SišlVa 124. V Trstu, v četrtek, 4. vsi, travna 191S, Letnik XM- Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv Trančiška Asiškega Št 20, L nadstr. — Vst c(risi raj se roSiljaJo i.rcdništvu lisU. Neirankirana pisma se n« ?{,rejcBiaio In rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kcnsorc!| li$xp Edircsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane ztdruge c (irfjenirc Fcrc$tvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega it. ML Telefon urednica in nprave štev. 11-57. Naročnina znaša; Za celo leto K 24.-» Za pol leta.........................^Jt"* za tii mesece...... ... ^ • st nedeljsko izdajo za celo »eto. 5.2« rt pel leta ..................* » » • • Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev« zastarele Številke no 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosii ena kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... rnm po 10 viri. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oslasi denarnih zavodov ........7......m m po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nada! j na vrsta.......: . . . . • 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača Ln toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Aailkega št 20. — Poštnokranllničoi račun Št 841.652. Preiti najno^iim došodkoo. (talijansko bojišče. — Na Tirolskem se nadaljujejo boji v adamellskem odseku, pri Rivi in na Col di Lana. Ruska bojišča. — Nič posebnega. Zapadno bojišče. — Položaj neizpre-menjen. Balkanska bojišča. — Nič novega. Turška bojišča. — Nič pomembnega. a«e uradno poročilo. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. ir.ajnika 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Vzhodno Ra-ranč je avstrocsjrski bojni letalec sestrelil sovražno letalo. Drugače nič pomembnejša. Italijansko bojišče. — Boji v adamellskem okolišu trajajo dalje. Pri Rivi In v okolišu Col di Lana so bili srditi artiljerijski boji. Italijanski napad na Rotwandsphze »e bil zavrnjen. Jugovzhodno b o i i š č e. — Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Holer, fml. Salandra v glavnem stanu. RIM, 2. (Kor.) Ministrski predsednik Salandra je danes odpotoval v glavni stan. _ Hemilio uradno poročilo. BEROLIN, 3. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. mejnika 1916. Zapadno bojišče. — Severno Divmnide so po nenadnem obstreljevanju \ drli nemški oddelki v belgijsko črto in so ujele nekoliko dvanajstorie mož. V okolici Le Four de Pariš v Argonih je naša patruija prodrla preko drugega francoskega jarka. Privedla je s seboj nekaj ujetnikov. Na obeh straneh Moze je položaj neizoremenjen. Nadporoenik baron Althaus je nad cailletskim gozdom sestrelil svoje šesto sovražno letalo. Poieg tega je bilo eno francosko letalo vrženo na zemljo južno utrdbe Tniamont, dve nada i mi pa po naših obrambnih topovih južno Taiouškega roba in pri zašel ju Thia-inontu, peto pa z ognjem strojnih pušek pri Kardaumontu. Voditelj zadnjega letala je mrtev, opazovalec pa težko ranjen. Vzhodno in balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno annadno vodstvo. Rusi na Francoskem. MARSEILLE. 2. (Kor.) Semkaj je dospel nov oddelek ruskih čet. Novačenje na Angleškem. LONDON, 2. (Kor.) V dolnji zbornici je podal ministrski predsednik Asquith izjavo o vladni politiki glede novačenja in o drugih vprašanjih- Poudarjal je, da je posvetovanje o brtmibnem zakonu pokazalo zadnji teden, da vladni predlog, da naj bi se postopno izvedlo novačenje, ni ugajal zbornici. Govornik zato predlaga, da naj se zbornica nemudoma začne baviti z vsemi stvarmi tega vprašanja in sicer na podlaei edinih ukrepov, ki se jutri predlože zbornici. Asquith je poudarjal, da je skupna državna oborožena sila iia morju in na suhem od začetka vojne sem prekoračila pet milijonov mož in da vzdržavanje pomorske nadvlade po bro-dovju in trgovinski mornarici ter financiranje zaveznikov stavi angleškemu novačenju meje, ki komaj ali '-»a sploh ne obstoje za druge vojujoče se države. Število moštva, ki ga privoljuje r^nolni vladni načrt, bo obsegalo sedaj razpoložljivo število onih mož, ki se morejo vzeti iz industrije, ne da bi to onemogočilo deželi izpolnjevanja njenih drugih odgovornosti. Te dolžnosti so za uspešno nadaljevanje vojne ^av bistvene, kakor vzdrža-vanje za službo na fronti določenega števila moštva. Ministrski predsednik je izvajal nato, da so bile zlasti 27. m. m. podane izjave zastopnikov delavske stranke. ki so opogumljale vlado za misel, da ie splošna želja, da se vsa stvar reši enkrat za vselej, lipa. da se sedanji načrt dovede do tega smotra. Asquith se je nato obrnil proti kritikom vlade in je opozarjal zbornico, da sta bila Pitt in vojvoda VVellington na predvečer bitke pri Sala-manki izpostavljena prav istim kritikam. Njegov odgovor kritikom je, da je delež angleške države, naj se je siorilo še toliko zmot in pogreškov, vendarle narastel pri skupni stvari zaveznikov ter da stalno raste od incseca do meseca. Misli tudi, da stvar zaveznikov na morju in na suhem ni nikdar bila boljša, kot ie v sedanjem trenutku. ____ S turiKlii Uojlfč, CARIGRAD, 2. (Agence Te!. Milli.) Glavni stan javlja: 30. aprila se je pojavilo nekoliko sovražnih vojnih ladij v smi-r"*skih in makriških vodah in so brez •i^ eha obstreljevale nekatere točke na oonH. Z ostalih front ni prispelo nič pomembnih poročil. Angleško uradno poročilo, LONDON, 2. (Uradno.) Turški poveljnik v Mezopotamiji je privolil, da zamenja bolne in ranjene vojake Townshendove armade z enakim številom mohamedan-skih turških ujetnikov. Bolnišnična ladja in druge ladje so odšle po Angleže. — Majhen angleški oddelek, ki je 29. aprila zapustil Abušer, je v sosedstvu naletel na močno utrjen sovražni oddelek. Vrnil se je, ne da bi ga bil nadlegoval sovražnik. En angleški častnik je bil ubit, en vojak-domačiri pa ranjen. Rudarji v angleški vojski. LONDON, 2. (Kor.) Izvrševalni odbor rudarske zveze je imel v Londonu sejo, ki so se je udeležili general Mac Kinnon in drugi častniki vojnega urada. General Mac Kinnon je prosil odbor podpore, da bi se 10.000 zkušenih rudarjev spravilo na razne fronte za predorska dela. Odbor je poudarjal absolutno potrebo, da se mora izučenim delavcem plačevati mezda, ki odgovarja njihovim dosedanjim prejemkom. General Mac Kinttov ni mogel obljubiti tega. _ Nastan jen je vojnih ujetnikov v Švici. BERN, 2. (Kor.) Nastanjevanje bolnih vojnih ujetnikov v švicarskih zdraviliščih se nadaljnje. Zadnjo noč je dospel v Bern vlak s 517 Nemci, ki so se po kratkem postanku odpeljali dalje, da jih porazdele v Oltuu in Curihu na posamezne kraje. KOSTNICA. 2. (Kor.) Snoči je odšel prvi vlak z bolnimi Francozi, katerih se je zadnji čas veliko nabralo tu, v Švico. Izmenjava invalidnih vojnih ujetnikov med Nemčijo in Francosko se v kratkem prične zopet. Snoči je prispel semkaj namestnik poveljujočega generala 14. ar-madnega zbora z večjim štabom zastopnikov vojnega ministrstva v svrho izmenjave, ki se izvrši v kratkem. LONDON, 2. (Kor.) Uradno se poroča: Nemčija je sprejela angleški predlog na odpravo angleških in nemških ranjenih, za vojno nesposobnih ujetnikov v Švico. Dogovor odgovarja francosko-nemškemu dogovoru.__x Polcžpj na Irskem. AMSTERDAM. 2. (Kor.) Kakor poroča neki tukajšnji list, je neki očividec opisal listu »Times« dogodke v Dublinu. Po njegovem pripovedovanju je v nedeljo dopoldne proti 9. uri zapustilo "iavno mesto 500 zajetih sinn-finncev. Bili so baje popolnoma demoralizirani. Le nekateri so nosili uniformo, drugi se pa nahajali v bednem stanju. V soboto je vodja vsta-šev, Pearce, odšel v "lavni stan. Vdal se je brezpogojno. Nato so prišli vstaši iz razdejanih mestnih predelov in so se razkropili. V nedeljo zjutraj so razvili bele zastave. V poslopiu medicinskega kolegija so po zavzetju poslooja našli 200 ranjencev. Zadnje tri dni je bilo preskrbovanje živil težavno. Trgovine so bile ali razprodane ali na zabarikadirane. Očividno je vstaše podpiralo irsko prebivalstvo. Pavnanje nacijonalcev je bilo za vstaše brikdo razočaranje. Kakor poročajo »Times«, so se dogodili razni slučaji strahovite divjosti. Nedolžne meščane so hladnokrvno morili, neoborožene redarje pa postreljali. Nekatera najlepša poslopja Irske in najvažnejše trgovinsko središče Dublina so norušena s streli. Kakor se doznava sedaj, vstaški vodja Connolly ni mrtev, temveč ujet. Kakor poroča neki drug dopisnik lista »Times« je bil pogled po Sackvillski ulici nepopisen. Vsa poslopja v tej ulici, ki je bila prej ena najlepših, so opustošena. Videti je bilo samo podrtine, iz katerih se je valil dim. Pri poštnem uradu stoje zamo zunanji zidovi, kakor so tudi poslopja Inkersmannove banke ter največjih hotelov »Imperiale in »Metropole« same razvaline. LONDON, 2. (Reuter. — Kor.) Vrhovni poveljnik na Irskem javlja: V Dublinu se vračajo polagoma redne razmere. Nekateri manjši okraji se sedaj še očiščajo. V Corku je vse mirno. Samo v Fermoy se jc dogodil slučaj upora. Tam je poizkušalo redarstvo aretirati dva, v neki hiši se nahajajoča moža. in je naletelo na oborožen odpor. Vodja redarjev je bil ustreljen. Ko je prišlo ojačenje, so se uporniki \ dali. Sinn-finci v ^^stu Corku se niso udeležili vstaje in so oddali orožje. V Enniscorthy odposlani oddelek čet se bavi z ujemanjem vstaše v v grofovini Wex-ford. V ostali jilžni Irski je vse mirno. LONDON, 4. (Kor.) V dolnji zbornici se je naznanila demisija državnega tajnika za Irsko, Birrella^______ flmerlJko-nemSki spor. Kakor se poroča iz Berolina, se je a -nterlkanski veleposlanik Gerard 2. t. m. vrnil iz velikega glavnega stana^ v Bero-lin. » Frankfurter Zeitung- poroča, da se je Gerard mudil dvakrat pri ccsarju Viljemu in da je tudi imel priliko videti nemške čete na važnem delu fronte. Konreri-ral je večkrat z državnim kancelarjem Bethmann-Holhvegom, in kakor se pripoveduje v amerikanskih krogih, je bil tudi v brzojavni zvezi z Washingtooom. V du- najskih krogih, ki poznajo amerikanske razmere, še ni bilo doslej nobene vesti, da bi se bile pokazale kake težave v sestavi note, ki jo poda nemška vlada kot odgovor na amerikansko noto, in prevladuje tudi Še nadalje mnenje, da se bo mogel posrečiti sporazum med Nemčijo in Ameriko. Berolinski »Lokalanzeiger . ravi, da se glede odgovora na amerikansko noto še vedno ni izpregovorila zadnja beseda. »Vossische Zeitung« piše, da se nemška nota sestavi po načelih, ki so se določila v velikem glavnem stanu. Za ureditev note je seveda še vedno treba neprestanih posvetovanj pristojnih .ntst. Kakor poroča »Berliner Zeitung am Mittag«, je tudi državni tajnik dr. Meltferich prispel v veliki glavni stan, da se udeležuje posvetovanj o odgovoru na amerikansko noto. Končne odločitve pa še ni bilo, piše »Kolnische Volkszeitung« in trdi, da končne odločitve tudi še ne bo tako hitro, ker je ne prinese nemški odgovor na amerikansko noto, temveč ie končna odločitev stvar predsednika Zedinjenih držav, Wil-sona, in njegovega odgovora, ki ga je pričakovati na nemško noto. V glavnem stanu so edini o glavnih potezah nemškega odgovora in odločitev je odvisna od vprašanja, ali sprejme Wilson nove nemške predloge kot zadovoljive, ali pa če bo hotel za vsako ceno dovesti stvar do spora in vojne. Ko bo nemška nota dogotovljena, jo izroče v Berolinu amerikanskemu veleposlaniku. f. t-- e BEROLIN, 3. (Kot.) Kakor poroča »Lokalanzeiger« je amerikanski veleposlanik danes dopoldne posetil državnega tajnika pl. Jagowega. Nota nemške vlade v odgovor na amerikansko je v bistvenih delih dogotovljena in se. če ne pride kaka izprememba dosedanjih dispozicij, že jutri popoldne izroči amerikanskemu veleposlaniku. ______ Obletnica smrti , trozveze". BEROLIN, 3. (Kor.) Pod napisom: »K obletnici smrti trozveze« piše »Lokalanzeiger« med drugim: Danes pred letom dni je odšla iz Rima brzojavka, v kateri je Italija odpovedala zvezno pogodbo, ki jo je nad trideset let vezala z Avstro-Ogr-sko in ki se je podaljšala 5. dne meseca decembra leta 1912. do 8. dne meseca julija leta 1920. Če se Italija danes ozre na leto, ki je poteklo po onem usodnem dnevu, pač ne bo mogla čutiti velikega zadovoljstva. Upalo se je, da pristop Ita-iije hitro odloči vojno v prid četveroza-veze. V resnici je imel jako majhen vpliv na potek dogodkov: kajti največji slavni čini avstro-ogrske armade so se dogodili na drugih bojiščih ravno v onem času, ko se je tako slavno borila proti novemu sovražniku. 3. dan meseca majnika za Italijo ni vesel spominski dan; pač pa je spominski dan prevaranih upov in za marsikoga, ki Še taji to, dan skrivnega kesa. Nemški državni zbor. BEROLIN. 2. (Kor.) Pri razpravi o proračunu državnega zbora v proračunskem odseku je socijalnodemokratska »Arbeitsgemeinschaft v zvezi z izključitvijo poslanca Liebknechta od seje 8. aprila vložila predlog, ki zahteva ukrepe v varstvo svobode govora in označa za nedopustno, da predsedništvo državnega zbora poizkuša vplivati na časopisje, da bi priobčevalo poročilo o sejah, ki ga je sestavilo predsedništvo samo. Predsednik dr. Kaempf ie poudarjal: "V sedanjem težkem času nima predsednik dolžnosti samo napram državnemu zboru, temveč tudi napram deželi. Za svojo dolžnost smatra, da preprečuje škodljive učinke, kakor bi bili mogli nastati zaradi govora poslanca Liebknechta. Napram koristim domovine morajo stopati v o-zadje vse druge koristi. Govorniki meščanskih strank in socijalnih demokratov so se izrekli proti predlogu in so poudarjali, da državni zbor ne more trpeti postopanja poslanca Liebknechta in škode, ki bi lahko nastajala za domovino iz tega postopanja. Končno je bil predlog odklonjen z vsemi proti trem socijalnodeino-kratskim glasovom in se je sprejel proračun državnega zbo^__ Prvi niajnik v Berolinu. BEROLIN, 2. (Kor.) VVolffov urad poroča: Z letaki je bilo veliko število prebivalstva južnih predmestij za včeraj zvečer ob 8 povabljenih na majniško slav-nost na Potsdamskem trgu. Prišlo je tudi nekaj radovednežev, ki pa so prišli zastonj. Redarstvo je brez težave razkropilo zbirajoče se občinstvo v tem zelo prometnem okolišu. Ker se niso pokorile redarstvenim odredbam in zaradi razgrajanja je bilo aretiranih devet oseb. Lietknecht — aretiran. BEROLIN, 3. (Kor.) Kakor doznava \Volifov urad, se je med devetimi demonstranti, ki so bili prvi dan majnika aretirani na, Potsdamskem tr^u, nahajal tudi poslanec Karel Liebknecht. Ker je Liebknecht, ki je bil tedaj, ko je bil aretiran, oblečen civilno, vojak, je pristojno vojaško sodišče uvedlo preiskavo in je Izdalo na podlagi dosedanjih ugotovitev proti Liebknechtu aretacijsko povelje. BEROLIN, 3. (Kor.) Prihodnja seja državnega zbora se bo vršila 9. t. in. Kot prva točka je na dnevnem redu predlog socijalnodemokratske stranke, da naj ske-ne državni zbor prošnjo na državnega kancelarja, da se ustavi za čas zasedanja proti poslancu Liebknechtu uvedeno postopanje in se razveljavi njega aretacija. Aretacija nemškega konzula v Drami. ATENE, 2. (Kor.) Zastopnik Wolffove-ga urada poroča iz Aten: Grška vlada je protestirala proti aretaciji nemškega konzula v Drami, Kdntzerja, po Angležih v Seresu. BERN, 2. (Kor.) Po poročilih francoskih listov so aretiranega nemškega konzula v Drami odpeljali na Malto. Zaloge naite in bencina v Moskv! uničene? BEROLIN, 3. (Kor.) »Lokalanzeigert javlja iz Stockholma: Revolucionarni delavci so vrgli v zrak državne zaloge petroleja in bencina v Moskvi. 300.000 pu-dov (4,900.000 kilogramov) nafte je uničenih. Ogenj se je razširil na sosednji del mesta. Veliko hiš gori. Romunski socijalni demokrati proti vojni. BUKAREŠT, 2. (Kor.) Socijalni demo-kratje so imeli snoči javno zborovanje, kateremu je sledila poulična demonstracija proti vojni. Neljubih dogodkov ni bilo. Kanada v vomf. LONDON, 2. (Reuter. — Kor.) V kanadski dolnji zbornici je predlagal ministrski predsednik Borden. da se da tekom finančnega leta 250 milijonov dolarjev na razpolago za vojne namene. Zbornica je sprejela predlog enoglasno. Ministrski predsednik je izjavil nadalje, da je kanadski prekomorski kontingent sedaj za 60.000 mož močnejši kot angleška armada ob izbruhu vojne. Bolgarski parlamentarci na Dunaju. BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Odposlanstvo bolgarskega sobranja je davi odpotovalo na Dunaj. DUNAJ, 3. (Kor.) Ob poli ene popoldne so dospeli odposlanci bolgarskega sobranja na Dunaj. Na kolodvoru so jih poleg bolgarskega poslanca dr. Stojanovega sprejeli župan dr. VVeiskirchner ter zastopniki ministrstev in raznih kortx>racij. Pozdravni govor na kolodvoru je govoril dr. \Velsklrchner. Weiskirchner častni meščan dunajski. DUNAJ, 2. (Kor.) V današnji seji dunajskega občinskega sveta je bil župan dr. VVeiskirchner z ozirom na njegove zasluge za niesto, zlasti tekom vojne, imenovan ja dunajskega častnega meščana. General Vojnović oovišan v baronski stan. DUNAJ, 2. V/J«I\j K"-1 . ....... ..........J i 1 tjem Erzeruma in Trapezunta dosegla lepih uspehov, ki bi mogli ob gotovih okol- pravna komisija, imenovana s cesarskim poveljem dne 3. aprila t. L, prevzela av- pill USpcHOV, IVI U1 lilUK'i puvcijcili unt «1»"« »•» ...... nostih izzvati strah za Carigrad. Toda tonomno deželno upravo namesto razpu-skoro ie prišel poraz Angležev pri Kut el ščenega deželnega odbora istrskega. Po-Amari. Taka je pač vojna! Sunkom slede vodom prevzemanja deželnih uradov m pfotisunki. V drugem razdobju vojne so'zavodov se je dvorni svetnik Alojzij ostali generalni štabje in diplomati cen- j Lasciac. predsednik komisije, obrnil do tralnih vlasti zmagovalci. Kako bo nada- deželnih uradnikov, poživljajoč jih, naj lie_kdo bi mogel še dvomiti po tem, l ar točno vrše predpise, nanašajoče se na se je zgodilo0 'službo, naj čuvajo uradno tajnost ter se Radi smo posneli ta izdajanja zagreb- drže uradnih ur. Opozarjal jih je, da^o kot šk-ira lkta ker se popolnoma krijejo z na- državljani in javni nameščenci dolžni, da Šimi dosledno naglašenim i svarili w pred svojo zvestobo do države in udanost do ilii7;i nni ,rl°de - - bližnjega miru. Se bo vladarske hiše izkazujejo javno ne samo sledilo tretje razdobje vojne....! z besedo, ampak tudi z dejanjem. Ker se Važnost anclešk a pri Kut el bo komisija strogo držala načela popolne A. «? vTT.linil iriii sami Mi bi celo ravnopravnosti obeli narodnosti Istre, jim mi i H da u turški zmagani biki izvoje- je predočil nadalje, da je njihova dolžnost \ aiia še le sedaj ampak že pred skoro pe-' da nepristransko in z enako prijaznostjo toi meseci ko so Turki Angleže v Kut el postopajo z obema narodnostima te de- ^^tSj zaključku jim je obljubil svojo na- n i onetovano^ t da jc položaj ta- j klonjenost, samo da se bodo vestno dr-ml'^e po^adke obupen in da m več reši- žali vseh naglašenih napotkov. / j. Danes opozarjamo, da je an^Ic-1 Da se postopno uvede ravnopravnost zev marveč aejsivo, ua jt ans^ou« sitemu m Muvcua^tiuu j^iu«. y vojska v Kut el Amari sploh mogla priti v sm0 ob sebL da bo ravnopravnost dežel-tak položai Angleška javnost mora priti 17ih jezikov tudi praktično izvedena se le do grenkega i/poznanja, da je angleški i tedaj, ko bodo v posameznih uradih name-generalni štab nedostaicn, da je mogel ščeni potrebni uradniki, vešči omenjenima zagrešiti velike zamude in pogreške. Ka- jezikoma. Okrožnica, ki jo je deželna u-kor smo že rekli te dni: podcenjal je so-; pravna komisija razposlala v obeh jezikih vražnika posebno tedaj, ko se ie. ali bolje vsem občinam Istre, se ima smatrati rečeno: ker se ie začel umikati! Angleži i kot prvj dokaz spoštovanja enakopravno-so drveli za Turki skrajno neprevidno: narodnosti te dežele! — Tako brez varstva ob bokih, brez rezerv. An- t nail1 \e sporočila upravna komisija mejne gleška ekspedicija v Mezopotamijo — ob grrofi|e Istre. rekah Eufrat in Tis ris, severno-zapadno poštni in brzojavni promet z Bolgarsko. I Perzijskega zaliva — * -- isko 15—20.000 it \\ lepo napredova -p 1»' 1 V 1 i ..i.iiii • in cvuiunMn »«•••• ' • — • — — 'rj fstotinkah- Naivečji znesek je določen za razbili, da so se morah Angleži umikati. sedaj na 500 ievov. V druzih določbah in Pri Kut el .V.sian, južno od Bagdada, pa so v določbah za poštnonakaznični promet jim prišli Turki za hrbet m jih obkolih \ i. Bolgarske se nc izpreminja ničesar, mesecu, deo«^^-«^ začeo ^^ na , ^ ^ obleganje Kut el Amare. I rajalo pa je: časopisju so nadeli nagobčnik, tako dolgo, ker S jim e prepovedano kaj poročati, težkim: topovi b ^Sua^^S1 ali celo le namigavati o dogodkih v taj- ,e konec nUi seiah parlamenta obeh zbornic, ali o proti Bagdadu — konec ki pomenja hud i h sejah ministrske2a sveta. udarec mihtanciiemu ugledu Anglije ^lč%evati sme/0 le podatke. ki jih jim A istočasno s tein je zadel Anglijo drug pašilja tiskovni biro. Angleški listi so se-obČuten udarec politične naravi — z re- razburjeni, in protestirajo proti ta- \olto na Irske;::. Ali tucli tu bi nu svarili j..... —cvnhn^p. »Ar- pred pričakovanjem Bog ve kakih posledic. Revolta v Irski ravno v sedanjem za angleško vlado gotovo skrajno času m ----S , - neprijeten dogodek, toda le v političnem pogledu. Izskušnje iz sedanje vojne nas uče, da se vse take vstaje končujejo z negativnim uspehom. Tako smo videli v Rusiji, tako so končali tudi v Italiji vsi poizkusi akcij proti vojni. In kako še le se je prevarila ententa, ki je toliko računala in pričakovala od notranjih sporov med narodi Avstrije. Cim je nastopila vojna, so utihnili, kakor da jih nikdar m bilo in fronte naše kažejo čudovito enotnost, kakor da 111 v njih nikake razlike po narodnostih. Istotako bi bilo zgrešeno, ako bi mi pričakovali, da bi revolta na Irskem vplivala na vojne dispozicije na Angleškem. Oficijelne vesti poročajo že. da je revolta upadla in da bo skoro udušena. Uvaževati moramo na eni strani, da ima Anglija voinili sil, kakor jih ni imela še kemu zatiranju tiskovne svobode. »Ar-beiter Zeiiung je napisala nastopno o-pazko: Povsem samo ob sebi razumljivo je, da so listi v Nemčiji opravičeno razburjeni radi zatiranja tiskovne svobode na Angleškem, kajti njim ni bilo še nikoli prepovedano, kaj poročati o tajnih političnih posvetovanjih. Ogorčenju pa naj bi se pridružilo tudi — avstrijsko časopisje, ker se mu, hvala Bogu, za časa vojne nikdar ni dogodilo, da bi se bila katerakoli objava prepovedala....! Ali zna biti poredna, ta »Arbeiter Zeitung .! Z bojnega polja. Napočilo je jutro dne 23. aprila. Bilo ie oblačno in deževno po zasneženih hribih in dolinah. Vstal sem in šel k studencu, da se umijem. Kar so za-doneli mili zvoki — tujih zvonov, oznanju-joč velikonočno nedeljo! Obudili so se mi spomini na minole čase, ko sem se rado-val velikonočnih praznikov v krogu svoje družine in v družbi svojih nad vse ljub- nikoli na drugi strani pa stoji dejstvo, da ijenih staršev. Porosila mi je solza iz irski* nacijonalisti v svoji celoti niso na ' očesa---. Zvonenje se mi je zdelo strani upornikov. To smo hoteli naglasiti, tako tuje in na dušo mi je legla grenka ker treba vedno računati z realnimi dej- zavest, da nisem v svoji ljubljeni domo-stvi in" ker preziranje teh le zavaja v pri- j vini. Kako vse drugače so mi doneli mili čakovanja ki se pozneje ne uresničujejo, zvoki domačih zvonov, oznanjujoci praz- In to ni dobro. Sovražnika treba ceniti takšnega, kakršen je. Saj jc angleška eks-pediciia v Mezopotamiji imela tak nesrečen konec ravno zafo, ker je grešila v ravnokar naglašenem pogledu...!_ mmt% ptsfi. Uporaba sladkorja. C. kr. namestn;-štveni svetnik nam poroča v italijanskem jeziku: Glasom dopisa c. kr. namestilištva se je ugotovilo, da se obrtniki ne ozirajo dosti na priporočilo tuuradne odredbe, izdane 18. marca 1916., št. Ue\v. 237/16 1916. Primoran sem zato odrediti, da se PODLISTEK Prima donna. Iz italijanskega ličenja. — SpUal Avgust Šenoa. Noč je bila mila. Čarobne kupole in zidovje beneško je objemala sijajna mesečina. Nje bleda luč je posegala v temne, ozke uličice in pod starinske oboke, se poigravala ob poškodovanem balkonu in porušenih sto-pnjicah. Na Markovem trgu je vrvela silna množica. Pod stebriščem orjaških Pro-kuracij so blestele bogate prodajalne v plinovi razsvetljavi, kakor o belem dnevu. Ob kavarnah so se vile gruče pohaj-kujočfh lenuhovr, se je zibala na lahkih stolleah mlada gospoda beneška, opazujoč uimo hodeči ženski svet, srkajoč sladoled in kadeč fine smotke. Sali, govoričenju, nik Vstajenja. Da, to zvonenje iz domačih lin mi je živo v spominu, a 11 mesecev je že, kar so utihnili za-me. Tudi naši zvonovi. Tudi oni čakajo na — odrešenje. Tolažilna pa je vera, da nam v nedolgem času zadone zopet domači zvonovi, javljajoč nam, da se je povrnil zopet zaželjeni mir. Pozdravljali nas bodo, ko se bomo kot zmagovalci nad starim in najkrutejšim sovražnikom našim vračali v svojo ljubljeno domovino, k dragim svojcem, k svojim domačim ognjiščem. V domovini smo poslušali v velikonočnem času pokanje to-pičev, danes pa grome okoli nas težki topovi, da se zemlja stresa daleč naokolo. In poslušati mora to gromenje tudi ljudstvo, ki je ostalo v vojnem območju. Tu tedaj pretresa ženo strah, ni-Ii pal nje tjloŽ, starše, ni-li krogla zadela sinu, vso družino, ni-li v tem trenutku izdihnil ljubljen svojec? Zastaja jim sapa---. Da, težki in žalostni časi so to! Tolaži nas pa nada, ki smo jo označili ze gori, da v nedolgem času mine tudi ta cas ton težkih izkušenj ia da bomo Že v prihodnji veliki noči ob glasovih domačih zvonov slavili vstajenje Odrešenikovo in — svoje. Josip Možen!č, MagdalenČan, c. in kr. vojno-poštni brzojavnik. V nedeljo bo v svetofvanskem Narodnem domu na vrtu majhna otroška prireditev v korist »tednu Rdečega križa.« — Nastopali bodo otroci iz tamošnjega vrtca z raznimi deklamacijami in petjem. Vstop prost. Radodarnim doneskom se ne stavijo meje. Ker se stvar sama priporoča, upa vodstvo vrtca obilne udeležbe od strani staršev in občinstva. Javna pomoč (Assistenza Pubblica) jc tekom tedna od 10. do 16. aprila 1.1. razdelila — na račun občinskega pomožnega urada za brezposelne: K 3263'10 podpor v denarju, 1148 obedov in 1107 večerij; — na račun občinskega pomožnega urada za družine vpoklicancev: za K 944 živil in 315 obedov; — na račun ubožnice: K 12.080*21 podpor v denarju, 36.232 obedov, 16.232 večerij, 330 parov novih čevljev, 18 oblek in 26 kosov drugega oblačila. 1M vfV Podpisi na IV. vojno posojilo. — XIX, izkaz. Ladjedelnica pri Sv. Roku K 250.000; Hahu & Kalmus, splošna ljudska zavarovalna družba „Universale" (delen podpis) in Magde-burska družba za zavarovanje na življenje (Magdeburger Lebensvcrsiecherungsgesel-Ischaft) po K 200.000; Fianc Parisi (nadaljen podpis) in grško-pravosiavna cerkvena občina po K 100.000; židovska cerkvena občina K 60.000; M. Gladbacher (zavarovalna družba) in dr. Edvard Enenkel na račun raz-puščenih tržaških društev po K 50.000; Danici I. Salom K 40.000; Banka Triestmo-Isfriana (razen že podpisal K 20.000 K 30.000 ; Marg. Ponze, Albin Anžič in Santo Botten po K 20.000; D. Moller (tovarna za zamaš-ke) K 15.000, odv. dr. Humbert Sternberg (nadaljen podpis) K 12.000, Herminiia Neu-mann, Alfonz in Angel bratje Mase, Neimen., Asilij Gentilomo za židovske invalide, urad-ništvo židovske cerkvene občine, Josip Rup-nik in Neimen. (nadaljen podpis) po K 10.000; Neimenovana, Neimenovan in Gaston Levi (nadaljen podpis) po K 6000; Karolina de Albert. Edvard Mihaleskul, Anton Merson (II. podpis), Ljuba vdova pl. Hinke, Neimen., Spložna prevozna delniška družba, Neimen., Neimen., I. M. Teuschl, Anton Vouk, H. Hausbrandt, V Janach & C. dr. Henrik La-zarus in dr. Avgust Hausenbichler po K 5000; G. de Renaldy, Henrik Meyer, Mary in odv. dr. Hugon Pangrazi, Knopp & C., uradniki družbe „Fenice Austriaca", Albin Iv. Botteri in kap. Josip Suclch po K 4000; Avgust Jacopig, predsednik c. kr. deželnega sodišča, Neimen., dr. Sebastijan Gattorno, Simeon Krzentowski in Karel Saul po K 3000; Kap. Romelij Verona, Adelina vdova Coda, Nasledniki sinovi Frennez, Anton Wessek, kap. Rajmund Malabotich, Ne me-novana, inž. Karel Doerfles, nadporočnik dr. Angel Corazza, Eiiza Ivancich, Katarina Lutta, dr. Jurij Vivante, Winkler, Oblaschiak & C. (II. podpis, Leop, Vianello (nadaljen podpis', Rudolf Bpnn, Neimen., Franc Ziegler in 1. O. po K 2000. »Poletni čas«. V včerajšnji vesti pod tem naslovom smo zagrešili napako, ko smo trdili, da so železnice premeknile le kazalec na uri, ne pa vlakov. Krivi te pomote pa nismo mi, temveč južna železnica, ki nam je poslala svoj vozni red, veljaven od 1. dne majnika dalje, na katerem stoji črno na belem, da velja za prihode in odhode vlakov — »srednjeevropski čas«, torej pač časovno štetje, kakor je bilo pred 1. dnem meseca majnika. Na kolodvoru smo videli sedaj, da je »srednjeevropski čas« prečrtan in da vozijo vlaki po »novein času <. »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi dne 6. jn 7. majnika 1.1. na korist Rdečemu križu dva dobrodelna koncerta- Sodelo. vali bodo: gospa Irma Polakova, odlična operna pevka iz Zagreba, gospod Zlatko Baloković, svetovnoznani virtuoz na go-slih iz Zagreba in pevski zbor »Glasbene Matice«, ki obhaja s tema koncertoma pet-indvajsetletnico svojega obstanka. Pel bo več pesmi »avstrijskega^ Palestrine«, kranjskega voiaka Jakoba Gallusa, ki je umrl pred 300 leti, nekaj slovenskih umetnih, in nekaj hrvaških narodnih pesmi. Matica je prispela že 7555 K 67 vin. za vojne oskrbne namene in bo zasluzila še več za patriotične namene. Mestna zastavljalnica. Jutri, 5. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca januarja 1915. na mo- do dre listke, in sicer od štev. 200.001 štev. 200.500. Pozdrave pošiljata Josip Grgič iz Bazovice in Fran Gustinčič iz Sv. Ivana. Živeli! Na zdarl k južnoslovanskega časopisja. »Hrvatska Misao«, glasilo dalmatinskega pra-vaškega poslanca dra. Dulibića, je prenehalo biti dnevnik in bo odslej izhajalo samo po dvakrat na teden. Pravoslavni škofijski konzistorij v Dalmaciji, ki se je od maja minolega leta nahajal začasno v Obrenovcu, se povrne te dni v Zader. Vladika dr. Branković se je že povrnil tjakaj. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11, I. nadstropje. Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. Pošljejo naj se v Narodni dom. ČEŠKO - BUDJEV1SKA UESTAVRA« CIJA (Bosakova uzoma Češka gostilna v} Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. mm 19 ALi OGLASI Is: □ □ □□ se računajo po 4 stot. bese io. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina anala 40 stotink. . □□ Kdor Se more, naj sscfI ssdaf prvo državljansko cSolžnosS In podpiše četrto avstrijsko vojno posojilo. 9 Vojni kreme zreški! Nepokvarljivo ftrgUVll • fino pecivo nudi trajno dober zaslužek. Karton 36 kosov K 4.— kateri se pa lahko na 12 ali 144 kosov delijo. Razpošilja najmanj ft kartone BRAXDT v Ljubljani, Pošta 7. 28 KUPUiEm vsilk° vrst.e- Jakob Margon, niđnici)- . Solitario št. 21 (pri mestni bol-Prva slovenska trgovin3. 250 Išče se molzna koza. Skladišče konserv. Corso Žtev. 30. 251 bližno 100 kislo zelje, kupim tropinovec in ko-iif tel za žganje kuho z 10 1 in s pri-1. F. Cvek,"Kamnik, Kranjsko. 234 sinelm, zbadanjn ni bilo ne konca ne K 1*3. j iX Tu se je dan in noč kovalo in snovalo, plelo in mlelo o ljubezni in neljubezni. Tu je često zaiskrilo na skrivnem dekliško oko, često so šepnile ustnice sladke besede: sedaj se je ljubezen skrila pod stebre doždove palače, sedaj zopet poletela na ladji-krilatici po sijajni gladini. A ostale Benetke? Orjašk kamen, prazen, brez srca, brez življenja, ki ga je mesečina zavila v bledo tužno odejo. Kakor da so se vse žive Benetke nagnetle na Markovem trgu. Saj je celo ta gospodski Canal G ran de sam skoro prazen. Molče se vzpenjajo neme palače iz morja; okna so jim temna. Le iz enega se je razlivala močna luč. Pod stopnjicami, pokrltipil z mehko preprogo, je stalo nekoliko gondol, odiče-nih z grbom. Pod vratmi je zevalo nekoliko slug v pisani livreji, a od palače Foskarske in Rialta, je hitelo nekoliko plemiških ladjic proti razsvetljeni palači. DorQvi. Bole Josip daruje za moško podružnico CMD K 5—, za Rdeči križ K 5'—; denar hrani uprava. Tvrdka Serravallo je podarila 50 steklenic Kina-vina za uboge in bolehne učence barkovlianske šole, za kar se podpisano iskreno zahvaljuje. bolsko vodstvo. Za CMD, in sicer K 15 za moško in K 15 za žensko podružnico je izposloval v neki kazenski poravnavi g. dr. Delak, ki je denar izročil naši upravi. Darovi došli ces. komisarju. Za teden Rdečega križa: baronica Nina pl. Morpurgo K 200 in podružnica c. kr. priv. Avstr. kreditnega zavoda K 500. Vodstvo slovenske občinske ljudske šole na Vrdeli K 16, na branih med učenci, za vdove in sirote padlih vojakov. Marija pl. Hutterott povodom tedna Rdečega križa K 300 za vdove in sirote padlih TržaČanov. Vrdelska podružnica CMD. po gospej Ant Slavikovi K 40. za sirote ob Soči paolih vojakov. Vodstvo mestne ljudske šole pri Sv. Vitu K 13.60 in 2 marki, nabranih med učenci v mesecu aprilu, in sicer polvvica za Rdeči kriz, polovica pa za vdove in sirote padlih vojakov. Gabrijel Zoratti K 10 za Rdeči križ. Za vdove in sirote padlih vojakov: vodstvo mestne ljudske šelo ustanove Morpurgo K 6.93, Nabranih med učenci tekom meseca aprila, in vodstvo mestne ljudske šole v ulici Giuseppe Parini K 190.63 kot čisti dohodek šolskih prireditev 26. in 27. aprila Delavci občinske plinarne K 7.60 kot tedenski prispeves skladu za brezposelne. Za Rdeči teden: Henrik Pregel K 100, inž. Pij Saul i K 50, Samuel in Karolina Reiss K 50 in Melhijor Obersnu K 30. C. kr. stotnija tržaških mladostTelcev K 102.55, nabranih tekom njihovega koncerta v caf.e -restaurantu v Barkovljah, za vdove in sirote padlih Tržačanov. Monsgr. Just Buttignoni k 20 (doposlanih svoj čas g. namestniku) za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Za teden Rd. križa: Albert Faber 100, Alfred vitez Preschern K 20, Mery in Ivan Zanier K 20, Peter Dodmassei in soproga K 35, Rih. Mayer K 20, učiteljsko osobje mestnega ljudskega vrtca v ulici deli' Isrria K 15, Peter Dodmassei in soproga K 40 za okrepčevalnico Štanjel-Kobdil K 25. za tržaške mladostrelce. Friderik in Ema Godnig K 10 za zopetno zgradbo cerkve na Sv. Gori pri Gorici. Darovi trgovcev na drobno za Rdeči križ: Leopold Haas, Corso K 200. Peter Tavolato succ. K 50, Alojz Butti junior K 40. Katarina v.a Kozuk K 50, Emil Muller K 30, Bonifacio & Gostissa K 20, Egidij Farfoglia K 10, V. a B. Debenak K 5, Viktor Fei K 10, Jurij Jess K 20, Humb. Edvard Piazza K 5, Anton Pagani K 10, Alojz Dughieri K 30, Henrik Montanari K 10, Sofija Dann K 10, Bertoli & Sbuelz K 10, Roman Viezzoli K 10, Gustav Bonazza K 10, E.Ballis K 10, Elvira Petrosin K 10, Romeo Cipriani K 20, M. Cillo K 20, Just Bahamin K 10, Anton Skerl K 10, Štefanija Gherlanz K 20, Lina Riosa K 20, Jos. Polacco K 20, Jurij de Luigisa K 10, Franc Devescovi K 5, Alojz Covacich K 20, Evgenij Dalla Torre K 10, Ludvig Visintini K 5, Jos. Pippan K 5, Rafael Nlgris K 10, Elvira Minza K 20, Emilija Muller K 10, Hektor Zernitz K 20, Premiata Calzoleria Triestina K 10, Lustig & Bednarz K 50, O. Perotti K 25, AH' Industria Trie stina Iole Lupetina K 10, Ferdinand Rauber K 40, Ivan & Viljelmina Mitis K 30, Franc Nuschak K 20, David Arnstein K 10, Silvij Rustja K 10. Anton Skakoz K 5, Bratje Frennez K 25, Rudolf Anton Godnig K V0, Vik. Carniel K 20, Marija Simeoni-Pillik K 15, Al. Soieller K 10, Kat. Vuga K 12, Helena Pino K 10, Nikolaj Gioseffi K 5. in vina je več vagonov z:i oddati. Skladi-£*ivw šče ulica Paduina 5. 233 Na debela sama za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežico za brke, pletenine, srajce, spodnie hlače, (-gledala, ustnike, razne glavnike, zaponko „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo štev. 19. M Bliftfl hfilfl naravno ima na prodaj Go-UilMJ riško vinarsko društvo ssdaj v Prvačini in v Kobdilju po zmernih cenah. 138 MfiaasaaBESBHaaaHBHaBBBBsasflBSBsa Ni dvoma, da se bodo danes v tej pačali zabavali in veselili gosposki ljudje. Ena teh gondol je bila pred malo časa odtisnila od palače Grassi. Sedaj ie skočil iz ladjice debelušast, fino oblečen gospod ter se hitro začel vzpenjati po mra-mornatih stopnjicah. Na vratih velikega predsobia ga je pozdravil bogato oblečen vratar. »Ali je godba že začeta?« je vprašal gospod ves zasopljen, da je komaj dihal. »Je, Eccellenza!« mu je odgovori! vratar, kazaje s prstom v garderobo. Tu Je gospod snel gornjo suknjo, naravnal pred ogromnim zrcalom svojo črno lasuljo, nategnil nekoliko svoj ojstri obraz ter pohitel v, daljnje sobe. Preletel Je nekoliko sijajnih, starinski odičenih sob ter dosgpiel do koncertne dvorane. Nje salon Je bil zbirališče vsega beneškega plemstva, ki se je nekaj Časa sem vedno bolj odtezalo javnosti in se ni niti najmanje vmešavalo v novi politični red. (Dtoije.) B Milo iz lilij uep mleka Sfčileiipieid Bercrntinn & Co., Dsšin na La&l, TetscRen ■uživa vsestransko priljubljenost vsled svojega izbornega učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in rac'jonelno negovanje kože ia lepote. Na tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! Paziti jo pri nakupu na znamko „Stecken-pferd" in na polno imo tvrdke ! Dobiva se po Iv 1-— v lekarnah, mirodilnicah in par-femerijah. Kavno tako se je obnesla lil i j na krema nM a n e r a" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. a BaBBaaHESĐBBSE3E55gEBBBBBBSgBa3Sa IMmlm Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. rs R., SK B> "S C1 j Trst, ulica Ponferosso sieu. l Bogaia zaicga krtač, ^retimet&v za tosletSo m za issReSaosil. t rv^r^'"^* " "" " i r ZOBOZDRAVNIK Dr.JXermak se Je preselil in ordinira sedaj v Trstu. u!. Poste vecchie 12, vogai ulice delle Poste. Izdiranje zofiavta feaieiiaa. PMiraiije. e UMETNI Z0BJE. j Trst* S. Giovanni 1 car. n A tm> kuhinjskih in kleparskih potreb* ^BŠSg^llS šlin od lesa in platnic, ftkafov vre nt, fcehrov in kad, sodčekov, lopa% rešet, sit in bsikovrctsih košev, jerb&B^v in metel ter mnojjr, fplijoii svojo trgovino b kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od poro*l*afc, zemlie emaiia, koaitarja ali cinka, nadalje pagamantorje, kletke itd. Za gostilničarja pipe, krogce, sesale in stekleno pos