GLAS NARODA * list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 no. 181. — Ste v. i8i. i The largest Slovenian Daily ia the United Shrfm. mad legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ und«r Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, AUGUST 5, 1935. — PONEDELJEK, 5. AVGUSTA 1935. VOLUME XT.m LETNIK XT.TTT. SPORAZUM MED DELEGATI PRI SVETU LIGE NARODOV V SLUČAJU VOJNE BODO UDARILI ITALIJANI NA ABESINIJO IZ SEVERNE PROVINCE ERITREJE Sporazumeli so se pri cocktailu. — Načrt za posredovanje je bil odobren. — Komisija mora skon-čati svoje delo do 1. septembra. — 4. septembra »e bo sestal Ligin svet. — Abesinski cesar se hoče osebno pogajati z Mussolini jem. ŽENEVA, Švica, 4. avgusta. — Diplomati iz Londona, Pariza, Moskve, Rima. Addis Ababe in drugih prestolic so delali tri dni, da bi našli vsaj začasno rešitev abesinsko-italjanskega spora. Na privatnih sejah Liginega sveta in privatnih razgovorih v hotelskih sobah niso imeli uspeha. Toda v petek, kože ni bHo več upanja, so se zbrali pri cock tailu in so se zedinili. Načrt, ki so ga izdelali, popolnoma vstreza Mus-solinijevim zahtevam. V soboto je prišlo poročilo iz Addis Ababe, da je cesar Haile Selassie načrt sprejel. Ta načrt vsebuje naslednje točke: 1. Italijansko-abesinska preiskovalna komisija se bo zopet lotila dela ter bo razpravljala o spori; glede meje. Komisiji bo dodan peti nevtralni član. 2. Anglija, Francija in Italija se bodo sestale na konferenci nekje v Franciji, da razpravljajo o celem problemu. 3. Ako spor do 4. septembra ni poravnan, tedaj pride pred Ligin svet. S tem je Liga odvrnila prelom med Addis Aba-bo in Rimom. S tem je bil pridobljen čas enega meseca, da posredovalna komisija in tri velesile dosežejo konečni sporazum. Politični opazovalci v Ženevi pa so prepričani, da bo Italija ta mesec nadaljevala s svojimi vojni -mi pripravami doma in v Vzhodni Afriki. Tedaj bo v Abesiniji prenehala deževna doba in bo mogoče postaviti armade na strategične točke. In Italija nato ne bo več odlašala. Brzojavke iz Addis Ababe prinašajo zanimiva poročila. Kot naznanja zunanji urad, je cesar Haile Selassie pripravljen sesti z Mussolinijem k zeleni mizi in ž njim iz oči v oči razpravljati o medsebojnem sporu. Zahteva, pa, da da bil ta sestanek na nevtralni zemlji. Vendar pa je zelo dvomljivo, ako bo sploh kdaj prišlo do tega sestanka. ADDIS ABABA, Abesinija, 4. avgusta.—Sko-ro je že 40 let, odkar je bil general Baratieri poražen pri Adowi in Italija te sramote ni nikdar pozabila. To mnenje je izrazil cesar Haile Selassie na izvanredni seji abesinskega parlamenta 1 8. julija. Vsak Absinec stavi svoje upanje na zmago pri Adowi. Ta zmaga jih je prepričala, da so nepremagljivi v svoji gorati deželi. Za številno neugodno razmerje obeh armad, ko pridejo štirje italijanski vojaki na enega abesinskega, se Abesinci ne zmenijo. Ne vedo ničesar o tankih in aeroplanih. Zanašajo se na svojo moč in junaštvo. Abesinci pričakujejo glavni italijanski napad iz Eritreje. Tam ima Italija že okoli 200,000 vojakov, v Somalji pa 50,000. Poleg tega pa je bilo tudi mobiliziranih 25,000 Askarov v Eritreji. Najmočnejša italjanska vojska stoji nasproti Adowi, 20 milj od meje. Ob celi meji so Italijani zgradili temelje za težke topove in ozemlje prepregli z električnimi žicami. Italjani imajo posebno na tem kraju veliko število tankov in so prepričani, da morejo Adowo zavzeti v enem dnevu. Abesinija pričakuje, da se bo pričela vojna proti koncu avgusta, ko bo Mussolini obiskal fronto. Ko bo razglašena splošna mobilizacija, tedaj se bo moral vsak moški zglasiti pri svojem poglavar- Obsedno stanje zaradi tekstilne stavke RUSKI POLET SENI0BNESEL Aeroplan se je moral vrniti v Ljeninrad. — Cev za olje je bila pokvarjena. — Namenjen je bil v Californijo. Moskva. Rusija, 4. julija. — Sovjetski aeroplan, je nameraval rez severni t era j poleteti v Californijo, je bil prisiljen pristati na letališču južno od 1 jjeni ligrnda. Preletel je že in pila samo žganje, kajti Dickinson ga je mešal z vodo. Pozneje je vlil žganje v moj čevelj in ga i »pil. Pozneje jo bil Dickinson iz-vabljen v avtomobil, v katerem je bil oropan in umorjen Poleg Lorette Jackson so na zatožni klopi še njena sestra Florence, Jean Milic** in "William Schweitzer. TURŠKI PRINC SE JE USTRELIL Princ Abdul Kerim, ki je bil star 31 let in vnuk turškega sultana, Abdul Hamida, se je vstrelil v hotelu Cadillac v New Yorku. Pustil je pismo, v katerem naznanja, da jo šol v smrt zaradi neke žene v Bron-xu. V pismu pravi, da ga je ta ljubezen odvrnila od njegove namere, da najde v Ameriki bogato nevesto, da bi na Kitajskem mogel nabrati dovolj vojakov, s katerimi bi zopet obnovil turško cesarstvo. Princ je prišel v Ameriko iz Beiruta v Siriji, kjer živi turška cesarska rodovi na v izgnanstvu. Takoj, ko je prišel v Združeno države, je iskal bogato in lopo nevesto, toda vsaka ga je zavrnila. Slednjič pa se je zaljubil v Mrs. Kadir in jo je prosil, da ga poroči, toda njegova prošnja je bila odbita. Ker je bil brez denarja in ni mogel najti neveste, je obupal in se je ustrelil. FINANČNI MINISTER PRED VOJNIM SODIŠČEM — - A true. Grško, 3. avgusta. — V ponedeljek bo postavljen pred vojno sodišče George Maris, ki je bil začasa zadnje Ve-nizelosove vlade finančni minister. Zagovarjati se bo moral zaradi veleizdaje. PAPEŽ SE NA POČITNICE Vatikan, 2. avgusta. — Papež Pi-j XI. je «31. julija zvečer zapustil Vatikan in se je z avtomobilom odpeljal v svoje poletno bivališče na grad Gandol-fo, kjer bo ostal dva meseca v hladnem ozračju Alban pogorja. Ko se je pripeljal na grad Gandolfo, so se zbrali vsi vaš-čani, kajti papežev prihod jim je vsako leto največji dogodek. Vsi so se zbrali na glavnem trgu in pokleknili, ko jim je papež z grajskega balkona podelil svoj blagoslov. BOLGARSKA BO GRADILA UTRDBE Sofija, Bolgarska, 4. avgusta. — Vojni svet, kateremu je predsedoval kralj Boris in na katerem so bili navzoči vodilni generali in častniki generalnega štaba, je sklenil, da takoj zgradi stalne močne utrdbe okoli mesta Haskovo v južni Bolgarski. Ta sklep se smatra za odgovor na odredbe turškega vojnega ministrstva, ki je ukazalo zgraditi utrdbe pri Kirklaeliju, katero mesto je igralo važno vlogo v balkanski vojni leta 1912. SENATOR HOLT JE BIL OPERIRAN * Baltimore, Md., 3. avgusta* Danes je bil operiran v St. Agnes bolnišnici na slepiču senator "Rush D. Holt. Njegov^ stahje je povoljno. ___t4 »4 G LA 8 X'A R O D A " NEW YORK, MONDAY, AUGUST 5, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. rA. r Glas Naroda" Frank SLOVENIC PUBLISHING COUFAN1 Oorporatkn). L. Benedlk, Trett PUc»omisliti, da Avstrija v s dlan j i obliki ne more več dolgo dbstojati. Notranje razprtije jo prete zrušiti. Edinole Habsburžani bi zmanjšali vpliv avstrijskih nazijev, ki zahtevajo, naj se za vsako ceno pridruži Avstrija Nemčiji. Proti tej pridružitvi (Ansehlussu) je pa preklvsem Čejioslovaška, ker bi bila v tem slučaju od treh strani obdana od nemškega rajlia. ('e sta torej edinole kltve poti — restavracija Tlabsburžanov in "aroschluss" — bo Mala antanta, dasi nerada, Viovolila Otonu zasesti avstrijski prestol, kajti Otona bi bilo lahko ustrahovati, dočhn bi bila proti povečani Hitlerjevi Nemčiji skoro brez moči. 7T Važno za potovanje. Kdor ja nameni«« potovati v atari kraj aH dobiti kogf od tam, je potratno, da ja poučen v vseh stvareh. V sled nafa dolgoletne skušnje Vam ta moramo dat« najboljša pojasnila in tudi «m potrebno preskrbeti, da ja potovanja udobno, in hitro. Zato to *anpno obrnit* na na« m vsa pojasnil Mi preskrbimo vta, bodiši prošnjo ta povratna dovolj* nja, potno listo, vitojo in »ploh vso, kar jo ta potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, aa najmanjše Nodriavljani naj no odlašajo do eadnjege trenutka, *fr prodno to dobi it Waskingtona povratno d6*oljonje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj tn mesec. Pišite torej takoj ta brttplaind navodila In taoot avl jamo Vam, da boeie poceni in udobno potovak. SLOVENIC PUBLISHING CO. PRAXEL BUREAU 216 .West 16th Street New York, N. Y. Po nesreči ustreljena. Vevško okolije je 22. julija vznemiril nenavaden dogodek. Po nesreči je bila ustreljena delavčeva žena Ivanka Hribarjeva. Po naših poizvedbah se je tragični dogodek primeril takole: V vevški papirnici zaposleni 441etni delavec Ivan Rant je 20. julija v -mraku, okoli 20.30, doma pri Prosvetnem domu ob stranski cesti streljal mačke, ki so mu hodile davit golobe v go-lobnjak. Najprej je s flobertov-ko ustrelil svojo mačko. Nato je v bližnjem detel jišču zapazil drugo mačko. Skočil je za njo. Mačka pa je stekla proti sosedni hiši. Ko je prišla ob hišni zid, je Rant pomeril na njo. Strel jo počil. A takoj nato .je jeknil preko ceste s Hribarjevega vrta pretresljiv klie: — Joj meni! Ustreljena sem! — Ivan Rant je pohitel na vrt in je bridko presenečen našel v krvi in nezavestno Žoletno delavčevo ženo Ivano Hribarjevo. Prihiteli so še drugi sosedje in so mlado ženo odnesli v hišo. Z orožniške stanice v Vevčah, kamor so tudi javili nesrečo, so takoj telefonirali po reševalni avto v Ljubljano, ki je v nekaj minutah pribrzel v D. M. v Polje ter smrtnonevarao {»oškodovano Ivanko odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Orožniki so zaslišali Ivana Ranta, ki je bil prijatelj Hribarju, delavcu, zaposlenemu prav tako v vevški papirnici. Rant j«' orožnikom |>ojasnil. kako se je zgodilo, in j«* pokazal kraj, od koder je streljal na mačka, a je strel zadel čez cesto. Razdalja znaša 18 m. Krogla je bila kalibra (i m/m. Verjetna je kombinacija, da je krogla, namenjena mački, zgrešila cilj. se zadela ob zid, pri katerem je maček stal, se odbila in nato leteč čez cesto zadela Hribarjevo v spodnji del trebuha. Na kirurgičnem oddelku je primarij dr. Guzelj izvršil pri Hribarjevi prvo operacijo. Na žalost pa je mlada žena še vedno v smrtni nevarnosti. Rešitev v zadnji minuti. V Kali šali pri znanen prelazu (Vrnicu, ki veže Gornjegraj-sko in Trno dolino, so domala trije ljudje postali žrtev požara. Kočar Matevž Galin je imel na Kališah majhno kočo, v kateri je prebival z ženo, otrokom in starini očetom. Koča je ležala blizu trase nove luške eeste in je bila že stara in izsušena. Ponoči, ko so v koči vsi spali, so sosedje opazili, da se vije jo okrog koče plameni. Prihiteli so na pomoč, toda v kočo niso več mogli. Plameni so jo bili objeli že skoraj do tal, v njej pa so ostali vsi prebivalci razen gospodarja, ki je bil na delu v sosednji vasi. Ko sta se v koči prebudila stari oče in Galinova žena zaradi krikov sosedov in prasketanja ognja, sta zaman llliill^illlllllBliliyil^SilinillHIIIMil^l^Ill CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA »'. ■ ' ♦ , ~ - { . j Angleško-slovensko Berilo KNGLI8H 8LOVBNB BBADBB STANE BAMO $2 Naročita ga pn ~JU~ 4 KNJIGARNI /GLAS NARODA' 816 WB8T 18th 8TBBBT York City," skušala prodreti na plan skozi vrata. V zadnjem trenutku sta se skozi ozko okno splazila iz goreče koče in rešila tudi otroka. S kočo vred je zgorela vsa imovina revne družine. Ogenj je po vsej verjetnosti nastal nad ognjiščem. Ko je popoldne gospodinja pekla kruh, se je najbrž vnel tram v podstrešju, ki je počasi tlel, dokler ni jionoči izbruhnil ogenj. Zavarovalnina je malenkostna. Avtomatična patrona prepodila vlomilce. Okoli 1. zjutraj so skušali 3 vlomilci skozi okno vdreti v trgovin«) Mirka Goriška v Zalogu pri Ljubljani. Že so vse pripravili, da bi odprli okno, ko se je začul nenadoma silen pok. Eksplodirala je avtomatična patrona, ki jo je tja položil trgovec, da se zavaruje pred vlomilci. Umih krač so jo odkurili. Bili so trije, ki jih je videla soseda, toda v temi jih ni mogla spoznati. Tudi trgovec GoriŠek se je takoj prebudil in pogledal, kdo skuša vlomiti. Vlomilci bi bili sicer odnesli dober plen. Do 90. leta delal, potem umrl. Dne 23. julija je umrl v častitljivi starosti IX) let eden najstarejših Mariborčanov, zasebni uradnik Ferdinand Bamberger. Bil je še do nedavna usluž-ben pri neki zavarovalnici, po vstopu v pokoj je pa umrl. Z mrvo čez skale. Na desnem bregu Save, nasproti naselju Savi blizu Litije, se dviga strmi Gračanov hrib, na katerem so lepe košenice. Zdaj j«' ravno čas, ko je domala vse savsko prebivalstvo v košnji. Tudi Strnsovi iz Spodnjega Loga so te dni kosili in spravljali mrvo. Z vrha hriba so jo valili v dolino v velikih balah. Pri tem pa se je primerila huda nesreča. Z balo vnil s* i zdrvela čez skale kakih 50 m globoko 1 Tlet m fant Potisek in 24-letna Tomšetova. Našli so ju v omedlcvici. Na pomoč j«. 1 >i 1 poklican zdravnik dr. Lebinger iz Litije, ki je pri Pot i si* u ugo.>-vil pretres možganov, pri Toir»-šetovi pa lažje poškodbe. Za "politiko" 6 mesecev. V Kordiševi gostilni na Rakeku so 18. maja po skupščin-skili volitvah živahno politizirali. Tja sta prišla 2 tujca, ki sta govorila tudi nemški, in pa stresala svoje modrosti. Pa so jima domačini odločno pripomnili, da se ne dajo politiko od njiju ugnati v kozji rog. Trgovski pomočnik iz Maribora Ivan Flegarič je bil zlasti živahen političen debater, ki pa je bil toliko iieroden, da je rabil hude izraze proti državi in vladi. Prišel je zato pod paragraf zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Mali kazenski senat ga je obsodil zaradi "politike" na 6 mesecev strogega zapora. Sam »je zatrjeval, da se drugače ne liavi s "politiko** in da je bil takrat, močno pijar.. Lažni d&vkar. Vseh mogočih sleparij se dandanes domišljajo ljudje, da hi od ljudstva izmamili denar. Te dni se je v Jurovcih onkraj Ptuja pojavil čedno oblečen starejši moški, ki se je izdajal za vpokojenega davčnega uradnika Strugarja iz Ptuja. Gostilničarju je prijazno razlagal, da sestavlja .prošnje za znižanje davkov in da je dosegel že zelo lepe uspehe, prosil pa je, naj ga ne izda, ker sicer utegne izgubiti pokojnino. Gostilničar je ^riBtal da tudi njemu sestavi prošnjo, ifcročil mu je denar za kolekovino in za nekatere malenkosti, nakar se je davkar poslovil z zagotovilom, da bo čez "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. nekaj dni poročal o uspehu. Prijazni davkar je nato obiskal še več. drugih gospodarjev in je pri vsakem izvabil vsaj znesek za koleke, okrog 50 Din, in je tako v kratkem času zaslužil lepe denarce. Gostilničarju pa se je stvar vendarle videla sumljiva in je po poizvedbah kmalu lahko ugotovil, da v Ptuju ne poznajo nikakega Strugarja. Hiralec za žgal hiralnico. O velikem požaru, ki je uničil vsa gospodarska poslopja hiralnice v Muretincih in povzročil nad 50.000 Din škode, smo poročali. Radi suma požiga sta bili dve osebi aretirani in izročeni okrajnemu sodišču v Ptuju. Tretji da npo požaru pa se je javil pri okrajnem glavarstvu v Ptuju 451etni Anton Treiber i z (Venšovcev pri Dol. Lendavi in izjiovedal. da je on zanetil požar iz maščevanja. Seveda so možakarja takoj prijeli in ga izročili okrajnemu sodišču v Ptuju, prej omenjena dva osumljenca pa vsled tega izpustili na svobodo. Nadaljne poizvedbe v tej zadevi so dognale, da je bil Treiber dalje časa hiralec v navedenem zavodu. Ker se je obnašal nasilno in je napadal ne samo tovariše poedine hiral-ce, ampak grozil z nožem in revolverjem celo nastavljencem in usmiljenim sestram, so ga radi nepokornosti dne 0. maja t. 1. iz hiralnice odpustili. Pri odhodu je zagrozil sestram zavoda, da se bo radi odpusta iz zavoda maščeval. Pri zaslišanju Treiber dejanje v polnem obsegu priznava, izgovarja se pa, da je požar zanetil iz maščevanja radi odpusta iz hiralnice. Zdi se, da možakar ni popolnoma normalen, sicer ne hi izvršil hudodelstva in se tri dni pozneje sam javil. Vsekakor je Treiber nevaren človek za svojo okolico in spada v prisilno delavnico in ne v hiralnico. Zadeva se nahaja pri državnemu tožilstvu v Mariboru. Voda za Belo Krajino. Katastrofalna suša v Belo-krajini je zavzela že velik obseg. Oba okraja, črnomaljski in metliški, trpita že sedaj na uničenih poljskih pridelkih velikansko škodo. Travniki so od silne pripeke zgoreli do hiljke. Zemlja je na široko razpokami. Mnoge vasi trpe na pomanjkanju vode. Zadnji čas so ponekod ljudje zajemali vodo iz raznih mlnkuž, a je popolnoma ne-pitna. Metliško okrajno glavarstvo se je obrnilo na bansko upravo za pomoč. Na prošnjo banske uprave je mestna oblina odposlala v Metliko dva škropilna avtomobila, ki vsebujeta do 4500 litrov vode. Šoferja Justin in Furlan sta prispela v Metliko ter takoj začela raznim. vode potrebnim vasem do-važati pitno vodo za ljudi in živino. Koliko časa ostaneta oba avtomobila v tSelokrajini, ni določeno, pač do onega časa, ko poneha huda suša in bodo ljudje imeli za uporabo domačo vodo. Mnogi potočki in studenci so popolnoma suhi. Tudi kap-nice nimajo niti kaplje dežnice. Co bo trajala suša še več dni. ni izključeno, da bo treba to pomožno akcijo še razširiti in staviti prebivalstvu razne cisterne na razpolago. NEMCI PROT! ČRNCEM Ko je človek užaljen, se najprej potolaži z upanjem, da se bo maščeval. * K nekemu znamenitemu profesorju medicine pride mož s strahovito golšo. Zdravnik preišče bolnikov vrat in pravi z glavo maja je: — Nič drugega vam ne bo preostalo kakor.... — Za božjo voljo, gospod profesor, kaj pa! — ... da si kupite tirolsko narodno nošo. * Prepričanje je zelo potrebno, da ga lahko drago prodaš; zato tako cenijo dandanes prepričanje, ki je pa tudi vedno cenejše: povpraševanje ni v skladu s ponudbo. * O neki balkanski državi po-rrčajo, da pozove vsako jutro vladar k sebi svojega slugo in mu pravi: — Poglej skozi okno in mi povej, kakšno vlado ima^io danes. * Mnogi se kesa jo, če so storili kaj dobrega, skoraj nihče se pa ne kesa, če ie komu škodoval. Vodstvo nemške kolonialne družbe je izdalo objavo, v kateri nastopa proti črnim predavateljem. ki v zadnjem ča.-u čedalje pogosteje nastopajo kot predavatelji. Opozarja na to, da je kolonialno politični u-rad narodno socialist, stranke črnim gostom odrekel -ploh vsako govorniško izkaznico. — Navzlic temu se je zgodilo, da so črnci nastopili kot govorniki celo v nekaterih šolali. "To pa ne gre," pravi omenjena objava, "da bi črnci nastopali kot govorniki in učitelji preti nemško mladino in nemškim ljudstvom, vzlie vsemu spoštovanju, ki ga moramo gojiti pred vojaškimi dejanji in zvestobo zamorskega prebivalstva v naših (bivših) kolonijah." Skratka takšen črnec .si lahko za pristnega nemškega "Arij-ea" pušča kri, lahko mu izkazuje zvestobo in druge čednosti, toda pravice, da bi zinil kakšno pametno v njegovi navzočnosti. nima. Advertise in *'Glas Naroda" DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO % 2.75 $ 5.25 $ 7M »11.75 (23JM $47.99 199 299 Din. 1Mb. Din. 599 Din. 599 Din. 1999 Din. 2909 199 ▼ ITALIJO 1MB ....................Ur S1&25______Lir 299 $94.49__________________lir 599 $88.29 .......... Lir 1999 $17«.— ....................Lir 2999 ______________Lir S999 KER SE VENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMRI GORI ALI DOLI En lsptettlo TefiJUi neakor kot igoraj uv^tno, bodU ▼ dinar]m nli lirah d*volj«j9ttO boljo pogoj«. uruCnji v imiMUiH dolabjib • L— moto i Mlati..........• «.79 919*— - - ..........$19.89 ■1« mm afg t ■ ' $11— nr>M«i $41.25 ........$51.59 Prejemnik dobi ▼ aUrena M raja lmpltCUo t doUrjlb. • ••mm Nnjpft W e ni treba boriti samo z lakoto in mrazom, ampak je treba i-meti tuo ti glasovi kakor opomin, opozorilo, da pri-1 aja strašen čas in z njim strašna samotnost. Naznanjajo mesec brez svetlobe in toplote, poči vanje brez miru in -panja. Iz njih zveni -neusmiljeni zakon severa, ki velja za ljudi in živali: ubijati je treba, da se /.ivimo, ubijati, da nas ne ubijejo. To tuljenje napolnjuj<-noč z žalostjo in grozo. Ta večer je volkovo zavijanje še brez odgovora, toda drugo noč sem že slišal v daljavi novo t ulj«-nje in zdelo se mi je, da sta oba glasova kakor vprašanje in odgovor, vprašanje k usodi iu njen odgovor. •V naslednjih nočeh -seni razločil že čedalje več glasov..— \ olkori so nas menda začeli obkroževati mi drug drugega vabiti. Podnevi pa je bilo vselej vse tiho. Samo po njihovih sledovih sem lahko ugotovil, ali so pred nami ali nas spremljajo. Nekega dne sem pu-til KLIC DIVJINE na snegu polovico severnega jelena in ob njeiii vse polno pasti. Ko sem drugo jutro pogledal, je bil jflieg povsod okoli vabe pomandran, meso samo pa — nedotaknjeno. Zveri so torej niso čutile dovolj močne. Najbolj pa me je »skrbelo zaradi psov. Tako čudno, nenavadno so se vedli. Kar pozabili so na svoj poslušnost. Poslali so zahrbtni. Psi z juga, kjer ni primešano obilo volčje krvi, bi bili drhteli in bežali še hitreje kakor navadno. Toda med mojimi štirimi psi so bili trije napol volkovi, četrti, — Amatik, pa na tri četrtino. V-e je kazalo, da se je zaradi bra tov njihov zverinski -nagon iz-nova zbudil in z njim vred /.<•-ija po prostosti. Začeli so renčati in s«* smukati okoli moje spalne vreče. Njihove oči so izdajalsko lesketale. Moral -em vzeti bič v roke, da sem ji!i prisilil k pokorščini. Sesti dan je dobila volčja tolpa pomoč. Zdaj je moralo biti že sedem ali osem zverin. Večkrat sem opazil sumljive sence okoli taborišča. Streljanje bi bilo nezmiselno, zato sem rajši kuril ogenj in pazil da ini ni Ui-ra-nil. Sedmo noč sem * zlie strašnemu koncertu za spal, toda kmalu me je zbudil " neposredni bližini zatogel glas, ki mi je [K)gnal vso kri v glavo. Z revolverjem v roki sem planil iz svojega šotora. < je še gorel in nič ni bilo videti. Nevarnost je bila tore.;, v taborišču samem. Amatik je tulil! On, največji iu najmočnejši iziued mojih psov, je odgovarjal z nastežaj, odprtim gobcem volkovom. Drugače bi bil tulil, ta dan pa je uporno in nemo sprejel kazen. Toda komaj -sem spet legel, že je začel svojo izno-va. Tako sem moral prebede-ti vso noč in paziti nanj. Ko sem hotel zjutraj spet zapreči pse, so mi pokazali zobe. Le s težavo sem jih postavil v vrsto. Amatika sem privezal k sunem in zaklieal spred njemu psu, naj zdirja. Kadar -»o sani premaknejo, ima zadnji pes najtežjo delo. Jerry se jo uprl rn vlekel, koliko je mogel, Amatik pa je ostal nepremičen. Suni se niso hotele premakniti. Ko se je to že tretjič ponovdo, sem izgubil potrpljenje in sem hotel upornika kaznovati. Amatik pa se je zakadil vame. Planil jo hitro, s skoraj zaprtimi očmi in me iz-kušal popasti za grlo. Podzavestno sem se ubranil ugriza z levico in njegove zobje so se zadri i v mojo park o (eskimski kožuh). Takoj sem >e zavedel položaja. Ostali psi so že grizli jermenje iu se pripravljali na naskok. Amatik, ki sem ga z brco odgnal, je planil še drugič proti meni: Dvakrat so je posvetil rumen plamen iz mojega revolverja in Amatik so je zvalil v sneg. — Ostali psi so se umaknili. Bil ie pa tudi že zadnji čas. Trideset korakov od sani sta čakala že dva poslanca volčjega krdela, da bi delo dokončal;*. K nega sem ustrelil, drugi pa mi je ušel. Vprega je nadaljevala svojo pot. Snežilo je v debelih kosmih, ki so sproti zakrivali naše sledove. Se nikoli se mi ni zdela velika samota tako žalostma Hi sovražna. Pasji zvončki, ki so včasih zvonili tako veselo, so zbujali v meni hude slutnje: M i dil sem na noči brez spanja, ki jih bom moral še prebiti, preden se mi bo posrečilo priti do kakšne naselbine. Mislit -eni. kako bom moral i.epresta-no paziti in kako ne bom smel niti za trenutek spustiti prsta s puškinega petelina. Ali ne bodo tudi ostali psi piav tako podivjali kakor njihov tovariš Amat ik Toda imel sem srečo! Nekega dno so nevarni sledovi izginili in tuljenje je zamrlo. — Najbrž s o morali severni jeleni križati našo pot iu krdelo volkov se je spustilo za njimi, ker se je nadejalo boljšega plena. Noči so spet mirne. Psom je prešel hudobni, rumeni lesket v očeh. Počasi vlečejo sami in prijazno mahajo z repi. če jih gladini po kosmatih kožuhih. Ce le ne bi bilo bolečine v moji levici, ki me neprestano spominja strašnega doživljaja \ zasneženi Samoti. {Iz knjige "Beli molk".) s tem, da uveljavi moderne znanstvene metode pri iskanju krivcev. V Lausanno prihajajo študirat policijski uradniki skoraj iz vsega sveta, a policijske centrale v Rumuniji, Jugoslaviji, Nizozemski, Brazili j i. Poljski, Madžarski, Indiji in Siamu so uvedle preizkušene metode lau-annske policijske univerze. Univerza ima bogat muzej, kjer je na tisoče predmetov, ki so služili bodisi zločincetu pri zločinih ali pa za izsleditev zločincev. Policijska univerza v Lausanni je baje mnogo l>olj-ša, kakor podobna zavoda v Londonu in New Yorku. VA2NO ZA f POLICIJSKA UNIVERZA V Lausaimi v Švici so ustanovili na univerzi že leta 190i> policijsko fakulteto. Vedno večje uveljavljanje znanosti v policijski službi je pripomoglo lausannski policijski fakulteti do svetovno znanega znanstvenega središča, kjer se vzgajajo posebni policijski strokovnjaki. Arhivi tega znanstvenega ?avoda obsegajo tisočo primerov tatvin, umorov, atentatov, požigov, ponarejanja dokumentov, denarja, čekov itd., ki v njih lausannska univerza hitro pomaga pravici do besede STAVKA V CAMDEN, N. J. NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno ds kdaj imate plačano naročnino, Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali ta Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da tkušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj Sik rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. COLORADO: Pueblo. Peter Call* Wslsenburg. M. J. A. Saftli Delavci ladjedelnice v Camden, N. J., stavkajo že četrti mesec. Nedavno se je odpravilo petsto štrajkarjev pred mestno hišo, kjer so zahtevali, naj se jim poviša felief za petdeset od-* stotkov. INDIANA: I »d lana polls. Louts Banketi ILLINOIS: Chicago, J. Berač, J. Luksntefe Cicero, J. Fabtaa (Chicago. C Ice rs In IlUnols) Joliet llary BamWch, Joseph Ffr% sat La Salle. J. SpeUch Mascoutah. Frank Augostln North Chicago. Jaia Zelene KANSAS: 3tranl. Agnes Motnili Isnsas City. Frank Žagar MARYLAND: KltzmUler, Ft. Vodoplsec Steyer. J. Černe (za Psnna. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit Frank Stalnr MINNESOTA: Chlsholin, Vrsnk Goats Ely. Jos. j. Peshel-Eveletb, Louis Golds Gilbert. Loals Vessel Hlbbiofc. John PovSe Virginia. Frank Hrvatic* MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanila. Kari StniMm Little Falls. Frank Masfts OHIO: Rarberton, Frank Trshr Cleveland, Anton Bobek, Chas. Mar linger, Jacob Result. John Slagnik Girard. Anton Kagoda Lorain, Louis Bal ant, John Varr ie Warren, Mrs. I. Rachai Yonngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavee Clarldge. Anton Jerlna Conemaugb. J. Bresevee Exoort. Loals Snpanlli Fsrrel, Jerry Okovn Forest City. Math Kmria Greensbarg. Frank Novak laknstown, John Polants Kfnyn. Ant. TanSel) Laxerne, Frank Balloch Manor. .Frank Demshar Midway. John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren TurUe Creek. Fr. fltMfrn West Newton. Joseph Joraa WISCONSIN: Mllwaokee. West Ailla. Sheboygan. WYOMING: Rflffc Bpftfifi, DlamondriUsw Jot RoQch ZAROČENCA MILANSKA ZGODB/ *Z 17- &TOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAKZONI mW+YA "ff/il) S4MQBA' 45 Na predvečer onega dne, ko je Senzo dospel v Milan, so ulice in ceste mrgolele ljudi, ki jih je prekinjala sku,pua razjarjenost, obvladovala skupna misel in so se, znanci in tujci, družili v krožke, ne da bi se bili prej kaj zmenili, skoro ne da bi to opazili, kaikor po isti c4rmini raztresene kapljice. Vsak govor je povečal prepričanje in strast poslušalcev in onega, ki ga je izustil. Treba jo bilo samo še prilike, sunka ali kateregakoli napotka, da se besede spremene v dejanja; tudi tega -ni bilo treba dolgo čakati. (>b zori so prihajali iz pokov-kih prodajalcu vajenci s košaro polno kruha, ki so ga razna-šali po običajnih hišah. Prvi pojav enega izmed teh nesrečnih dečkov blizu gruče ljudi je učinkoval, kakor bi padel goreč iver v smodnišni-co. *4Poglejte, ali je kruli!" je zavpilo sto glasov obenem. "Da, za trinoge, ki plavajo v izobilju in hočejo, da bi mi pomrli od gladu,-* pravi eden; približa so dečku, zamahne z roko k robu košare, mu jo iztrga in reče: "Daj. da vidimo." Deček zardi, prebledi, trepeta, rad bi rekel: pustite me dalje; a beseda mu zamre na ustnah; »pu-ti roke in jih skuša naglo izvleči iz pasov. 44Dol s to košaro!" so čuje medtem. Zagrabi jo mnogo rok obenem, že je na tleh, prt, ki jo pokriva, zleti v zrak, topla vonjava se razširi naokrog. "Tudi mi smo kristjani; tudi mi moramo jesti kruli," »le prvi, vzame okrogel hlebec, ga dvigne, ga pokaže množici iu u-grizne vanj; roke v koš — hlebci v zrak; v krajšem času, nego se to pove, je bilo vse pospravljeno. One, ki niso nič dobili, jo razsrdil pogled nn tuji dobiček in je navdušila lahkota podjetja, da so se zganili in v čredah šli iskat drugih ko šar, kolikor so jih srečali, toliko >o jih izropa-li. In ni jim bilo niti treba navaliti na razna-šalce; ko so tisti, ki so na svojo nesrečo krožili po mestu, opazili nevarnost, so prostovoljno odložili breme in Odnesli pete. Poleg vsega tega pa je vendar bilo največ takili, ki niso dobili nič pod zob; tudi osvajači niso bili zadovoljni s tako bornim plenom; ra zen tega so bili med temi rn onimi pomešani ljudje, ki so bili računali na nered v večjem obsegu. "K peči! K peči!" so začeli vpiti. V ulici, ki so imenuje "Prehod za -sluge", je bila in je se danes peč, ki je ohranila svoje staro ime; v toskanščini pomeni to ime "peč bergel", v milaniščrni pa je zloženo iz tako čudnih, svojevrstnih, neotesanih Imsed, da abeceda našega jezika nima znamenj, ki bi mogla izraziti njihov zvok. V tisto stran se je ljudstvo zagnalo. Ljudj" v prodajalni so baš izpraševali vajenca, ki se je bil vrnil prazen in je ves prepaden in zla-san j«M'ljaje .poročal svoj žalostni pripetljaj, kar se začuje topotanje nog iu rjovenje obenem; narašča iu se bliža; prikaže se preduja »straža tolpe. Brž hitijo zapirat na vse kriplje; eden steče po sodnega poveljnika, da jim pride na pomoč; drugi v naglici zaklenejo prodajalnico in zaslonijo durnice. Zunaj se začnejo ljudje na-tekati in vpiti: "Kruha! Kruha! Odprite! Odprite!" Oez malo hipov dospe sodni poveljnik v spremstvu helebardirjev. "Prostora, prostora, ljudje! Domov, domov! Umaknite se :sodnemn poveljniku," kričijo on in lielebardirji. Ljudstvo, ki še ni bilo preveč uatrpano, se je nekoliko umaknilo, tako da so oni lahko prišli bliže ter se skupaj, četudi ne v redu, izstavili pred vrata prodajal nice. "Toda ljudje božji," jih jo tam nagovoril poveljnik, "kaj delate tu? Domov, domov! — Kaj poreče kralj, naš gospod? Ne storimo vam nič zalega, a pojdite domov, kakor tiče kristjanom! Kaj vraga hočete tu tako na kupu? Nič dobrega, ne za dušo ne za telo. Domov, domov!" Poveljniku je začelo primanjkovati sape. — "Poženite jih nazaj, da bom tnogel dihati," jo rekel lietebardirjem, "a ne storite nikomur nič zalega. Skušajmo v«stopiti v prodajalnico; potrkajte; držite jih nazaj." "Nazaj, nazaj!" vpijejo helebardirji, se vržejo vsi obenem na prve ter jih s kopji hele-bard potiskajo nazaj. Oni rjovejo, se umikajo, kakor morejo, butajo s hrbti ob prsi, s komolci V trebuhe, stopajo š petami po prsti onim, ki stoje za njimi; nastane vrvež in taka gneča, da bi bili oni v sredi dali kaj za to, da bi mogli biti kje drugje. Medtem se je pred vrati malo izpraznilo. Poveljnik trka in trka in vpije, naj mu od-pro; oni znotraj vidijo z oken, stečejo doli, od-pro; poveljnik vstopi, pokliče lielebardirji*, ki se tudi drug za drugim zrinejo noter, medtem ko zadnji zadržujejo množico s hclcbardaini. Ko so vsi notri, potegnejo zapah in vrata zopet zaslonijo; poveljnik steče gor in stopi k oknu; joj, kakšno mravljišče! "Ljudje," zavpije; mnogi pogledajo gor. — "Ljudje, pojdite domov. Splošno pomiloščenje vselil, ki so brž odpravijo domov!" "Kruha! Kruha! Odprite! Odprite!" To so bile najbolj razločne besedo v strahovitem tuljenju, s katerim mu je množica odgovarjala. "Pamet, ljudje božji! Pomislite dobro; zdaj je še čas. No, le pojdite, vrnite se domov. Krnim boste dobili, toda to ni pravi način. Hej, hej... kaj delate tam s|»odaj? Hej, tam pri vratih. Ojej, o jej! Vidim, vidim. Pamet! Premislite dobro! To j«' velik zločin. Zdajci pri-deni dol. Hoj, hej tam! Nehajte > tistimi železi! Proč rok«*! Sramota! Vi Milanci, ki va> radi vaše dobrote imenujejo po vs«'in svetu! — Cujte, čnjte! Vedno ste bili dobre du... Ah, ka-nalija!" To naglo premembo v slogu jo |h>vročil kamen, ki je pri frčat iz rok eni tistih dobrih duš in zadel poveljnik v čelo, na levi izrastek metafizične votline. "Kanalja ! Ki'.nalja!" je ta še dalje kričal, naglo zaprl okno ter -e odmaknil. Toda čeprav kričal na vse grlo. so se vse njegove besede, dobre in -hibe, razpršile in raz-gubile v zraku, v viharju krikov, ki ?n prihajali odspodaj. Kar je prej rekel, da vidi, jo bilo olnlelova-iije vrat s kamni in železi (prvimi, ki so si jih oni mogli spotoma preskrheai). bi jih razbili. in upiranje v okna. da bi izrnvali omrežje; to delo j«' že precej napredovalo. Medtem so gospodarji in uslužbenci pekarno, založeni s kamenjem mesto streliva (najbrž so ga izrnvali na kakem dvorišču), .-kozi okna gorenjih nnstropij rjuli in sipali psovko na one spodaj, da bi odnehali: kazali so kamne ter namigovali. da jih začno metati. A ko so se prepričali, da s tem le čas tratijo, so jih res začeli lučati. Niti eden ni bgrešil, kajti gneča je bila tolika, da bi. kakor pravijo, niti proseno zrno no bilo moglo pasti na tla. "Ah, malopridneži! Ah, sleparji, da jim ni para! Ali je to kruh, ki ga dajete ubogim ljudem? Aj! Ojoj! I'll! Zdaj. zdaj!" so rjuli oni spodaj. Mnogo jih je bilo i>o>teno zhitih; dva dečka sta obležala mrtva. Besnost jo dajala množici novih moči: razbili so vrata, iztrgali omrežje; hudournik je vdrl i»o vseh prehodih. Ko so oni znotraj videli nevarnost, <>o zbežali pt*l streho; poveljnik, helebardirji in nekateri domačini so ostali ter se stisnili po kotih; drugi so ušli skozi strešne line ter .se kakor mačke plazili po strehah. (Dalje prihodnjih ^ Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tu« jih pisateljev« Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zanimala* Cene so zelo zmerne. "Glas Naroda" If NEW YORK, MONDAY, AUGUST 5, 1935. TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 7t. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^-- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. — Tudi meni je bilo, ko sem našel njegovo vizitko, zelo neljubo, da sem slučajno ravno ob istem času šel iz hiše. Zelo bi me veselilo, ko bi po dolgih letih mogel eno uro govoriti s tem veselim človekom. Kad bi izvedel, kako se je njegov talent v teh letih razvil. Sedaj pa upam na njegov povratek. Vam pa se iskreno zahvalim za vaš prijazni trud. — Tako rad sem ga prevzel, da ne zasluži nikake zahvale. Toda meni niti ni bilo treba takega naročila, da bi potrkal na vaša vrata. Kot rojak in novi sosed v hiši bi se vam brez tega predstavil. — Zelo prijazno. Toda prijazno to ni zvenelo, skoro kot slovo. Vendar pa som hotel ostati in samo prvi trenutek nisein vedel, kaj naj bi rekel, da pričnem razgovor. Tedaj pa opazim, kako se otrok v zadregi premika ob naslonjaču, stopi na prste in nekaj za«e-peče Albertu na uho. S hvaležnim nasmehom prikima deklici ter potisne ovratnik svoje srajce pod suknjič. — Tu imate krasno, majhno prijateljico. — Obrnem se k dekletu. — Kako pa ti je ime, punčka? Vprašujoč pogleda dekle Alberta, mi boječe ponudi nežno roko in mi s povešeuimi očmi zašepeče: — Marija Barka. — Hčerka gl a z be nega učitelja, ki stanuje v tej hiši, — pripomni Albert. — Njen oče in jaz sva prijatelja. In dekletce pride vsak dan po večerji za i>ol ure k meni. In tedaj se razgo-varjava. Kaj ne, Marjeta? Pobožam malo, bledo roko in jo vprašam: — Ali imaš tudi ti gospoda Alberta kaj rada? Dekliea me pogleda z velikimi očmi in medtem ko se ji mala lica rdeče pobarvajo, izvleče tresočo roko iz nrnie roke in skrije svoj obraz na Albertovih prsih. Ljubeznivo ovije Albert svojo roko okoli nje ter ji pritisne poljub na njene rjave kodre. — Fini obrazček, — se obrnem k Albertu — z modrimi očmi in temnimi kodri nad njimi, je z nekim obrazom, ki ga poznam, katerega pa se trenutno ne morem spomniti, zelo podoben -. — Podoben! — me prekine Albert z rezkim glasom. Presenečen ga pogledam. Njegov obraz prebledi. Nervozno se tresejo njegovi kotički okoli ust in nad povešeuimi obrvmi. Ali je otrok celo-. Neumnost! Marjeta je bila vendar hči glazbenega učitelja. Vendar pa sem se seveda moral dotakniti kake rane tega zaprtega srca. — Da, podoben. — Skušal sem ga, ne da bi to opazil, odvrniti od tega predmeta. — Mogoče pa se motim, če pri tej podobnosti iščem obraz, katerega mislim, da poznam. Po ulici gre mimo nas popolnoma tuj človek, kaka posebno značilna poteza njegovega obraza se zareže v naš spomin in spomin spi v nas, ko ga zopet slučajna podobnost zbudi. Albert z vročim pogledom visi na pri dvignjenem otrokovem obrazu. — Čudno se pogosto igrajo narava in slučaji. Govorim dalje, četudi sem se bal, da se bom zdel Albertu klepetulja. Njegova razburjenost polagoma izginja, mirno se vplete v moj pogovor in kmalu se razgovarjava o političnih vprašanjih, o znanosti in literaturi. Z vsako besedo, ki jo je izgovoril, se je izdajal temeljito izobražen mož in samostojno misleča glava, četudi je nad marsičem, kar je povedal, ležalo težko razumljivo pregrinjalo. Za prvi obisk dovoljeni čas je že davno potekel, ko slednjič vstanem. Slovo z njegove strani je bilo uljudno, skoro hladno. — Se ena prošnja, — pravi, ko sem bil že pri vratih. — Ako vas kdaj srečam na ulici, pa vas ne bi pozdravil, mi nikar ne štejte v zlo. Sem zelo kratkoviden. — Pa ne nosite naočnikov? — Jih že nosim, pa ne vedno. Ne zdi se mi potrebno, da Ui vsakemu človeku na ulici pogledal v obraz. — Toda istega popoldneva sem hotel obiskati tudi še Marto. Dolgo se že nisva videla. Skoro celo zimo sem bil na poučnih potovanjih in ko sem se malo pred svojim odhodom v Berlin vrnil v Monakovo, je Marta že odšla na svoj dopust. Nekaj let sva se poznala. Prvič sem govoril ž njo na nekem banketu, ki ga je priredil moj prijatelj igralcem po uspešni premijeri svoje drame. Po srečnem slučaju sem bil Martin sosed pri mizi in iz razgovora tega večera se je razvilo živahno občevanje, ki se je kmalu izpremenilo v prijateljstvo. Oba, Marta kot umetnica, jaz pa kot teoretik, vedno pripravljen za kako debato, sva nosila isto navdušenje v svojem srcu za gledališki oder in to naju je kmalu zbližalo. Marta se je z brezmejno ljubeznijo držala svojega lepega pokliea in k njeni nadarjenosti se je še pridružila neumorna marljivost, ki mora biti vedno neločljiva sestra nadarjenosti lepe umetnice, če se hoče razviti do najlepšega cvetja. Marta je pri menjajočih se zahtevah svojega (mklica neumorno delala za svojo duševno izobrazbo. Na mojo spodbudo je po šolskih letih zanemarjeno učenje jezikov zopet pričela in tako sva pogosto sedela dolge ure in prebirala italijanske in angleške dramatike ter sva raz pravljala o delu in psihologiji njegovih značajev. Ako sva bila različnega mišljenja, tedaj je prišlo do vročih bojev in prepirala sva se, toda slednjič sva se smeje pobotala. V hotelu de Rome mi je vratar povedal veselo novico, da je gospica doma. • Ko grem po stopnicah v prvo nadstropje, sem postal po zoren na tih klic. Marta stoji pred menoj, v klobuku in suknji in mi prisrčno stegne roke nasproti. — k' morida opraviti nek važen obisk, — mi pravi, ko ji povem o srečnem slučaju, ki mi je izdal njeno bivanje v Berlinu, — toda na ljubo tako dobrodošlemu gostu moram obisk preložiti na jutri. Pridi, samo pridi! — Lahnih korakov steče po stopnicah, odpre vrata in zakliče s svojim zvonkim glasom v sobo: — Mati, samo poglej, koga pripeljem. Ravno tako, kot Marta, me je sprejela tudi njena mati, ki je bila prijazna stara dama, kateri so beli lasje lepo pristojali k njenemu ljubkemu obrapi. ~ ~ (Dalje prihodnjič.) VOJAŠTVO PROTI STRAJKARJEM Narodna garda pred tovarno Columbian Enameling v Terre llaute. Delavci so proglasili generalni štrajk, ki je trajal le 24 ur. Govemer je poslal v mesto miličarje, ki so razgnali štrajkarje s plinskimi bombami. Porcelanasti most v Karlovih V arih Kakor poročajo iz Karlovih Varov, namerava tam tvrdka Bata zgraditi porcelanski most čez reko Belo. Vezal bi njeno tamkajšnjo prodajalno z nasprotnim bregom. Mestni svet sicer še ni razpravljal o tej Batovi ponudbi, ni pa dvom, da jo bo sprejel, ■>aj bi slovito zdraviliško mesto s takšnim mostom postalo za svetovno senzacijo bogatejše. K« lino zgradba, ki l»i se moglo s tem mostom kosati, bi bil SO m visoki poreleanski »tolp v Nankingu, ki so ga zgradili 1. 1064. Seveda se turn češka porcelanska industrija zanima za ta načrt. x Vohunska afera na Finskem V Viborgu so aretirali majorja Kohonena, častnika ta-mošnje obrežne obrambe. Jvo-honen je bil prej častnik ge-•nerahicga štaba in ima polbrata, visokega častnika, v sovjetski armadi. V zadnjem času so filmske oblasti ugotovile, da so dobile sovjetske vojaške oblasti podrobne informacije o finski obrežni obrambi. Preiskava je dognala, da jim je te informacije priskrbel Ko-l.onen. i X Letalska katastrofa fašističnega mecena V genovskem pristanišču se je primerila letalska nesreča, pri kateri je izgubil življenje veleindustrijalec Agnelli, naji-motivitejši italijanski državljan. Mož se je vračal v Genovo z italijanskim oceanskim letalcem Ferrarijem. Ko se je hidroplan .spuščal na vodo, je pilot, ki g& je naj-brze oslepelo sol lice zavozil v zid. Vodno letalo se je prekucnilo, Agnelli si je pri udarcu razbil črepinjo, Ferrari pa je bil lažje ranjen. Kmalu po nesreč je Agnelli izdihnil. Pokojnikov oče je ustanovitelj Fiatove avtomobilske tvor-nice, Agnelli sam pa je veljal za genialnega trgovca in mecena sedanjega italijanskega režima. X JJankovee je delil med ljudi Ljudje, ki -so te dni šli mimo neke banke v Oslu, so imeli dovolj prilike, da so se čudili. Iz banke je hipoma planil mlad mož, potisnil vsakemu mimo-idočemu šop bankovcev v roko in se vrgel potem pod kolesa nekega avtobusa. Pozneje se je izkazalo, da je bil eden izmed blagajnikov te banke, ki je hipoma znorel. Za poštenost Oslovčanov je značilno, cla se je ves razdeljeni denar, 69,000 norveških kron, vrnil v banko. KITAJSKA VLJUDNOST V FRANCOSKI PRESTOLNICI V Parizu so ustanovili posebno ligo, ki ima namen osvežiti staro francosko vljudnost, ki je v povojnih letih precej trpela. Ligi se je pred kratkim jmj-nudil nepričakovani pomočnik, vendar za svoj trud ni žel za-nikakor ne more meriti s Kitajski diplomat Peičung, to ji- ime pomočnika, je prišel do spoznanja, da se francoska vljudnost nikakor en more meriti s Kitajsko. Peičung je bil pred časom od svoje vlade poslan v Evropo, da bi v evropskih velemestih obiskal tamkajšnje Kitajce in tudi ostale prijatelje Kitajske, ter jih naprosil za subvencije, ki jih njegova domovina nujno potrebuje. Peičung je storil vse, da bi svojo misijo dovršil s kar največjim uspehom. Svoje rojake j epovsod dodobrega oskubil. V Parizu pa si j<* domislil še nekaj posebnega. Aranžiral je po-sebn » slavnostne predstave, katere donos naj bi bil namenj-n nacionalnemu fondu. Za ta "matino" je hotel pridobiti slavne umetnike in umetnice, ki naj bi sodelovali gratis. Diplomat Kduard Hcriot mu je dal med ostalim tudi posebno priporočilo za Cecil Sorel, vztrajno licroino francoske komedija, katere rdeča blondina-sta lepota je znana v Parizu že približno 5(1 let. Peičung je pri divi nanr.v".l obisk. Kmalu pa se je ves zaskrbljen vrnil k Heriotu in mu dejal: — Ta dama mora biti izredno jezna na vas! — Kaj ? Cecil se liuduje na me? — je vprašal Hcriot presenečen. — Za to prav nič ne vem! — Da .... dama mora biti zelo, zelo jezna! Ali me ne bi mogoče priporočili pri kaki drugi umetnici? Ampak pri taki, ki ne zna boksati! — Boksati?! — je vprašal Hcriot ves zaprepaden. — Kaj Cecil boksa? . . . Kaj pa se je sploh zgodilo? Peičung je pripovedoval: — Damo sem obiskal. Izročil sem ji vaše najiskrenejše pozdrave, potem pa sem jo obsul z vsemi vljudnostmi, kakor ženo mandarina. Ona pa j«' padla po meni in me prav pošteno zboksa-la. Boksanje razume namreč izvrstno! Hcriot ni mogel razumeti vse te stvari. Telefonično je poklical umetnico, ki mu je pripovedovala: — Dragi prijatelj, torej je vendarle res? Mož je to-rej le prišel po vašem nalogu? Imela sem ga za navadnega sleparja ... in na šalost to ni! Bil je strahovito grob, obmetal me je z najneodstojnojšimi psovkami. Razumljivo je, da sem izgubila nekoliko potrpljenje, in ker z navdušenjem boksam, sem grobjanu dala tudi okusiti malo porcijo te umetnosti. Peičung je bil popolnoma strt, ko mu je Heriot ponovil besedo dive. Čisto poteftan je dejal ... —.To vendar ni res! Zadržal sem se zelo, zelo vljudno! Dami sem nanizal vse kom- SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU II« WSST lSth STREET NEW YORK, H. I. FlfllTB MAM ZA CENE VOZNIH LOTOV, U-ZERVACUO KABIN, IN POJASNILA SA POTOVANJE iiiiniiiiiiiiiiiiHPiiiiimimijHHmiiniimmv!,, W'^mrn^ SHIPPING NEWS plimente, ki jih premore moja domovina. — Ja, kaj ste ji pa vendar dejali? — je nestrpno vprašal lleriot. — Dejal sem ji: Vi ste najbolj pametna ženska na svetu. Se ko ste brcali v zibelki, ste bili bolj pametni, kakor vaša stara mama! Vaša visoka starost mi je istočasno najboljše jamstvo vašega velikega talenta! Vi me spominjate na No-haua, na prvo ženo Bud he, ki je dočakala starost 150 let. Brez besed je poslušal Heriot pripoved kitajskega diplomata, nato pa je izbruhnil v krčevit smeh. Spomnil se je, da kitajska vljudnost zapoveduje, da nagovorjeni osebi najbolj laskamo s tem, da ji njeno starost povišamo. Peičung ni imel pojma, da. vlada v Kvropi ravno nasprot-J na zapoved. ■ Heriot je telefoniral divi in tudi dosegel, da je umetnica I Viču nga ponovno sprejela. £>edaj pa je bil Kitajec bolj pameten in jo je nagovoril ta-ko-le: — Spominjate me na ljubko cvetko, ki je ravno odprla svoje nežne liste jutranji svetlobi.... AVGUST S. Majestic v Cherbourg 10. lie de France v Havre Conte (J ram le T Trst 13. Bremen v Itn>inen 14. Manhattan v Havre 15. Champlain t Havre 10. Bereogaria v Cherbourg 17. Conte tli Savoia v lienor 21. Norman die v Havre A(|ultaiiia v Cherbourg -{. Kurn|m v Bremen 21. Lafayette v Havre Koma v Trst 28. Washington C navre Majestic v Cherbourg 30. Bremen v Bremen 31. I le de France v Havre Rex v Genua SEPTEMBER: 4. septembra: NormantUe v Havre 5. septembra: Champlain v Havre 7. septembra : Aquitania v Cherbourg 10. septembra: K u ropa v Bremen . Conte <11 Savoia v Genoa 11. septembra: Manhattan v Havre 12. septembra : Majestic v Cherbourg 14. septembra : Lafayette v Havre Conte Grande v Trst 17. septembra: Bremen v Bremen 10. septembra: Berengaria v Cherbourg 21. septembra: I le de France v Havre 24. septembra : Itex v Genua 23. septembra : Washington v Havre 1!»* septembra : Cliamplain v Havre Aquitania v Cherbourg 27. septembra: Etiropa v Bremen Stara domovina kliče! Obiščite deželo svojega rojstva! 7 DNI v JUGOSLAVIJO Bremen - Europe Ekspresni vlak ob parnlku v Bremerhavcn zajamči pripravno potovanje do Ljubljana • Ali potujte z znanimi ekapresnimi parmki : DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN Izborne železniške zveze od Cher, bourga ali Hamburga Zix pojasnila vprašajte lokalne^:, agenta hI] HAMBURG-AMERICAN LIRE RORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY NEW YORK Seveda je božanska tliva vljudnemu Kitajcu verjela vsako besedo. 4 aroČite se na "GLAS KARO D A", največji slovenski dnevnik « Združenih državah. ■ ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetovaidealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarj u ; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZAMMIV; IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA v STA.MBI L 4 knjige, s slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed Kutina; Karavana smrti; Na begu v (Joropa ; Družba En Nasr Cena ........................1.50 KRIŽEM PO JUTROTOM 4 knjige, 598 dftrani, 8 slikami V sel. i na : Jezero smrti; MoJ roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri £'amarth; Meti Jeziti! Cesa —...................1.50 PO DIVJfcM XITRDISTAKU 4 knjige, 5P4 strani, s slikami Vsebina: Amatllja; Beg iz jyče; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena _____________________1J»0 PO DEŽEL* SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladtija; Koea ▼ soteski; Mirldit; Ob Vardarju Cena _______________________1.50 SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; S|>et na divjem zai>adu; Rešeni milijoni; lH>di0i Cena ........................3.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina : Kovač Šinifii: Zanika z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedauskl svetnik Cena ---------------------1.50 WIN1.TOV 1« knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; >so-Ci, lepa Intlijanka; Proklestvo zlata; Z* detektiva; Meti Komand In Ajtači; Na nevarnih |iotih; Winnetovov roman; Sana Kar; Pri Koiua uči h; Wiuuetova smrt; VVin-netova ojporoka Cena —...................3.50 Ž U T I 4 knjige, s s!ikaml, 597 strani Vsebina; Boj x medvedom; Jama draguljev; Kontno —; JUh, in njegova poslednja pot Cena ........................1.50 Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York. N. Y.