Po poŠti prejeman: za »elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, tetrt , . 6 „ 50 , Mesec „ 2,20, V upravništvu prejeman: za ■celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, ieiTl » > & > - . «iesec , 1 , 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefraiikovana pisma n« vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 230. V Ljubljani, v ponedeljek 8. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Kmetijska šola na Grmu. (Dopis.,) Na kranjski kmetijski Soli na Grmu pri No vem mestu se prične šolsko leto 3. novembra. Pri tej priliki opozarjamo na ta za kmetiškega gospodarja potrebni in koristni deželni zavod. Kakor znano, je dežela ustanovila najprvo leta 1873 na Slapu pri Vipavi vinarsko in sadjarsko šolo. Iz raznih vzrokov so leta 1886 to šolo premestili na Grm in jo razširili v popolno kmetijsko šolo, kjer se poleg vinarstva in sadjarstva poučujejo tudi razne kmetijske stroke, kakor: živinoreja, poljedelstvo itd. To šolo obiskujejo učenci tudi iz drugih dežel. Žalostno pa je, da to šolo razmerno najslabše obiskujejo ravno Dolenjci. Letos je bilo med 32 učenci menda samo 9 Dolenjcev, vsi ostali so bili Gorenjci, Notranjci, Primorci in Štajerci. In vendar je že obče priznano, da v sedanjih časih mora tudi kmet pridobivati si večje izomike in pouka v raznih strokah kmetijstva, ako hoče napredovati in tekmovati z ostalim svetom. Splošne in utemeljene so tožbe, da naš kmet propada, da se drobe posestva in da si naš oratar mora že skati kruha na tujem. Mnogo je vzrokov, a zadnji gotovo ni ta, da je novodobna preobrazba javnega življenja napravila silen preobrat tudi v našem socijalnem življenju. A ta preobrat ni k boljšemu, ampak k propadu. Zadnji čas je, da država in dežela podpreta najmočnejši steber, ki se ruši. Z žalostjo opazujemo, kako gineva blagostanje v nekdaj trdnih hišah, kako rod za rodom izgublja svojo rodno zemljo. Treba je napeti vse moči, da ohranimo obstanek našemu kmetu, ki je jedro naroda, temelj države, Dvojno sredstvo je v prvi vrsti potrebno: varčnost in strokovna izobrazba. Ne moremo in ne smemo tajiti, da se zadnja desetletja vedno bolj širi po tratljivost mej priprostim našim narodom, in to iz mnogih in umevnih razlogov. Toda razmere našega kmeta niso po tem, da bi posnemal vse tuje šege in navade v obleki in razveseljevanju. Tu je velika rana na telesu našega naroda. Na drugi strani pa kmetiški stan zaostaja v pravi izomiki. Res, da se množe šole vsepovsod, a naravnost izpovemo, da nikakor ne raste izomika v isti meri. Ves pouk je le preveč teoretičen, enostransk, brez ozirov na vsakdanje potrebe našega kmeta. A ravno kmet prav živo potrebuje sedaj praktičnega pouka, da more umno obdelovati svojo zemljo, rediti živino in sploh tako gospodariti, da si ohrani svojo streho in imetje za svoje potomce. Vsi drugi stanovi si pomagajo na razne načine, le naš kmet je večinoma izročen nemili in negotovi osodi, kakor da bi ravno kmet bil obsojen na gospodarsko smrt. Na noge torej rodoljubi, da rešimo kmeta, ki je steber našega naroda, zagotovilo našemu narodnemu obstanku! Toda naš opomin velja tudi kmetom samim, da si iščejo potrebnega strokovnega pouka, da se združujejo, organizujejo kot stan v obrambo proti raznim nevarnim tekmecem. Poglavitna skrb pa bodi kmetu, da da zna umno gospodariti in kmetovati. In tak pouk dobiva kmečki sin na naši deželni kmetijski šoli. Tukaj dobivajo mladeniči teoretično in praktično izobrazbo v kmetijstvu, kolikor jo je potreba za naše razmere. Dežela trosi na leto precej tisočakov, tudi država izdatno podpira to šolo, žal, da je preslabo obiskovana. Torej, gospodarji, storite svojo dolžnost sebi in svojim naslednikom v prid, domovini in narodu v čast! Drugi slovenski katol. shod. Resolucije socijalncga odseka. (Dalje.) d) Z a v a ro v a nj e. Zavarovanje bodi urejeno po deželnih in državnih zakonih in načeloma obvozno. Za obvezno zavarovanje proti požarom naj se ustanove deželne zavarovalnice z monopolom, zavarovanje proti toči in živinskim boleznim naj prevzame dr žava. Zavarovanje nižjega ljudstva, kmetov, obrtnikov, delavcev, pomočnikov in poslov za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in starosti naj se vrši s prispevki države, dežele, mest, občin, delodajalcev in delavcev. V bolniške blagajne naj skladajo delavci sami svoje prispevke in jih sami upravljajo pod nadzorstvom deželnih uradov. Ženske bolniške blagajne naj so ločene, v te tudi delodajalci plačujejo tretjino. Bolniška podpora znašaj najmanj toliko, kolikor delavec zasluži. Zavarovanje proti nezgodam naj plačujejo samo delodajalci; uprava bodi jednostavna. V upravni odbor naj voli vsaka dežela svoje zastopnike, ako je več dežel združenih. V svrho zavarovanja za starost naj se ustanovi deželni zavod. Za starostne rente naj plačujejo delodajalci, delavci in država. Priporoča se nova vzajemna zavarovalnica proti požarom v Ljubljani, dokler ni ustanovljena deželna. Dokler se ne ustanovi deželna zavaroval niča za starost, priporoča se že pred tremi leti osnovana taka zavarovalnica v Ljubljani. e) Socijalne naloge avtonomnih z a s t o p o v. V političnem oziru se vedno bolj po-vdarjajo avtonomne pravice narodov, dežel, občin in posamnih stanov. To je znamenje zdravega napredka. Z zavestjo samoupravnih pravic mora pa rasti tudi zavest važnih dolžnosti, ki so jim podlaga. V prvi vrsti stoje tu socijalne dolžnosti. Le tisti samoupravni organizem, ki bo zmanjševal soci-jalna nasprotja, branil slabejše proti močne j šim, duševno in gmotno dvigal nižje stanove, bo sposoben v smislu pravičnosti in pravega napredka rabiti svojo samoupravo. Socijalne naloge samoupravnih zastopov so dveh vrst. I. V prvo vrsto spadajo splošne soci jalne naloge: al Avtonomni zastopi, vzlasti občine in dežele, so dolžne skrbeti za izobrazbo ljudstva v najširšem pomenu, vzlasti naj ustanavljajo strokovne rokodelske, kmetijske nadaljevavne, trgovske, gospodinjske šole; skrbe naj za pouk, s katerim naj se spopol-nujejo, oziroma na novo uvajajo domače obrti; podpirajo naj ljudske knjižnice in poučna predavanja. b) Avtonomni zastopi naj krepko podpirajo gospodarsko zadružništvo. Povspešujejo naj ustanavljanje Railajznovib, kmetijskih, obrtnih in stavbnih zadrug s U:m, da jim dajejo primerne denarne pod- pore, da jim pomagajo k potrebnemu kreditu, jim prepuščajo svet za stavišča ali po-skuševališča ali jim sami pod ugodnimi pogoji zidajo zadružna skladišča. c) Za zdravje naj skrbe avtonomni zai-topi vzlasti b tem, da strogo nadzirajo stanovanja, pomagajo delavskim stavbnim društvom, ustanavljajo kopališča, snujejo ali podpirajo ljudska zdravilišča proti jetiki, pijančevanju, in država naj ponovi v državnem zboru zakonski načrt za omejitev pijančevanja. č) Ustanavljajo, oziroma podpirajo naj ljudske pisarne. d j Ustanavljajo naj posredovavnice za delo in stanovanje delavcem in skrbe naj za brezposelne delavce. e) V lastni upravi naj oskrbljujejo vsa taka podjetja, ki služijo splošnim potrebam: vodovode, elektriške in cestne železnice, tržišča, klavnice itd. V tem smislu naj skrbe, da tudi mali rokodelci lahko uporabljajo strojne sile ; na svojih posestvih naj skušajo z vzglednim gospodarstvom, vzlasti z umnim izboljševanjem buditi duha pravega napredka. 1| Pri svojih denarnih zavodih naj skrbe, da bodo v pomoč tudi nižjim stanovom glede na varčevanje in posojila ; dobiček naj porabljajo vzlasti v socijalne namene. g) V ložje izvrševanje socijalnih namenov naj si ustanovi vsak avtonomni zastop svoj socijalni odbor, v kateri naj se volijo ali pokličejo tudi strokovnjaki in tisti, katerih se tiče socijalno delovanje. Vrh tega naj se osnuje točen statistiški urad. II V drugo vrsto spada skrb avtonomnih zastopov za lastne uslužbence: a) Skrb za pravično plačo in primerne plačivne obroke. b) Dober delavski poslovnik. c) Delavski odbori kot zastopniki delavcev. č) Skrb za stare in onemogle delavce in njihove rodbine. d) Skrb za zdrava stanovanja. f) Krščanska usmiljenost. II. slov. katol. shod poudarja: 1. da je nujno potrebno vsestransko pospeševati župno organizacijo preskrbe siromakov, ter izraža svoje obžalovanje, da so i i«. O1 l II Kako nam gre... Spisal Oskar Zahar. llrela je sedel na klopi poleg peči, vrtel v levici hrastov panjček in cepil luč. Pod spretnimi udarci desnice so odleta\ale kakor hrastiček dolge trske, padale vzporedno druga vrh druge ali tudi navskriž. Včasih pa je zadela bradlja nerodno, trska se je pretrgala sredi panjička in odskočila daleč od drugih. »Kako nam gre ? llrela je privzdignil glavo ter prenehal za hip z delom. »Vprašate: kako nam gre . . . Meni še precej dobro, odkar sem tu. Pred leti sem stanoval doli na vasi. Ako pogledate skozi to okno naravnost preko one velike lipe, vidite na desni od cerkve črno, preperelo streho. Tja sem se priženil, ko sem izpolnil pet in dvajset let. Žena jih je imela dva in trideset. Rodila mi je le enega otroka — hčerko Katico. A bila sva zadovoljna. Dolga ni bilo, polja je bilo dosti, letine so bile srednje, delala sva sau.a, kolikor sva mogla, drugo pa z najetimi delavci in živela sva. Katica se je vzgajala kakor večidel vsi naši otroci. Po letu ob času dela je bila večinoma sama ; spala je ali jokala, če se ji ni ljubilo spati. Tu in tam se je zvrnila brcajoč iz zibelke, plakala, tolkla in bila z malimi nožicami ob lesena, grčava tla, dokler nisva prišla jaz ali ona s polja. Nekoč, ko je bila še prav mala, bi se nama skoro zadušila padši na usta iz zibelke, da ni jirišla soseda. V jesenskem deževju in po zimi sva jo ujčkala, pestovala in se igrala ž njo. Takrat sva jo učila tudi hoditi in izgovarjati prve besede. Ko je začela hoditi, capljala je po vasi v sami srajčici dan za dnevom z vrst niki, zabavajoč se ž njimi po svoje Polagoma so se približala leta, ko je pričela obiskovati šolo Mati jo je umila, oblekla čedno in poslala v šolo. Bila je v letih, ko so ji je začelo vzbujati zlasti ženskam prirojeno hrepenenje po lepih oblekah in krasoti, ko je pričela torej že sama paziti na opravo in snago. Po šoli je gonila živino past na vaške pašnike. Ob enem s končanimi šolskimi nauki se je smatrala za preveliko, da bi hodila na pašo. To je oskrboval odslej pastir, ona pa je pomagala na polju in pri gospodinjstvu. Dekletce je raslo in se razvijalo. Bilo ji jo osemnajst let, ko si je izbrala ženina. Moj Bog! Jaz nisem imol nič proti ti zvezi. Fant je bil miren, tih, delaven, ki ni razsajal po noči in ne popival ob nedeljah. V prostem času je rajši lovil ribe, in bil je ribič, da mu ga ni bilo blizu jednakega. Nalovil je rib, da so jih celo sušili. Toda on — njegov oče je nasprotoval njiju zakonu zaradi neke meje, zbog katere sva prišla pred let m navskriž. Fant se je oženil drugje. Dekle pa mi je postalo čudno. Prej ponosna devica ni izbirala več, njen ponos je izginil; dobro, sladko besedo je imela za marsikoga. Tako se jo omožila z mladeničem, iz-učenitn krojačem. Ljudje so trdili, da je len. A moja hči ju postajala čedalje otožnejša, čedalje bolj samosvoja; bal sem se hujšega in privolil. Prve dni po poroki mi je hodil zet po njivah s kakim gospodarskim orodjem, pri- jel tu pa tam za delo in šel zopet dalje. Ko si je ogledal polje, je ostajal večinoma v hiši in pušil tobak. Jaz sem molčal. Mislil sem si: poljsko delo inu ne ugaja, a poprime se polagoma svojega obrta. Ko pa lo ni bilo nič, začel sem mu razlagati svoje mnenje o dobrem gospodarstvu. Toda vprašal me je, če je on gospodar ali jaz; ali nisem morda nanj prepisal posestva; ali ni on odgovoren za vse; sicer pa da ve, kaj dela. A mene je bolelo, ko sem videl, kako sc zanemarjajo njive, ko sem čutil nesrečo, ako pojde tako dalje. Katica so je pečala večinoma s svojim otrokom, moja žena je že oslabela za težja dela, on je lenaril skoro dve tretjini dneva Včasih so je lotila čudna muha tudi mene. Rekel sem si sam pri sebi: on je gospodar, on naj dela; če jc njemu prav, da gre gospodarstvo rakovo pot, bode meni tudi; dokler umrern, ta leta se že preživim. Vlegel sem so vznak v travo, ležal pol dneva, včasih cel dan, delal pa nič. A potem me jo zopet nekaj vzbolo, letal sem od njive do njive, delal kot tnalo in godrnjal nad zetom. (K orcc prih. se župne uboine naprave vzele cerkvi, najboljši materi ubogih; 2. pozivlje k pristopu k cerkvenim društvom in bratovščinam, kojih namen je, blažiti telesno pa tudi duševno trpljenje, osobito k »Vincencijevi družbi«, ki je najpri-pravnejša v omenjeni namen, in k pospeševanju le-teh, ter 3 priporoča ustanovitev društva v olajšanje telesne in duševne reve in bede slovenskih izseljencev. 4. Drugi slov. katol. shod si šteje v dolžnost, izreči raznim redovom in kongre gacijam za njihovo požrtvovalno delovanje po dobrodelnih zavodih, sirotišnicah, bolnišnicah itd. zahvalo, ter izraža željo, naj se snujejo dobrodelni zavodi, in naj se taki zavodi, kjerkoli se snujejo, povsodi izročajo redovom ali kongregacijam ali sploh cerkvenim rokam, v katerih najbolje vsestransko vspevajo. 5. Nadalje izreka If. slov. katol. shod tudi zahvalo vsem podpirateljem naše učeče se mladine. Politični pregled. V Ljubljani, 8. oktobra. Tolitveno gibanje. Graško socijalno demokraško vodstvo je že imenovalo svoje kandidate za peto skupino na Štajerskem. Slovence mora po njih mnenju zastopati Miha Čobal, Resel, ki je sicer prevzel glavno uredništvo »Arb. \Ville«, bo kandi-doval v Gradcu in okolici, za gorenje-šta-jerski mandat se pa poteguje socijalno-de-mokraški uradnik delavske bolniške blagajne Drossler. — Mesto dosedanjega zastopnika Kalteneggerja bo sedaj kandi-doval kmet Huber. — Proti nemško-naci-jonalnemu Lemišu bodo šli soc. dem. v boj s posestnikom Tušnikom. — Poljska ljudska stranka udriha v svojem volivnem oklicu po duhovščini, ki je s svojim delovanjem »udušila glas ljudstva«. Stranka sicer priznava narodno solidarnost Poljakov, a ji ne mara podrediti ljudskih potreb. — V Olomucu se je ustanovila nova krščanska »relormpartei« za Moravsko, ki zahteva od svojih kandidatov: brezpogojno udanost cerkvi, cesarju, domovini, jedinost države in osrednji parlament, boj vsaki obstrukciji in skrb za redno delo na gospodarskem polju, boj narodnemu radikalizmu in delovanje za spravo, brezpogojni boj protirimskemu gibanju, nemščino kot posredovalni jezik, sodelovanje vseh kršč. mislečih poslancev. Pri ustanovitvi je sodeloval dež. odbornik Gessmann. Duhovščina in volitveno gibanje Pred nekaj dnevi so listi poročali, da je olom. nadškof dr. Kohn naročil svoji duhovščini, naj marljivo poseže v boj za zmago katoliških mož. Jednaki pozivi so ali pa bodo še izšli tudi od ostalih nadpastirjev, kar je seveda le v korist dobri stvari in vspešnemu, rednemu delu v parlamentu. Toda liberalcem vseh vrst to ni po godu, posebno pa ne glasilu slovenske »inteligence«, »Slov. Narodu«, ki v takih stvareh kaj pridno caplja za glasilom K. H. Wolfa, »Ostd. Rundschau« in jednakimi protikatoliškimi listi. Ti listi posegajo namreč nazaj na znano pismo dr Stadlerju in pravijo, da se duhovščina naravnost postavlja v nasprotje z vladarjevo željo, ker hoče še huje politiko-vati, kakor je pred obelodanjenjem omenjenega pisma. In konečno pridejo do zaključka, da taka politika ni več daleč od anarhizma. Saj res, dosedaj so bili vsi katoliški posl. v zbornici sami anarhisti, mej tem ko so bili nemški liberalci, Schonererjevci in socijalni demokratje, s katerimi tako prijateljski občujeta prvi dve stranki, sami cveti »najpristnejega« patrijotizma! Trezni krogi in tudi vlada sama dobro vedo, kakih mož je želeti v parlamentu, da se vstale v parlamentu zdrave razmere, in torej vse de-nuncijantstvo ne bo prav nič koristilo. Dr. Pacak o bivši večini. Bivši podnačelnik mladočeškega kluba pojasnjuje v nekem daljšem članku razmerje mej njegovim klubom in ostalimi desniškimi strankami. Tu se britko pritožuje, da so Poljaki in katoliška ljudska stranka pripoznali načela desnice le v teoriji, v dejanju pa sc vselej izneverili Čehom. To se jc posebc zgodilo pri glasovanju o poljski gimnaziji v Tcšinu, pri zatožniei Badcnijevcga kabi- neta, pri predlogu Pacak Palfty radi odprave Kindingerjevega ukaza. Niti narodno niti politiški desnica ni bila jedina, Čehi za 17. oktober sploh niso dobili nikakega zadoščenja. Poslanec Pacak kakor znano, ni bil nikdar mej radikalnimi elementi. Vatikan in avstro - ogerska mo-narhija. Pod tem naslovom priobčuje »Ber-liner Tagblatt« iz Budimpešte dolgovezen članek, v katerem popisuje, kolika nevarnost preti Nemcem in Mažarom radi zveze z Vatikanom. Celi monarhiji preti slovanska po-vodenj, ker je rimska stolica dovolila nekaterim slovanskim školijam staroslovensko bogoslužje in ker je sedaj dr. Stadler, pre-jemši znano pismo z Dunaja, potoval v Rim. Vse delovanje Vatikana stremi baje samo za tem, da se obnovita samostojni češko in hrvatsko kraljestvo. In vkljub temu naša vlada še ne pretrga vsake zveze z Avstriji in Ogerski toliko sovražnim Vatikanom! — Ta najnovejši izbruh nemških in mažarskih židovskih liberalcev je zopet pripomogel k novi blamaži. Če je nemštvo in mažarstvo v naši monarhiji v resnici na tako slabih nogah, da mu preti tolika nevarnost vsled uvedbe staroslovenščine mesto latinščine v nekaterih hrvatskih škofijah, potem se voditelji te narodnosti naravnost najbolj osmešijo s tem, da sploh omenjajo ti dve narodnosti. Sprava mej Aleksandrom in Milanom je bila pred nekaj dnevi na dnevnem redu v raznih Milanu prijaznih listih. Iz Belgrada dohaja sedaj oficijelna vest, da v Srbiji nihče ne misli na tako spravo in na povrnitev Milana v Srbijo. Kralj Aleksander je trdno sklenil, da v interesu miru v deželi ne dovoli roditeljema preko meje. Ta kraljev sklep so odobrili vsi srbski državniki in ogromna večina ljudstva. V resnici so se že sedaj izboljšale razmere v Srbiji, ker je kralj Aleksander krepko posegel v vladno delovanje. Odkar je bila proglašena njegova zaroka, ni bil namreč še nihče prijet ali izgnan radi politiških prestopkov. In to, pravijo, je že izredno veliko, ker poprej skoro ni minul dan, da ne bi bili vtaknili v ječo tega ali onega radikalca. Zeljo po spravi z Aleksandrom goji torej samj Milan, ker ve, da bi se mu potem zopet odprle njemu toliko priljubljene državne blagajne. Perzijski šah v Belgradu. V soboto zvečer se je pripeljal perzijski šah iz Carigrada preko Niša v Belgrad, kjer ga je vsprejel kralj Aleksander in predstavil tudi svoji kraljici. Iz Carigrada se je vrnil baje prav malo zadovoljen, ker se je v ondotnih dvornih krogih preveč naglašalo, da je šah sultanov vazal in da mu je pri dohodu celo poljubil roko. Tako poniževalno niso nikjer z njim postopali. Sedaj se bo nekoliko oddahnil v Belgradu, od koder pojde v Budimpešto in od tod preko Rusije v domovino. Z ruskim carjem se bržkone več ne snideta, marveč ga bo na potu spremljal le poslanik Sinovjew. To pot si je izvolil šah radi tega, ker se ne mara voziti po morju. Cerkveni letopis. Mnogotere lepe lastnosti dr. Lampeta so se že navajale po raznih časopisih in se bodo še, kajti ceniti znala ga bo še le pri-hodnjost. Povdarjala se je njegova neumorna delavnost od jutra do pozne noči, in po pravici ; pri vsem tem vsestranskem naporu n i zamudil le ene ure kot »adorator ssimi Sacramenti«. Vsak mesec je redno po šiljal libella, vsak teden je bila gotova zaznamovana ura. Bil je vnet častilec presve-tega zakramenta. Iskal in našel je modrost in učenost pri Njem, ki ga pozdravljamo: Cor Jesu, in quo sunt ommes thesauri sa-pientiae et scientae. Ako je on pri toliko skrbeh in opravilih našel celo uro za občevanje z Jezusom v presvetem zakramentu, kdo bi se mogel izgovarjati: nimam časa! Potuit hic, cur non ego ? — Pri zadnjem evharistiškem shodu je prevzel prav rad cerkveni govor, upal je do zadnjega, da bo mogel pridigo-vati, prav zadnje dni je še le jako nerad odpovedal. Prav tako vesten pri pošiljanju listkov je bil pokojni g. Rok Mrčun, ki tudi nobenega libella [ni ostal na dolgo, in g. Lovro Tič. — Vsem čestilcem presv. R. Te lesa vse te ranjke priporočamo, da se jih spominjajo pri molitvenih urah. — Venite adoremus! Nescitis diem neque horam! F. V B u k o v š i c i so od 15. do 23. sept. imeli sv. misijon. Vodila sta ga gg. Fr. D. in I. V. iz družbe J. Domači in sosedni žup Ijani so se ga marljivo udeleževali. Zahvaljujemo se gg. misijonarjema za lepe nauke in požrtvovalnost. Dopisi. Iz Vodic, 6. okt. (Visok obisk. — Cesarska slavnost.) Zopet so slovesno potrkavali zvonovi v visokem stolpu, ko je našo vas obiskal milostni amerikanski škof Jakob Trobec, da si ogleda veličastno stavbo novo-sezidane župnijske cerkve. Milostni škot se je jako pohvalno izrazil o njeni konštruk-ciji v celoti, posebno pa o posameznih prekrasnih umotvorih, izklesanih iz marmorja, pristavljajoč le še iskreno željo, naj bi mili Bog veleč. g. župnika in svetnika Simon Žužeka podpiral, da bi dovršil pri cerkvi vse, kar neutrudljiva gorečnost še namerava. Milostljivemu škofu, diki Slovencev v daljni Ameriki, pa želimo, da bi slavo in čast slovenskega imena še veliko let širil v tujini ! Drugi dan po škofovem odhodu smo slovesno praznovali TOletnico cesarjevega rojstva. Že večer pred 4. t. m. se je razlegalo čez hrib in plan veselo streljanje, šola je bila razsvetljena in zastave so vihrale s šolskega poslopja v proslavo presvit. jubilanta. Jutro na to se je opravila slovesna sv. maša, katere so se udeležili zastopniki vodiške občine, okraj, šolski svet in šolska mladina, darujoč sv. spoved in sv. obhajilo za blagor Nj. Veličanstva. Po sv. maši se je zbrala šolska mladina v lepo ozaljšani šolski sobi. Pred okrašeno podobo Nj. Vel. sta g. nadučitelj in g. svetnik Sim. Žužek kot predsednik kraj. šol. sveta mladino k ljubezni do vzvišenega vladarja navduševala ter cesarja kot vzor pobožnosti in dobrotljivosti stavila. Mladina je dobila v spomin ?01etnice najboljšega vladarja na svetu primeren dar. Sklepčno so zaklicali trikrat »slava« vladarju in zapeli cesarsko himno. Iz Rima, 1. oktobra. Kako pa hodiš po mestu, bo kateri vprašal? Tako ne, kakor po kmetiški vasi, ampak z obrisom rimskega mesta v roki. Najraje se držim tira električnega tramvaja, češ, ta gotovo ne gre čez mejo in za njim jaz tudi ne. Prigodi se mi, ko na ulici ali trgu zamišljeno pregledujem obris, da skoči deček z neko ropotijo k mojim nogam, da se ustrašim. Na moje vprašanje, kaj je, mi odgovori, da bo čevlje osnažil, »stivaletti sono sporchi«. Mislim si, še ti me moti, ter mu rečem : »va via« ! Danes popoludne sem si ogledal tudi cerkev sv. Lavrencija »fuori le mura«, kjer si je papež Pij IX. izbral svoje počivališče. Stara, a zelo krasna cerkev s tremi ladijami, srednja je brez stropa, strešni tramovi so lično pobarvam, na stenah srednje ladije krasne slike iz življenja sv. Lavrencija. Iz desne stranske ladije se gre po stopnjicah v jako svetlo kripto, kjer počiva telo Pija IX. z jako skromnim spominkom in še skromnejšim napisom. Nad spomenikom na steni se bere: »pro veritate et justitia invieto animo semper certavit«. Na spomeniku: »Ossa et cineres Pii IX. P. M«; zdolej: »Orate pro eo!« Pokleknili smo in molili za dušni blagor nepozabnega velikega papeža. Nekoliko sem vam že napisal, tega pa še ne, kje jaz bivam v večnem mestu. Ravno nasproti Panteona sem, kjer počiva ranjki kralj Viktor Emanuvel. Ta ima velik spominek ob steni iz črnega marmorja z zlatim napisom: »Vittorio Emanuele, il padre della patria«. Na blizo stoječi mizici leži odprta knjiga tri prste debela, v katero so se podpisovali. Iz kakšnega namena, ne vem, prašal nisem, pogledal tudi ne. Molil ni nobeden nič. Vročina je zelo velika. Zvečer vse na prosto pred hiše hiti, da se nekoliko ohladijo, in do 11. uro ni miru. Nasproti mojega stanovanja vsak večer slišim duet, ko žena moža goni spat, mož pa pravi, da še ne, akoravno je že ednajst odbila. Čudno, da tu ura najpoprej bije ure in potem na mali zvon četrtinke. Tržaški Slovenci v Ljubljani. Včeraj so tržaški Slovenci obiskali slovensko središče. Okolu '/»10. ure dopoludne pripeljalo se jih je na južni kolodvor okolu 360 zastopnikov in zastopnic tržaške slovenske inteligence, večinoma pa tržaških delavcev in okoličanov. Na kolodvoru jim je svirala v pozdrav meščanska godba »Naprej zastava Slave«, navzočna so bila društva »Sokol«, »Ljubljana«, »Slavec«, »Slov. zid. in tes. društvo«, naših društev se k vsprejemu ni povabilo. V tem, da ni bila povabljena niti »Slov. kršč.-soc zveza«, ki zastopa mogočno slovensko delavsko organizacijo, uvideli smo, da se hoče prihod tržaških Slovencev strankarsko izkoristiti, in nismo se varali. Na kolodvoru se to sicer še ni pokazalo. Ondi je pozdravil izletnike v imenu obč. sveta župan Hribar, odgovoril je g. M a n d i č , predsednik tržaškega »Del. podpor, društva«, ki je povdarjal, da prihajajo izletniki na umetniško razstavo pa v gledališče prisostvovat slavlju hrvatske glasbe na slovenskem odru. Imenom umetniškega društva pozdravil je izletnike svetnik Duffe, imenom inten-dance slov. gledališča in »Dram. društva« ravnatelj Matej H u b a d. Pevci so zapeli »Liepa naša domovina«. Izletniki so se podali na to s »Sokolom« in godbo na čelu v mesto. Pred kolodvorom jih je pričakovala številna množica. Tudi slovenski ljubljanski delavci so stali ondi, a svojih tržaških bratov niso pozdravili ni z jednim klicem, ker bi s tem delali le štafažo narodno • napredni gospodi. Mrzlo, mirno, tiho je bilo pred kolodvorom. Izletniki so korakali po Resljevi cesti, Sv. Petra cesti, Mestnem, Turjaškem in Kongresnem trgu, po Šelenburgovih ulicah, Fran Jožefa cesti v »Narodni dom«, kjer je govoril še dr. Kušar in kjer so jim dame postregle z za-jutrekom. Omeniti moramo, da se je sprevod od kolodvora do »Narodnega doma« skoro popolnoma razbil, ker je »Sokol« preveč drvil. Raz nekaterih hiš so plapolale zastave. Posebno mnogo z?stav ni bilo. Razobesili so zastave tudi nekateri naši somišljeniki. Na gledališču ni bilo zastave. Okolu poludneva so si izletniki ogledali umetniško razstavo v »Mestnem domu«. Na trgu pred »Mestnim domom« je kon-certovala meščanska godba. Obedovali so izletniki v raznih gostilnah, popoludne so si ogledovali mesto in izleteli v okolico, zvečer ob 6. uri pa so napolnili gledališče in poslušali opero »Zrinjski«. Po gledališki predstavi je bil v »Narodnem domu« komers. Tu se je pokazalo, zakaj so prav za prav prišli tržaški delavci in okoličani v Ljubljano, zakaj s9 žrtvovali svoje trdo zaslužene novce. Umetniška razstava, gledališče, vse je stopilo v ozadje. Ljubljanski liberalci so pričeli tržaškim Slovencem pihati na dušo. Brez protesta od tržaške strani se je proglasil boj, kakeršnega bijejo »Narodovci« pri nas, potreben, g. M a n d i č se je celo z veliko naslado menda v tej zavesti vsedel k dr. Tavčarju. Komers se je vršil v »Sokolovi« dvorani ter je dr. Tavčar kot »kučegazda« pozdravil Tržačane z njihovimi dobrimi in temnimi lastnostmi rekoč, da je pravzaprav Trst naš Siget, o katerem smo čuli v gledališču slavospev. Ta naš Siget moramo vstrajno braniti. Različna so pota naša, cilj in smoter pa nam je jeden in isti! Imenom umetniškega društva govoril je g. svetnik prof. Franke, ki je povdarjal, da bi pred 20 leti ne bi bila možna slovenska umetniška razstava, ter je napil umetnikom in bratom z juga. G. Iv. Hribar je govoril kot župan. Povdarjal je, da takrat, kadar bode zadnji mož pal izmej slovenskih Trža-čanov, ki branijo Avstriji morje, da bodo takrat izpodrezane glavne žile državi. Tako naprej naj delajo Tržačani kot doslej. Vsakdo bi moral uvideti, da s tem, ako podpira Tržačane, podpira važen del slovenske domovine. Gospod Mandič je izjavil, da je pre pričan, da je bil dr. Tavčarjev pozdrav odkritosrčen. Prav je rekel o različnih naših potih, a o istem smotru. Nekateri pridejo prej k cilju, drugi, ki so komodnejši, pa pozneje. Napil je ljubljanskemu prebivalstvu in proglasil župana za najbolj simpatičnega moža Primorcem. (Menda zato, ker je pisal tako surovo pismo na katoliški shod. Op. poročevalca.) Gospod Mandič je dejal, da simpatija izvira tudi iz tega, ker Hribar, kadar je treba, zna tudi oči zatisniti. Advokat dr. Triller je bil baje izbran, da preparira Tržačane za »Narodov« boj, »ker je pet let užival gostoljubnost primorske dežele«, kakor je povedal uvodom svojega go-, vora. Strahom se obračajo Tržačani v slovensko prvostolico. Kakor je Siget padel, ker ni dobil v pravem času pomoči, tako utegnejo pasti tudi Tržačani, kajti iz središča, namestu da bi jim prihajala pomoč, čujejo le o bratomornem boju. Danes se je razpršil ta strah. Stranka, ki vas je sprejela, se mora boriti. Mej nami ni nesporazumlje-nja, kajti boj, katerega bijemo v Ljubljani, je potreben boj. Tudi mej Vami je že mnogo ljulike, tudi vas že pode iz cerkva. Gre se za srečo Slovenije. Ta boj je zdravo dete, gre se za emancipacijo od Dunaja in od Rima. Svojega narodnega prepričanja nočemo vezati v nobene spone. Komaj smo se narodno probudili, že je prišel z juga drug sovražnik, sovražnik vsake slobod.e. Vi nas razumete, vi veste, da je naš boj pravičen, samo semtertje se pojavljajo mnenja, da sredstva naša niso prava. Obsojati ne morete tega, ki se proti zastrupljenim pušicam bori z dum - dum-krogljami. (Ali je »zastrupljena pušica« in teligenci a la Triller verska zavest?) V tem smislu hodite mej nas. Razumimo se! Sledi naj romanje Ljubljančanov v Primorje. Konečno je govornik potrdil, da se je tudi na Tržačane zapisala iz Ljubljane marsikatera ostra beseda, a vse to se je zgodilo v nervoznosti boja. Vzdignil se je dr. Rybar: Brat starosta ljubljanskega Sokola je govoril o dobrih in slabih naših lastnostih. Morda imamo več slabih lastnostij, nego dobrih. A jedno dobro lastnost imamo — ljubezen do naroda, čegar duševno središče je bela Ljubljana. Vi Tržačani veste, da je beseda »naprednost« često (raza. Imamo v Trstu stranko, ki se proglaša za silno napredno in liberalno, ki pa razume vse to le za se in liberalnosti ne razumeva za politiške svoje nasprotnike. Za napredek, kakoršen se kaže v Ljubljani, pa je govornik navdušen. Gospod Duffe je napil gospej Poni-kvarjevi, ki je sprožila misel, naj Tržačani polete v Ljubljano. Gospa se je zahvalila v lepem govoru. Gospod Kamuščič je proslavljal »narodne podkope«, ki razstrele nemški most do Adrije: šolo, slogo v narodnih vprašanjih, društva, ženstvo. Dr. Kušar je navlekel skupaj citate iz raznih pesnikov ter je vzkliknil z besedami »prvega slovenskega liberalca«, ki opisuje Valjhuna: »Po božji volji ne!«, hoteč s tem oblatiti delovanje slovenske duhovščine. Umetniki, ki so priredili razstavo, so bili potisnjeni skoro popolnoma v stran. Sedeli so osamljeni pod galerijo. Videlo se je, da se umetniško društvo hoče korenito politiško izrabljati in da smo imeli mi prav, ko smo trdili, da ljudje, ki niso nikaki umetniki in ki so se od pisateljevanja ponižali celo do prav navadnih provokaterjev, ne spadajo v umetniško društvo, s katerim bodo vedno imeli postranske, prav nič umetniške namene. Narodno-napredna inteligenca je zasedla še pred zaključkom gledališke predstave dvorano tako, da je mnogo tržaških gostov, sosebno delavcev in okoličanov moralo stati, ali pa je šlo v druge gostilne. Tak je bil ta komerz. Naj pridenemo še dvoje opomb: 1. Proslavljalo se je mnogo župana Hribarja. Pripomnimo naj, da je vse, kar je storil, storil z denarjem davkoplačevalcev, katerim radi nekaterih njegovih »del« denarja vedno bolj manjka. 2. Dr. Triller je dejal, da se Tržačani in ljubljanski liberalci razumejo ter da je tak boj, kakersnega bijejo ljubljanski liberalci, potreben. Radovedni smo, bode li tržaška »Edinost«, sedaj ko potrebuje ob volitvah sodelovanja duhovščine, toliko pogumna, da bode zavrnila take izjave. Ako tega ne stori, pokaže, da se strinja z navedenimi izjavami, vedo pa tudi največji optimisti, pri čem so. Končno izrekamo odkritosrčno obžalovanje, da se je dohod tržaških bratov na tak način strankarsko izkoriščeval in da nam ni bilo mogoče pozdraviti jih složno. — O polunoči so se tržaški gostje vrnili domov. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. oktobra. Osebne vesti. Gospod dež. predsednik baron Hein se je danes zjutraj s svojim tajnikom odpeljal v Novo mesto. — Poročil se je danes g. K.Gabrijel, železniški uradnik na Zidanem mostu, z gdč. Antonijo Medica iz St. Petra na Krasu — G. I. R e -nier, bivši kapelan v Kranju, odide ta teden na dunajsko univerzo. — Umrla je v Mariboru šolska sestra M. Antonija, rojena Eliza Plemenitašev v 31. letu svoje dobe. — Včeraj je umrl tukajšnji ključarski mojster Ivan Spreitzer. „Siovenski Narod" in dr. Lampe »Narod« se ni mogel premagati, da ne bi prvi vrgel kepo blata na svežo gomilo dr. Frančiška Lampeta. O njem piše, da jo vsled njegovega vodstva »privatna šola v Marijanišču danes gotovo najslabša v deželi«. Z mrzlo brezstidnostjo je napisal o njem stavek : »Na smrtni postelji je nekemu prijatelju sam priznal, da niti vseh redovnic v Marijanišču ni poznal, in da mu je zelo žal, da je šola tako zanemarjena, a on da ni imel prave sposobnosti za vodstvo«. To je popolna laž. Pokojni dr. Lampe se je Marijanišču popolnoma žrtvoval. Šolo je naj-vestneje nadziral in bil z otroki vedno v neposredni dotiki Storil je še mnogo več, nego je bil po državnem zakonu dolžan. Za vsako najmanjšo stvar se je zanimal in žrtvoval zavodu poleg časa tudi ves svoj denar. Zato je pa Marijaniška šola u z o r n a in učni uspehi, ki jih kažejo učenci vsako leto pri javnih izkušnjah, h katerim imajo pristop vsi oni, ki se zanimajo za napredek šolstva, kažejo, da je bilo vodstvo šole vedno uzorno in da so poleg dr. Lampeta tudi č. šolske sestre se izkazale vse-kdar kot izvrstne učiteljice in vzgojiteljice. Kdo je oni »prijatelj«, kateremu je baje dr. Lampe rekel citirane besede? Z imenom na dan! Zvedeli smo, da razven baje bližnjih sorodnikov, zdravnikov in oporočnih prič nobenega »prijatelja« ni bilo pri smrtni postelji. Če ga »Narod« ve, z imenom na dan! Že v prejšnjih letih je »Narod« s so-cijalnodemokraškimi listi vred se včasih poleg uršulink in usmiljenk zaletaval tudi v Marijanišče, pa se mu ni nikdar obneslo, in je utihnil. Sedaj, ko je vodja umrl, misli, da bo mogel priložiti »klerikalnemu« zavodu udarec, a vsak, ki je videl že Marija-niščnike pri predstavah in pri javnih izkušnjah, vsak, ki ima količkaj pojma o delavnosti dr. Lampeta v zavodu, bo s studom zavrgel to grdo obrekovanje pokojnega. Kar piše o dr. Evgenu Lampetu, ki ga je upravni svet Vincencijeve družbe soglasno izvolil za vodjo Marijanišča, in kateremu je prečastiti knezoškolijski ordinarijat dovolil, da začasno vodi Marijanišče, je grda denunci jacija, ki sloni na onih z 1 a g a n i h poročilih v »Narodu« o katoliških shodih, katera smo že zavrnili kot neresnična. Sploh pa je nehote »Narod« dal dr. Evg. Lampetu častno izpričevalo, ko piše o njem, da mu glede privatnega življenja nihče ničesar ne očita«. Koliko se je trudil »Narod«, da mu vzame dobro ime! In sedaj sam priznava, da mu glede privatnega življenja nihče ničesar ne očita! bploh piše »Narod«, kakor bi bilo vodstvo »Marijaniško« kaka mastna sinekura. Na to izjavljamo, da vsi udje Vincencijeve družbe čisto brezplačno iz same ljubezni do sirot izvršujejo svoj težavni poklic. Mi vršimo le svojo časnikarsko dolžnost, ako »Marijanišče«, ta v vsakem oziru človekoljubni in uzorni zavod priporočamo v podporo vsem svojim somišljenikom, zlasti sedaj, ko ga je zadela tako britka izguba ob smrti nepozabnega kanonika, izbornega vzgojitelja in šolnika dr. Frančiška Lampeta. Posvečevanje cerkve in oltarjev pri »Mariji pomagaj" na Brezjah se je vršilo "vCelraf t&k^'1»ftJveMvof''d» bi bilo le želeti, naj bi se obširen popis objavil v kakem cerkvenem listu poznejšim rodovom v spomin in bodrilo. V našem listu začrtamo le kratek obris. Premilo so peli zvonovi romarske cerkve in topiči so pokali, da je glasno odmevalo od gora, ko se je v soboto popoldne okrog druge ure vozil eminencija kardinal Missia v družbi ljubljanskega knezo-škofa, slovenskega rojaka mil. škofa ameriškega Jak. Trobca in drugih odličnih du- hovnikov od Radoljice proti Brezjam. Pri znamenju blizu cerkve jo pozdravil cerkvene dostojanstvenike občinski odbor mošenjski. Šolska mladina se je zbrala s svojo zastavo in tako smo stopali v slovesnem sprevodu v novo cerkev. Do večera se je zbralo od blizu in daleč že mnogo udeležnikov. Okrog sedme ure so zvonik in cerkev, pa tudi bližnje hiše prekrasno razsvetlili z lučicami in lampijoni, od samostanskega vrta sem pa so se blestele v žarnih Iučicah podobe školovskih in-signij: mitre, pastirske palice in kardinal-skega križa. Pred svetinjami v šotoru pred cerkvijo je pobožno ljudstvo vso noč molilo. Zjutraj zgodaj pa je začela prihajati tako velikanska množica ljudstva, da je bil širni prostor pred cerkvijo ves natlačen, ko je duhovščina ob osmi uri dospela pred šotor. Posvečevanje cerkve in velikega oltarja je zvršil eminencija kardinal Missia, stranska oltarja pa sta posvetila navzoča škofa. Duhovnikov se je udeležilo redke te slavnosti nad sedemdeset. Navzoča sta bila tudi ljubljanski stolni prošt dr. Klofutar in novomeški prošt dr. Elbert. Po posvečevanju cerkve je služil pontifikalno mašo okrog dvanajste ure prevzorni metropolit goriški. Prekrasno petje je oskrbel mešani zbor iz Ljubljane pod vodstvom vrlega p. Hugolina. Ko se je cerkev med posvečevanjem otvorila občinstvu, se je hitro nabralo toliko ljudstva, da je gasilno društvo iz okolice komaj vzdržavalo red. Ob štirih popoludne se je vil zopet iz samostana v cerkev sprevod duhovščine. Na lečo stopi posebni pospeševatelj zidanja nove cerkve, prevzorni kardinal, ter v vznesenih besedah omenja na kratko zgodovino zidanja in pridene še zlatih opominov vsem navzoč-nim vernikom, bodreč jih, naj poskrbe, da bodo njih srca veličastni templji božji s tem, da spoznajo Boga v veri, da ga časta in ljubijo v vsem življenju. Po govoru je pela navzoča duhovščina pete litanije. Naposled je bila zahvalna pesem; nato je odšla duhovščina, spremljajoč visoke cerkvene dostojanstvenike v samostan. En glas je bil o včerajšnji Blavnosti, da tako veličastne cerkvene slovesnosti že dolgo ali morda še nikoli ni zrl slovenski svet. Navzlic obilni množici ni bilo najmanjšega nereda. Krasno in jasno vreme je tako sijajen razvoj slavnosti še posebno pospeševalo. Uverjeni smo, da ostane posvečevanje cerkve na Brezjah vsem udeležnikom v trajnem in nevenljivem spominu. Slane...^kaz^je ' Sobotni »Sl. Narod« in »Grazer Tagtlatt« prinašata naslednjo brzojavko iz Novega mesta: »Včerajšnji dobro obiskani volilni shod je sklenil po živahni debati, v kateri se je govorilo za zopetno kandidaturo Sukljeta in proti njej, naj se kandidira Suklje le tedaj, če v osmih dneh pismeno izjavi, da ostane pri narodno-napredni stranki ter da bo zastopal njene težnje«. Dr. Tavčarjeva kandidatura. »Sl. Narod~.o ! »t ;»( i »v, H 9 t\w. 744 5 | 13 4 I si. jug lasoo 0-0 ..j 7. zjutr. '|2. popol 745 9 745-2 11-2 20 0 brezv. » megla jasno 7| 9. zv*i5 746-4 i 13-8 si. svzb. | jasno 00 fi: T. zjun 8% popol. 748*31 K5i si vzh. megla 747-2 | 20 7 1 si. jvzh | ja«no Sredoja temperatura sobote I43", normale: 12-0". Srednja temperatura nedeljo 15 0", normale: ll-9". t 91o 1-1 Marija Spreltzer roj. Krasna naznanja v svojem in v imenu svojega sina Jeankota vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našega ljubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka in strijca, gospoda Ivana Spreitzer~ja, stavbnega in umetnega ključarja in hišnega posestnika, danes ob 12 uri opoludne, po dolgi mučni bolezni, previdenega sv. zak ramenti za umirajoče, v 35. letu njegove starosti poklicati na oni boljši svet. Truplo nepozabnega ranjcega bode v torek dne 9. oktobra t. 1. ob 4. uri popoludne v hiši žalosti, Slomškove ulice št. 4. svečano blagoslovljeno in potem na pokopališče k sv. Krištofu položeno v lastno gomilo k večnemu počitku. Sv zadušna maša se bode brala v sredo ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi pri svetem Petru. Predragega pokojnika priporočamo v blag .spomin in molitev. V Ljubljani, dn<5 7. oktobra 1900. Vsem prijateljem in znancem, kateri so nam izkazali povodom prerane smrti našega ljubega • Julija, svoje sočutje, osobito onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrekamo tem potem najiskrenejo zahvalo. Bog naj jim plača obilo, ker so nam se sočutjem olajšali grenke ure. Rodbina Endlicher mŽlfc mftih m&fc m^V«. }-r Krasne novosti R3T nagvoGniR vencev •ss in trakov za vence priporoča 900 1 cTCarol dlecRnagei, Mestni trg št. 24. »ilfc J* - r Šivalne stroje priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike 888 25 - 1 p r i p o r o <5 a tovarniški« zaloga šiva!is:h strojev Ivan Jax v Ljubljani, Dunajska cesta 17 i Čast mi jc s tem uljudno naznaniti, da sem v ponedeljek dne S. t. m. g^fT (,?rori/ svojo novo na vogalu štolmga trga in SpifatsRifi ulic Pri njeni ureditvi sem se potrudil, da sem jo oskrbel z najnovejšimi sezijskimi predmeti, in prepričan sem, da bodo našli z ozirom na najnižjo ceno povsodi vseobčo pohvalo. Posebno si usojam opozoriti, da sem priredil v L nadstropju te trgovine MT specUalni oddelek za snkno, ~3j8Bf| ki mi po svoji okusni zbirki najnovejših tu- in inozemskih iz- delkov omogočaj e, ponuditi le najboljše svojim čestitim odjemalcem. Zagotavljajoč, da bom vedno skrbel za reelno in solidno postrežbo, si dovoljujem najuljudneje vabiti na obisk svoje "ore "mLva""ce- c£ SroBdnifŽ. Da preprečim zmote, si usojam uljudno opomniti, da bom nadalje nespremenjeno vodil tudi svojo staro manu-fakturuo trgovino na Mestnem trgu štev. 20. 897 3—1 Mm r> 19 s o. a j ** U a 1:> o r rA a. Dat- 8, oktobra. Skupni državni dolg v nota>' , , . . 97-15 Skupni državni dolg v rrebru.....96-90 Avstrijska zlata renta 40/0.......114 70 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-45 Ogerska zlata renta 4°/„ .... 115 — Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....'.i0-60 Avstro-ogerske bančne delnice. 800 gld . 1690"— Kreditne delnice, 160 gld....... 646 60 London vista....... . 241-97Va Nemški drž. bankovci za 100 rc. nem.dr* voli 118-24 20 mark..............23-65 20 frankov (napoleondor) . , ... 1927 Italijanski bankovci ..... , . 90-35 C. kr. ceiiai........... . 11'45 Dne 6. oktobra. 3-2"/„ državne srečk': i. 1854. 250 gld.. . • 171 — 6°/0 državno srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161— Driavoe srečke 1. 1864, 100 gld. ... 195-50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 93 60 Tišine srečke 4"/„, 100 ?ld..............— Duimvake vravnavne srečke 50;1,, 254' Ounavsko vravnnvno posojilo l. 18<8 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. bauke i" a PrijoritPtne obveznice državne železnice , » južno železnice 3° '„ , > južno žeiezaice 5"/,, , » dolenjskih železnic4\ Kreditue srečke, 100 gld...... 4 °/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 g tj. Av3trijokega rudečega križa srečk«. 10 gld Ogerskega » „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld. 107— 33-75 317 30 119-50 99-50 390 -340'— 42-25 20-25 12 80 60-- Salmove srečke, 40 ^id....... St. Getiois srečke, 40 gld....... Waldsteiriove srčike, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske baa^a, 200 gld. Akcije B'erdinandove sev. želez., li)00 gl. st, v. Akcije tržaškega Lloyd» 500 gld. . Akcije južne železnice, 2 .10 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiaska družba . . Montanstca družba avstr. plan. .... Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. . ..... Paoimih rubljev 100 ......... 255 25 170— 198 — 49 — 272— 6020— 772 -108 — 149.— 441-50 475- - Nakup tn prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, trtčk. deDarjov itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih , pri izžrebariju najmanjšega dobitka. — Promeeo za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročji n» borzi. MflRfl Menjarrticna delniška drtuUa m iS C II H' i., Wollz8ii3 iO in 13, Dunaj, I., Stroiielgasse 2. »i »fi^f Pojasnila 7U& v vseh gMjiouarskilHn finančnih »tv»r»h. potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih srednatUtlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocaga obrestovania pri popolni varnosti jjksT" naloženih tr 1 Rvnl c.