Stran 364
Kmetijstvo.
Kaj storiti, če postaja sadno drevo
nerodovitno ?
Pogostoma si belijo gospodarji glavo s tem, kako bi drevo, katero bolj ali manj hira, naredili rodovitno.
Nerodovitnost sadnih dreves izvira iz raznovrstnih vzrokov in kdor jej hoče priti v okom, mora
najprej   poznati te vzroke.   Ti vzroki   so  pa  dvojni: vnanji in notranji.
Vnanji vzroki so: neprimerno podnebje, lega, neprimerna zemlja za dotično vrsto.
Notranji vzroki so: premočna in presilna in pa oslabljena življenska delavnost.
Če pa podnebje in lega za kakšno vrsto neugodna, če les te vrste ne dozori popolnoma, če pogosto . pomrznejo cvetni popki, takrat je treba, da se izmeni vsajeno drevo z drevesom druge vrste, katera po skušnjah v tem kraju in v teh razmerah dobro uspeva.
Če je drevesni nerodovitnosti vzrok nerodovitna zemlja, je treba to napako kolikor mogoče odstraniti.
Če je zemlja premokra, jo je treba osušiti, preslabo zemljo z boljšo zemljo zboljšati in ji primešati gnoja mešanca.
Če drevo zato ni rodovitno, ker je pregloboko vsajeno, kar se le pregosto in prerado dogaja, da se le redkokedaj pomagati, vsaj popolno ne, čeprav se okoli drevesa nekoliko odkoplje vrhna zemlja. Če tako drevo še ne stoji 10 let, se mora odkopati kolikor mogoče okoli in okoli in z vso grudo toliko vzdigniti, da pride v pravo višino.
Ako pa je vzrok nerodovitnosti v drevesu samem, in sicer v tem, da drevo premočno žene, tedaj glo-bočja zareza v drevesni lub (puščanje) na deblu in po debelejših vejah malo pomaga, če se poleti od-česnejo nekatere korenine.
Če bi zemlja, v kateri stoji drevo, bila predobra, premastna, se morajo okoli drevesa posaditi sadeži, ki jo močno iz vlečejo, kakor pesa, zelena itd. Če je pa drevo samo na sebi že slabo in preslabo raste, se mu mora pomladiti krona sama in brž ko iz krone požene kaj mladik, se mora drevesu pognojiti in sploh zemljo okoli drevesa zboljšati.
Neredek vzrok nerodovitnosti sadnih dreves je pometavanje cvetja pri peškatem drevju. Ako blizu cvetja naglo poženo mladike, drevo rado pomeče cvetje, ker mladike porabijo sok, cvetje pa oslabi. Najboljše sredstvo proti temu je puščanje na vejah. S tem se zadržuje del redilnih sokov v spodnjih delih vej, da mladike ne morejo več prebohotno preraščati cvetja.
V prihišnih vratih se prav rado zgodi, da drevesca prebujno rastejo in ne rode, ker jim korenine segajo v premočno gnojene grede, kar se posebno v spargeljevih gredah rado dogaja. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dati dobrih pridelkov in se morajo ravno zaradi tega krepko gnojiti ; to pa ravno pospešuje močno rast sadnih dreves. Pridružijo se še hude bolezni, kakor ožig, rak, ozeblina, in tako se zgodi, da posebno jablane in črešnje, ki stoje v sočivnih vrtih, prav revno uspevajo. Nekaj se pomaga, če se okoli  korenin  in  med  nje  nasuje
Stran 365.
zidna sipa, še bolje  pa  kaže v takih vrtib  saditi le hruške. Češplje in slive, ne pa jablan in črešenj.
Primeri se pa tudi večkrat, da je spodnja zemlja, v kateri stoje drevesa, že popolnoma izsesana in da drevju pomanjkuje hrane in zemeljske moči. Tu pomaga razen močnega obrezavanja in trebljenja dreves gnojitev spodnje zemlje. Za to pa je najboljši gnoj iz greznic in smradotokov, kateremu se primeša še lesni pepel. Gnoj se mora stanjšati z vodo in ta zmes se poleti vliva v luknje blizu drevesa, najbolje meseca julija in avgusta. Luknje se napravijo pol metra globoke in vanje se vlije potem pol škropilnice takega gnoja in se dopolni z vodo. Tri luknje zadoščajo za eno drevo.