. kongres in VI. skupšcina UJU v Beogradu. Z BEOGRAJSKIM KONGRESOM JE SITUACIJA POPOLNOMA RAZČIŠČENA IN JASNA. — SPLOŠNE IZJAVE ZA POPOLNO STANOVSKO EDINSTVO UČITELJSTVA. — TUDI DRUGO UČITELJSTVO JE PROTI ZLORABI NARODNEGA EDINSTVA ZA CEPLJENJE NAŠIH STANOVSKIH VRST. — UČITELJSTVO IZ VSEH DELOV DRŽAVE SE JE IZREKLO PROTI VNAŠANJU VSAKIH PRIMESI PARTIZANSTVA V NAŠE STANOVSKE PROGRAME. — TEZE DEKLARACIJE SO ZMAGALE TUDI V BEOGRADU. SVEČANE 1ZJAVE PREDSTAVNIKOV NOVE UPRAVE UJU. UČITELJSKI DNEVIV BEOGRADU. Po šestih letih stno vmovič hiteli v našo lepo iprestolico. srnio obi.kali kraljevski Beograd, kjer je bil 18. julija 1920 položen temeli našemu UJU. Leta 1920 smo se sestali Drvlč v bratski slogi "učitelji cele države. 'Naravno. da ie to vplivalo na nas tako silno. da nismo imeli čas^ razmišl.iati o težkih Droblemih vzgoie naroda, da nismo imeli časa razpravliati o preteklosti, analizirati sedanjost ali pa delati načrtov za lepso in bolišo bodočnost. Navdušeni. kakor znamo biti le ml, neštetokrat orevarani idealisti <;mo _odirali mostove za seboi in hiteli v bodočnost v zavesti ene misli. ene ideje — vseobjemajočega mgoslovenstva. Slovenci smo prvi razkrili streho svole dotedame Zaveze. Srbi so siledili. Hrvatie so odlašali in se niso mogli takoi odločiti. No slednjič so bile premagane ovire in 18. iulii 1920 ie danes mejnik med bivšim in sedanjim Ideia enotne skuDne stanovske organizacije ie padla na rodovitna tla — le žal. da se ni še povsem realizirala, ker so ovire. ki io zastavljajo velikanske in politika — nesrečno dete vsakdanjega življenja ruši, kar igrade idealisti. Zato smo danes oo šestletnem obstoju še vedno prešibfci. še vedno ni v nas praveea stanovskejra nonosa in tudi uspehi, ki iih lahko zabeležimo v tej dobi. niso tako veliki, kakor bi lahko bili. Stranke so nas. nas še in nas bo<3o uničevale. če se ne zavemo in se ne osamosvoiimo glede stanovske DOti od njih. Svo.ie dni so .nas na Slovenskem ločili v edino pravoverne naoredinjake in v zaničevania vredne klerikalce. v Srbiii si še stoie nasproti učitelji člani raznih strank, na Hrvatskem šteie UJUtevec državotvorne kosti tovarišu Radičevou. tn narobe. Da Da moreio vsi naši »priiatelji« v kalnem ribariti. nas razdvajaio z ideio narodnega in državnega edinstva. Spretno markirano stremlienje za nadvlado nad nami — skrivaioč se za eeslo narodnee-a in državneea edinstva, skuša ustvarjati med namS dve \fronti: državotvorce in separatiste, kot protldržavne elemente. . Vsiljuieio v oreanizaclio eeslr. dnev"° Dolitike. hcčeio razdvaiati in ubijatl stan. ki m«ra v eno fronto ako hoce zavzeti v državi mesto. ki mu Drioada. Za to geslo skrivajo nekateri svo]o nesDosobnost in erebe proti stanu in organizaciji, drugfi ga pozdravljajo. ker ga sdIoIi ne umeio. tretii ,Da hočeio nod nJeRovo krinko prikriti svoio Dreteklost se sramuieio matere ki iih ie rodila in se v svoii hlapčevski mentaliteti oridružu•jeio vladaiočim v uipu na bogato osebno korist. Toliko v splošnem z ozirom na drzavne razmere. Za reSnično narodno edinstvo. za zbližani"e treh bratov ca n« store ori tem n<čes2r pozitivneea. Kljub Vsem banketom in siiainim eovorancam se Slovenec Srb im Hrvat v živlien.iu odtujujejo, a slaba nezmožna unrava in neznosna 'Koruociia ubijata čustva ki so prevladovala o'b Drevratu in iamčila za srečne:so našo bodočnost. NEKA.I KRITIKE K PROGRAMU. Toda namen ni danes razpravljati o tem Podati hočemo sliko zborovanj, kl so bila v Beogradu od 7.—io. t. m. in t. i. sliko III. kongresa in VI. giavne skupščine UJLJ v Beogradu. Naiprei konstatiram, da ie ževproeramu teh dni. ki s:a ie obiavljala »Narodna Prosveta« v več številkah. slabo izbran razpored ki ni bil v Drospeh zborovaniem. A'ko bi bil prosram bolie sestavlien. bi šlo delo gladko od rok in bi ne tičali do nepotrebnem toliko časa v zborovalnih dvoranah, temveč bi si ogledali lahko Beograd in okolico. Tako pa nismo imeli mno>_o časa hoditi okoli. Potem pa tisto medsebojTio spoznavan.ie od 7.—9. zvečer v hotelu »Claridge« (Kleridžesu) v soboto 7. t. m. Drugo je to, da smatraio mnogi kongrese za nekako retorično šolo, v kateri nas more s svojimi filipikami brez vsebine ali pa s svoiimi neprestanimi dodatki itd. Lepo je. če se članstvo zaveda svoiih Dravic. toda vse do sotove mere. Konerres in skuDščina ne smela biti semeni, na katerem bi barantali. Popis vseea. kar sem videl. nai pokažp v obiektivni luči. kaf smr> nozitivnega naredili. DOHOD SLOVENSKE DELEGACI.IE V BEOGRAD. Prvi Slovenci smo urišli v Beograd v petek 6. t. m. ponoči. ostali 7. t m. zjutrai, kjer smo prejeli vse potrebne informacije glede prencčišč itd. SKUPŠCINA POV. ZAGREB V ZEMUNU. Dne 7. t. m. smo odšli s parnikom v Zemun in se udeležili nekoliko skupščine poverjeništva iZatrreb Prisrčno so nas Dozdravili bratie Hrvatie in v odgovoru našega poverjenika Andr. Skul.ia .ie izzvenela želja -do enotni fronti vseea učiteljstva kraljevine k skuDnemu cilju. Skupščine poveneništva Zagreb ne bom opisoval. Prišli smo tia ravno ko so razpravljali o načinu kako Drotestirati uspešneje proti preganjaniu učiteljstva po Hrvatskem. ki je vlčlanieno v UJU in se bori za ideale. ki so mu smernice Debata je bila burna in spoznali smo, da tiče Hrvatie sloboko v dnevni oolitiki, a videli smo da se i Dri njih dani in da ne Ibo napadanemu ooverjeništvu mogoče zadovoljiti iih s praznimi • obljubami. Kritika ožiega s^sveta ie Dokazala, da hoče hrvatsko učLtelistvo deiani. Radikalnejši elementi so erozili z eksodusom iz Beograda, če bi jih minister prosvete ne spreiel. oziroma če bi iim ne dal garancii. da popravi krivice. POSVETOVAN.TE DELEGATOV L.IUBLJANSKEGA POVERJENIŠTVA. Po prihodu v Beoerad smo se SIovenci sestali. da se pogovorimo o taktiki. ki nai io zavzameio naši zastopniki v Glavnem odboru. Ukrenili smo vse kar se nam ie zdelo potrebno. da branimo svoje posebno stališče. ki ga zavzemamo od sorejetia deklaraciie dalie. SE.TA GLAVNEGA ODBORA U.IU. Od 3.—5. ie zboroval Glavni odbor. ob 5. uri ie bil sestanek deleo-atov z Glavnim odborom. Podani so bili naši predilogi glede kandidatov v novi Glavni odbor. v razne odseke. Pobrali so nam legitimacije za verifikacijo mandatov. Od slovenske deleg-aciie so Drišli v verifikacijski odbor strokovni tajnik tov. Josip Kobal, v budžetni odbor tov. bla^a.inik Rado Grurn v odsek za predloge tov. Josip Ribičič, v odsek za »Izveštaj« tov. Dušan Šestan. v odsek za izmeno pravil tov. Anton Skala. V deputaciio za polaeanie ve^nca na erob neznaneea iunaka na Avali le bil določen tov. Musek. Določeni sestanek v svrho medseboineea SDOznania ob 7. uri se ie ponesrečil. kakor sem že omenil. tako ie minul orvi dan. III. KONGRES UJU. Drugesa dne — v nedelio 8. t. m. ie bil v veliki dvorani noveea vseučilišča III. kongres UJU. Udeležba ie bila prav lepa. Gotovo ie bilo nad 2000 lvudi v dvorani — a innogo iih ie stalo še na hodnikih. :Pogrešeno je bilo, ker ie toil kongres pred državno skup-ščino. Lo^ično bi bilo. da bi sledila skucščini beoKrajskeea in zagrebškega Doveneništva VI. državna skupščina. Toda bratie Srbi imaio v tem oziru svoie ozire. Postavili so na nedelio kongres. OTVORITVENJ NAGOVOR: Točno ob 9. uri dopoldne ie otvoril kongres' predsednik Udružen.ia Vuksanovič. V svoiem govoru ie omenial veliko našo domovino in veliko naciio. ki jo tvorimo. Popolnega ujedinjenja še ni — je rekel — duhovno pa smo eno. Posledice večstoletne (tisočletne) ločitve so provincializem. so razne plemenske težnie ki nas ločiio. Toda nad Dlemenom ie narod. nad provincializmom — nad pokraiino. ie država. Vse za veliko Jujroslavijo. Zato deIa.imo za en jugoslovenski narod. da bomoena država inennarod. Naglaša to radi onih. ki teea načejo razumeti. Nadalie omenja oregan.ian.ie hrvatskeea učiteljstva. proti čemur moramo nastopati enotno. Potreben nam ie enoteti šdski zakon. Ko bomo imeli enotno šolstvo — e n b u fc v a r za vse bo ^ele cili dosežen in bo dobliena velika 'bitka. Nato prehaia na dnevni red. VOLITEV ZAPISNIKAR.IEV. Naiprei so bili soelasno izvoljeni zapisnikarii. predlaeani že Drejšnii dan od delegaciie Med niimi ie tudi A. Mervič — zastopnik Slovencev. VOLITEV ODSEKOV. Nato je bi! izvoljen verifikacijski odbor za tem še izveštaini odbor. POZDRAV N.T. VEL. KRAL.JU. Po dovršeni izvolitvi odsekov je bil prečitan in odposlan Niegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru brzoiavni pozdrav. kar ie kongres z navdušenjem sprejel. INCIDENT PRI POZDRAVU MINISTRU PROSVETE. Pozdravni brzoiav nam:einien ministru prosvete ie naletel na velik odpor, ko ea ie nrečitail predsednife Razbunenje se ie polastilo večine zborovalcev. ki ie burno urotestirala. da se odpošilianie te brzoiavke ne odobri. Soor ie nastal v tem. da ,<?e v Dubrovniku tudi ni cozdravilo tedanjega ministra prosvete dr. Korošca in se ie sklenilo ODUstiti tudi v bodoče nozdravljanje min. prosvete. ZborovaUci so povdariali. da ne smemo noznati ministrov partizanov in da mora imieti čista statiovska colitika učitelfske organizacije tudi v tem poeledu svoi staleti odreien cravec ki ne smf coznati Partizanske pristranosti. Zapisnikarji so depešo prepisali. POZDRAVI ZASTOPNIKOV. Temu ie sledil pozdrav ^ospodu Dragomiru Obradoviču. ki ie zastopal ministrstvo orosvete. Od srca ie ,pa še! oozdrav tovarišu zastopniku češke«:a učiteljstva in ostalim gostom. Izmed odzdravov omenjam g. zastopnika ministra prosvete. ki le razvijal svoi program. Po delu bomo sodili vse ki prihajajo med nas. Pozdrav g. vseučiliškeea profesorja dr. Dragoljuba Jovanoviča Da ie bil tako klasičen do vsebini in obliki da _ea ^e morem podati v verni reprodukciji. S Donosom ie omenial da ie bil ne•koliko časa učiteli v Južmi Srbiii. SimDatično i<. donel niegov pozdrav nam kulturnim delavc3^ z dežele. Apeliral ie na nas da ustvariamo liudske univerze. da Dreeaniamo analfabetizem. da dvignemo narodno izobrazbo. čuvaimo nacionalno vero. nam kliče. ustvar.iaimo nacionalno zavest. Vzgoja te zavesti je zanemarjena, toda boji se. da ne zaidemo tu in ne bomo vzgajali p o 1 i t i Č n e n arodne z a v e s t i. Iker se to načelo napačno umeva. Opozaria nas na nevarnost, da ne zaidemo v Dolitično strarika«i-stvo. Prešel ie čas — verskjh boiev orešel ie čas — nacionalne borbe Dolitične borbe so za nami — prihaia pa in vs_a_a doba ekonomsko-kulturna — vstafa socialna borba Učiteljstvo bodi tu na mestu. da vrši svojo težko nalogo. Njegove 'programatične besede bi bile najprimernejši sklep konigresa.v In škoda. da se nismo tedai razšli Pozdrav tov. Opluštila imenom češkeea učitelistva se ie naslanial v elavnem na temelfne ideie Komenskega in velikeea Masaryka. Tudi govor profesorskeea udruženia ie bil primeren dnevu. Pozival nas ie, da delamo v duhu narodovih potreb. Dvignimo mu duh, dvignimo niegov niveau. Dvignimo ea. da bo vodil svoJo usodo z razumom in s poimovanjem svoje vloge v svetu. DEPUTACI.IA ZA POLAGAN.TE VENCA NA GROB NEZNANEGA .TUNAKA NA AVALI. Nato so bili izbrani r.astODniki učitel.istva, ki so imeli nesti venec U.JU na erob neznaneea iunaka na Avalo. Izmed Slovencev ie bil izvolien tov. Musek. POZDRAV RUSKIH uClTEL.IEV Sledil ie še Dozdrav zastopnika ruskih pedagogov. poln zahvale za gostol.iubie. ki so za Rusi deležni Dri nas. POZDRAV NEODREŠENIM BRATOM. Nato ie g. predsednik Vuksanovič poslal še pozdrave bratom-tovarišem (icam) solnčne Gorice in lepe^a Trsta, kar ie izzvalo viharen aplavz kongreslstov. POPLAVE. V nadaliniih svoiib izvajaniih ie omenial ooplave in deistvo da ie Glavni odbor UJU dal 10.000 Din v ta namen in apeliral na nas. da podpiramo akcijo Rdečega križa za pomoč poplavljencem. VIHARNE SCENE ZARADI PREGAN.IAN.IA UČITEUSTVA. Nato ie član Glavneea odbora MIlan Smiljanič omenjal vesele dneve na-, šeera prveea svidenia omenia Dadle tovariše in ostro protestira proti preganjanju hrvatskih tovarišev(ic). Protest rnora biti energičen in ea ie tudi podal. Taka preganiania nai se onemoeočiio. prizadetim nai se krivice popravijo. Hrvatie so bili pri tem zelo razburjeni. G. preds Vuksanovič ie nato podal iziavo ki oa ni zadovoliila bratov Iz banovine in po dvorani ie nastal nemlr, v katerem ni mogel do besede tov. Vitorovič Dušan iz Obrenovca. Po dvorani so doneli klici: Komunist ne bo _rovoril, v Moskvo POidi itd A to vse ker niso tovariši iz Hrvatske zreli za resen nastoD. Njegova izjava bi bila SDlošne narave«in bi bila gotovo soglasno sorejeta, če bi učitelii ne pozabliali na kongresih, da so učitelji. Ne moreio se otresti strankarske orientaciie in ookvariio vse. V dvorani ie nastail velik hrup in nered in iz vzklikov zborovalcev se Je razvidelo d.a protestiraio oroti pristranemu stališču te iziave. ker se ie prote'stiralo in obsoialo samo ore.ran.iania pod prosv. min. Radičem na Hrvatskem. Deleeaciia fo hruonn zahtevala stalneea. nestrankarškesra Pravca v stanovski politiki organizaciip tudi v tem oziru. ori _emer Se mora obsoditi preganiaiua in tiezakonitosti. ki so se zeodile nad učitelistvom od vseh prošlih režimov \n tudi bodočih. ki bi se oonovno lotili preeaaiani učiteljstva. POZDRAVNE BRZOJAVKE. Medtetn ie nekdo čital brzoiavne pozdrave kongresu toda slišal iih ni nihče. Med brzoiavkami ie bil tudi brzoiavni pozdrav tov. E. Gangla. Prizori, ki so se tu odLaravaJli, so mi dokaz. da nismo niti zreli za delo za narodno edinstvo Sai <?e razburiamo radi političnih fraz, kako nai zbližujemo naše državljane med seboj. Nemo^oče! IZPOPOLNITEV IZIAVE O PREGAN.IAN.IIH. Ko se ie nemir nekoliko Doleeel ie predsednik Vuksanovič dopolnil prvotno izjavo o obsojanju krivic radi preganjania učiteljstva tako. da izjaviiamo. da obsoiamo vse krivice brez izieme. S tem si ie osvoiil misli tov. Vitoroviča. Toda njegova* avtoriteta ni moda pomiriti razburjenih mas. Šele tov. Jelisava Vavra ie s svo.iim temperamentnim govorom oomirila razKrajače in govorila res iz srca Dravih učiteliev ko ie konstatirala. da smo mi eraditelii naše lepe domovine da mi dalemo dušo tei stavbi. Vsi smo vodniki. ki vodimo narod v celino. Toda enoten narod moramo šele zgraditi. V to Da je ipotrebna ustvaritev nove mentalitete. Zato pa mora sloneti naše delo na ustvarjaniu nove narodne mentalitete na najrealneiši podlagi. in v to ime pozdravlja Drav vse preganjane brez izjeme. ker so trpeli za te ideale. Kongres pa nai naide možnost. da b o m o prav v s i b r e z izjeme ipod eno streho. 20-LETNICA I. SRBSKEGA UDRUŽENJA. Zdaj bi imel nastopiti referent gosp. Mihailo Stanoievič z referatom o dvaisetletnici prve?a vsesrbskeea koneresa in prve jueoslovenske konference v Beogradu. Toda zaman ie bil trud. da bi domirili opoziciio POLAGANIE VENCA PRED SPOMENIK DOS. OBRADOVICA. Predsednik je to uvidel in zaključil koneres i.s nozivom. da se nodamo pred spomenik Dositeia Obradoviča. kier smo položili venec. Odšli smo. Manifestaciia ie ootekla jdo Droeramu. Pred spomenikom le zovoril tov. Čed. Todorovič. Kongres Pa ie s tem skrahiral PAR ZNAČILNOSTI. Značilno ie. da nas ni nozdravil noben zastopnik Beograda. značilno je. da nas ie prezrla kralieva vlada in iii čutila ootrebe. da bi nas oozdravil kak njen zastopnik ... Dobro! Nismo še zreli. še vre v nas in ne naidemo prave poti. Toda nomniio nai vsi! Jutroslovenski učitelj Dojde po poti, ki mu io danes kaže slovenski učiteli v zmislu deklaracije in s tem bo narod več pridobil ko<- s firmo narodneea edinstva. za katero se skriva korumpirano srce in druge slabosti. In radi te bodočnosti brez iskanja zaslombe v kaki demaffoeiii mora vsakdo pozdravljati tudi III. kongres UJU. s katerim je pričelo učiteljstvo usmerjatl svoie korakp v ravno in čisto Dot stanovske politike. KONGRES UJU V BEOGRADU ZBOROVAN.IE ODSEKOV. V nedeljo 'popoldne so zborovali odseki. in sicer verifikacijski odsek. odsek za predloee. odsek za »IzvešJtai«. budžetni odsek v Učiteljskem domu«. odsek za izmeno pravil ie pa povabil načelnik tega odseka z. M i h. M. Stanojevič r.a gostoUubni svoj dom. OGLEDOVAN.IE ZNAMENITOSTI IN RAZSTAV. Ostali delegati so si ogledaJi beograiske znamenitosti in razstavo učil g. 0 p 1 u š t i I a iz Češkoslovaške. Razstavil ie moderna učila, ki iih ie priredilo češkoslovaško učiteljstvo. VI. GLAVNA SKUPŠČINA UJU. PlodoviteJša od koneresa ie bila državna skuoščina, ki se ie vršila v ponedeliek 9. t. m. Otvoril io ie ob 9. uri tov. podpredsednik Vlada Petrovič in izrekel svoie obžalovanie nad dosrodki Dreišnjega dne. Brzoiavni odgovor Niegovega Veličanstva ie bil spreiet z viharnim navdušenjem. PROSLAVA 20-LETNICE USTANOVITVE I. SRB. UDRUŽEN.IA Nato ie sledil referat tov. S t a n o - 1 e v i č a o 20-letnici prves:a vsesrbskeea koneresa. v katerem ie sivolasi naš pobornik omenial vse delo. izvršeno v teh letih in se sDominial vseh mrtvih in živih Dredbojevnikov našega UJU. Posebno omenia tovariše nadle. v vrtincu svetovne voine. Referat ie obsesal obširen historiiat zgodovinskih dogodkov. ki so važni kot predzgodovina za naše UJU. Skupsčina ie izvaianiem referenta burno pritrjevala in videti ie bilo. da uživa tov. Stano.ievič med učitelistvom velik ugled. Tovariš podpredsednik se predavateliu zahvali za trud in Dozdravlia nato naseea veterana — starega borca za učjteliski stan in za meeov ugled tovariša Mihaila Joviča. Burno pozdravljen se omenjeni zahvaliufe in novdaria. da sta Srb in Hrvat — en narod. dveh imen. Ideja bratstva in edinstva se širi. Zato bodite iskreni. bodite edini — deluite skupno in v to nam kliče zdravo! REFERAT TOV. SKALE O REORGANIZACIJI U.IU. Sledil ie referat tov. A n t o n a S k a1 e o reor.ranizaci.ii pravil UJU. To ie stvaren ekscernt iz neštetih predlotrov. podanih noverieništvu UJU Liubljana. kakor tudi drugih okrajnih učiteljskih društev. Iz niifi 'e Dredavateli oobral naiboljše in sestavil Poročilo. ki nam ie ookazalo da si želi učitelistvn nasledniih izprememb: 1. Učiteljska društva nai se imenuie.o po kraiu. kier ima nredsedstvo svo] sedež. 2. Poverjeništva nai ostaneio Toda letos ne moremo izmenjati Dravil. Treba predlos-e šele zbrati in iih uporabiti prihodnie leto. Vse misli oosameznih društev so obravnavane po nasle,dniib točkah. podanih oreanizaciii po Glavnem odboru- I. Naloza in cili UJU II. Ustroj organizacije. III. Kai nai tvori temeli UJU v slučaiu ukinitve poverjeništev IV. Kdo ie lahko' član UJU? V. Kako nai se organiziraio slušatelii višjih pedagfoških šol? VI. Uprava: Volitev Glavneea in Izvršneea odbora VII. Kdo nai voli? VIII. Skupščine in kongresi. IX. Budžetiranie. Tovariš eovornik oripominja. nai nas bratie Srbi in Hrvatie ne razumeio napačno. To ni nikak separatizem. to so misli in nasveti našeea noverieništva ki predlasa zato. nai se oravila zdai ne meniavaio. temveč da se počaka 7. njimi clo orihodnie skupščine. Na podlagi predloženega poročila nai Izvršni odbor sestavi načrt novih pravil in iih predloži Glavnemu odboru. Leta 1927. bomo notem šele sklepali o niih veljavnosti. Prvi oogoi uspehu ie enotna organizacija UJU. v kateri nai bo vse učiteHstvo JugoslavHe. Načela oreatiizaciie naJ bcdn taka. da omogočimo oristoo v naše vrste prav vsemn učitefetvu. V organizaciii bodimo s^mo učitelii zunai istp Da smo lahkn Po mili volii v strankah v kulturnih in drueih društvih To 1p naše načelo. Bilo ie sicer že 1. 1919. in ob ustanovitvi UJU merodaino to načelo tocia ostalo ie boli na papiriu praksa ie pa hodila svoio oot. V načelu rešeno vprašanie ie dalo leta 1920. eno organizacijo. Zavidalo nas ie uradništvo — mi pa smo bili ponosni na svoie UJU Toda samo navdušenie ne nadomešča dela. Iztreznjenie prihaja in posledica ie. da se enotnost ruši in ie nevarnost razcepljenia tu. Strokovno organizaciia mor? imeti na čeln liudi ki razumeio kai ie strokovttp ideia. Ne mešaimo oolitikp v «tanovske oreanizaciie In tudi v tem oziru so srehi tu. Trkali smo na tuia vrata. na svoia vrata nikdar. Capliali smo za drugimi, efekt ie sedai tu. Pet let po zagrebški skupščini tožimo kako ie slabo — ker ne delamo po pravilih. Pred petimi leti ie delalo srce in ustvarilo oravila. Zdai mora nastopiti razum. Ta nai pride do veliave. Po teh nekakih uvodnih razmotrivanjih orihaia ooročevalec k a*nalizi vseh 9 točk nove?a programa. K I. točki Dripominia da .mora že naziv oreanizaciie Dovedati. kai ie orsanizaciia. Že tu mora biti jasno Dovedano. da cmo neodvisni orf rfnevnp oolitike. Ker ie obsee sreskih učiteliskih društev različen. zato ie tu boliše č.e. društva imenu.iemo kratkomalo učiteljska društva / imenom kraia kier imaio svoie sedeže. Okoli na<s se mora rbrati v«» iugoslovensko učitelistvo brez izjeme. Tu ne smp biti ločitve tio verah. strankah itd. Vsi za narod in za stan — dviga.mo stan. Oreanizaciia mora sodelovati pri rešitvi vseri iavnih vprašani. 1. Utrjuje naj duhovno edfnstvo vseti delov naroda. 2. Utrjuje stanovsko disciolino in moralo itd. Enotne šole ne bomo imeli. če ne sodeluie v UJU učitelistvo vseh kategorii šolstva. Potrebna nam ie dobra uprava in prenehati mor» vsako eruPacifn »iiteljstva do strankah v orsranizacHi. II. V ustro.istvu oreanizaciie nai ostaneio noverieništva. katerih obse? nai temelji na kulturnih enotah. Seveda se moraio prevelika Doverieništva reorganizirati. Moeoča bi bila ustanovitev strokovnih tainištev r>o nosameznili oblastih III. Vsled tee-a odpade III. točka. IV. Na vrsto prihaja vprašanie članstva UJU. Z ozirom na to. da ima meščanskošolsko učiteljstvo svoio stanovsko organizaciio. da imaio Drofesorii svo.io organizaciio. bi moeel biti član UJU le osnovnošolski učitelj. Toda notrebna nam ie ena organizaciia vsea:a učitelisrva države. Zato se dasp nekateri oredloei nai izpremenimo pravila UJU v toliko. da vstopiio v UJU ostale stanovskp organizaciie lahko kot celote Drugi predlog oredvideva raznp odseke tretii na priporoča ustanovitev Uniie vseh kategorij učitelistva. Izvršni odbor nai izdela primerne oredloere v to svrho. V. Tudi vprašanip organizaciie slušateljev oedagoških šol ie treba rešiti. VI. Upravo ie treba reformrati. Zdai ie Dremalo stikov med Beogradom, t. 1. med Glavnim odborom in med P.overjeništvi. Dosedanii aparat ie orgvelik in predrag. v tem oziru so. nai se Predlogi osnuie: 1. Direktorii. 2. Izvršni odbor. 3. Glavni odbor. 4. Poverieništva. 5. Učiteliska društva. Radi prevelikih izdatkov ie treba skrčiti Izvrsni in Glavni odbor. S tem prihranimo mnoeo. Tako bo delovanje organizaciie boljše. VII. Glede volitev odborov so stavlieni razni predlogi. VIII. Kongresi nai odpadeio in če se že vrše. nai bodo to le manifestaciie. Skupščine Da nai ostanejo. IX. Upravno leto nai traia od 1. iuliia do 30. iuniia. Ako izvršimo vse te izDremembe, potem bo naša zgradba velika in močna. Disciplinirajmo članstvo. Skraini čas ie da se otresemo <.trankar&kiTi volivov. Dru_ drugemn t.rožimo rcWo tn tako bomo dovršili vtJiko delo v raš oroaoeh. VERIFIKACIJA MANDATOV. Sledilo le iporočilo verifikaciiskeea odbora. ki ie ooročal. da je bilo verificiranih: Oiji so.Mt in nadzorni odbor — pr.d.edniki — delegati skapaj Beograd: Zagreb: Split: Ljubljana: Sarajevo: 17 12 2 tlO —¦ Samo drustvi 83 38 4 28 no 89 = 46 = 19 = 23| = 7 = skupno . . Niksic in Uzice i = '189 : 96 : 25 : 60 - 17 387 nista bili odobreni. ker nista ooravnaH članarine v ztnislu pravil. IZPREMEMBA DNEVNEGA REDA. Po tem poročilu ie bil odmor. po katerem ie tov. Š e s t a n predlagal. nai bo Dopoldnp orva točka dnevnega reda volitev odbora. Soglasno sprejeto! REFERAT O PROSVETNI POLITIKI. Sledil ie referat tovariša profesorfa S k a v i č a o Drosvetni polltlki. Omenial ie preganianfe učiteljstva. ki se je na Hrvatskem izDostavliala _a narodno in državno edinstvo. Predavateli omenia razdelienost naroda politlčno in kulturno pred vojno. Še danes ie vprašanie enep-a ali treh narodov diskutabel — sai ie del naroda. ki trdi. da smo triie in ne eno. Osnova UJU ie bila na tjodlagr narodneea in državneea edinstva. a nf doseglo v danih razmerah ko ni rešeno vorašanje eneea ali treh narodov uspehov. ki bi iih drueače Da moremo doseči tudi v tem oziru zadovoliive uSDehe, nam ie nujno DOtreben enoten šolski zakon. Ker ni bilo delo UJU uvaževano v iavnosti, zato se vprašamo kai naj naredimo da bo nieea mnenie boli uvaževano. Organizaciia mora zavzeti stalisče v vseh vorašaniih iavnosti. Državna prosvetna politikla mora biti enotna. Velike važnosti ie vprašanie učiteljske izobrazbe. Potrebna ie učiteliu taka izobrazba radi-Dosebnega stališča. ki ga ima učiteli med narodom. Potrebno je organizovanje prosvetnih oblasti. toda ločene na. bodn te oblasti ort DolitičnR »orave Tudi tiarorf nai tu oove kai hofie. kai rabi. VPliv oolitičnih strank ie tu škodliiv. Stalnost v oreanizaciii šolstva v nadzorovaniu in upravi šole. to je kardinalna zahteva naša. Tudi stalnost položaia učiteljstva .ie potrebna. Toda v dosego tega cilia nam le.po" treben primeren takt. Če bo šolska politik?. zadovolievala ves narod potem bo nsoeh oopolen Dosedaj smo trpeli. ker nismo še tako duhovno uiedinieni. da bi mogli enotno oostopati. V začetku ie govornika motil nemir nezadovolinežev. ki so hoteli ostrih izjav o Dregan.ian.iu — toda ob koncu ie vsa dvorana molčala in eotovo pritrdila predsedniku ki se mu ie zahvalil za lepo ooročilo. Proseč tovariše nai bodo stvarni v eventualni debati le prešel k nadal.1nii točki dnevneea reda. Anton Mervič. SESTANEK SLOVENSKE DELEGACI.JE Z REFERENTOM P. FLERETOM CLA- NOM IZVRŠNEGA ODBORA. V svrho medsebo.inega sporazumnega delovania je uporabil pov. A n d r e j S k u 1 i priliko in ie sMical v ponedeliek opoldan sestanek v »Imperialu«. kier nai bi se predvsem navzoči člani ožiega sosveta in navzoei ddeeati sporazumeli z referentom min. prosv. tov. Pavlom Fleretom, kot članom Izvršnega odibora UJU za sporazumno bodoče delovartie in enotno postopanie V prijateliskem razgovoru so se obravnavala posamezna organizačna vprašan.ia in so se objasnili medsebojni odnošaji. Pole? teh vpraSani so se delegatom tudi pojasnile nekatere zadeve. ki zadevajo potek kongresa in skupščine Na tem sestanku sta se tudi določila kot zastonnika liublianskeea pover.leništva na sestanku za sestavo liste Glavnega odbora pov. Andrei SkuIJ in urednik Ivan Dimnik. Obvestilo se ie tudi deleeate o posetu, ki ga bo Lmelo ljufoliansko poverjeništvo pri ministru g. I v. Puclju ter so se nominirali v demitaciio člani ožiega sosveta pov. A n d r e i S k u 1 i. podpredsednik Anton H,r e n. uredmik Ivan D i m n i k in L j u d. Musek. SESTANEK ZA SESTAVO LISTE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA. Na iniciativo zagrebškega ooverjeništva se ie vršil v ponedeliek opoldne sestanek v hotelu »Imperial« v svrho dogovora za sestavo enotne in sporazurrme liste za Glavni odbor UJU. Tega sestanka so se udeležili zastopniki vseh poverienfštev. Kot žastopnika liublianskega poverjeništva sta bila nominirana na predsestanku pov. tov. A n d r e i S k u 1 j in urednik I v a n D i m n ik. Sestanek vseh zastopnikov poveneništev ie pokazal. da ie teza strogo nestrankarske stanovske organizacije prodrla tudi v drugih pover.ieništvih. Pov. A n d r e i S k u 1 i je povdarjal, da mora ieniati izbiranie kandidatov v lzvršni odbor po strankarski opredeljenosti in moramo v IzvPšni in Glavni odbor iz'brati svoie na.iboliše liudi. ki bodo dali eraranciio za nestrankarski pravec stanovske politike v organizaciji. To so vsi tudi odobravali in enako stališče so povdariali tudi drugi eovorniki na tem sestanku. Pri sestavi liste ie pov. A n d r e J S k u 1 \ iznesel v imenu lhiblianskega poverieništva kandidat-^ listo. ki ie bila spreieta na pokrajinski Skupščini v Celiu. katero so navzoči brez ugovora spre.ieli. VOLITVE NOVEGA GLAVNEGA ODBORA U.TU. Ko je oopoldne podpredsednik gr>sp. Vlada Petrovič otvoril skupščino. je povdaril. da ie bil dopokhie sprejet predloe- liubl.ianskeara poverjeništva. nai se volitve izvrše kot orva točka dnevnega reda popoldanskega zasedania. Vsi zborovalci so ponovno pritrdili temu predlogu. G. V 1 a d a P e t r o v i č ie povdaril da ie treba v Izvršni in Glavni odbor izbrati osebnosti ki bodo dale Udruženiu earanciio za uspešno delo in osebe. ki bodn dale earanciio za izvedbo smeri stanovske pplitike. ki io ie označila skupščina. Treba ie. da se pritegne vse skupine na to bazo in da izgine iz Udruženja vsaka partizanska smer ter se izvaia stroga stanovska politika na novi bazi. Omenjal ie. da se ie vršil v to svrho že predsestanek. ki ie sestavil listo. katero prečita. Vnela se ie debata za izpremembo liste. in sicer so zahtevale učitel.iice večjega zastopstva, skupina somiišlienikov tov. M i 1 u t i n a S t a n k o v i č a je pa zahtevala. da pride tudi on v odbor. Vsem zahtevam se ie ueodilo in je bila nato spreieta lista, na podlagi katere se ie Glavni odbor na večerni seji sledeče konstituiral: Predsednik U J U ie g. Vlada K. Petrovič. Po dp r .dsed n ic a je gdč. Jeiisava Vavra. Podp r e dse dntik Izvr.rteaia 0 d-b o r a ie g. Tihomir Kostič. T a j n i k ie g. Jovan Miliievič. U r e4.nik »Na r odn e Prosvete« ie g. Vujica Petkovič. U r e d n i k »U č i t e 1 i a« ie g- Mih. M. Stanojevič. Ostali članilzvršnega od" bora so eg.: Pavel Flere. kot kandidat in zastopnik slovenskega učiteljstva, Stevo Tintor, kot :kandidat in zastopnik hrvatskega učiteljstva. Milutin Stankovič, Pero Vuksanovič. Danilo Djord.ievič. Mata P. Ljujič. Anta Mladenovič. Namestniki Izvršnega odb o r a: Dušan Milutinovič Petar Diako vič. RadS Vujič in Sava Milosavljevič Kot člani Glavnega odbor a so bili še izvoljeni: Z a S 1 o v e «i i o: ee Anton Gnus, Anton Hren. Josip Lapame in Ivan Dimnik (kot namestnik). Za Sribiio. Črno goro in Voivodiho: gg. Milan Smiljanič, Dioka Petrovič Todor Dimitriievič Z a D a 1 m a c i i o: gg. Krešimir Novak. Tanasiie Koliani Hinko Urodievič in Ivo Mitrovič (kot namestnik). Za Bosno in Hercegovino: gg. Izaija Mitrovič. Milan Sučevič. Ljuba Jovanovič in Gligorije Jerič (kot namestnik). Za Hrvatsko: gospod:e¦ Jelisava Vavra. Blaž Štetič. Jovan Milojevič in Antoniie Srnič (kot namestnik). Za člane Glavnega n a _zorneara odb.ora: vx. Filip Tošovič, Proka Damianovič. Dušan Diordievič. ea. Jela Ivanovičeva in Boža Radulovič. — Namestniki- Jova Jakovljevič in Svetozar Ivkovič. DEPUTACI.JA PRI MINISTRU GOSP. PUCL.IU. Po izvršenih volitvah je po prejšnjem sporazumu s predsedstvom Udruženia odšla deputaciia liublian_keea poverieništva k ministru g. IvanuPuc- 1 i u. da mu obrazloži novo stališče poverjeništva. Poverieništvo so zastopali pov. And r e i S k u 1 i. pov. namestnik Anton H r e n član ožiega sosveta L i u d. M u s e k in urednik I v a n D i m n i ik. Poverjenik tov. A n d r e i S k u 1 i je obrazložil in povdaril _. ministru novi položai v liublianskem poverieništvu UJU ki hoče stati vsem režimom enako obiektivno nasproti pričakuie ca enako obiektivne^a in stroeo zakoniteea postopanja tudi obratno do učitelistva. Ker se čuie. da vlada pritisk od strank elede eotovih personalnih izpre- memb. opozaria. da take izpremembe ki se izvrše zeolt iz strankarskih razloeov in na te.i podlagi. niso niti v interesu strank samih. niti v interesu solstva in narodne prosvete še mani pa ie to združeno v interesu učitel.iskega stanu. Zato ie pred takimi izpremembami resno svariti in ie prav svarilen zeled da stranke s takimi izprememibami ničesar ne oridobe. polpretekla doba. Pover.ieništvo in novo vodstvo. ki aa zastopamo bo stalo stroen na stališču da se imain v«a oremeščenia stalnega učiteljstva izven razpisa izvršiti 1p soorazumno s nrizadetimi vs? oremeščenSa ki imr'o riisciolinaren značaj. le na oo^iagi oredhodne disciplinarne preiskave in na oodlaei djsciclinskega pravoreka in vse nadzorniškp iznremembe le na DOdla_i upotovlienih stvarnih r^zlogov in ne brez oredhcdnefirsi zaslišani;. orizadetih in KPf tcvitve v/rokcv. ki nai bi bili Dodla_a izpremembi Na to ie iznesel pov. S k u 1 i predloge. ki iih ie preielo liubliansko poverieništvo nd članstva v zadevi snovanja kmetiisko nadalievalnih šol za deco od 14—18 leta in zadevi prirejania tečajev za nčitelie: ki nai bi ea usposobili za ta pouk ter snovanie teb šol. Omeaial ie tudi konkretne slučaie da bi se dovol.ievali dopusti v svrho študija te stroke. Gospod minister ie dbljubil. da bo takoi ustavil potrebne vsote za snovanie in vzdrževanie kmetijsko-nadalievalnih šol v budžet. ki ?a ie prav ta dan pripravljal za oddajo in enako tudi potrebne vsotp 7a tečaie za izobrazfao učiteljev za kmetiisko nadalievalne šole. Ena:ko hoče tudi napraviti posebno vlogo na ministrstvo prosvete s strani mlnistrstva polieprivrede da se bodo dovolievali učitelistvu dopusti v svrho •kmetijskega študiia. POROČILO »IZVEŠTAJNEGA« ODBORA. Delegati so preieli tiskann poročilo o delovanju Glavnega odbora. To poročilo ie pretresal Izveštaini odsek Tiskano poročilo o delovauiu Glavnega odbora UJU povdaria izročitev resolucii V. glavne skupščine v Subotic' g. ministru nrosvete. delovanJe za zaščito stanovskih interesov: protesti proti premeščanjem na Hrvatskem. vloga za 15% oovišek pri 32 letih penziie. oremembe šolskih nadzornikov. za reorganizacijo učiteliišč za iziednačenie preiemkov poročenih učiteljic. akciia za disciplinarn! postopek po čin. zakonu, izplačilo dolžne razlike nov cenzus za odmero penziie, delovanie na reorganizaciii Udruženja. zakon o narodnih šolah. zveze z učiteljskimi organizaciiami drueih slovanskih držav. Koviliački Učit. Dom in Jugoslov. Učit. Dom v Beogradu. vračilo penzijskih fondov naš organizačni tisk seje in delo Izvršneea odbora. obveščanje članstva v personalnih zadevah. osebne izpremembe v Glavnem odboru in Poverjeništvih. manifestaciie. kniižnica Glavneara odbora; polee- teea poročila obseea »Izveštaj« imenik članov Glavneea odbora in odborov vseh poverjeništev in okrainih učiteliskih društev ter ooročila o delovaniu poverieništev. Iz »Izveštaia« ie razvidno. da šteje poverjeništvo Beograd 6480 članov, poverjeništvo Zagreb 2040 članov. poverieništvo Ljubliana 2324 clanov pov. Saraievo 703 člane. pov. Split 897 članov. Skupai ima torei UJU 12.454 članov. »Izveštaj« obsega tudi račune in bilanco UJU. V imenu Izveštainega odbora ie poročal tov. B l a g o i e R a d o j k o v i č. Konštatiral ie da so člani Glavnega odbora poročilo podpisali. Niso še izpolnjene vse zahteve učitelistva. Nova uprava bo imela še mnoeo dela na realizovanju učiteljskih zahtev, v prvi vrsti pri šolskem zakonu. V nekaterih pogledih je Glavni odbor premalo storil in se ie premalo energično zavzel. posebno glede preeranianis učitelistva v druei vrsti ie treba povzdigniti v tem nogledu stanovski tisk. treba ie večie pažme. da dobimo dobre šolske nadzornike. energičneie se. ie treba zavzeti za izplačilo razlik. Podpredsednik e. Vlada Petrov i č povdaria. da se mu 7,di umestna kri" tika tov. Radojkoviča. Po tei konstataciji se ie poročilo o delovan.ru Udruženia brez debate odobrilo. DEBATA O IZPREMEMBI PRAVIL. V imenu odseka za izpremembo pravil ie poročal g. L i u i o K r a i a č i č . ki ie prečital predloe da se reviziia pravil odloži na bodočo skupščino. med tem se pa referat g. S k a 1 e prevede in razmnoži ter odpošlie vsem poverieništvom, da se na podlaei teh smernic sestavi načrt novih pravil ki iih pred glavno skupščino obravnavaio vsa poverieništva. Predloe ie bil spreiet po dališi debati v katero so posegli e,e.: Uzelac, Milan Protič. Nedeliko Lazarevič, Danilo Milanovič. Dju" roLogomeracŽivoiinovič in S ka 1 a. Ta debata ie iasno pokazala. da želi učitel.istvo od vsega nartizanstva popolnoma očiščeno organizaciio ki bo strogo stanovska in strokovna. Vp^ referat g. S k a 1 e ie bil že v tei smeri izdelan. še ostreie pa ie to zahtevo začrtala in povdarila debata. V tei debati ie bilo jasno videti. da so temeline teze ki iib ie spreielo slovensko učiteljstvo v Celm globoko ukoreninjene v naiširših plasteb učiteljstva in da se nčitelistvo odločnn izreka za strogo nestrankarsko stanovsko politiko in za stanovsko edinstvo vseea učitelistva v državi. DEBATA O PROSVETNl POLITLKI. Naizanimiveiša ie bila debata o prosvetni politiki. ki :p bi!a naravnost zmaeoslavna 7a deklaraciin slovenskeea nči" telistva in niene, teze. ki so bilp sioreiete v Celju. Kakor bi vrelo iz eovornikov. tako so orikinevale misli deklaraciie drn°-a za drueo pri enem kakor prj drugem govorniku. vedno boli v izraziti obliki. izzvenevalp sn iz temperamentnih eovorov učiteljstva iz Južne Srbiie Bosne Herceeovine. Dalmaciie in Hrvatske. Kmalu ie bilo videti. da smo si edini in srno Istih misli tudi eledp. preokreta, ki se mora izvršiti v naši organizaciii. Slovenskim deleeatom deklaraciie ni bilo treba niti iznašati niti zagovanati, sai so io iznašali drugi in zagovarjali boli odločno. kakor sn io zagovariali dosedanii nieni najvnetejši zagovorniki Srbsko učiteljstvo ie bilo še radikalneie od slovenskeea ter ie zahtevalo že na svoji pokrajinski skupščini popolno sindikalno osnovo za reorganizacijo Udruženja in tudi na pokraiinski skupščini hrvatskega učitelistva v Zemunu se je videlo spoznanie. da na tei osnovi ne pridemo do cilia in pripoznavati so se pričele teze popolneea stanovskega edinstva v svrho obrambe skiipnih interesov. Že referat g. S k a v i č a ie bil znatna poteza umika in priprava za bazo popolnega stanovskega edinstva učiteliskega stanu. Na kongresu samem sta bila oba incidenta javna tnanifestaciia za popolno stanovsko edinstvo in nestrankarsko obrambo učiteliskih stanovskih t interesov. Pod vtisom hrvatske p.okra' .iinske skupščine v Zemunu in pod vtisom enodušnesfa izraza nov&ga pravca stanovske politike organizaciie. ki le bil viden na kongresu, ie potekel tudi referat g. S k a v i č a . brez ofenzive proti novi smeri in brez obrambe starih tradicij in eesel. proti katerim ie vel vpter ves čas kongresa in ves čas na skupščini. V imenu odseka ie iznesel resolucije o prosvetni politiki g. Žika Rados a v 1 i e v i č . ki zahteva enotni šolski zakon pri katerega izdelavi mora sodelovati tudi naša organizacija. Odločno mora biti zaščitena učiteliska stalnost. Lahko trdime. da Dravi izraz mišlienia nčtelistva Da ni bil referat e. Skaviča in ne iznešena resoluciia temveč ip bil oravi izra- mišlenia večine učiteljstva viden v debati in v izražaniu mišlienia ki so ea iznašali delegati v§eh Dokraiin v debati. Posebno učitelii iz južnih delov Srbiie so neiznrosno in zelo radikalno iznašali in zastopali temeline ideie stanovske politike kakor iih zastopa deklaracija slovenskega učiteljstva. V debato so posegli _ e. A r a n i c k i, S t o j i 1 o v ič , V u kfs anovič. S i tn a Simič. Vitorovič. Čeda M Todorovič. Dušan Šestan Juraj Mravinac, Nedeliko Lazarev i č in ga. N a t a 1 i i a L a z a r e v i č. Posebno v toplih besedah in vehementno ie zaeovarial stroei nestrankarski Dravec stanovskp politike v organizaciji zastopnik saraievskega poverjeništva g. Nedeliko Lazarevič. Tov. Dušan Šestan ie med svoiim eovorom prečital tudi celisko deklaraciio v srbo-hrvatskem prevodu. Voditeli onozicionalneea učitel.jstva v beogra.iskem /pover.ieništvu delegat g. Vitorovič ip v ostrih besedah ob?odil cepljenie učiteliskih vrst na podlagi vsilienih nestanovskih eesel v stanovske programe kakor se to vrši z zlorabo narodneea edinstva ki ,i> le sredstvo za delitev učitelistva v državotvorno in antidržavno. v zveličavim in separatistično. Debata o prosvetni politiki ie bila na.isvetleiša točka vseea kongresa in skupščine. v niei ie padla odločitev o stneri stanovske politike ki .in želi ogromni del učiteljstva iz vse države. z nio ip zmaeala tudi celiska deklaraciia brez glasovanja na državnem torisču v učiteljskem parlamentu. PREDLOGI IN NASVETI. G. Blagoie Ristič ie čital nato še došle predloge. ki so bili predloženi skupščini potom Izvršnega odbora. Iz področia ljublianskeea pover.ieništva sta došla dva predloea. Spreiet ie bil predlog ožjega sosveta oov Liubliana, da nai s.e sestajajo redno vsak druai mesec vsi poverieniki ter predsednik in tainik UJU iz Beogra- da v na:'prikladneišem središču med vsemi Doverieništvi na seie. na katerih se bodo utrdili medseboini osebni stikl med poverjeništvi in centralo ter se b_do spoznavale medseboinn prilike v posameznih poverjeništvih. Na teh seiah se bo razpravlialo o položaiu in potrebnih enotnih korakih ki iih imaio izvesti posamezna poverjeništva in Izvršni odbor v interesu učiteljskeea stanu in povzdiee naše stroke. Drugi predlog je doposlal kot protest proti celiski pokraiinski skupščini liubljanskega poverjeništva Izvršnemu odboru neki akcijski odbor. obstoječ iz gg. Ivana Šmaidka Antona Li¦kozaria. Antona Glermeka, Rudolfa Dostiala, Luke Jelenca. Rudolfa Kneza in Pavla P 1 e s n i č a r j a. Ta predlog ie Izvršni odbor že pred skupščino sam odklonil, ker ne pripozna kot osnove Udruženja nikakih akcijskih odborov in ie došel predloe na Izvršni odbor popolnoma nelegalnim potom. Osvoieni so bili še razni drugi predlogi. ki iih priobčimo nosebe. Po izčrpanem dnevnem redu ie zaključil predsednik g- Pero Vuksanov i č s posebnim nagovorom skupščino. KA.I PIŠE »NARODNA PROSVETA« O PREOKRETU v U.JU? »Narodna Prosveta« prinaša izpod peresa bivšega -urednika »Narodne Prosvete« tov. St. Staničiča uvodni članek pod naslovom »Rezultati kongresa«. kier piše sledeče: »Kongres in skupščina sta izvršila tudi izvolitev nove uprave UJU. Neprekiniena zahteva vseea učitelistva. da se iz Udruženia odstrani partijska politika, ie dala kot rezultat koalirano listo nove uprave UJU. In kot poroštvo za bolišo bodočnost organizaciie. kot želio vsega učiteljstva in neodložliivo Dotrebo — so ob priliki koiistituiranja vse tri glavne erupe pov. v UJU podale preko svoiih eovornikov svečane izjave da z vstooom v upravo UJU odpravliaio iz sebe vsako strankarsko politično tendenco otresaio s sebe partizanski prah in prehaiaio v upravo UJU. da služi.io učitelistvu -izkbučno kot prosvetni in stanovski delavci. brez ozira na stranke. Te iziave daieio novn nado za boljšo bodočnost našega Udruž-enia. za kreokejše in složneiše delo v upravi in če se bo na temeliu teh iziav vodilo našo organizaciio samo po prosvetnih in sta-. novskih potih. udano in nesebično. se bo našla vez, da bo vsp naše. učitelistva eno" dušno in složno. . V Po svoii mnogobrojni udeležbi ie bilo vidno živo zanimanie za skupno delo in cilie. ter ie bil doprinešen dokaz. kako velika ie liubezen in neomajna ie vera v naše stanovsko edinstvo in našo stanovsko zaiednico.« KA.T PRAVI O POTREBI NOVEGA PREOKRETA HRVATSKI PEDAGOG DR. .1. TURlC. On piše v »Narodni Prosveti«: »Ako učiteHe prevladaio na kongresu politični, strankarski plemenski in konfesionalni interesi in afekti. ie to dokaz da nimamo učiteliev. ki so samostoini in svobodni duhovi ter ne moreio biti niti vzgoiitelji takih duhov. Isto in enako zlo je. ako učitelji robuieio Srbstvu. Hrvatstvu Jugoslovenstvu komunistični. socialistični ali klerikalistični »religiji« in vrsti te alj one stranke. Učitelj. ki robuje.ie fanatiziran: učitelj, ki ie fanatiziran ta ie poln strasti: učiteli. ki ie poln strasti. ta ne more dvigniti mladine višie od sebe. A to .ie naša dolžnost! Stvorimo stanovsko organizaciio. ki bo preprečila poedincem. da bi služili strankam in ne šoli.« SE.IA GLAVNEGA ODBORA. Takoi po skupščini se ie sestal novi Glavni odbor na sejo v svrho konstituiranja. Na tei seii so poverieniki posameznih poverieništev podali svoie oficijelne iziave. v katerih so vsi brez izieme naelašali. da se hočeio izosniiti vsakih partiiskih ozirov in vplivov in hočeio zastopati v Glavnem odboru strogo novo smer, ki bo donesla učiteljstvu večjih uspehov. na tei podlaei na> se izvrši tudi konstituiranie novega odbora Izbrani so bili funkcionani. kakor so soredai označeni. Po kcnstituiraniu ie ^ovze! besedo bivši predsednik UJU gosp. M i 1 u t i n Stankovič. ki ie naglasil da ie le slučamo prišel zopet v Glavni odbor. Pripozna! ie po^reške. ki so se dogodile. ko ie še on bil na vodilnfh mestih Udruženia. a s tem pripoznaniem nai bo tudi vse pozablieno kar ie bilo. Sezimo si zopet Dri.iatel.isko v roke in deluimo na novih osnovah. brez partiiskih primesi, kakor se ie to povdarialo na kongresu in skupščini in kar bo edino v blagor učiteljskega stanu in narodne prosvete za kar hočemo složno vsi delovati v Glavnem odboru. Niegova iziava ie bila tonln DOzdravliena od vseh. BANKET V »'IMPERIALU«. Zvečer ie bil banket v hotelu »Imperial«, katerega se pa zastopniki liubljanske?a poverieništva niso mogli udeležiti, ker so odhaiali 7. večernim vlakom in i.e silno neurie. ki ie nastalo tik po skupščini. preprečilo udeležbo še onim. ki so se ga prvotno namenili udeležiti v imenu tega poverieništva. Ivan Dimnik.