U2H MUH mtai iinitiaid« ciroiai uimi
fehijs, fsvaemii poodclick. twk dsa z|atiaj Asi&ega a 30. L ncđatropK D*fM pfeai m •« »prejemajo, rtfcopM m m &ntea Oerbcc. — 1 tttm »a* M MK L 7.—, t muki L 19.50,' UMMmstro stesetno 4 Hrt vsi. — T
v rr~tM. *	s«, stpttmbra »23.
v-	. r ——»if—*	■
Posamezna številka 20 cent.
LatniK ALVflll

četo «.j - . sprave It 11-IT
Številke v Trfta In okolici po 20 c«nt — OfUsI se r»čai|j» I (77 mm.) — Ogttsl tifunsi ta obrtnikov mM po 40 cest losteirtf In nMU po L L—, «gM denarnih zarmftt mm po t 1 — MflU <«Uii po 90 coat. bucU, oijasnj pa L X — M^ naročnini In rekUmsdje m poBfa|o iskljttfoo spravi Edinosti, v Ifcat* f*ta atf FranCUka Aatftega štev. 10, L nadstropje. — TOsfm jredritikva la opcavi 11-81
ž	im n
DOKUMENT CINIZMA
šnph ministrov bi se ne bil dosegel nikoli tak uspeh «11 pa šele po nekoliko poko-Lsnjih.
Ravno tako odločna je ministrova akcija v pogledu zasebnih šol: kdor jih hoče voditi ali kdor hoče v njih poučevati, mora imeti ista izpričevala, ki so predpisana za državne srednje šole, in mora tudi biti italijanski državljan. Kdorkoli pozna posebni položaj zasebnih srednjih šol, posebno nemških v Gornjem Poadižju, bo vedel, kakšne posledice bo imela strogost tega načela. Omenjene šole ne bodo imele več pravice javnosti, ki je bila enakoveljavna izenačanju brez dolžnosti, ki so predpisane v tem pogledu v kraljestvu.
Drugorodni učenci so se izseljevali na stotine, da dovršijo svojo izobrazbo v inozemstvu. Minister Gentile je našel hitro zdravilo: izpričevala, izdana v inozemstvu, se ne bodo priznala v nobenem slučaju, listra Gentile napram narodnim manj- j a (irugorodniin učencem se olajša obisk ita-ir^iri v Italiji.	• Hjanskih šol. V ta namen je minister usta-
fudi nimamo danes namena, da bi proti! novjj gQ brezplačnih mest v pazinskem tak ^mu početju protestirali. Zavedamo se, i konviktu in znatno število v konviktih v da so naši protesti zaman; izkušnja nas je! Gorici, Tolminu in Zadru in v konviktih tudi o tem dovoljno poučila. V zavesti, da «Tommaseo» in «San Demetrio», ki sta je na tem svetu vse minljivo, zmote še draga vsakemu italijanskemu srcu. In najbolj, in da vodi najsigurnejša pot k j m:n'-ster ne giC(ja na izdatke, ko gre za pravemu spoznanju morda ravno skozi zac}rske in dalmatinske Italijane. Za dal-zmote in preko njih ruševin, se hočemo j matinske dijake, ki se šolajo po italijan-torej omejiti na to, da kot vestni kronisti j šolah v kraljestvu, je dosegel ugodno tešimo od pozabljenja dokument, ki naj j zamenjavo valute in jim zagotovil dobivanje podpor. Istotako je zagotovil podpore tudi dijakom, ki obiskujejo italijanske srednje šole v Zadru, ter je stavil v ta na-m?n v proračun nič manj ko 200.000 lir.
Tako se glasi dobesedno ta dični dokument. Po vsebini in slogu dela tu pa tam vtis, kakor da je bil sestavljen v na-učnem ministrstvu samem. Naj bo njegov izvor kakršenkoli, vtis, ki naj bi ga napra-
C S šolsko politiko naučnega ministra iCentiie v novih pokrajinah, o kateri smo podrobno in obširno razpravljali v dveh prejšnjih člankih {glej «Edinost» od 21. in t. m.), se bavijo tudi italijanski listi iz kraljestva in to dejstvo nam zopet potiska pero v roko. Naši čitatelji ne bodo seveda prav nič presenečeni, ako jim povemo takoj. da so pripombe teh listov prežete z brezobzirnim in naravnost sadističnim cinizmom, saj smo na takšne izlive sedanjega poiitično-moralnega čustvovanja in na-ziranja v tej državi dovolj navajeni, da bi se Čutili nesrečnejše ko prej. To dejstvo nas oprošča vsled tega tudi dolžnosti, da bi s temi listi polemizirali, da bi jih opozarjali na grdobo suženjskega ploskanja stvari, ki je očitno slaba in zgrešena v vsakem oziru, kar velja brezdvomno za vsakega pametnega Človeka glede nove nasilne in nazadnjaške šolske politike mi
n
priča o razpoloženju italijanske javnosti napram narodnim manjšinam.
Razlike med šolsko uredbo v priključenih krajih — piše bolonjski list « II Resto del Carlino» od 23. t. m. v daljšem poročilu iz Rima pod naslovom "Šolska politika v odrešenih krajih. Energična akcija ministra Geniile» — in isto uredbo v starem kraljestvu so bile znatne, toda mi-
nister Gentile hoče, da se morajo vsi šol- ] ^ na drugorodno javnost, je bil slabo pre-ski organizmi v novih pokrajinah izenačiti rafin - Vsak nadaljni kome
z onimi iz starih pokrajin. Negotovost in polovičarstvo bivših ministrov je veljalo posebno glede drugorodcev. Vsled svojega Sovraštva napram novemu stanju stvari in
____njen. vsaK naaaijm komentar prepuščamo čitatelju samemu. Tu naj le naglasimo, da ta dokument uradnega ali neuradnega cinizma popolnoma potrjuje nevarnost našega položaja v šolskem oziru, kakor
svoje naklonjenosti napram prejšnjemu j -- - ^šalite dni povodom našega raz-
™; pravfjanja o novi šolski uredbi. Našo šolo sklenili zadaviti ter izjavljajo, da jo
Čenju ter so hoteli ohraniti svojo šolsko Uredbo, t. j. avstrijsko. Minister Gentile se ^e obotavlja: Odpravlja vsako razliko in, da bi pospešil raznarodovanje drugorodcev, seje, ne da bi štedil s sredstvi, italijanske srednje šole po drugorodnih krajih (v feku manj ko enega leta so bile ustanovljene štiri italijanske srednje šole: v Bocenu, Meranu, Brunccku in Opatiji); izpreminja pogumno in, kadar ie treba, tttdi kljub protestom drugorodnega prebivalstva nemške ljudske šote v italijanske, odreja, da se ima poučevati italijanščina v Vs^h razredih vseh šol ter predpisuje znali^ italijanščine za vse učitelje in za vse učence, ki se hočejo vpisati v katerokoli Solo; zaprl je brez obotavljanja dru porodne srednje šole v Idriji in Bocenu ter ustvarja na ta način z naglo odločnostjo temelje za popolno rešitev vprašanja: z a polialijančenje vseh drugorodnili šol, re-šitev, ki je postala z nedavnimi ukrepi ministrstva že gotovo dejstvo. S sistemi prej-t--* ■ ■ * —______
hočejo zadaviti kljub našim protestom. Z volilno reformo nam je vlada onemogočila v praksi vsako uveljavljanje na političnem polju, z reformo ljudskošolskega pouka pa nam namerava onemogočiti tudi vsako uveljavljanje na kulturnem polju. Ni dvoma, da nam bo ta kombinirani pritisk pri-zadjal marsikako občutno izgubo. Toda naše ljudstvo ne sme obupati. Pomisliti moramo, da zahteva vsaka borba zgube in da se brez njih ne pride do zmage.
Cas bo prej ali slej prepričal vlado in italijansko javnost, da sta bili v zmoti, ako sta mislili, da se da iztrebiti narod, ki noče umreti. Proti zavednemu narodu, ki hoče živeti, ga ni zatiralnega sredstva, ki bi imelo trajen učinek. Na tem dejstvu ne' more ničesar izpremeniti nikako cinično samohvalisanje. Zgodovina našega in tudi italijanskega naroda je to že ponovno in nedvomno dokazala!*
Reiko vprašanje
Vs-s&ina ?ašl£avega pisma — Tudi Jugoslavija za Mitov Rake t NinSsSer mnttt odpotoval v
LJUBLJANA, 23. Današnje «Jutro» objavlja sledečo brzojavko iz Rima:
Pismo jugoslovenskega ministrskega predsednika predsedniku Mussoliniju ne vsebuje nobenih preciznih ali konkretnih predlogov, temveč je le oficijelna pritrditev z juvjoslovenske strani, da bi se pogajanja zopet pričela ter čimprej končala. Paritetna komisija je sedaj potisnjena na stran, ravnotako kakor je možnost priziva na tretjo državo izključena. <'.Epoca» piše k beograjskim in pariškim vestem o jugoslovansko-! talijanski politični zvezi, da taka zveza ne bi Italiji prinesla nobenih koriti, ker se Italija noče dati vezati po kontinentalni politiki, ki jo vodi Francija. Pač pa jc skoraj zagotovljeno, da se sklene trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. k«! bi bila za obe državi velikega
P
speha direktnih pogajanj, upajo pa, da se najde pot iz sedanjih težkoč.
Le v slučaju, da se pride do mrtve točke, je verjetno, da se Jugoslavija obrne na Društvo narodov.
MILAN, 23. Današnji «Secolo» prinaša vest iz Beograda, da je list «Novosti» objavil včeraj pismo, ki ga je poslal jugoslo-venski ministrski predsednik Pašić italijanski vladi o reškem vprašanju. V glavnem pravi pismo, da bo rešitev reškega vprašanja, ki bi se dosegla na podlagi medsebojnega sporazuma, blagodejno vplivala na odnošaje med obema državama. Na ta način bi se dale odpraviti vse težkoče. Rešitev pa se ima doseči brez vmešavanja tretjih, direktno med Beogradom in Rimom. Vsak zunanji vpliv, tudi posredovanje Društva narodov, bi škodoval obema državama. Na Reki naj se obra-
iandra je v iMussolinijevem imenu na.zujejo gospodarske ustanove, s katerimi bi eji Društva narodov izjavil to-le: Regi- bili zavarovani interesi vseh, kajti reško
striranje rapailske pogodbe ne izpremeni nič na dosedanjem položaju. Zato zahtevamo, naj se razgovori glede Reke nadaljujejo. Ako pride spor med Jugoslavijo in Reko pred razsodišče Društva narodov, bo Italija zahtevala, da ostaneta Delta in Bjroš sestavni del Reke, kakor sta dejansko tudi sedaj! Od jugoslovenske vlade zavisi, ali bo zavladal med obema državama mir in sodelovanje.
LONDON, 23. «Morning Post» javlja, da osnovna misel italijanske vlade za rešitev reškega spora razveljavljenje rapailske pogodbe. Pogajanja naj se prično na popolnoma nevezani podlagi, na kateri bi se sklenil nov sporazum.
LONDON, 23. Reuterjeva agencija objavlja o italijansko-jugoslovenskem sporu sledeče poročilo: Pogajanja glede Reke bodo verjetno kmalu obnovljena v Ženevi in sicer med Salandro in Ninčičem. Jugoslavija se bo v pričakovanju rezultata izognila vsaki akciji mednarodnega značaja v svojem sporu z Italijo. Oni, ki so točno informirani o jugoslovanskih stvareh, ne
vprašanje ima v sebi tudi kali, ki bi znale motiti dobre odnošaje med obema državama. Priziv na razsodbo tretjih naj bi se uporabil samo v skrajnem slučaju, toda ta skrajni slučaj še ne obstoja. Ugled in interesi Jugoslavije kakor tudi Italije zahtevajo sporazumno rešitev. Vsled tega se stavijo sledeči predlogi:
1.)	Italija zasede mesto Reko.
2.)	Luka Baroš in Delta ter hrvatske vasi severno od Reke pripadejo Jugoslaviji,
3.)	Reka dobi hodnik proti Italiji
4.)	Reško pristanišče se odstopi Jugoslaviji, toda formalno bo pripadalo Italiji.
5.)	Ta rešitev naj se smatra za logično. Nekoliko časa — nadaljuje pismo — se
bo protestiralo v Italiji in Jugoslaviji, toda pozneje bodo protesti utihnili na obeh straneh, kajti javnost se bo prepričala, da to vprašanje ni tako važno, da bi ga bilo treba spravljati pred razsodišče. Taka rešitev bi bila več kakor navaden sporazum. Podobna bi bila mednarodni pogodbi, ki zagotavlja mir med Italijo m Jugoslavijo, presojajo ravno optimistično možnost u-1 naslanjajoč ga na trdne podlage.
ŽENEVA, 22. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič je odpotoval v Beograd. Četrta komisija Društva narodov za proračunske in finančne zadeve, ki je zasedala pod njegovim predsedstvom, je končala večino svojih poslov.
Notranje vrenje na Bolgarskem
Sobranje razpuščeno
BEOGRAD, 23. Poslednje vesti, ki so včeraj prispele od poslaništva v Sofiji, prikazujejo situacijo v Bolgarski kot zelo resno. Revolucija je v polnem razvoju. Podrobnosti . niso znane, ker revolucionarji vsak kraj, ki ga zavzamejo, takoj odrežejo od zaledja; tako da celo sofijska vlada o dogodkih v notranjosti Bolgarske nima nobenih točnih poročil. Vlada je proglasila za vso državo obsedno stanje in preki sod ter hoče upotrebiti najstrožje mere proti revolucionarjem. Potrjuje se tudi, da se je v Lomu predal konjiški polk, ki je aretiral častnike ter nato prešel v tabor revoluci-jonarjev. Drugih podatkov vlada še ni dobila.
BEOGRAD, 23. Iz Sofije poročajo: Najbolj krvavi boji se vrše pred Staro Za-goro na progi proti Varni. Na mnogih mestih je proga demolirana. Veliki železniški most pri Stari Zagori je razdejan. Železniški promet z Varno je prekinjen že pet dni. K revolucionarjem prestopajo, vedno nove čete.
PARIZ, 24. Radi zadnjih dogodkov na Bolgarskem je nastopila kriza v Cankovi vladi.
Ker so stranke z demokratsko tendenco — ljudovci, kongresisti, demokrati, radi-kalci in socijalisti — odrekle svojo pomoč pri bodočih zborničnih volitvah nacijonal-nim liberalcem, ki so bili svoj čas pristaši Radoslavova, je podal zastopnik te stranke v vladi, justični minister Simlijov, demisijo. Na njegovo mesto je bil imenovan minister za delo Stojančev.
S kraljevim odlokom je bila včeraj raz-puščena poslanska zbornica. Dan novih volitev ni bil še določen, vendar se pa morajo te po ustavi izvršiti najkasneje tekom dveh mesecev po razpustitvi stare zbornice.	_
Jusosiotfenskfl svobodna cona ¥ Soluna
BEOGRAD, 23. Te dni je minister za trgovino in industrijo dr. Dragutin Kojić sprejel novinarje ter jim dal nastopna pojasnila o predaji solunske cone Jugoslaviji: Kakor znano, je pokojni minister g. Košta Stojadinović sklenil že leta 1914. s kraljevino Grčijo konvencijo o jugoslovenski svobodni coni v solunskem pristanišču. Do ratifikacije te konvencije pa radi izbruha vojne ni prišlo. Današnja konvencija se od one iz leta 1914. znatno razlikuje. Po Stojadinovićevi konvenciji bi Jugoslavija dobila v solunski coni prostor, ki bi obsegal 12.000 m3 neizgrajenega pristanišča, a po sedanji konvenciji dobi 52.000 m" z zgrajenim pristaniščem, odnosno 11.000 m2 z zgradbami, a ostalo brez zgradb. Druga bistvena razlika med obema konvencijama obstoji v načinu rešitve administracije. Po ^konvenciji ministra Stojadinovića ie administracija cone bila popolnoma grška, a po sedanji konvenciji je administracija popolnoma v ju-goslovenskih rokah.
Tako so jugosl. poveljnik pristanišča, pošta in brzojav, veterinarska služba, carinska služba ter železniška služba. Poleg omenjenih 52.000 m- pa dobi Jugoslavija še prostor, ki leži pol metra pod vodo in od katerega dobi v slučaju, da se dvigne še 30.000 ma, tako da bi skupni prostor obsegal 70 do 80 tisoč m2. Na sedanjem prostoru se nahajajo skladišča, kojih kapaciteta znaša 15.000 ms, dalje so eleva-torji, hlevi za 800 volov, 1000 ovac, 200 do 300 konj itd. Na jugoslovenskem keju zamorejo istočasno biti iztovorjene tri ladje maksimalne tonaže, iako da ima Jugoslavija za sedanje prilike vse, kar je potrebno za koristno funkcijoniranje cone. Celi mehanizem službe je razdeljen na štiri oddelke. Prvi oddelek regulira veterinarsko službo, drugi pošto in brzojav. Priznana je Jugoslaviji pošta in brzojav za službo same cone in za privatne potrebe, v kolikor tangira jo poslovanje cone same. Jugoslovenski zahtevi, da se postavi tudi radiotelegrafsko postajo, pa grška vlada ni ugodila. Tretji oddelek se nanaša na carinsko službo. V tem pogledu je dobila Jugoslavija precej pravic. Vagoni, ki gredo iz Jugoslavije v cono in iz cone v Jugoslavijo, se plombirajo od grških oblasti na obmejnih postajah v Gjevgjeliji in Kemalu. Četrti -oddelek vrši železniško službo. Grška vlada odreja železniške tarife, ki se nanašajo na službo cone, ne sme pa prekoračiti splošne tarife, ki velja za ves grški teritorij. Nadalje se grška vlada obvezuje za slučaj, ako ne bi imela dovolj osobja in lokomotiv, da dopusti prihod ju-goslovenskim lokomotivam in jugosloven-skemu osobju. Kooperacija je predvidena tudi za materijalno vzdrževanje prog. Ob sklepu je minister Kojić izjavil, da je Jugoslavija lahko s konvencijo popolnoma zadovoljna, saj ji nudi popolno garancijo za večji razman izvozniške trgovine.
Ssrava m* imflirflaui ii nemi
BEOGRAD, 22. Včeraj j« prispel tu-sem princ Peter, mlajši krila Nikole Črnogorskega. £rinc Peter, ml. sin kralja NtkoU Črnogorskega. Aleksandra. Zatrjuje se, da i« prišlo tu do
3»rave med dinastijama Karsdjordjevičev in
jeguiov in da se je ta poslednja odpovedala svojim' pravicam na črnogorski prestol.
Natelnlkl vlad in Porenla
pozvani v Berlin
BERLIN, 24. Pogajanja med Streseman-nom in francoskim poslanikom De Mar-geriem niso trajala dolgo časa. Nemška vlada si ni na jasnem, je-K to posledica navodil iz Pariza — kakor so nekateri francoski listi že namignili —; ampak izjavlja, da zahteva francoski poslanik kot predpogoj za nadaljna pogajanja opustitev pasivne rezistence v Porurju in preklic tozadevnih odredb Cunove vlade.
Vendar je nemška vlada prepričana, da stoji pred odločilnimi dejanji. Tako poroča «Zeit», glasilo Stresemanna, da so za prve dni tega tedna poklicani v Berlin načel niki vseh nemških vlad in zastopniki Po-renja in ruhrske kotline. «Gre za to» — izjavlja «Zeit» —, da se zavzame enotno stališče v vprašanju glede zasedenih ozemelj*-.
I Kancelar bo sprejel danes zastopnike zasedenih dežel, jutri pa vladne načelnike. V sredo bo najbrže govoril v zbornici o položaju. Njegovi glasniki zanikujejo vest, da se Nemčija pripravlja na kapitulacijo. To pa pomeni le igro z besedami: namesto o kapitulaciji se govori o spravi.
Informacije «Frankfurter Zeitung»
S temi frazami se pa zasedene pokrajine ne morejo potolažiti. Iz Koelna pišejo listu «Frankfurter Zeitung*, da pripravljajo strinjajoče se vesti iz Berlina prebivalstvo zasedenih pokrajin na dejstvo, da bo državna vlada morala izvajati posledice vedno bolj energičnega nasprotovanja s strani Poincareja otvoritvi pogajanj z Nemčijo, dokler traja pasivna rezistenca: Odločevala bo nemožnost vlade, da bi nadalje finančno podpirala borbo v ruhrski kotlini. V svojem uvodnem članku poživlja list nemški narod, da zbere vse svoje energije za sprejetje predstoječih odločitev.
«Ako odložimo» — tako piše omenjeni list — «zadnje orožje proti Franciji, katero imamo še v rokah, ne pomeni Še to, da se mislimo odpovedati Porenju in ruhrški kotlini >.
Mnogi sq, Nemci, ki tako mislijo in pri tem se sporninja na odgovore nemške ljudske stranke na štiri Stresemann^va vprašanja. Tu je ljudska stranka izrazila svoje prepričanje, da je nemški narod še vedno tako močan, da se bo znal ogniti sramoti in da se da bolje doseči osvoboditev izpod sovražnikovega jarma z lastno krvjo in lastnimi duševnimi silami, nego z odkupitvijo z zlatom. Na vprašanje, kje bi se dobila sredstva za oboroženo vojno proti Franciji, je ljudska stranka ironično odgovorila, da se vojne ne-zmagujejo s številom in tehniko, ampak s srci in prsi mož. K tretjemu vprašanju, kdo je najmočnejši, so nemški ljudovci pripomnili, da so to bili vojaki kralja Prusije.
Gibanje nacijonalistov in komunistov
Atentat na železniški most v Essenu dokazuje na vsak način, da stara duševnost ni še izginila. Nemška vlada se je podvizala ter izrazila kot prva ^voje obžalovanje. Obljubila je svojo pomoč za izsleditev krivcev, medtem so pa Francozi že prerezali vse zveze med Essenom in okolico ter ukinili ves promet; ampak ta dogodek ni osamljen. V Nurnbergu so v soboto nacijonalisti napadli hotel, kjer je bivalo pet francoskih državljanov. Policija je morala z orožjem izprazniti trg.
Iz raznih vzrokov so v Dresdenu komunisti izzvali nove nemire. Včeraj je prišlo na trgu do številnih spopadov med policijo na konju in demonstranti. Več oseb je bilo aretiranih, trgovine so bile zaprte ves dan. Popoldne so se nemiri nadaljevali. Komunisti so oplenili polja ter zahtevajo prehrano za brezposelne potom vojnih kuhenj in takojšnje izplačanje podpore v znesku treh dolarjev.
Pod Ebertovim predsedstvom se je sinoči sestal ministrski svet, katerega so se udeležili kancelar Stresemann, notranji minister Sollmann, minister za državno brambo Gessler in načelnik vojske von Seeckt. Svet je razpravljal o vznemirljivih vesteh, ki krožijo te dni o novem puču. Po ugotovitvi, da je na razpolago zadostna moč, je ministrski svet sklenil energično vdušiti vsak poizkus upora, ki bi se mogel pojaviti v državi.
Konec pasivno rezistence
PARIZ, 24. Dopisnik lista «Matin» poroča iz Berlina, da bodo danes zastopniki sindikatov in raznih udruženj iz Porurja na svojem sestanku sklenili ukiniti pasivno rezistenco ter pozvati na delo prebivalstvo zasedenega ozemlja. Kancelar Stresemann bo na seji vladnih načelnikov in na sestanku komisije za zunanje stvari predložil spomenico ter izjavil, da je vlada preklicala vse odredbe glede pasivne rezistence. V sredo bo o tem sklepu razpravljal državni zbor, ki bo odobril ukinjen je pasivne rezistence v svrlio otvoritve pogajanj s Francijo.
Krvnik carjeve dražise izgnan is Nemčije BERLIN, 24. Oblastvo ni znalo za bivanje v Berlinu mehanika Jakovlova, glavnega krvnika družina ruskega carja, akoravno se Jakovlov mudi tu Že Aest mesecev in je v tem času redno hodil na sovjetsko poslaništvo, kjer je prejemal podporo. Praski minister za notranje stvari je po podatkih is listov odredil, da m mora takoj ugotoviti sanatorij, kjer Mva morilec, Id je baje zblaznel. Ukrenjen je takojšen izgon nadležnega tujca.
Potocarž le spet govoril
Francija, kateri se ni treba bati lahko mirno čaka.
PARIZ, 23. Ob priliki otvoritve spomenika padlim vojakom v Bok le Pretre se je fraai coski ministrski predsednik Poincare v sv6jem govprtt dotaknil tudi odškodninskega vpra« sanja. Dasi so prišli — je rekel — na vladn^ mesta novi možje, Nemčija Se vedno ne ra* z ume današnjega položaja. Kakor hitro bo po« kazala Nemčija dobro voljo, <U hoče popraviti nečuveno krivico, da bi zmagovalci postati žrtve vojne, tedaj bo zavladal v Evropi mfr.
—	Pasivni odpor, ki ga je nemška Vlada odre« dila, polagoma pojema. Nemčija pač ve, da bo prišel kmalu čas, ko ne bo mogla odpora več podpirati; Nemčija ve tudi, da bi odpor moral prej ali slej nehati tudi v slučaju, da bi ga šo nadalje zalagala z denarjem. Toda mesto da bi vlada preklicala tozadevne odredbe, hoče šc nadalje zavlačevati. Da bodo manevri res popolni, se trosijo v svet vesti o nacionalistični in boljševiški revoluciji v Nemčiji; a te nas ne zanimajo. Francija je na varnem, kar se tiče poizkusov uvesti vojaško ali komunistično diktaturo; Francija je vzor miroljubne in disciplinirane demokracije v nemirni Evropi. Republikanska Nemčija ni še našla pravega ravnotežja; našla ga bo lahko — ako bo hotela
—	takrat, ko se bo prepričala, da je naš namen doseči lojalno izvršitev versailleske pogodbe.
Predvsem je treba nehati z zvijačnimi poizkusi in z zahtevo gotovih predpogojev; zadnje ostanke pasivnega odpora je treba odstraniti. Mi ne sprejemamo nikakih pogojev in nimamo ničesar dostavljati k našim zapisnikom v Bruselju, rumeni knjigi ter našim izjavam, ki smo jih objavili.*
V govoru v Champeneuse jc Poincare izrazil svoje začudenje, da je Nemčija pozabila na velikodušnost zmagovalcev, ki so podpisali premirje, ko bi lahko vkorakali v Nemčijo ter uničili zadnjo nemško divizijo. Dalje je omenil, da ima Nemčija na Urrailu može, ki so slepi in gluhi in ki jo vodijo nasproti novim nesrečam s tem, da ščuvajo k odporu proti versailleskemu miru.
Poincarć je zaključil: Pustimo, naj Nemcf rečejo in napravijo; počakafmo, dokler bodo pričeli računati z realnostjo. Ko bodo na robu propada, jih bo rešilo edino spoznanje, da je pasivni odpor škodljiv in to bo dokaz, da ho-'čejo iskreno izvršiti svoje obveze.
mornarska zveza u nevarnosti
Demonstracija mornarjev lašistov proti Gioliettiju.
GENOVA, 23. Agencija <-Stefani* je včeraj javila v zelo kratki brzojavki, da je predvčerajšnjim vdrla skupina mornarjev v dom pomorskih delavcev ter ga zasedla. Na zahtevo policije so mornarji zapustili dom; saj njihov namen je bil samo — v smislu njihovih izjav
—	da opozorijo vlado na sleparije, ki jih je zagrešila uprava Mornarske zveze.
Skupina teh nezadovoljnih mornarjev je poslala k prefektu deputacijo, ki mu je predložila spomenico, podpisano od kapitana Al-berto Coda, ki je voditelj teh mornarjev, ter še od dveh drugih mornarjev. Vsebina spomenice bi bila v glavnem naslednja: Podpisani povzdigujemo v imenu več tisoč brezposelnih mornarjev svoj glas, da vlada izve, da je na5 namen doseči priznaje naših svetih in nedotakljivih pravic, ki nam jih kratijo že dclj časa. In priznanje nam bo dano edino takrat, ko pride na mesto ljudi, ki si danes prisvajajo vodstvo Mornarske zveze, kdo drugi. Kot razlog za to zahtevo navaja spomenica dejstvo, da niso brezposelni mornarji prejeli od vodstva Mornarske zveze nikake podpore, kljub temu, da so zanjo ponovno prosili in kljub dejstvu, da so z mesečnimi prispevki pripomogli do tega, da se je v blagajni Zveze nabralo kakih 10 milijonov lir. Na tozadevne prošnje, da so mornarji prejeli odgovor, da Zveza nima več denarja.
Človeku, ki prečita to spomenico, se zdi, da je zadeva zelo enostavna: ako se je zgo«. dila brezposelnim mornarjem omenjena krivica in to po krivdi vodstva Zveze, naj s« krivica popravi in krivci naj se kaznujejo s tem, da se odstavijo. In v tem smislu pi5c tudi fašistovski in vladi prijazni tisk.
Socialistična glasila, posebno genovski fcLavoro» in milanski «Avanti» pa iščejo vzroke, da je prišlo do demonstracije proti vodstvu Zveze, t- j. proti kapitanu Giulliettiju, vse kje drugje. Znano je namreč, da je Giu-lietti na pogajanjih za sklenitev mornarskega pakta zastopal Mornarsko zvezo in s tem tudi vse mornarje. Ta pogajanja so se pred kratkim razbila in sicer po krivdi — tako menijo lastniki paroplovnih podjetij — kapitana Giu-liettija, ki je trdovratno branil interese mornarjev. Kmalu po razbitju pogajanj je prišla iz Rima neuradna vest,da je vlada Giuliettiju namignila, naj že enkrat odneha. Verjetno je, da se Giulietti ni dal upognti in radi tega ga bo treba spraviti s poti na drug način, t. j. na način, ki je danes precej v navadi in ki je razvi-, den iz navedene spomenice. Tako menijo so« cijalisti.
Ugibanja socijalistov prav gotovo niso brez vsake podlage; da ne gre tu samo za upor mornarjev, ki nimajo zaslužka, govori dovolj jasno dejstvo, da se je udeležilo demonstracije le kakih 100 mornarjev, kt gotovo še ne predstavljal jo mase brezposelnih mornarjev. Posebno zna« čilne so izjave tajnika Zveze lastnikov paro-, plovnih podjetij avv. Perosio:
«More in mora nastopiti v kraljestvu kapitana Giuliettija to, kar nastopi vedno v vseh kraljestvih, ki so bila zgrajena izključno s sil& ki je mati samovoljnosti, kakor hitro pristan občutijo, da sila pojema, pričnejo vleči vsak na svojo stran, dati n« postanejo še pravi medsebojni nasprotniki Kadar torej se bo na krovih razširil glas, da je GiuHettijevo dikta«. turo zadel hud udarac, in bo lahko vsak Izrazil svoje mnenje brez vsakega strahu pred bojkot tiranjem, tedaj bomo lahko videli, kako min« Ijiva ie navidezna kompaktnost GiuliettijevS organizacije.*
Avv. Perosio, ki je tajnik organizacije, ka« ters nI ravao daleč od tatizma, je torij proi rokoval razcepitev Mornarske zveze.
Povttauj« poštne tarife v Nemčiji BERLIN, 34. Te dni bo izšla nova poštna tarifa. Pismo za v inozemstvo bo stalo 4 mlHJooa mark*
PreisKava o zioflaa prl Janin! Izurjena
Poročilo izročeno poslanički konferenci
PARIZ, 24, Tajništvo poslaniške konference )0 prejelo poročilo medzavezniške komisije za preiskavo o zločinu nad italijansko misijo v Epiru. O poročilu bo jut" sklepala poslaniška konferenca.
Pred Izprainitvijo Krta
ATENE, 24. Tukajšnja agencija je sporočila listom, da so italijanske čete začele zapuščati Krf,
Maroko za Gibraltar V
Direktorij bo predlagal Angliji Izmeno Maroka sa Gibraltar/
MADRID, 23. Predsednik direktorija gen. De Rivera pripravlja objavo «bele knjige*, v kateri bo predlagal, naj bi Anglija menjala Gibraltar za Maroko. Glasovi proti diktaturi
V političnih krogih je vzbudila veliko pozornost izjava bivšega ministra Burgo zastopnikom diktaturi nasprotnega tiska; Burgo je izjavil kratko in jasno, da ne odobrava sedanje diktature. Kajti te dikta-
ture ne bo mogoče nikdar izpremeniti v ustavno oriado, ker jo je rodila vojaška premoč.	_
Skrbi berlinske poHdJe
radi naraSčaoja Števila dofinov
BERLIN, 24. Umor potnika v brzovlaku Frankfurt-Berlin je Še vedno zavit v meglo. Policija in privatniki se enako zanimajo za ta zločin. Nagrade za onega, ki bo izsledil morilca, se ponujajo iz vseh strani: Švedski inženirji so poslali tri milijarde mark ter izjavili, da je Število zločinov v Nemčiji doseglo že tako višino, da se morajo za to zanimati tudi tujci.
Policija je našla v vagonu le eno ruto z raztrganim monogramom. V stiski si ni mogla drugače pomagali in je razglasila, da se morajo predstaviti vsi potniki, ki so dospeli 12. 4. m, v Berlin z brzo vlakom, v katerem se je izvršil umor,
Ravnotako manjka vsaka sled za morilci nekega kočijaža, ki je bil pred nekaj noči umorjen v neki berlinski ulici, in neke deklice, katero so dobili mrtvo v nekem kanalu v Uhlandstrasse. Misterij je še tudi umor bivšega poročnika Sanda.
DNEVNE VESTI
ODBOROVA SEJA POLITIČNEGA DRUŠTVA «EDINOST» v Trstu se bo vršila danes, v torek« 25. t, m. ob 10. uri zjutraj v navadnih prostorih.
Predsednik.
Otvoritev iolskeea leta 1923-1924
na občinskih ljudskih šolah
Ker so bili vpisani meseca julija t. 1. uradno vsi oni učenci, ki so obiskovali v preteklem šolskem letu 1922-1923 kako mestno ljudsko ali meščansko šolo v mestu, se bo vršilo vpisovanje v te Šole dne 24., 25. in 26. septembra le za one učence, ki bodo obiskovali letos prvi razred (izvzeti so ponavljalci), kakor tudi za one učence višjih razredov, ki pridejo iz drugih mest ali iz kake zasebne šole.
Vpisovanje v mestne ljudske šole predmestja in okolice pa bo dne 24., 25. in 26. septembra. K vpisovanju je treba prinesti sledeče listine: dokaz cepljenih koz,' zdravniško izpričevalo, da ima učencc, zdrave oči, in krstni list, katerega se dobij na anagrafičnem uradu (Via della Sanita št. 23, III. nadstr,, soba št. 61) od torka 18. t. m. dalje.
Vpisali se morajo vsi otroci od 6. do 14. leta starosti, ne glede na to, ali so v pre-j teklem šolskem letu obiskovali šolo ali' ne. Izvzeti so oni, ki uživajo domači pouk, j ki obiskujejo kako srednjo šolo, ki so bili oproščeni pouka z odlokom šolskega j oblastva in pa oni, ki vsled dušnih aH telesnih hib ne morejo obiskovati šole. Vsi ti pa so dolžni javiti to tekom meseca septembra na anagrafičnem uradu.
Kdor se ne bo držal teh odredb in ne vpiše svojih otrok v gori omenjenem roku v šolo, zapade kazni, ki jo predvidevajo sedanji zakoni.____
fijslop pevskem zBora Ime uffiellsRIB tfnmev v Mm.
Včerajšnji *Piccolo della Sera» je prinesel sledečo brzojavko Iz Bologne: *V dvorani Liceo Masicale so priredili slovenski julijski učitelji pred zelo izbranim občinstvom zborni koncert, kateri je dosegel popoln, živahen uspeh. Več točk je bilo ponovlejmh.» — Poročevalec Zveznega pevskega zbora, gospod E. A., nam piše iz Bologne, da se je koncert vrši! pred izbrano publiko ljubiteljev glasbene, umetnosti, glasbenikov in glasbenih kritikov, f Pevski zbor je pogumno in dovršeno odpel svoj obširni in težavni program, zavedajoč se, i da je svojo smelo začrtano nalogo častno iz-j polni!. Zborovodja g. Kumar, kakor tudi zbori sta bila prisrčno aklamirana. Istotako sijajno! sta odpela svoj program solista ga. Lovšetova': in g. Rijavec, ki sta s vsako svojo točko iz- j zvala viharna odobravanja.! Italijanska glas- i bena javnost vzhičena občuduje naše krasne ] pesmi in častno, nad vse dostojno je ta koncert pokazal, da lahko smelo stopimo s svojim glasbenim delom pred ves svet. Pogumen, 2 tispehom venčan, Četudi tmjev začetek, je storjen.	_
Koroški Slovenci in predstojeće volitve v Avstriji
Koroški Slovenci stopajo v volilni boj za deželni in državni zbor združeni v « koroški slovenski strankin in «Koroški Slovenec« priobčuje lep poziv, v katerem razlaga, zakaj koroški Slovenci ne morejo glasovati za nobene druge kot samo slovenske kandidate. Volitve bodo 21. oktobra in vse, kar je protislovensko na Koroškem, se je združilo pod enim samim praporom, samo da bi onemogočili izvolitev slovenskih kandidatov. Koroški Slovenci se živo pripravljajo In hočejo pri volitvah pokazati, aa Koroška še vedno ni pemška dežela, kakor to trdijo nemški šo-skuone kandidature nemški krščanski šovinisti. Zanimivo je, da so »e združili za cijalci, bauernbundovci in vsenemcil Proti skupni nemški fronti — skupna slovenska fronta!
VPISOVANJE NA ZASEBNI LJUDSKI £OLI PW SV. JAKOBU se vrši vsak dan tekočega tedna od 9. do 12. ure.
Zahvala. Družina blagcpokojnega g. Luke fSa, o čigar smrti smo poročali, se najiskre-neje zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem (n znancem za mnogobrojne izraze sožaftja o priliki težke izgub«. — Uporabljamo priliko Uj popravljamo, da je g. Luka Sila umrl ▼ 0. letu svoje starosti, ne kakor pogrešeno pisano v 83. letu.
Druitvaae vesli
Slov. akad. fer. društvo «Balkan*. Danes vb U. se bo vršila t prostorih O. M. seja ve-Celičnega odseka. Člani odseka so naproieni, da se seje polnoiterilno udeležijo.
OL 14.30 s« bo vriila v Istih prostorih pre-(Jajca seja društvenega odbora. Vabim dane pt*rcga in novega odbora kakor tudi pregled, računov, da se seje z gotovostjo udeležijo.
Predsednik.
Mandolinistični odsek M. D. P. e Sv. Jakob.
Danes ob 20.30 sestanek članov tega odseka. Ker se po dvomesečnih počitnicah spet pričenjajo vaje in se bo danes določilo urnik, je navzočnost vseh članov obvezna. — Vodja.
l£ tržaškega življenja
Dva poskušena samomora. Predvčerajšnjim predpoldne se je v svojem stanovanju v ulici G. Muzio št. 12 zastrupila s kreolinom 27* letna Ines C. Njeni domači so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je zastrupi jenki izpral Želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico.
Zdi se, da si je Ines C. hotela vzeti življenje radi nesrečnih družinskih razmer. —■ Njeno stanje ni nevarno.
— Včeraj popoldne se je na sprehajališču pri Sv. Andreju zastrupil z jodovo tinkturo 48-letni Edvard Coen, brez stainega bivališča. Našla sta ga dva železničarja, ki sta se vračala iz službe. Obvestila sta o dogodku re* šilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dal Coena prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so mu izpraii želodcc. Količina jodove tinkture, ki jo je mož zavžil je bila neznatna, radi tega je Coen žc izven vsake nevarnosti. Sprejeli so ga v opazovalnico. Mož namreč ni pri zdravi pameti. 2e neštetokrat si je na različne načine skušal vzeti življenje in menda tudi včerajšnji poskus ne bo zadnji.
Mož, ki si zna pomagati. Pred par dnevi je prišel k trgovcu Logorich, ki je šef istoimenske tvrdke z mineralnim oljem, koje skladišče se nahaja v ulici Sorgente, neki mladenič po priimku Bonetta, ki se je izdajal za uradnika Soške elektrarne. Dejal je, da ga je uprava elektrarne pooblastila za nakup 5 sodov olja za stroje. To izjavo je podprl s pismom omenjene elektrarne. Kupčija je bila sklenjena pod pogojem, da bo uprava elektrarne plačala račun po prejemu blaga. Še istega dne je prišel Bonetta s kamjonom po kupljeno olje. Od tedaj ga pa ni bilo več na spregled. Logorich je poslal upravi elektrarne račun, a ta mu je odgovorila^ da sploh ni nikoli naročila olja, Se manj pa prejela.
Logorich je obvestil o zadevi kvesturo. Par dni potem so policijski agenti zvedeli, da je bilo 5 sodov olja spravljenih v skladišču spe* diterja Chiesa v ulici Valdirivo. Spravil jih je tam neki Henrik Petroni, kateri je izjavil, da jih jc kupil tudi od Bonetta po tržni ceni.
Policija zasleduje iznajdljivega sleparja.
Tatov! t stanovanju. Zascbnica Olga Butto* raz, stanujoča v ulici Artisti št. 7, jc naznanila na kvesturi, da so v njeni odsotnosti neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev prišli predvčerajšnjim v njeno stanovanje tet ukradli raza« obleke in perilo, v skupni vrednosti okoH 2000 lir.
Dva otroka, ki sta hotela vplačati vstopnico v gledališče s lOGO-Krskim bankovcem. Preteklo soboto zvečer sta se pojavila pred blagajno gledališča «Fenice» dva dečka, stara
Približno 8 let ter hotela kupiti dve vstopnici.
bičati sta hotela s 1000-lirskim bankovcem! Blagajničarka se je seveda nemale začudila; vprašala je dečka, kdo jima je dal bankovec. Mala moza sta odgovorila, da jima ga le dal gospodar, pri katerem delata: ta gospodar^ da je neki trgovec s sadjem. Blagajničarka jima je dala listke, rekoč, naj gredo po gospodarja, da mu bo dala ostali znesek. Dečka sta odšla ter se nista več prikazala. Tudi pretveznega gospodarja ni bilo.
Predvčerajšnjim je blagajničarka nesla bankovec na kvesturo, kjer je na razpolago onemu, ki ga je izgubil, oziroma, ki mu je bil ukraden.
Vas« z GorlSkesa
Seja tržaške » furlanske kraljeve komisije ▼ Gorici. V sredo zjutraj sta se zbrali v prostorih bivšega deželnega odbora v Gorici kraljevi komisiji za izredno upravo tržaške in furlanske pokrajine. Ma dnevnem redu seje je bilo posvetovanje in sklepanje o definitivni likvidaciji nekaterih važnih delokrogov nekdanje goriške dežele. Razen članov komisij so bili na seji navzoči komuar-K-kvidator Goriške comm. Nencetti ter tajniki in računovodje obeh deželnih uprav.
Predvsem je bil dosežen sporazum glede razvijanja delavnosti v prospeh živinoreje še za preostalo dobo leta 1923. Ta sporazum se zaključuje v tem, da se je naročilo goriškemu kmetijskemu uradu nemudoma izvesti na ozemlju Goriške In Tržiča program, ki ga je začrtala furlanska komisija za živinorejo in ki je posebno važen za živinorejo v gorskih krajih.
Znova se je pretresalo vprašanje razdelitve aktiv in paslv bivše dežele in je bil dan nalog posebni mešani komisiji, da definitivno pregleda najnovejše cenitve inventarja ter čimprej predloži zaključke pregleda obema pokrajinskima upravama v definitivno odobrenje.
Sprejet je bil predlog glede skupnega vzdrževanja in vodstva kmetijskega zavoda v Beglianu v obliki meddeielnega konzorcija.
Glede kmetijsko-kemičnega zavoda sla izrazili obe kombiji wamfn iftstfa te nadalje vzdrževati Tržaška fcoanLfla bo s
▼so naglico proučila finančno in tehnično stran zavoda ter se potem izjavi o višini prispevka za vzdrževanje«
Istotako se je tudi sklepalo o vprašanju pogozdovanja Krasa in o s tem spojenih službah.
Komisiji sta se sporazumeli tudi, da bosta obe pokrajini še nadalje podpirali profesionalno Šolstvo, dokler ne bo uveden italijanski zakon.
Istotako je bil sprejet sklep o odpustu nekaterih uradnikov in se je po večini u-tfodilo njihovim željam (najbrže glede pokojnine oziroma odpravnine).
Končno je bila ugodno rešena prošnja goriškega mesta za črtanje dolga v znesku 15.000 goldinarjev, ki ga je mesto najelo 1- 1864 o priliki ustanovitve goriške realke.
Komisiji sta še sklenili podpirati pri vladi prošnje gorskih občin na Goriškem glede izvajanja koristnih ukrepov nekaterih agrarnih zakonov, ki so še vedno v veljavi na dotičnem ozemlju.
Razpravljalo in sklepalo se je še o raznih drugih vprašanjih manjše važnosti.
Iz PrvaSae. Voditelj naših fašistov, Lo Schiavo je poslal orožnikom ovadbo, da je prvaška godba svirala na veselici v Prvačini tudi himno «Naprej zastava slave*. Uvedena je bila seveda takoj preiskava, ki jo je osebno vodil stotnik karabinijerjev. Potom glasbenega veščaka je dal preiskati vse note godbe in pokazalo se je, da je bila ovadba fašistov gola provokacija. Z veseljem, ki nam je le redkokdaj dodeljeno, moramo poudariti, da se je stotnik podal na to k fašistu-ovaduhu ter ga je v krepkih besedah poučil, da naj ne dela zgage med ljudstvom, temveč da naj raje stremi za tem, da pride do zbližanja in prijateljskega sožitja med obema narodoma.
Ko bi bili vsi oni, lu vrše službo med našim ljudstvom, taki možje, kot je dotični stotnik, to bi bilo prihranjeno veliko gorja in sovraštva.
Prvaška godba je sicer že imela posla z eno provokacijo, ki je izšla iz domačih vrst in v domaČih listih, toda razlika med obema provokacijama je ta, da izvira višje navedena iz zlobnosti, medtem ko je poslednja plod neumnosti, vsled česar jo odpuščamo, ker ne vedo, kaj delajo.
Praznovanje 20. septembra. Praznovanje 20. septembra v Gorici je zadobilo posebno slavnosten izraz vsled okolnosti, da se - je tega dne mudilo v našem mestu okoli 2000 delavcev tvrdke Marelli v Milanu, ki so se pripeljali nekaj po 9. uri zjutraj v dveh posebnih vlakih v Gorico. Na južnem kolodvoru so jih pričakovali zastopniki oblasti in razna društva. Po posvečenju zastave na trgu pred kolodvorom so se podali gostje na vojaško pokopališče v Via Capuccini in odtod na goriški grad, odkoder se lepo vidijo vse važnejše točke soškega bojišča.
Popoldne so se odpeljali v Redipulje in nato dalje proti Trstu.
Skala na progi državne železnice. Predzadnje nedelje se je privalila c Sv. Valentina velika skala na progo državne železnice pri St. Mavru ter je na srečo poškodovala samo železniški tir. Ker je popravljanje poškodovane proge zahtevalo precej časa, je imel dunajski brz o vlak znatno zamudo.
Goriška tatinska kronika. Goriški tatje so mnogo bolj skromni kot tržaški, ne lovijo se ravno za tisočaki, ampak zadovoljujejo se s kolesi, piščanci in drugim drobižem. Tudi oblačijo se radi lepo na tuje stroške. Ko odide gospodinja na trg ali samski gospod v službo, prilomastijo v stanovanje in vzamejo s seboj to, kar se jim ravno najbolj dopade.
V poslednjem času pa so prišle pri tej gospodi zelo v modo medene kljuke pri hišnih vratih. Vrneš se zvečer domu, hočeš prijeti za kljuko, toda Čeravno si trezen, je ne najdeš. Tudi če imaš «Ia chiave del porton*, to ti vse nič ne pomaga. Kdor je tako srečen, da stanuje v pritličju, žleze skozi okno v stanovanje, medtem ko si mora marsikdo iz višje stanu-jočih slojev poiskati drugje prenočišče... Sv. Peter, le pazi na nebeške kljuke (ki so gotovo iz zlata), da nam ne bo treba Iezti skozi okno v nebeško kraljestvo ali pa celo iskati prenočišče v peklu!
Otvoritev podružnice videmske hranilnico v Gorici. Te dni je bila otvorjena v Gorici in
siglio fascista ai maestri slavi» In je dodal k članku še sledeče vrstice:
Vse to, kar je najlepše povedal naš najboljši sobrat, zaslužuje naše najprisrčnejše priznanje.
Naš prefekt, ki sicer vodi napram tujerodnemu prebivalstvu v Furlaniji odkrito, lojalno in iskreno prijateljsko politiko, je dal pevskemu zboru učiteljske Zveze na prošnjo za dovoljenje koncerta v Vidmu negativen od-j govor, ker trenutek, ki ga preživljamo, ni ugoden iz povsem jasnih razlogov nacijonalnega karakterja in notranjega miru.
Ko bi videmski list prej vprašal tujerodno prebivalsto, kaj si ono misli o odkriti, lojalni in iskreno-prijateljski politiki g. prefekta, bi mogoče vendarle imel toliko poštenja, da bi ne pisal podobnih budalosti.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Kakor smo že danes teden na tem mestu poročali, je Tržaška kmetijska družba v Trstu zopet oživela. Nastavila je svojega strokovnega tajnika in začela redno poslovati.
Pristopila je k novoustanovljenem konzorciju za izdajanje lastnega glasila «Gospodarski Vestnik», katerega 1. Številka izide s 1. oktobra t. 1. Izhajal bo po enkrat na mesec in se bo pečal s kmetijstvom in zadrugarstvom. Stane za vse leto L 10, posamezna štev. 1 L.
Ker namerava družba razširiti svoj delokrog izven mej tržaške okolice na vso tržaško in istrsko pokrajino in se preleviti v zadrugo, bo sklicala takoj po trgatvi občni zbor, o katerem bodo naši bivši člani in javnost pravočasno obveščeni.
V kratkem prične družba s poučnimi kmetijskimi predavanji po deželi, ter z nabavljanjem kmetijskih potrebščin za svoje člane.
Svojo pisarno ima družba za sedaj v ulici Fabio Filzi št. 10, I. nadstr., kjer posluje redno vsak dan, sprejema nove člane, izdaje informacije in sprejema naročnike za «Gospodarski Vestnik*.
Ker je Kmetijska družba posebno v današnjih razmerah za naš narod in varstvo in zboljšanje našega kmetijskega gospodarstva velikega pomena, opozarjamo naše kmetovalce na važnost te ustanove in jih vabimo v našo sredo.
Mali o
•s računajo po 20 stol. besada. — NajmKsJSs pristojbina t 2.—« Debele črke 40 sžotf beseda. — Naiaiaafša pristojbine L 4.—* Kdor lice službo, plača uolovf&o cea o.
RAZPRODAJALEC zaloge vina s kletarsko prakso, ki bi prevzel tudi eventuelno vod-' stvo mlekarne iz St. Vida v istem prostoru, se išče. Pismene ponudbe na Kmetijsko društvo, Vipava.	1318
KRAVO, brejo 7 mesecev z L 1700 proda Kerda, Volčjadraga.	1331
SODI, hrastovi, novi in rabljeni, mali in veliki se prodajo v via S. Francesco d'Assisi 44i
\3Z&
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedne dve stotinki dražje nego drugi kupci. VU Pondares št. 6, I.
BRILJANTE, zlato, srebro in platin po naj-, višjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, II.	(43)
KRONE, goldinarje, zlat denar, platin, zlato, plačujem dražje kot drugi. Zlatarna, via Ponte della Fabbra 1.	1303
POZOR! Kupim sveže in stke gob?, suhe če-iplje na drobno In na debelo. Ponudbe Ferd. Glraud, Herpeije 38. (Gostilna Beša).
1315
TERAN, domač, pristen se dobi od 100 litrov naprej, pri Andreju Lah, Dutovlje št. 89.
■ -	131 i
DAROVI
V	počastitev spomina pok. gosp. Mirka Strusciewicza, dolgoletnega pevca in člana «Kola», darujejo zbrani kolaši za «Šolsko društvo®*. Zorman L 5, Curek L 10, Ernest Jug
i L 5, Alojzij Samec L 10, Ant. Lenasi L 5, Ivan j Kariž L 5, Ciril Kočevar L 5, Ivan Vodopivec. ! L 5, Alojzij Ukmar L 5, N. N. L 2, Ant. Zerjal L 2, Ant. Lisjak L 2, Štibel Filip L 2, Ivan Lušan L 5, Živec Peter L 3, Vovk Kari L 2, Abram Alojzij L 3, Vine. Godina L 2, Ražem L 1, Furlan Jožef L 5, Furlan Mirko L 5, Ven-turini L 5. — Skupaj L 117. — Srčna hvala!
V	počeščenje spomina pok. Vekoslava Lo-karja daruje soproga Justina L 200 za «Šolsko društvo*. Srčna hvala J
Roiaki 2 N@	safelt© na
iolske di	raišivo!
voda poc O priliki
sicer v prostorih deželnega hipotečnega za-oaružnica videmske mestne hranilnice, priliki otvoritve je podarila hranilnica znesek 10.000 lir goriškemu mestnemu komisarju, da ga porazdeli med razne mestne inštitucije.
Videmski krogi smatrajo otvoritev podružnice v Gorici za važen korak, ki povede k fuziji goriškega hipotečnega zavoda z videm-sko hranilnico, ki naj bi se izvršila na ta način, da se videmska mestna hranilnica spremeni v deželno, goriški hipotečni zavod pa bi postal podružnica te hranilnice. Goriška «Vcce dell'I«onzo» se je sicer v eni iz poslednjih številk zelo hudovala nad to nakano,
videmska hranilnica Gorici. Sic transit gloria Goritiaef Prijatelj Slovencev. «Giornale di Udine. je ponatisnil v številki od srede nedeljski članek «Popolo di Trieste» pod naslovom «11 Con-
PODLI S T K K
Borsha por&cffa,
Trst, dne 24. septembra Valuta na tržaškem irgs.
ogrske krone	^
avstrijske krone........ 0.031250 0
češkoslovaške krone	6M0
dinarji	24.30.—
lejt •!•••••••••••*•
marke«	01fi
dolarji	21.90
francoski franki	133*50
švicarski fraukt •••••■•«• —
angleški funti papirnati •••••• 99.30
Tečaji:
Trst, dne 24. septembra
Cosuiich Dalm aha Gerolimich • • Libern Triestina Lloyd • • • • •
Lussino ...........................
Ocesnia Premuda Tripcovich Ampelea
Cement Dalniatia Cement Spalato
BABICA diplomirana, sprejema noseče. Ljtt bezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I.
1334
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje ta prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v;a Giacintc Gallina 2, fnasproti hotela Mon* cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko,
2i
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	53
PLISSE'. Delo hitro in natančno, velike in majhne oblike, podviti, na pahljačo in na harmoniko. Oliva de Battisti, Vi?i S. Scbu* stiano št. 4-III Trst. Vhod pri prodaji Hs'.ov,
51

t
• • • •

1923.
0*13 ,031750 66-85 24 60
0-85 22.05 134 — 394.— 100*10
1923.
. 305
•	275
. 1142 . 398 . 1415 . f>8o . 1S2 . 110
. i*3
•	30&-233
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaltvutno . ve* V da jo naš pre jnbljeni brat. stric, gospod
Frassc Žeser^
v 37. letu svoje starosti, v nedeljo, previden a svetimi zakramenti, v Go-podu zuspal.
Pogreb dragega pokojnika, se bo vrSil v torek; 25. t. m., ob 9. uri, iz hiše žalosti v TJStini n? planinsko pokopališče.
PLANINA, 25. septembra 19?3.
Anion in Alojzij, brata, Terapiji:, sestra,
Ivan Stergsi*! svak. Marai.a, uragica in
Iva&i ncuaki, in ostali s rodni ki. (f-2-V
CFTOTrMKOr		■ ■: '■ I ,
		
	. V ' " -V.	šmm
Za mnogobrojne dokaze sočutja povodorjj smrti našega nadvse ljubljenega očeta, starega očeta, strica, tasta in brata, gospoda
učitelja v Kobaridu Izrekamo vsem tem potom najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zanvaljujemo preč. duhovt ščani, g. nadzorniku Spazzapanu, vsem kolegom in koleginjam, gg. uradnikom, domačim pevcem za ginljivo petje, darovalcem krasniJb vencev, družini Bogataj, g. Bisaiiovf, g. CHgi Uršič, gdč. Pepci Volarič, preč. g. dekanu Korsiču m predsedniku «Učiteij3kega drufitva» g. RakuŠČeKu za poslovilna nagrobna govora, Bog plačaj vsem! KOBARID, 20. septembra 1923.
Žalujoče družine Miklavič, Pignatari, Kuniarič, Štur m.
ZAHVALA.
Globoko ginjeni po izrednih doka-zih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadometitne izgube dragega soproga in očeta, gospoda
Vekoslava Lokar-la
izrekamo tem potom vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, ter na katerikoli način izkazali nepozabnemu zadnjo Čaet, iskreno zahvalo.
(512)	Žalujoča soproga In otroka.

ANNIE VIVANTIs
KIRKA
Roman Marije Tarmovzke. - Po4o*ealla G. B.
Prilukov se je ustavil v Veroni« potem nama je sledil v Benetke; hodil je za sama po cestah, ves apadel vsled žalosti in ljubosumja. Vsakotoiiko sem bila tama 2 njim; tedaj sva govorila potiho — naglo, kakor dva obsedenca — o zločinu. Ce sem jaz omahovala, le bil on, ki me fe neprestano roommj»l na mojeg* sina in na prisego; če se je on obotavljal, sem ga jaz silila k izvršitvi umora.
Nekega večera — ali, kako dabro se spominjam enega žare čega, poletnega zatona — me je sptčaf aa Lidu. BU je &n«ren in nagr-bančea. Potegnil je iz žepa naguban svežem: bila je stara EUzina torba — b" J« b«" «on, raztrgan, izpraznjen, neuporaben-
S silno gtsto ga je vr«cl v vodo.
«X*n£afti?» vprašam potiho. «Koa£aoi,» pravi oa «Ia sedaj, kaj bo/»
Stresel je t ramami. Potem je iael misel — nečastno, octadao idejo l kok
Sfo
tpo2uia}7 Jo"je že'oni,* kazal je z gesto
me na oddaljenega Kamarovskega, «ko je
obsojen — kai ne, da je obsoien?» la sep skoro burflasno;
rame le
«Dobro, tedaj nam more služiti njegova smrt v poseben namen. Se ti ne zdi?»
Ker sem vsa prestrašena strmela vanj, je nadaljeval: «Ne bova pač posnemala pesnikov! Ne bova posnemala romantičnih zločincev.»
.. .Polagoma, polagoma so se prepričali moji revni možgani, da je bila ne najina pravica, pač pa dolžnost, izvriiti ono grozovitost. Po njegovih besedah ni bilo to nič nečastnega in grdega. Ne! Bila je to dolžnost. Bila je to pravična, pametna, logična stvar.
•Razumela boš, da ni to isto, če odstraniš i moža, zato da se polastiš njegovega denarja. Ah, ne! Divja stvar! Ker mora on {zginiti, naj bo njegova smrt v korist marsikomu. Ne nama, pazi! Ne nama! Denar, ki ti ga bo pustil, bo služil v pravičen namen, služil bo v popravo velikega pogreška. Najino delo bo: p o vračati. Plačal bom vse do zadnjega vinarja, kar sem vzel mojim klijentom. In kar bo ostalo, bova darovala ubogim. Je prav? Nič ne bova obdržala zase. Se li strinjaš?«
In spomnil se je nadalje,, da je med njegovimi klijenti vdova s štirimi otroci... zelo ga le vedno vznemirjala misel na ono ženo.
Prebudil se je v njem zgovoren, prepričevalen odvetnik. Končal je z besedami: .Da,
izvrtava sveto delo!
Jaz sem bila sprva nevoljna, potem sem postala negotova, nasprotovala tem. a končno sem se vdala. Ponavljala sem za njim:
«Bo sveto delo!»
Ce eksislirajo demoni slabega, so si mor;.li pač od smeha čeljusti izmakniti, poslušajoč najin pogovor one večerne ure.
Prilukov si je izmislil sredstva in določil načrte.
«Ti moraš doseči, da se zavaruje na življenje.*	.
*Pa kako?» sem vprašala sobotno in jo-kaje. «Kako mu morem kaj takega reči?»
^Prepusti mcni,» je rekel Prilukov in zdelo se je, da je zopet oni iz Moskve.
Drugi dan mi je pokazal pismo s poncircjenr* pisavo.
«To pismo boš odprla pred njim in ko ga bo hotel videti, mu ga pokažeš... otožna!«
«Tn če ga ne bo zahteval?;>
«Moraš to doseči,« je ponovil Prilukov,
Ko so prinesli pismo in je opazil Kamarov-skfj, kako rdim in bledim, jc hotel videti pismo. Pokazala sem mu ga vsa otožna.
Pismo je nosilo podpis Trubeckoj: mladi princ (Iti sem ga poznala le na videz in ga nisem videla že celih šest let) me je naprosil, ga poročim: v dokaz svoje ljubezni predlaga, da napravi oporoko, v moje dobro, iL razen tega se hoče zavarovati za petstotisoč lir.
Pavel Kamarovskij je osupnil.
«Vs«, vsi te hočejo ukrasti?* je vzkliknil in je jokal ves zapuičen na divanu z glavo med rokami.