U2H MUH mtai iinitiaid« ciroiai uimi fehijs, fsvaemii poodclick. twk dsa z|atiaj Asi&ega a 30. L ncđatropK D*fM pfeai m •« »prejemajo, rtfcopM m m &ntea Oerbcc. — 1 tttm »a* M MK L 7.—, t muki L 19.50,' UMMmstro stesetno 4 Hrt vsi. — T v rr~tM. * s«, stpttmbra »23. v- . r ——»if—* ■ Posamezna številka 20 cent. LatniK ALVflll četo «.j - . sprave It 11-IT Številke v Trfta In okolici po 20 c«nt — OfUsI se r»čai|j» I (77 mm.) — Ogttsl tifunsi ta obrtnikov mM po 40 cest losteirtf In nMU po L L—, «gM denarnih zarmftt mm po t 1 — MflU <«Uii po 90 coat. bucU, oijasnj pa L X — M^ naročnini In rekUmsdje m poBfa|o iskljttfoo spravi Edinosti, v Ifcat* f*ta atf FranCUka Aatftega štev. 10, L nadstropje. — TOsfm jredritikva la opcavi 11-81 ž im n DOKUMENT CINIZMA šnph ministrov bi se ne bil dosegel nikoli tak uspeh «11 pa šele po nekoliko poko-Lsnjih. Ravno tako odločna je ministrova akcija v pogledu zasebnih šol: kdor jih hoče voditi ali kdor hoče v njih poučevati, mora imeti ista izpričevala, ki so predpisana za državne srednje šole, in mora tudi biti italijanski državljan. Kdorkoli pozna posebni položaj zasebnih srednjih šol, posebno nemških v Gornjem Poadižju, bo vedel, kakšne posledice bo imela strogost tega načela. Omenjene šole ne bodo imele več pravice javnosti, ki je bila enakoveljavna izenačanju brez dolžnosti, ki so predpisane v tem pogledu v kraljestvu. Drugorodni učenci so se izseljevali na stotine, da dovršijo svojo izobrazbo v inozemstvu. Minister Gentile je našel hitro zdravilo: izpričevala, izdana v inozemstvu, se ne bodo priznala v nobenem slučaju, listra Gentile napram narodnim manj- j a (irugorodniin učencem se olajša obisk ita-ir^iri v Italiji. • Hjanskih šol. V ta namen je minister usta- fudi nimamo danes namena, da bi proti! novjj gQ brezplačnih mest v pazinskem tak ^mu početju protestirali. Zavedamo se, i konviktu in znatno število v konviktih v da so naši protesti zaman; izkušnja nas je! Gorici, Tolminu in Zadru in v konviktih tudi o tem dovoljno poučila. V zavesti, da «Tommaseo» in «San Demetrio», ki sta je na tem svetu vse minljivo, zmote še draga vsakemu italijanskemu srcu. In najbolj, in da vodi najsigurnejša pot k j m:n'-ster ne giC(ja na izdatke, ko gre za pravemu spoznanju morda ravno skozi zac}rske in dalmatinske Italijane. Za dal-zmote in preko njih ruševin, se hočemo j matinske dijake, ki se šolajo po italijan-torej omejiti na to, da kot vestni kronisti j šolah v kraljestvu, je dosegel ugodno tešimo od pozabljenja dokument, ki naj j zamenjavo valute in jim zagotovil dobivanje podpor. Istotako je zagotovil podpore tudi dijakom, ki obiskujejo italijanske srednje šole v Zadru, ter je stavil v ta na-m?n v proračun nič manj ko 200.000 lir. Tako se glasi dobesedno ta dični dokument. Po vsebini in slogu dela tu pa tam vtis, kakor da je bil sestavljen v na-učnem ministrstvu samem. Naj bo njegov izvor kakršenkoli, vtis, ki naj bi ga napra- C S šolsko politiko naučnega ministra iCentiie v novih pokrajinah, o kateri smo podrobno in obširno razpravljali v dveh prejšnjih člankih {glej «Edinost» od 21. in t. m.), se bavijo tudi italijanski listi iz kraljestva in to dejstvo nam zopet potiska pero v roko. Naši čitatelji ne bodo seveda prav nič presenečeni, ako jim povemo takoj. da so pripombe teh listov prežete z brezobzirnim in naravnost sadističnim cinizmom, saj smo na takšne izlive sedanjega poiitično-moralnega čustvovanja in na-ziranja v tej državi dovolj navajeni, da bi se Čutili nesrečnejše ko prej. To dejstvo nas oprošča vsled tega tudi dolžnosti, da bi s temi listi polemizirali, da bi jih opozarjali na grdobo suženjskega ploskanja stvari, ki je očitno slaba in zgrešena v vsakem oziru, kar velja brezdvomno za vsakega pametnega Človeka glede nove nasilne in nazadnjaške šolske politike mi n priča o razpoloženju italijanske javnosti napram narodnim manjšinam. Razlike med šolsko uredbo v priključenih krajih — piše bolonjski list « II Resto del Carlino» od 23. t. m. v daljšem poročilu iz Rima pod naslovom "Šolska politika v odrešenih krajih. Energična akcija ministra Geniile» — in isto uredbo v starem kraljestvu so bile znatne, toda mi- nister Gentile hoče, da se morajo vsi šol- ] ^ na drugorodno javnost, je bil slabo pre-ski organizmi v novih pokrajinah izenačiti rafin - Vsak nadaljni kome z onimi iz starih pokrajin. Negotovost in polovičarstvo bivših ministrov je veljalo posebno glede drugorodcev. Vsled svojega Sovraštva napram novemu stanju stvari in ____njen. vsaK naaaijm komentar prepuščamo čitatelju samemu. Tu naj le naglasimo, da ta dokument uradnega ali neuradnega cinizma popolnoma potrjuje nevarnost našega položaja v šolskem oziru, kakor svoje naklonjenosti napram prejšnjemu j -- - ^šalite dni povodom našega raz- ™; pravfjanja o novi šolski uredbi. Našo šolo sklenili zadaviti ter izjavljajo, da jo Čenju ter so hoteli ohraniti svojo šolsko Uredbo, t. j. avstrijsko. Minister Gentile se ^e obotavlja: Odpravlja vsako razliko in, da bi pospešil raznarodovanje drugorodcev, seje, ne da bi štedil s sredstvi, italijanske srednje šole po drugorodnih krajih (v feku manj ko enega leta so bile ustanovljene štiri italijanske srednje šole: v Bocenu, Meranu, Brunccku in Opatiji); izpreminja pogumno in, kadar ie treba, tttdi kljub protestom drugorodnega prebivalstva nemške ljudske šote v italijanske, odreja, da se ima poučevati italijanščina v Vs^h razredih vseh šol ter predpisuje znali^ italijanščine za vse učitelje in za vse učence, ki se hočejo vpisati v katerokoli Solo; zaprl je brez obotavljanja dru porodne srednje šole v Idriji in Bocenu ter ustvarja na ta način z naglo odločnostjo temelje za popolno rešitev vprašanja: z a polialijančenje vseh drugorodnili šol, re-šitev, ki je postala z nedavnimi ukrepi ministrstva že gotovo dejstvo. S sistemi prej-t--* ■ ■ * —______ hočejo zadaviti kljub našim protestom. Z volilno reformo nam je vlada onemogočila v praksi vsako uveljavljanje na političnem polju, z reformo ljudskošolskega pouka pa nam namerava onemogočiti tudi vsako uveljavljanje na kulturnem polju. Ni dvoma, da nam bo ta kombinirani pritisk pri-zadjal marsikako občutno izgubo. Toda naše ljudstvo ne sme obupati. Pomisliti moramo, da zahteva vsaka borba zgube in da se brez njih ne pride do zmage. Cas bo prej ali slej prepričal vlado in italijansko javnost, da sta bili v zmoti, ako sta mislili, da se da iztrebiti narod, ki noče umreti. Proti zavednemu narodu, ki hoče živeti, ga ni zatiralnega sredstva, ki bi imelo trajen učinek. Na tem dejstvu ne' more ničesar izpremeniti nikako cinično samohvalisanje. Zgodovina našega in tudi italijanskega naroda je to že ponovno in nedvomno dokazala!* Reiko vprašanje Vs-s&ina ?ašl£avega pisma — Tudi Jugoslavija za Mitov Rake t NinSsSer mnttt odpotoval v LJUBLJANA, 23. Današnje «Jutro» objavlja sledečo brzojavko iz Rima: Pismo jugoslovenskega ministrskega predsednika predsedniku Mussoliniju ne vsebuje nobenih preciznih ali konkretnih predlogov, temveč je le oficijelna pritrditev z juvjoslovenske strani, da bi se pogajanja zopet pričela ter čimprej končala. Paritetna komisija je sedaj potisnjena na stran, ravnotako kakor je možnost priziva na tretjo državo izključena. <'.Epoca» piše k beograjskim in pariškim vestem o jugoslovansko-! talijanski politični zvezi, da taka zveza ne bi Italiji prinesla nobenih koriti, ker se Italija noče dati vezati po kontinentalni politiki, ki jo vodi Francija. Pač pa jc skoraj zagotovljeno, da se sklene trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. k«! bi bila za obe državi velikega P speha direktnih pogajanj, upajo pa, da se najde pot iz sedanjih težkoč. Le v slučaju, da se pride do mrtve točke, je verjetno, da se Jugoslavija obrne na Društvo narodov. MILAN, 23. Današnji «Secolo» prinaša vest iz Beograda, da je list «Novosti» objavil včeraj pismo, ki ga je poslal jugoslo-venski ministrski predsednik Pašić italijanski vladi o reškem vprašanju. V glavnem pravi pismo, da bo rešitev reškega vprašanja, ki bi se dosegla na podlagi medsebojnega sporazuma, blagodejno vplivala na odnošaje med obema državama. Na ta način bi se dale odpraviti vse težkoče. Rešitev pa se ima doseči brez vmešavanja tretjih, direktno med Beogradom in Rimom. Vsak zunanji vpliv, tudi posredovanje Društva narodov, bi škodoval obema državama. Na Reki naj se obra- iandra je v iMussolinijevem imenu na.zujejo gospodarske ustanove, s katerimi bi eji Društva narodov izjavil to-le: Regi- bili zavarovani interesi vseh, kajti reško striranje rapailske pogodbe ne izpremeni nič na dosedanjem položaju. Zato zahtevamo, naj se razgovori glede Reke nadaljujejo. Ako pride spor med Jugoslavijo in Reko pred razsodišče Društva narodov, bo Italija zahtevala, da ostaneta Delta in Bjroš sestavni del Reke, kakor sta dejansko tudi sedaj! Od jugoslovenske vlade zavisi, ali bo zavladal med obema državama mir in sodelovanje. LONDON, 23. «Morning Post» javlja, da osnovna misel italijanske vlade za rešitev reškega spora razveljavljenje rapailske pogodbe. Pogajanja naj se prično na popolnoma nevezani podlagi, na kateri bi se sklenil nov sporazum. LONDON, 23. Reuterjeva agencija objavlja o italijansko-jugoslovenskem sporu sledeče poročilo: Pogajanja glede Reke bodo verjetno kmalu obnovljena v Ženevi in sicer med Salandro in Ninčičem. Jugoslavija se bo v pričakovanju rezultata izognila vsaki akciji mednarodnega značaja v svojem sporu z Italijo. Oni, ki so točno informirani o jugoslovanskih stvareh, ne vprašanje ima v sebi tudi kali, ki bi znale motiti dobre odnošaje med obema državama. Priziv na razsodbo tretjih naj bi se uporabil samo v skrajnem slučaju, toda ta skrajni slučaj še ne obstoja. Ugled in interesi Jugoslavije kakor tudi Italije zahtevajo sporazumno rešitev. Vsled tega se stavijo sledeči predlogi: 1.) Italija zasede mesto Reko. 2.) Luka Baroš in Delta ter hrvatske vasi severno od Reke pripadejo Jugoslaviji, 3.) Reka dobi hodnik proti Italiji 4.) Reško pristanišče se odstopi Jugoslaviji, toda formalno bo pripadalo Italiji. 5.) Ta rešitev naj se smatra za logično. Nekoliko časa — nadaljuje pismo — se bo protestiralo v Italiji in Jugoslaviji, toda pozneje bodo protesti utihnili na obeh straneh, kajti javnost se bo prepričala, da to vprašanje ni tako važno, da bi ga bilo treba spravljati pred razsodišče. Taka rešitev bi bila več kakor navaden sporazum. Podobna bi bila mednarodni pogodbi, ki zagotavlja mir med Italijo m Jugoslavijo, presojajo ravno optimistično možnost u-1 naslanjajoč ga na trdne podlage. ŽENEVA, 22. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič je odpotoval v Beograd. Četrta komisija Društva narodov za proračunske in finančne zadeve, ki je zasedala pod njegovim predsedstvom, je končala večino svojih poslov. Notranje vrenje na Bolgarskem Sobranje razpuščeno BEOGRAD, 23. Poslednje vesti, ki so včeraj prispele od poslaništva v Sofiji, prikazujejo situacijo v Bolgarski kot zelo resno. Revolucija je v polnem razvoju. Podrobnosti . niso znane, ker revolucionarji vsak kraj, ki ga zavzamejo, takoj odrežejo od zaledja; tako da celo sofijska vlada o dogodkih v notranjosti Bolgarske nima nobenih točnih poročil. Vlada je proglasila za vso državo obsedno stanje in preki sod ter hoče upotrebiti najstrožje mere proti revolucionarjem. Potrjuje se tudi, da se je v Lomu predal konjiški polk, ki je aretiral častnike ter nato prešel v tabor revoluci-jonarjev. Drugih podatkov vlada še ni dobila. BEOGRAD, 23. Iz Sofije poročajo: Najbolj krvavi boji se vrše pred Staro Za-goro na progi proti Varni. Na mnogih mestih je proga demolirana. Veliki železniški most pri Stari Zagori je razdejan. Železniški promet z Varno je prekinjen že pet dni. K revolucionarjem prestopajo, vedno nove čete. PARIZ, 24. Radi zadnjih dogodkov na Bolgarskem je nastopila kriza v Cankovi vladi. Ker so stranke z demokratsko tendenco — ljudovci, kongresisti, demokrati, radi-kalci in socijalisti — odrekle svojo pomoč pri bodočih zborničnih volitvah nacijonal-nim liberalcem, ki so bili svoj čas pristaši Radoslavova, je podal zastopnik te stranke v vladi, justični minister Simlijov, demisijo. Na njegovo mesto je bil imenovan minister za delo Stojančev. S kraljevim odlokom je bila včeraj raz-puščena poslanska zbornica. Dan novih volitev ni bil še določen, vendar se pa morajo te po ustavi izvršiti najkasneje tekom dveh mesecev po razpustitvi stare zbornice. _ Jusosiotfenskfl svobodna cona ¥ Soluna BEOGRAD, 23. Te dni je minister za trgovino in industrijo dr. Dragutin Kojić sprejel novinarje ter jim dal nastopna pojasnila o predaji solunske cone Jugoslaviji: Kakor znano, je pokojni minister g. Košta Stojadinović sklenil že leta 1914. s kraljevino Grčijo konvencijo o jugoslovenski svobodni coni v solunskem pristanišču. Do ratifikacije te konvencije pa radi izbruha vojne ni prišlo. Današnja konvencija se od one iz leta 1914. znatno razlikuje. Po Stojadinovićevi konvenciji bi Jugoslavija dobila v solunski coni prostor, ki bi obsegal 12.000 m3 neizgrajenega pristanišča, a po sedanji konvenciji dobi 52.000 m" z zgrajenim pristaniščem, odnosno 11.000 m2 z zgradbami, a ostalo brez zgradb. Druga bistvena razlika med obema konvencijama obstoji v načinu rešitve administracije. Po ^konvenciji ministra Stojadinovića ie administracija cone bila popolnoma grška, a po sedanji konvenciji je administracija popolnoma v ju-goslovenskih rokah. Tako so jugosl. poveljnik pristanišča, pošta in brzojav, veterinarska služba, carinska služba ter železniška služba. Poleg omenjenih 52.000 m- pa dobi Jugoslavija še prostor, ki leži pol metra pod vodo in od katerega dobi v slučaju, da se dvigne še 30.000 ma, tako da bi skupni prostor obsegal 70 do 80 tisoč m2. Na sedanjem prostoru se nahajajo skladišča, kojih kapaciteta znaša 15.000 ms, dalje so eleva-torji, hlevi za 800 volov, 1000 ovac, 200 do 300 konj itd. Na jugoslovenskem keju zamorejo istočasno biti iztovorjene tri ladje maksimalne tonaže, iako da ima Jugoslavija za sedanje prilike vse, kar je potrebno za koristno funkcijoniranje cone. Celi mehanizem službe je razdeljen na štiri oddelke. Prvi oddelek regulira veterinarsko službo, drugi pošto in brzojav. Priznana je Jugoslaviji pošta in brzojav za službo same cone in za privatne potrebe, v kolikor tangira jo poslovanje cone same. Jugoslovenski zahtevi, da se postavi tudi radiotelegrafsko postajo, pa grška vlada ni ugodila. Tretji oddelek se nanaša na carinsko službo. V tem pogledu je dobila Jugoslavija precej pravic. Vagoni, ki gredo iz Jugoslavije v cono in iz cone v Jugoslavijo, se plombirajo od grških oblasti na obmejnih postajah v Gjevgjeliji in Kemalu. Četrti -oddelek vrši železniško službo. Grška vlada odreja železniške tarife, ki se nanašajo na službo cone, ne sme pa prekoračiti splošne tarife, ki velja za ves grški teritorij. Nadalje se grška vlada obvezuje za slučaj, ako ne bi imela dovolj osobja in lokomotiv, da dopusti prihod ju-goslovenskim lokomotivam in jugosloven-skemu osobju. Kooperacija je predvidena tudi za materijalno vzdrževanje prog. Ob sklepu je minister Kojić izjavil, da je Jugoslavija lahko s konvencijo popolnoma zadovoljna, saj ji nudi popolno garancijo za večji razman izvozniške trgovine. Ssrava m* imflirflaui ii nemi BEOGRAD, 22. Včeraj j« prispel tu-sem princ Peter, mlajši krila Nikole Črnogorskega. £rinc Peter, ml. sin kralja NtkoU Črnogorskega. Aleksandra. Zatrjuje se, da i« prišlo tu do 3»rave med dinastijama Karsdjordjevičev in jeguiov in da se je ta poslednja odpovedala svojim' pravicam na črnogorski prestol. Natelnlkl vlad in Porenla pozvani v Berlin BERLIN, 24. Pogajanja med Streseman-nom in francoskim poslanikom De Mar-geriem niso trajala dolgo časa. Nemška vlada si ni na jasnem, je-K to posledica navodil iz Pariza — kakor so nekateri francoski listi že namignili —; ampak izjavlja, da zahteva francoski poslanik kot predpogoj za nadaljna pogajanja opustitev pasivne rezistence v Porurju in preklic tozadevnih odredb Cunove vlade. Vendar je nemška vlada prepričana, da stoji pred odločilnimi dejanji. Tako poroča «Zeit», glasilo Stresemanna, da so za prve dni tega tedna poklicani v Berlin načel niki vseh nemških vlad in zastopniki Po-renja in ruhrske kotline. «Gre za to» — izjavlja «Zeit» —, da se zavzame enotno stališče v vprašanju glede zasedenih ozemelj*-. I Kancelar bo sprejel danes zastopnike zasedenih dežel, jutri pa vladne načelnike. V sredo bo najbrže govoril v zbornici o položaju. Njegovi glasniki zanikujejo vest, da se Nemčija pripravlja na kapitulacijo. To pa pomeni le igro z besedami: namesto o kapitulaciji se govori o spravi. Informacije «Frankfurter Zeitung» S temi frazami se pa zasedene pokrajine ne morejo potolažiti. Iz Koelna pišejo listu «Frankfurter Zeitung*, da pripravljajo strinjajoče se vesti iz Berlina prebivalstvo zasedenih pokrajin na dejstvo, da bo državna vlada morala izvajati posledice vedno bolj energičnega nasprotovanja s strani Poincareja otvoritvi pogajanj z Nemčijo, dokler traja pasivna rezistenca: Odločevala bo nemožnost vlade, da bi nadalje finančno podpirala borbo v ruhrski kotlini. V svojem uvodnem članku poživlja list nemški narod, da zbere vse svoje energije za sprejetje predstoječih odločitev. «Ako odložimo» — tako piše omenjeni list — «zadnje orožje proti Franciji, katero imamo še v rokah, ne pomeni Še to, da se mislimo odpovedati Porenju in ruhrški kotlini >. Mnogi sq, Nemci, ki tako mislijo in pri tem se sporninja na odgovore nemške ljudske stranke na štiri Stresemann^va vprašanja. Tu je ljudska stranka izrazila svoje prepričanje, da je nemški narod še vedno tako močan, da se bo znal ogniti sramoti in da se da bolje doseči osvoboditev izpod sovražnikovega jarma z lastno krvjo in lastnimi duševnimi silami, nego z odkupitvijo z zlatom. Na vprašanje, kje bi se dobila sredstva za oboroženo vojno proti Franciji, je ljudska stranka ironično odgovorila, da se vojne ne-zmagujejo s številom in tehniko, ampak s srci in prsi mož. K tretjemu vprašanju, kdo je najmočnejši, so nemški ljudovci pripomnili, da so to bili vojaki kralja Prusije. Gibanje nacijonalistov in komunistov Atentat na železniški most v Essenu dokazuje na vsak način, da stara duševnost ni še izginila. Nemška vlada se je podvizala ter izrazila kot prva ^voje obžalovanje. Obljubila je svojo pomoč za izsleditev krivcev, medtem so pa Francozi že prerezali vse zveze med Essenom in okolico ter ukinili ves promet; ampak ta dogodek ni osamljen. V Nurnbergu so v soboto nacijonalisti napadli hotel, kjer je bivalo pet francoskih državljanov. Policija je morala z orožjem izprazniti trg. Iz raznih vzrokov so v Dresdenu komunisti izzvali nove nemire. Včeraj je prišlo na trgu do številnih spopadov med policijo na konju in demonstranti. Več oseb je bilo aretiranih, trgovine so bile zaprte ves dan. Popoldne so se nemiri nadaljevali. Komunisti so oplenili polja ter zahtevajo prehrano za brezposelne potom vojnih kuhenj in takojšnje izplačanje podpore v znesku treh dolarjev. Pod Ebertovim predsedstvom se je sinoči sestal ministrski svet, katerega so se udeležili kancelar Stresemann, notranji minister Sollmann, minister za državno brambo Gessler in načelnik vojske von Seeckt. Svet je razpravljal o vznemirljivih vesteh, ki krožijo te dni o novem puču. Po ugotovitvi, da je na razpolago zadostna moč, je ministrski svet sklenil energično vdušiti vsak poizkus upora, ki bi se mogel pojaviti v državi. Konec pasivno rezistence PARIZ, 24. Dopisnik lista «Matin» poroča iz Berlina, da bodo danes zastopniki sindikatov in raznih udruženj iz Porurja na svojem sestanku sklenili ukiniti pasivno rezistenco ter pozvati na delo prebivalstvo zasedenega ozemlja. Kancelar Stresemann bo na seji vladnih načelnikov in na sestanku komisije za zunanje stvari predložil spomenico ter izjavil, da je vlada preklicala vse odredbe glede pasivne rezistence. V sredo bo o tem sklepu razpravljal državni zbor, ki bo odobril ukinjen je pasivne rezistence v svrlio otvoritve pogajanj s Francijo. Krvnik carjeve dražise izgnan is Nemčije BERLIN, 24. Oblastvo ni znalo za bivanje v Berlinu mehanika Jakovlova, glavnega krvnika družina ruskega carja, akoravno se Jakovlov mudi tu Že Aest mesecev in je v tem času redno hodil na sovjetsko poslaništvo, kjer je prejemal podporo. Praski minister za notranje stvari je po podatkih is listov odredil, da m mora takoj ugotoviti sanatorij, kjer Mva morilec, Id je baje zblaznel. Ukrenjen je takojšen izgon nadležnega tujca. Potocarž le spet govoril Francija, kateri se ni treba bati lahko mirno čaka. PARIZ, 23. Ob priliki otvoritve spomenika padlim vojakom v Bok le Pretre se je fraai coski ministrski predsednik Poincare v sv6jem govprtt dotaknil tudi odškodninskega vpra« sanja. Dasi so prišli — je rekel — na vladn^ mesta novi možje, Nemčija Se vedno ne ra* z ume današnjega položaja. Kakor hitro bo po« kazala Nemčija dobro voljo, 8o . 1S2 . 110 . i*3 • 30&-233 Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaltvutno . ve* V da jo naš pre jnbljeni brat. stric, gospod Frassc Žeser^ v 37. letu svoje starosti, v nedeljo, previden a svetimi zakramenti, v Go-podu zuspal. Pogreb dragega pokojnika, se bo vrSil v torek; 25. t. m., ob 9. uri, iz hiše žalosti v TJStini n? planinsko pokopališče. PLANINA, 25. septembra 19?3. Anion in Alojzij, brata, Terapiji:, sestra, Ivan Stergsi*! svak. Marai.a, uragica in Iva&i ncuaki, in ostali s rodni ki. (f-2-V CFTOTrMKOr ■ ■: '■ I , . V ' " -V. šmm Za mnogobrojne dokaze sočutja povodorjj smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, strica, tasta in brata, gospoda učitelja v Kobaridu Izrekamo vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zanvaljujemo preč. duhovt ščani, g. nadzorniku Spazzapanu, vsem kolegom in koleginjam, gg. uradnikom, domačim pevcem za ginljivo petje, darovalcem krasniJb vencev, družini Bogataj, g. Bisaiiovf, g. CHgi Uršič, gdč. Pepci Volarič, preč. g. dekanu Korsiču m predsedniku «Učiteij3kega drufitva» g. RakuŠČeKu za poslovilna nagrobna govora, Bog plačaj vsem! KOBARID, 20. septembra 1923. Žalujoče družine Miklavič, Pignatari, Kuniarič, Štur m. ZAHVALA. Globoko ginjeni po izrednih doka-zih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadometitne izgube dragega soproga in očeta, gospoda Vekoslava Lokar-la izrekamo tem potom vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, ter na katerikoli način izkazali nepozabnemu zadnjo Čaet, iskreno zahvalo. (512) Žalujoča soproga In otroka. ANNIE VIVANTIs KIRKA Roman Marije Tarmovzke. - Po4o*ealla G. B. Prilukov se je ustavil v Veroni« potem nama je sledil v Benetke; hodil je za sama po cestah, ves apadel vsled žalosti in ljubosumja. Vsakotoiiko sem bila tama 2 njim; tedaj sva govorila potiho — naglo, kakor dva obsedenca — o zločinu. Ce sem jaz omahovala, le bil on, ki me fe neprestano roommj»l na mojeg* sina in na prisego; če se je on obotavljal, sem ga jaz silila k izvršitvi umora. Nekega večera — ali, kako dabro se spominjam enega žare čega, poletnega zatona — me je sptčaf aa Lidu. BU je &n«ren in nagr-bančea. Potegnil je iz žepa naguban svežem: bila je stara EUzina torba — b" J« b«" «on, raztrgan, izpraznjen, neuporaben- S silno gtsto ga je vr«cl v vodo. «X*n£afti?» vprašam potiho. «Koa£aoi,» pravi oa «Ia sedaj, kaj bo/» Stresel je t ramami. Potem je iael misel — nečastno, octadao idejo l kok Sfo tpo2uia}7 Jo"je že'oni,* kazal je z gesto me na oddaljenega Kamarovskega, «ko je obsojen — kai ne, da je obsoien?» la sep skoro burflasno; rame le «Dobro, tedaj nam more služiti njegova smrt v poseben namen. Se ti ne zdi?» Ker sem vsa prestrašena strmela vanj, je nadaljeval: «Ne bova pač posnemala pesnikov! Ne bova posnemala romantičnih zločincev.» .. .Polagoma, polagoma so se prepričali moji revni možgani, da je bila ne najina pravica, pač pa dolžnost, izvriiti ono grozovitost. Po njegovih besedah ni bilo to nič nečastnega in grdega. Ne! Bila je to dolžnost. Bila je to pravična, pametna, logična stvar. •Razumela boš, da ni to isto, če odstraniš i moža, zato da se polastiš njegovega denarja. Ah, ne! Divja stvar! Ker mora on {zginiti, naj bo njegova smrt v korist marsikomu. Ne nama, pazi! Ne nama! Denar, ki ti ga bo pustil, bo služil v pravičen namen, služil bo v popravo velikega pogreška. Najino delo bo: p o vračati. Plačal bom vse do zadnjega vinarja, kar sem vzel mojim klijentom. In kar bo ostalo, bova darovala ubogim. Je prav? Nič ne bova obdržala zase. Se li strinjaš?« In spomnil se je nadalje,, da je med njegovimi klijenti vdova s štirimi otroci... zelo ga le vedno vznemirjala misel na ono ženo. Prebudil se je v njem zgovoren, prepričevalen odvetnik. Končal je z besedami: .Da, izvrtava sveto delo! Jaz sem bila sprva nevoljna, potem sem postala negotova, nasprotovala tem. a končno sem se vdala. Ponavljala sem za njim: «Bo sveto delo!» Ce eksislirajo demoni slabega, so si mor;.li pač od smeha čeljusti izmakniti, poslušajoč najin pogovor one večerne ure. Prilukov si je izmislil sredstva in določil načrte. «Ti moraš doseči, da se zavaruje na življenje.* . *Pa kako?» sem vprašala sobotno in jo-kaje. «Kako mu morem kaj takega reči?» ^Prepusti mcni,» je rekel Prilukov in zdelo se je, da je zopet oni iz Moskve. Drugi dan mi je pokazal pismo s poncircjenr* pisavo. «To pismo boš odprla pred njim in ko ga bo hotel videti, mu ga pokažeš... otožna!« «Tn če ga ne bo zahteval?;> «Moraš to doseči,« je ponovil Prilukov, Ko so prinesli pismo in je opazil Kamarov-skfj, kako rdim in bledim, jc hotel videti pismo. Pokazala sem mu ga vsa otožna. Pismo je nosilo podpis Trubeckoj: mladi princ (Iti sem ga poznala le na videz in ga nisem videla že celih šest let) me je naprosil, ga poročim: v dokaz svoje ljubezni predlaga, da napravi oporoko, v moje dobro, iL razen tega se hoče zavarovati za petstotisoč lir. Pavel Kamarovskij je osupnil. «Vs«, vsi te hočejo ukrasti?* je vzkliknil in je jokal ves zapuičen na divanu z glavo med rokami.