri 2uželkah				sl. skladatelj (oskar) panoga. branža			
staro-indijski ljudski ep v sanskrtu												odlomek iz filma hrv pevec (goran)						
papir s prečno magubano površino								pomladanski žafran ovitek za spise						skupina treh oseb želatina iz morskih alg				
BORlSČE pri judu										vrhnje oblačilo duhovnikov						lado sviqelj		
										nebesni pojav						nasad ob HIŠI		
slovenska igralka (krajnc)							mesto v indiji okonêima						živalski iztrebek					
obrat za izdelovanje kalupov													slikarska tehnika					
pozitivna elektroda									mongolski poglavar				otka pri plugu					
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj brane knjige v mesecu avgustu
ODRASLI:
Sparks, Nicholas: Poroka, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc, De-veraux, Jude: Maske v mesečini, Riley, Lucinda: Dekle na pečini, Patterson, James: NYPD : rdeči 2, Morris, Mark: Spartak, Kri in pesek, Justinek, Terezija: Hotel s petimi zvezdicami, Kelk, Lindsey: Obožujem Las Vegas, Scarrow, Simon: Orli in prerokbe, Crusie, Jennifer: Brez tebe ne gre.
MLADINA:
Simon, Francesca: Grozni Gašper, Svetovni rekordi, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Briggs, Raymond: Sneženi mož in snežni kuža, Russell, Rachel Renée: Zguba : dnevnik, Davis, Jim: Garfield, brez dela ni jela, Simon, Francesca: Grozni Gašper in strašljivi snežak, Šinigoj, Damijan: Iskanje Eve, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Kovač, Polona: Loveboy, Gaiman, Neil: Kaj pa mleko?
f >> Slovarček:
AJMER - mesto v Indiji; APOKOPA - opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi; NUNKA - pomladanski žafran;
L_J
r->>
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
OBSCENOST, ZATRDITEV, AHR, OTAVA, DRAP, JER, LEE HOOKER, JAKI, PROKNE, NASTOP, NALET, OL, ODKRHEK, MAHATMA, VOLAN, ULOV, RIOS, INES, CHIRAC, SRT,
CARAGiALE, BAOJI, AJA, ŠKRAT, SRČEK
^___^

KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. štev				ijki SN
Ime in priimek:				
Naslov:				
Vsebina oglasa (do 10 besed):				
				
H			M	
VI	1		a	
				
				
www.fotoknjiga.net
Savinjske novice št. 35, 29. avgust 2014 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Sobota, 30. avgust	ob 9.00. Luče Šport za hec - tradicionalno tekmovanje med zaselki občine Luče
	ob 10.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Dan krompirja
	ob 15.00. Dom kulture Nazarje (prostori bivše NLB banke - vhod zadaj) Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij
	ob 18.00. Spodnje Pobrežje (gasilski dom) Slavnostna seja ob 90-letnici PGD Pobrežje ob Savinji
	ob 20.00. Spodnje Pobrežje (pred gasilskim domom) Gasilska veselica z ansamblom Mambo Kings
Nedelja, 31. avgust	ob 10.00. Gornji Grad (prireditveni prostor) 3. otvoritev tematskih poti v občini Gornji Grad
	ob 15.00. Blate pri Rečici ob Savinji Koncert MePZ Šmartno ob Paki
Četrtek, 4. september	ob 18.00. Galerija Mozirje Odprtje dokumentarne razstave O osvobojeni Zgornji Savinjski dolini
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče lastne reje, 100130 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo možna dostava; gsm 041/561893.
Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam telico simentalko, težko 170 kg; gsm 041/901-564. Prodam bikca simentalca, starega 14 dni; gsm 051/358-408. Prodam 4,5 mesece staro, sivo telico; gsm 041/881-409. Pujske in odojke težke, od 25 do 30 kg, prodam; gsm 031/542-798. Prodam prašiče, 30 - 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca limuzin, 140 kg; gsm 051/319-040.
Prodam krmni krompir, ugodno, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam otroški štirikolesnik polaris, steklokeramični štedilnik, štedilnik calorex; tel. št. 58-41-026. Prodam jedilni krompir sante in monte carlo; gsm 041/354-568. Prodam jedilni in svinjski krompir; gsm 031/800-852. Prodam silažne bale in jedilni krompir cvetnik; gsm 041/403-195. Bel jedilni krompir prodam in bikce čb; gsm 051/628-677.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, new holland ter ostale traktorje; gsm 041/849-876.
VOZILA - PRODAM
ŽIVALI - KUPIM
Prodam avto suzuki samurai 4x4; gsm 031/228-217.
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.
DRUGO - PODARIM
Podarim pletilni stroj empiral knit-master in žensko kolo brez prestav; tel. št. 839-50-43.
ŽIVALI - PODARIM
NEPREMIČNINE
Podarimo 2,5 leta starega čistokrvnega nemškega ovčarja; gsm 031/295-331.
DRUGO - PRODAM
Prodam 7 gajb jedilnega krompirja; gsm 041/806-011. Prodam zgornjesavinjske želodce; gsm 070/753-395. Prodam žagana bukova in mešana drva; gsm 031/885-617. Prodam neškropljen krompir sorte sora, inf. zvečer; gsm 031/855-186.
Ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje v Mozirju; gsm 030/284-699.
Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. V bližini Nazarij oddam opremljeno garsonjero in opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152.
OSEBNI STIKI
Ostal sem sam z materjo, otrokom. rabim pomoč, punco za pomoč, skupno življenje; gsm 041/229649.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.

^ Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic ^ vsak petek na Sj www.savinjske.com
26 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014	i
nova destinacija, ki jo morate obiskati to poletje
Če ste že odkrili blagodejnost slovenskih term, je čas, da se odpravite v raziskovanje čez mejo, kjer vas pričakujejo Terme Tuhelj, moderno opremljene terme s štirimi zvezdicami. Odkrili vam bomo novo oazo miru, zabave in sprostitve, v lastništvu Term Olimia, ene najboljših slovenskih term, hotef Well**** Terme Tuhelj.
Terme Tuhelj tožijo samo li krncu ;iovcnske neje Ra^vo,- pn KumroKu. So druSnska in welkt:« destinacija, ki svojim gostom ponuja zabavo v največjem kopališču na Hrvaški m : bogatim činirnacijskim programom za otroke in odrasle. Poletno in zimsko kopališče s številn^mj vodnimi itrjkrijj|-i;, Idol ,<■ bszfln z vaiüvi, vodnarL'ka, tobogan, cocklaiibar vvOili, Slevilnl gejzirji, vodni slapovi in m3saie, omogočajo gostom zabavo 565 dni v letu. Za večerno zabavo poskrbi amfiteatar z večernim programom, dvorec Mihanovic s ponuebo grajske večerje, na kateri se boste lahko firtMikuiifi v odprranj'j i arr.panjC,! z meifn ■■! deyuSUrali pOS9brK> a! r akmjo r ia kroimki; -. grajski meč ali uživali v večernem sprehodu po wellness vrtovn in uživali v opojnih vonjavah aromatic nih zelišč. Za vse ljubitelje sprostitve je v Termah Tuhelj na voljo največji Svet savn na HrvaŠkem s sedmimi riiliimmi savnamr in Centrom nege in lepote SPAeVrTA, ki vam bo prebudil vse ¿uti. Harmonij dijiv, barv, prijetnega okolja vas ne bo pustil ravnodušne. Hotel Well**'*, kije bil v letu 2003 nagrajen za arhitekturno rešitev, omogoč3 gostom kombinacijo moderne arhitekture in narave, kjer lahko gostje uirvajo v Ssraki paleti wellness StOritCV, ga hI rtinijrns&t; ponudbe in zahavne anrmaüje. r^nne Tuhelj so destinacija, ki vam ponuja več ... so destinacija, ki prisluhne potrebam gostov, destinacija v katero se boste z veseljem viačati, da bi izvedeli in se naučili nekaj novega. V hoietu Well*"" vas bomo poučili o t?m, zakaj ¡t treba jesti vitalno hrano, katere začimbe kombinirati k posamezni hrani, j-akaj je pomembna vsakodnevna telovadba, zai<a; moramo otroke poučiti o pozitivnih učinkih savnanj3 že od malih not) in kaki ne ¡juilivne učinke ima meta na naš organizem, če jo vsakodnevno uporabljamo. In kar je najpomembnejše, naivste boste lahko uporabljali tudi duma.
Prijazno osebje hotete vam bo priporočalo, kaj si lahko še ogledate v bližnji okolici in kako preživeti prosti čas, ponudba je zelo raznolika - če ste Športnik, so vam na voljo športna igrišča v neposredni bližini hotela, če ielite iteiiveb kulturni p< ril h, v okolij 5 murejev, če počitnic e ^a vas ne minejo brez nakupovanja, so v bližini tudi nakupovalni centri, če pa želite raziskovati tradicijo Hrvaškega Zagorja,
0 vas bo pu'. lahko zanesla v er.ega limed kmečkih turi^mov. Na majhnirti prostoru, v oddaljenosti ^ 2C
S
o
<» i.onir.sni L.r ino i i ■..■seichcv ioni ■■s ¡¿r.:.in iszi^-iü	n l.^ovo*,; a O ;::r ¡^./J-n
§ i,Li- v:lr-.i- <i -j-jütU: ir: pri-nLi iii L:s L: ¡iii -;rjüi"i>;c ■ vJi ■i
o,
o
__-«kTA
_ __ _
t i: n m c t 11 u c
www.terme-tuhelj.hr
Oglasi
28 Savinjske novice št. 37, 12. september 2014	i