Stanovsko in strokovno slasüo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja I. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej I Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reki macije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	I	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik Ul	V Ljubljani, dne 1. marca 1923.	5. številka
Joja:
Organizacija.
(Nadaljevanje.)
Če je kje upravičen izraz »od ust si pritrčati«, smemo pač tukaj reči, da si odpravniki od ust pritr^ajo tiste krone, ki jih plačajo' v organizacijo. Pri vsej mis zeriji so vendar prispevali z nekaj tisoči v skupno’ blagajno. 'Poda kljub očitni, v nebo vpijoči krivici ne dosežejo prav ni* česar. Ne vem, kako je to, ampak ne mo* rem se otresti nekega občutka nepošte* nosti, kadar mislim na te ljudi. Saj nisem direktno prizadet, toda kar nekaj sram me je, vedno se mi zdi, da jih mi tako malo — krademo. Dajmo enkrat jasno in točno ugotoviti, ali more organizacija kaj storiti za poštne odpravnike ali ne? Če more, naj pozove vse odpravnike, da sodelujejo v rešilni akciji s tem, da vsto* pij o vsi v organizacijo, na kar mora or* ganizacija (vsa poštna društva solidar* no) napeti vse moči, da se njihovi pre* jemki takoj vsaj za 50 odstotkov zviša* jo. Če pa organizacija nima moči (da se je veliko trudila, mi je znano) pomagati odpravnikom, ali ni bolj moško in pošte* no, da jim to odkrito pove? Pri vsej rev* ščini si bodo vsaj tista 2 Din članarine prihranili.
V močni organizaciji bi seveda ne moglo biti govora o tem, da bi se goto* vim uslužbencem ne mogla priboriti pra* vica. Vse se more, kar se hoče. Potrebna je le odločna volja, pa sodelovanje in podpora vseh.
Da, vseh. In s tem smo prišli do zad* nje točke, ki nas loči od močnih organi* zacij. Tam je doma edinost, solidarnost, vzajemnost in brezpogojna medsebojna podpora. Če se zgodi zadnjemu vajencu ali učencu krivica, se takoj dvigne ce* lotna organizacija in ne odneha prej, do* kler se njenemu najmanjšemu, pa hkrati enakovrednemu članu ta krivica ne po* pravi. Pri nas ni tako.
Ne morem se spuščati v teh razlikah dalje, ugotovimo rajši, če je mogoče okrepiti in poživiti naše organizacije. Doslej smo razmotrivali različne navv dežne vzroke naše slabosti, sedaj pa pri* demo do glavnih, resničnih vzrokov na* še onemoglosti, oziroma skušal bom po* kazati pota, na katera krenimio.
Vidim sicer, da se mi na ta način razprava, katero sem nameraval danes zaključiti, še zavleče, vendar upam, da bodo imeli i čitatelji i uredništvo toliko potrplienia, da končam to zadevo v na* šem glasilu. Saj ne iščem drugega, nego skupne koristi, samo en cilj mi lebdi v duši: otresti se hlapčevstva in beračije, v katero smo državni uslužbenci zašli; ena želja: da postanemo tisto, kar je držav* nemu uslužbenstvu v vseh časih in v vseh kulturnih državah bilo:	ugledni,
spoštovani in upoštevani člani družbe in države, predstavniki naroda, nosilci in
polspeševatelji kulture, vzorniki pošteno* ! sti, časti in morale, neodvisni od reži* mov in strank, oddaljeni od vsakodnev* i nih skrbi draginje in cen, ki so trle dru* | ge stanove, ker državni uradnik je bil j reprezentant države, katere ugled in j spoštovanje je zahtevalo, da so bili i ! njeni predstavitelji ugledni in spošto* vani.
Preden pokažem glavne izhode iz našega močvirja, samo še en stavek, ki naj spremlja viša naša naslednja razmo* trivanja. Nikoli ne smemo namreč poza* biti, da imamo državni uslužbenci mno* ge in velike prednosti pred drugimi slu* žitelji. Omenim naj le važnost službe, razmeroma višjo naobrazbo in velikan* sko število drž. uslužbencev.
Če hočemo priti do moči, moramo priti najprej do močne organizacije. Za to pa je potrebno:
1.	Delo. Brez truda se najmanjša stvar ne doseže. Če hočemo mnogo do* seči, moramo mnogo delati. Saj vinograd je velik, a delavcev ni. Koliko jih pa je, da delajo v organizaciji in za njo? Ko* maj odstotek. Pa da bi bili vsi ostali vsaj samo pasivni, če se za nobeno stvar v društvenem žvljenju ne brigajo, da bi bili vsaj tiho in bi mimo čakali konca, ki mora kmalu priti. Toda večina je delav* na v negativnosti. Napove se shod, dru* štvena seja, občni zbor, takoj ti začne razkladati tak negativni delavec: »A kaj bom hodil, saj ni vse skupaj nič, same farbarije, vse skupaj je podkupljeno, zopet ne bo' drugega povedal kakor o čevljih za sluge ... itd.«
Dobro, pa da je vse to res. Toda to* variš, povej mi, kaj naj potem začnemo? Ali ni škoda za razburjanje, javkanje in zabavljanje? Bodimo rajši tiho in pusti* mo naš čoln, ki je že prenapolnjen z vo* do, da se z nami vred čim prej pogrez* ne. Da se bo ob nesodelovanju ali celo negativnem sodelovanju večine mornar* jev ta čoln kmalu potopih ie jasno. In prav je tako. Škoda je le tistih delavcev, ki se neumorno in nesebično' trudijo, da izpeljejo vodo in da zamaše vrzeli v čolnu.
. Čitaš »Poštni Glasnik«, ^Naš Glas«, pa ju z nevoljo zalučiš stran, češ, »ta naš Glasnik ni prav nič vreden, ga ne bom več naročil«. Kratko in iedmato novedano, toda motiš se, če misliš, da s tem koristiš sebi in svoiiml tovarišem. Saj ti verjamem, da se ti maruikai v li* stu ne dojade, toda čui, moj dragi, jaz vem za odpomoč: sedi in ti napiši! Ne* mara si hodil daPe časa v šolo in višii čin imaš. Zagotavljam te, ne samo' ured* nik te bo vesel, nego še nOsebno oni tri* ie, štirje tovariši, ki morajo radi tvoie in vseh drugih indolence vedno' sami mašiti list.
Iste obraze vidiš pri zborovarnih, iste pri seiah, iste v listu, torei nri delu za izboljšanje vseh. Kje so pa druge sto*
tinc? Stoje ob strani, vzdihujejo in za* bavljajo, da se nič ne stori. Storjeno je pa že rezultat dela, predpogoj je torej delo. Ker se pa to delo ne bo napravilo samo od sebe, poprimi se ti in drugi in tretji in vsi od kraja! Vsak po svoji zmožnosti! Če ne moreš drugega, vsaj dobro voljo pokaži, veruj v svojo' moč, otresi se nergavosti, demagoštva in ne* gativnosti! Udeležuj se stanovskih se* Stankov in zborovanj, povej svoje mne* nje med zborovanjem, ne po- zborova* nju, ne razkladaj tovarišu na cesti svo* jega nesoglašanja. Če spoznaš, da je kdo izmed voditeljev skupnim interesom v kvar, da je podkupljen itd., razkrinkaj ga! Če ti kdorkoli iz vodstva ni všeč, skušaj vliti svoje mnenje drugim, ob prihodnjem občnem zboru ga nadome* štite z drugim! V tem slučaju bodi le to* liko previden, da se že prej ozreš za boljšim nadomestilom. Itd., itd.
2.	Redukcija društev. Doslej sem go* voril o organizaciji na splošno, brez po* sobnega ozira na pošto. V tej točki bi se pa rad pomudil specijelno pri poštnih društvih in organizacijah. Kakor je pri pošti v vseh ozirih dosti posebnosti, ta* ko nosi pošta tudi v tem. pogledu zasta* vo, bogme, klaverno zastavo! Od vseh drž. uslužbencev so namreč poštni usluž* benci še najbolj razcepljeni in najstro* že separirani. S kakšno strašno slepoto so posamezni udarjeni, se vidi iz tega, da jih ni tega cepljenja ne sram ne strah, nasprotno, zdi se, da se še postavljajo ž njim.	(Dalje prihodnjič.)
Bodimo iskreni!
Iz predzadnjega Poštnega Glasnika posnemam in številna zborovanja tova* rešitev maturantov mi to potrjujejo, da vlada v njihovih krejgih močan odpor proti prevedbi, ki se mora in se je de* lomla tudi pri nas že izvršila na podlagi znane uredbe o organizaciji ministrstva pošte in telegrafa.
Ker smo na tej prevedbi prav vsi zainteresirani, mi bodi dovoljeno, da po* dam; nekaj svojih misli k temu vpraša* nju, to pa zato, ker je potrebno, da se sliši tudi mnenje poštarjev in drugič, ker sem prepričan, da soglaša v tem vprašanju z mano pretežna večina pošt* nega uradništva Slovenije.
Nihče mi ne bo mogel oporekati, ako pribüem, da smo bili poštarji in prav posebno še mlaiši in najmlaisi, do sedaj pri vsaki regulaciji, pri vsakih dra* ginjskih dokladah, sploh skoraj pri vsa* kem aktu. ki se je do sedaj tikal poštne* ga uradništva, več ali manj tepeni. Da omenim pri tej priliki vse izredno in redno napredovanje tovarišev maturan* tov po prevratu do; nainoveiše dohe. Pa mi naj pokaže kdo kako izre-dnO' napre* dovanje v vrstah poslovnega osobi a, saj niti rednih napredovanj ne dosežemo!
Omenim tukaj drastičen slučaj iz po* glavja dravinjskih doklad: mnogi bivši oficianti (definitivni) do danes, — to je po preteku več kot enega leta — še niso dobili izplačane razlike na osebnih in rodbinskih dokladah za januar, februar in marec 1922. Take in slične nezgode se nas drže kakor berača golazen.
Nasproti našim pridobitvam so to* variši maturanti od prevrata sem nepri* merno več pridobili, ako tudi trde, da smo mi poslovni naredili velikanske pri* dobitve. Kdor mi hoče mojo trditev opo* rekati, naj se kar javi! Bogu bodi poto* ženo, če so mogoče šle kake pridobitve maturantov na naš račun, bilo je, in po* zabljeno naj bo. Pa pustimo to in se vr* » nimo zopet k uredbi.
Usoda te uredbe je hotela, da bi pri prevedbi — čuj in strmi narod — vsi ne* kaj pridobili.' Prvič bi vsak nekaj prido* bil na plači, drugič pa bi se prometna in poslovna skupina strnili v eno ter bi pri tem slednja pridobila. Na prvi prido* bitvi participiraj O' tudi tovariši matu* ranti ter torej to ne more biti povod za odpor proti uveljavljenju te uredbe, ki ima — da to mimogrede omenim — moč zakona, ker datira od 27. junija 1921. j Druga pridobitev (izenačanje skupin) j pa pride v dobro poslovnemu osobju, j ne vzame pa pri tem popolnoma ničesar tovarišem maturantom. In samo ta iz* i enačba poslovnega osobja s sedanjim prometnim (ki je poleg tega baje samo začasna, ker se namerava po poročilu predsednika Zveze pri novi pragmatiki zopet »sortirati«) dviga pri nekaterih — poudarjam nekaterih — tovariših ma* turantih takšen prah. In vsa argumen* taci j a pri tem odporu maturantov je ta, | da bi pri prihodnji pragmatiki potegnili sedanji poslovni prometne za eno kate* gorijo niže. Tovariši, kje smo mi in k;e j je še pragmatika, kakšni smo mi in ka* ka bo' pragmatika?!	v |
Imam ta vtis, da leži pravo ognjišče ; tega odpora v tem, da se nekateri tova* riši maturanti sramujejo biti z nami v isti kategoriji, in ta sramota se mi zri | malo umestna. Vsi opravljamo isto sh ž* i bo, vsi smo enaki berači; namesto da bi ; strnili naše vrste ter bi se skupno vese* lili vsakega uspeha, ki ga na tej ali oni strani dosežemo, pa tako dlakocepstvo. Kolikokrat so nam ravno tovariši matu* ranti pravili, kako nam žele vse dobro, sedanje njihovo postopanje pa meče na njih luč ravno iz obratne strani. Tova* riši maturanti! Bodimo iskreni! Priznaj* te, da so se do sedaj godile poslovnemu oso' ju v primeri z vami neprimerno večje krivice, priznajte, da tudi v vaših j vrstah ni sama elita uradništva, priznaj* | te, da zmore tudi poslovna skupina tisti procent dobrega in izvrstnega uradni* štva, ki ga zmore skupina maturantov pri prometu in bodite kolegi tudi takrat, kadar se bije boj za pravice drugih.
Jezdeci s konj in med pešadijo! Pu* ško v bok in napred marš! Pa si pribori* mo složno, ramo ob rami laže tudi v mo; rebitni novi pragmatiki mesto, katerega se vam ne bo treba sramovati in na ka* terem se bodete z nami tudi vi dobro poč- tih ___________________
Gospodarski in stanovski del.
(Nadaljevanje.)
Spremembe pokojninskih predpisov, ki jih določa zakon od 30. nov. 1921 o reguHranju naslovov in plač poštnih uslužbencev, so te*le:
Člen 12: »Po zvršetku predpisanih let vštevne službe dobiva državni usluž* benec zadnje popolne, v dinarjih odmer* jene, v službi uživane in v pokojnino vstevne prejemke kot pokojnino. Ako se oumeri pokojnina prej, jo je odmeriti po ključu vštevnega časa in po nazadnje uživanih, v pokojnino vstevnih dinarskih prejemkih.«
Pokojnina se odmeri po pokojninski podlagi in po vštevni službeni dobi. Po* kojninska podlaga ni bila do sedaj samo plača, co katere je imel uslužbenec pra* vico ob Času upokojitve, ampak se je k tej plači še prištel znesek, določen v čle* j nu II, § 3. in v členu III, § 2 zakona od 19. februarja 1907, drž. zak. št. 34. Ker govori člen 12. le o v pokojnino vstevnih ! dinarskih prejemkih, so dosedanja dolo* j čila o pokojninski podlagi razveljavljena, j
Pokojnina se tedaj odmeri na pod* ; lagi zadnje dinarske plače in vštevne službene dobe in to po desetih službenih letih s 40 %, za vsako nadaljnje leto pri ura 'nikih z 2.4 % in pri služabnikih z 2 % zadnje dinarske plače. Uradnik dobi j po 35, služabnik po 40 vštevnih službenih | letih po1no dinarsko plačo kot pokojnino, j Minimalna pokojnina iznaša za uradnika | 800 Din, za služabnika 400 Din.
Člen 12., 2. odstavek: »Pri odmeri ; pokojnine vdovam državnih uslužbencev : naj se uporabljajo predpisi § 51. in z nji* mi zvezani predpisi zakonskega člena 65. iz leta 1912. o oskrbi poštnih nameščen* cev, ka' or tudi njih vdov in sirot v Hrvat* ski in Slavoniji.
Znesek in oskrbnina, izražena v teh , pokojninskih zakonih s kronami, se jem* ! ljeta v enakem znesku enot v dinarjih.« |
Vdovska pokojnina se je do sedaj odmerja'a, in sicer vdovi po uradniku po ; § 5., vf1ovi po služabniku no § 7. zakona , o4 J4. maja 1896, drž. zak. štev. 74. Po* ‘ kojnira uradniške vdove je bda do’očena s stalnim zneskom za poedini činovni razred, v katerem je bil uradnik — ko je umr1. Vdova po služabniku je dobi1a kot nobojnino tretjino v pokojnino vštevne p’aee pokojnega moža.
Ta razlika v odmerjanju vdovske pokojnine je z do’očilom člena 12. od* prav1jrna in so pokojnine uradniških in cjUi^a’ ruških vdov odmerjene takole:
V pokojnino vštevna plača d žavnega nameščenca					Vdov ska pokojn. na leto
do 700 od 701	Din »»	do	1000	Din	36 » Din 480 „
„ 1001	>*	a	1200	,,	600 „
, 1201	»1	n	1400	l»	800 „
„ 1401	»»	tt	1800		1O00 „
„ 1801	ti	„	2400	II	1200 „
„ 2401	tt		3000	„	1400 „
„ 3001	>>	a	3600	II	16 00 „
„ 3601	•>*	a	4200	II	1800 „
„ 42 1	))	a	4)-00	>»	2 000 „
„ 4801	tt	a	5400	II	2200 „
„ 5401	tt	i»	6000	II	2400 „
„ 6001	tt	a	6600	II	■2600 „
„ 6601	II	a	7200	II	2800 „
Vzgojnina iznaša za vsakega otroka petino vdovske pokojnine. Vsota vseh vzgojevalnih prispevkov ne sme presegati zneska vdovnine.
Sirotnina iznaša polovico vdovnine.
Posmrtna četrt se odmeri s trikrat* nim zneskom, katerega je užival pokoj* nik nazadnje kot mesečno plačo ali po* kojnino. Poleg tega gre zaostalim držav* nega nameščenca še enomesečna osebna dragmdska doklada pokojnika, katera se odmeri za 30 dni in se prizna le članom
družine, ki so navedeni v členu 24. za* kona o dravinjskih dokladah z dne 28. fe* bruarja 1922 (Službeni List št. 15/1922).
Člen 16. določa, da veljajo predpisi zakona od 25. januarja 1914,, drž. zak. št. 15 (službena pragmatika) odslej tudi za uslužbence oficiantskega staleža (višji poštarji, poštarii in oficianti) in za pisar* niške oficiante. Prvi so uvrščeni v skupi* no D, drugi v skupino E pragmatičnih uradnikov.
Brezdvomna posledica tega določila je, da veljajo pokojninski zakoni in pred* piši pragmatičnih uslužbencev in prej navedene spremembe tudi za poslovno osobje in za pisarniške manipulante. Službena doba teh uslužbencev, ki so jo prebili pred 1. majem 1920, t. j. pred pre* vedenjem v dinarske pHče, se všteje le v toliko pri odmeri pokojnine, v kolikor je bila vštevna po prejšnjih za označeno osobje veljavnih pokojninskih predpisih.
Določila zakona o glavni kontroli, s katero se je način postopanja pri upoko* jitvah bistveno spremenil, slove: »Pravi« ca uradnikova do pokojnine pa tudi koli* čina pokojnine se določi z odločbo mini* stra, ki mu je ta uradnik podrejen, ter se vroči glavni kontroli z overovljenim prepisom listin, na katerih podstavi se je odločba izda’a. Glavna kontrola se sme zoper to odločbo pritožiti na državni svet, ako vidi, da je z njo oškodovan materi* cini državni interes.«
Na podlagi te odločbe se je prcure* dilo postopanje pri upokojitvah na sle* deči način:
1. Vse prošnje in predlogi za upokojitev poštnih uslužbencev se morajo po* slati z listinami, s katerimi se utemeljuje upokojitev, ministru v rešitev. Te listine so' zdravniško spričevalo državnega zdravnika, poročilo pošte o nesposobno* sti uslužbenca, kvalifikacijska tabela itd.
S to odredbo je direkcijam odvzeta pravica do upokojitve služabnikov in niž* jih uradnikov v lastnem delokrogu.
Ker odločuje o upokojitvah v prvi in zadnji instanci minister sam, ne velja več določilo § 81. zadnji odstavek in § 82. predzadnji odstavek glede pravice usluž* benca do pritožbe proti zavrnitvi zapro* šene upokojitve, odnosno proti odrejeni upokojitvi.
# 2. Ko pride odlok ministra o upoko* jitvi, obvesti direkcija prosilca pismeno o njegovi upokojitvi in ga pozove, da vloži v smislu člena 95. zakona o glavni kontroli prošnjo za regulacijo svoje po* kojnine. Ta prošnja mora biti sestavlje» na po v Službenem Listu direkcije št. 2 iz leta 1923 natisnjenem obrazcu in je po členu 6. in 8. zakona o pristojbinah opro* ščena od pristojbine. Prošnji je treba pri* dejati razen izvirnih listin, na katere naslanja prosilec svojo pravico do regu* liranja pokojnine in iz katerih se da ugo* toviti v pokojnino vštevna doba, še dva verna prepisa teh listin brez kolkov. Te listine so dekreti o namestitvi, imenova* nju, napredovanju, kratko vse službene listine, ki jih je prejel uslužbenec od svoje predpostavljene oblasti in iz kate* rih se da brez vsakega dvoma ugotoviti začetek, kontinuiteta in vštevnost služ* bene dobe v pokojnino do dne upokojit* ve. Zlasti mora poslovno osobje (poštarji in oficianti) dokazati nakup eskpeditor* ske, pomočniške, aspirantske in vojaške službene dobe ter obenem priložiti po* trdilo o vplačilu predpisanega zneska. Uslužbenci, ki so za časa vojne služili v vojski in imajo pravico do vštetja vojnih
let, morajo priložiti potrdilo, iz katerega se oa brez dvoma ugotoviti, koliko časa jc trajala vojna vojaška služta. StanovsKi izkaz, službena tabela in pokojninski osnovni list, na poulagi katerih se je oo sedaj ugotovita v pokojnino vštevna službena doba, rabi seoaj le v kontrolne svrhe.
Prošnji za vdovnino (vzgojnino), kas tera mora biti opremljena po zgoraj nas vedenih določilih, se morajo pridejati tes le priloge: poročni list, mrtvaški list, pos trdilo župnega urada, da sta živela zas konca v skupnem zakonskem življenju, krstne liste otrok in potrdilo pristojnega županstva, da so otroci nepreskrbljeni in v oskrbi matere.
Vdovi in zakonskim otrokom, ki so bili nazadnje pred smrtjo očeta v njegovi oskrbi, se prizna posmrtna četrt brez dos kazila, da so plačali pogrebne stroške. Izkazati morajo samo svoje razmerje napram umrlemu. Vdova mora predlos žiti poročni, mrtvaški list in zgoraj naves deno potrdilo župnega urada, otrok pa krstni list in potrdilo županstva, da je bil nazadnje v oskrbi svojega umrlega očeta.
Drugim zakonskim potomcem in za* konitim dedičem se prizna posmrtna če* trt le pod pogojem, da so plačali pogreb* ne stroške ali pa, da so pokojnika v nje* govi bolezni pred smrtjo oskrbovali. Po* trebne priloge so računi o plačanih po* grebnih stroških ali pa potrdilo župan* stva, da so pokojnika oskrbovali. Tretjim osebam se prizna posmrtna četrt pod istimi pogoji kakor zakonitim dedičem, vendar se mora oblast prepričati na pod* lagi zapuščinskih aktov, da so plačale po* grebne stroške iz lastnega.
Posmrtno četrt izplačuje direkcija kakor doslej po veljavnih predpisih v lastnem področju. Ce gre za posmrtno četrt po umrlem aktivnem državnem uslužbencu, likvidira enomesečno osebno draginjsko doklado k posmrtnini račun* ski odsek direkcije, po umrlem upoko* jencu pa računovodstvo delegacije mini* strstva financ.
Aktivitetni prejemki se upokojene* mu uslužbencu ustavijo z zadnjim dnem meseca, v katerem se je izdala odločba o upokojitvi. Glede na sodelovanje glav* ne kontrole pri reguliranju pokojnine preteče precej časa, preden se nakaže in izplača pokojnina. Zaradi tega dovoljuje ministrstvo v sporazumu s finančnim mi* nistrstvom upokojenemu uslužbencu od dne, ko se ustavijo aktivitetni prejemki naprej izplačilo ils predvidoma pripada* joče pokojnine kot predujem. Ta pred* ujem likvidira računski odsek direkcije proti svoječasnemu obračunu s finančno upravo.
(Konec.)
Nesrečne uredbe.
V našem listu smo že večkrat opo* zorih na krivice, ki jih je ustvarila zna* na uredba o organizaciji ministrstva po* sta i struke. V tej uredbi je gotovo naj* bolj gorostasen člen 35., ki daje enemu samemu človeku moč, da po lastnem preudarku brez vsake kontrole uredi po* ložaje in plače neukaznega osobja. Žal se med te uboge neukazne pare uvršča* jo tudi naši poduradniki. Nič jim ne pomaga dolgoletno vestno službovanje, nič položeni izpiti, nič stečena prava, dasiravno je kralj sam obljubil, da se bodo upoštevala in da jih nihče ne iz* gubi.
Že prejšnji naziv — poduradnik — pove dovolj jasno, da ti uslužbenci niso
opravljali služiteljskih poslov, ampak da so se uporabljali za važnejše posle, kakor n. pr. pri ambulancah, k|Cr so vča* sih menjaje z uradniki votlih potujoče posle.
Cernu predvideva člen 32. omenjene uredbe tudi nekake poduradnike, tako* zvane kondukteri e. Mar za to, da bomo imeli v celi državi kakih 50 kondukter* jev in vseh petoeset samo v mejah pred* vojne Srbije. Gospodje menda ne mi* slijo, da je nadzorovalna služba, ki jo opravljajo naši bivši poduradniki, slu* žiteljsko delo.
Društvo poštnih poduradnikolv po* skuša popraviti to kruto krivico in je ods poslalo vsem odločilnim krogom, nasled* njo spomenico:
V zakonu od 30. novembra 1921 o privremenem regulisanju zvanja i plata p. t. činovnika i službenika se je kolikor toliko uvaževal dosedanji službeni po* ložaj poštnih podčinovnikov do poštne uprave s tem, da so bili uvrščeni v po« sebni stalež in se prevedli v dinarske prejemke, ki so nekoliko višji kot pre* jemki p. t. služiteljev.
Na podlagi čl. 35 uredbe O' organi* zaciji ministrstva etc. od 27. junija 1921 je izdalo ministrstvo pravilnik o neukaz* nem osobju, med katero osobje so uvr* ščeni tudi poštni podčinovniki. S tem pravilnikom je ministrstvo kratkomalo ukinilo z zakonom od 25. septembra 1908, drž. zak. br. 204 in z zakonm od 25. januarja 1914 drž. zak. br. 15 (službene pragmatike) zajamčeno prayico podči* novnikov do posebnega staleža, spre* menilo moderno disciplinarno postopa* nje službene pragmatike ter imenovane (ukazne) podčinovnike degradiralo za neukazno osobje in jim odvzelo vse pra* vice, ki so jim bile zasigurane s službeno pragmatiko. Prej enotni stalež poštnih podčinovnikov je s pravilnikom raztr* gan in uvrščen v V. in VI. kategorijo neukaznih uslužbencev ter postavljen na isto stopnjo, ki jo' zavzemajo p. t. služitelji pri erarnih in razrednih poštah. Osobito prizadeti so podčinovniki, ki so po čl. 14 pravilnika prevedeni za pi* smonoše, ker so< popolnoma izenačeni s služitelji glede plače in napredovanja.
Podčinovniki ljubljanske p. t. di* rekcije in čekovnega zavoda vidijo v tem činu poštne uprave očividno krše* nje zakonitih predpisov. Strokovno kva* lifikacijo, ki so jo pridobili z obiskom podčinovniškega tečaja in s položenim izpitom, ne upošteva pravilnik v nobe* nem oziru. S trudom in naporom so si podčinovniki priborili zboljšanje služ* benega položaja. Pravilnik jih zopet po* greza nazaj v oni brezpravni službeni položaj, v katerem so bili pred letom 1900, pod bivšo avstrijsko poštno upravo.
Podčinovniki ljubljanske p. t. di* rekcije in čekovnega zavoda so uver* jeni, da ne more biti namen poštne uprave, da poslabša službeni in gmotni položaj svojih nameščencev, ampak da ga uredi in izboljša. Podčinovniki ljub* Ijanske p. t. direkcije in čekovnega za* voda prosijo, opirajoč se na gori nave* dene razloge, da kr. ministrstvo blago* voli ukiniti prevedbo podčinovnikov po pravilniku o neukaznem osobju ter uve* Ijaviti zopet prevedbo po zakonu od 30. novembra 1921 o privremenem regulisa* nju zvanja i plata. Ako pa kr. ministr* stvo vztraja na prevedbi po pravilniku o neukaznem osobju, pa prosijo, da kr. ministrstvo blagovoli priznati vsem pod* činovnikom, da se imajo prevesti za pi*
smonoše po čl. 14. pravilnika, prejemke po čl. 7. pravilnika.
V	Ljubljani, dne 27. januarja 1923.
Non plus ultra.
V	4. štev. »Poštnega Glasnika« se »Eden za vse prizadete« spotika nad zadnjim izenačenjem in se poleg uradnic in raznih društvenih predsednikov obre* guje tudi nad predsednikom Zveze.
Cel članek, — posebno če se upošte* va zaključek — izgleda kot nekaka uver* tura k letošnjemu občnemu zboru Zve* ze ter manjkajo na koncu članka samo še besede: »Le ta nam županil ne bo!« Člankar bi samo še moral tudi takoj po* kazati zbranemu občinstvu >moža jekle* nega, neizprosnega, energičnega«, koje* ga ime samo bi že fasciniralo vse fak* tor j e tja gori do samega Pašiča.
V	podkrepitev svojih nazorov si je izbral pisec članka svojemu obzorju od* govarjajoči primer: na eni strani »višje* ga« uradnika, ki je dovršil srednjo šolo z izvrstnim uspehom, ki služi že celih pet* indvajset let, ki je izborno izvežban v vseh panogah poštne, brzojavne in tele* fonske službe«, kratkomalo uradnik non plus ultra; na drugi strani pa si je izbral »sicer vse časti in spoštovanja vredno damo — s samo Ijudskošolsko izobraz* bo«. Torej na eni strani tehtnice vola, na drugi pa skromno miško. Največji škandal, kar jih je do sedaj videlo soln* ce, pa je ta, da imata — po mnenju član* kar j a — obadva po 25 službenih letih isto plačo in — ojoj! — celo isti naziv ali čin. Niti prva, niti druga trditev ne drži. Uradnik maturant, kojega dičijo vse zgoraj navedene čednosti v najvišji meri, ki je torej doslej redno (po pre* vratu pa event. tudi izredno) napredoval, — da bi bil človek s takimi lastnostmi kdaj zaostal, sploh ni mogoče misliti — je moral do sedaj doseči najmanj plačo 4500 Din, je torej činovnik II. klase. Nasprotno pa ni niti ene uradnice z nižjo srednjo šolo, ki bi po 25. letih do* segla plačo nad 4000 Din, kar odgovarja činovniku III. (ne II.) klase. Da mi bo neznani gospod »Eden za vse prizadete« to trditev verjel, jo bom takoj dokazal. Da doseže prvoimenovani uradnik ma* turant po 25 letih plačo 4500 Din (II. kla* so), to potrjuje člankar sam. Da pa orne* njena uradnica z nižjo srednjo šolo ni mogla doseči višje plače kot 4000 Din, pa bi člankar moral vedeti, ako bi kot absolvent »srednje šole z izvrstnim uspehom, ki služi že celih 25 let, ki je izborno izvežban v vseh panogah poštne, brzojavne in telefonske službe, ki je najspretnejši uradnik, sposoben za naj* težavnejšo in najodgovornejšo službo«, poznal zakon o začasnem reguliranju zvanj in plač, koji določa v členu 5., toč« ki 9., da se oficianti (in uradnica z iz* obrazbo, kojo ji pripisuje člankar, je bila v najugodnejšem slučaju kvečjemu ofi* ciantka), ki imajo 24 do 27 let službe, prevedejo v zvanje poštarjev II. klase s plačo 3536 Din. Od prevedbe v zvanja poštarjev ni od teh nihče napredoval. Po prevedbi v zvanje činovnika ta urad* niča torej ne more v nobenem slučaju postati več kot činovnik III. klase s plačo od 4000 Din, je torej v tem primeru, ko* jega si je člankar izbral kot najbolj eklatantnega, v najugodnejšem slučaju za 500 Din, to je za eno klaso za svojim kolego maturantom.
Primer, ki sem ga ravnokar ovrgel, pa si je, kot rečeno, člankar brezdvom* no izbral kot najbolj kričečega, a tudi v
tem primeru ima maturant svojo matu« ro odškodovano.
Ako primerjamo' mlajše uradnike, se razlika v plači in zvanju znatno po= veča v prid maturantom. Da tudi to do^ kažem, evo primera:
Uradnik z maturo je vstopil v pošt« no službo leta 1914, pred vojno kot prak* tikant, je odšel ob mobilizaciji meseca julija v vojake ter bil v vojski do pre* vrata. Po prevratu se je vrnil k pošti, obiskoval leta 1919 prometni tečaj ter bil koncem isteča leta imenovan asistentom v 11. čin. razredu. Po določilih pragma* tike od leta 1914 bi moral ostati asistent najmanj tri leta, torej do konca 1. 1922. Pa božja pota so čudovita! Popolnoma protizakonito je ta uradnik napredoval še meseca junija 1920 (torej po 6 mesecih namesto po treh letih) v čin ofieiala (10. čin. razr.) inšeistegaleta (1920) v decembru v čin nadoficiala (9. čin. räzr.). Za tako napredovanje bi prag* matični uradnik rabil po določilih prag* matike najmanj 6 let, pri nas pa je na* predoval proti vsakemu zakonu do tega čina v teku enega samega leta. V smislu uredbe oziroma zakona o začasnem re* guliranju naslovov in plač je bil ta urad* nik preveden v svojstvo kontrolorja V. klase s plačo 3500 Din na leto.
Sedaj pa poglejmo uradnika nema* turanta z nižjo srednjo šolo! Ta je ta* krat, ko je zgoraj omenjeni maturant stopil kot praktikant v poštno službo, že obiskoval poštni tečaj ter ga je tudi z dobrim uspehom absolviral. V vojsko je odšel 3/« leta pozneje (ima torej *U leta več efektivne poštne službe, kot prvo* imenovani), se je istotako kot prvi vrnil po prevratu k pošti ter je bil meseca av* gusta 1919 imenovan oficiantom v za* časni lastnosti in bil točno v smislu nor* malnih določil za poštne oficiante me* seča aprila 1920 potrjen kot oficiant v definitivnem — podčrtam: defini* t i v n e m — svojstvu. Uredba o regula* ciji naslovov in plač ga je vrgla iz defi* nitivnega oficianta v privremene* g a poštarja I. klase (pridobljene pravi* ce!). Leta 1922 je bil imenovan poštar* jem VI. klase v z a č a s n i .lastnosti ter pride po novi prevedbi največ do či* novnika VIL klase z 2000 dinarji na le* to; je pa pri vsem tem najmanj tako dobro kvalificiran, kakor imenovani uradnik maturant.
Rezultat:	Uradnik maturant je za
tri klase ali za 1500 Din pred uradnikom nematurantom, ki ima celo V« leta več efektivne službe pri pošti.
Kateri izmed obeh je tukaj prikraj* šan? Kje pa je gmotna izguba, ki jo je utrpel uradnik nematurant od prevrata do danes?
Tako torej izgleda tista »do neba vpijoča krivica«, če si jo natančneje ogledamo in jo s fakti podpremo. V res* niči »non plus ultra«!
Gotovo ni imel člankar za svoje na* zore in trditve nikakega stvarnega ar* gumenta, zato si je izposodil naše tova* rišice, da bi cel članek tako dobil »gra* num salis«.
In končno se je lotil še predsednika Zveze. To je pri nas itak že v modi! Ge komu kaj ni prav, lopne po Zvezi in po njenem predsedniku, ki je kriv vsega zla. Seveda! Vseh nesreč so krive naše organizacije, pred vsem seveda Zveza s svojim »janjčkom in poosebljeno do* bričino«. Da pa bi za razne uspehe iskali pravega vzroka ter se, če potrebno, tu* di prijeli za svoj lastni nos, tega pa Bog varuj. Zakaj pa imamo potem Zvezo in
zakaj ima ta Zveza predsednika, ki je vendar zato tukaj, da ga, če le mogoče, vsakdo^ sune pod rebra. In ravno matu* rantje se imajo proti sedanjemu pred* sedniku Zveze najmanj pritoževati: kar ogledajo naj si zgoraj uradnika matu* ranta, ki je prišel leta 1914. k pošti!
Torej jeklenega moža! In neizpro* j snega tudi! Ta energičen mora biti in zborovalce fascinirati! Krakomalo dober kandidat, kaj ne! Dass i net lach! bi re* kel Nemec. Organizacija se cefra, Zve* zi se mečejo od lastnih ljudi polena pod ; noge, njen predsednik pa naj bo jeklen in neizprosen. Oprimimo se rajši vsi Zveze, stojmo za njo tako trdno, pod* primimo jo gmotno in moralno, da bo Zveza jeklena, potem bomo šli pa na delo ter bomo njenega predsednika ka* ! lili. Kdor je imel priliko, vsaj malo po* j gledati v Beograd, ta bo priznal, da se j hudo kaljeno jeklo rado zlomi, ako ni* I ma solidne jeklene podlage. In ta podlaga smo, ah bi vsaj morali biti mi, člani Zveze. Hic!________________________
Tako se ne damo.
V zadnjem Poštnem, Glasniku nas je prav brez rokavic okrtačil »eden za vse«. Ne bom se spuščala v detajle član*' ka »Non plus ultra«, ampak se namera* vam omejiti samo na četrti odstavek, v katerem je zagrabil člankar nas, že bolj priletne uradnice. Torej za nič več ni* smo na tem svetu. Ne za službo pri okencu, ne za telefon, ne za nočno služ* bo-, edino telegraf nas še nekaj milostno prenese. Štejem se ne med priletne, am* pak med prav stare uradnice, in vendar moram opravljati vse take posle, za ka* tere pravi člankar,• da nismo za nič. Upravljam večji urad na deželi in ce moram baviti z vsemi strokami poštne službe. Do sedaj se mi je vedno reklo, da sem izredno' sposobna in da vodim vise v najboljšem, redu. Kar naenkrat mi pa tiskano piše neki nepoznani gospod iz Ljubljane, da sem čisto za nič. Že mo* goče, ker leta so leta. Želela bi videti višjega uradnika, ki je dovršil srednjo šolo z izvrstnim uspehom, kako bi se sukal okrog okenca in vreč, kadar pri* de pošta in pritisnejo stranke. Mislim, da bi odpovedal, kakor bi/ odpovedala jaz, če bi prevzela njegovo službo.
Pred mnogimi leti sem opravljala službo v Ljubljani, in poznam nekoliko razmere. Pri telegrafu in telefonu so bi* le skoraj same ženske in smo bile vsaj pri telefonu bolj porabne, kakor moški. Odkda so se razmere tako temeljito iz* premenile, mi ni znano. Obrnila sem se takoj za pojasnilo na tovarišice v Ljub* Ijani in sem prav radovedna na odgo* vor. Mogoče hočejo gospodje po eni iz* jemi meriti sto drugih. Ako ima katera slab posluh, ali razorane živce, potem jo res. laže prenese telegraf kakor telefon.
Pravite, da smo razžaljene, ako se pridele k okencu za stranke. Zakaj neki? Pametne smo in vemo, da je mla* do lice bolj gladko in lepo kot staro, a to velja tako za nas, kakor za moške, in gospod dopisnik gotovo ni častna iz* jema. A to sploh ni res. V Ljubljani sem bila zadnjič pred nekaj meseci in pri okencih so takrat sedele znanke, ki jih poznam že več kot deset let. Ne, me ni* smo užaljene, ampak v dno duše bi bil užaljen kak starejši gospod, ako bi mo* ral opravljati službo pri okencu.
Gospodje tovariši, posebno' oni z višjo izobrazbo, imajo veliko- lažje sta* lišče kakor me. Po nekaj letih postanejo nadzorni uradniki in ni jim treba oprav*
Ijati težkih poslov, za katere je pravza* prav res treba mladih moči. Kako bi gle* dah taki gospodje, ako bi kar naenkrat prišli na moje mesto ali pa ako bi se pridelili v službovanje na kolodvorske pošte z nočnimi službami, a ne kot kon* trolorji, ampak kot navadni činovniki.
Za plačo »po delu« sem pa tudi jaz. Kot samostojna voditeljica imam več odgovornosti in več skrbi, kakor rnoje tovarišice, ki so samo prideljene kakemu uradu, in mislim, da smem za večji na* por upravičeno zahtevati večjo odškod* nino. Ako gospod pisec opravlja res ka* kc posebno važne posle, potem privo* ščim seveda tudi njemu plačo, ki odgo* varja njegovemu položaju. To vprašanje bo rešila šele nova pragmatika, do ta* krat se mi pa zdi vse razburjenje in hru* ljenje drugih kategorij in drugih spolov neutemeljeno.
Ena za vse prizadete.
Orsanizatorično gibanje.
Redni občni zbor Društva promet,: n ih poštnih uradnikov v Ljubljani se je vršil 7. II. 1923 ob V= 8. uri zvečer v go* stilni pri Mraku z že objavljenim spo* redom.
1.	Predsednik je očrtal delovanje društva v preteklem letu. Dvakrat smo imeli skupni sestanek z Društvom pošt* nih uradnikov in uradnic. Umevanje članov za organizacijo je slabo. Člani naj se trdno oklenejo svoje organizaci* je, ker posebno sedaj nujno- potrebujemo društvo in se na kaka druga društva ne moremo opirati. Edina naša zahteva je, da naj pridobljene pravice ostanejo in v tem smislu naj društvo deluje v prihod* njem poslovnem letu.
2.	Tajnikovo poročilo.
Društvo je bilo v preteklem letu za* sto-pano na vseh sejah »Osrednje zveze« in na kongresu poštnih organizacij v Zagrebu. Predlog zakona o civilnih drž. nameščencih smo v treh daljših sejah predelali in stavili svoje spreminjevalne predloge tako pri osrednji zvezi, kakor pri ožjem odboru za predelavo služb, pragmatike. Naši predlogi so bili skoraj vsi sprejeti. Razven v poletnih 3 mese* cih smo imeli redno vsak mesec društ* vene sestanke, ki sö bili precej slabo obiskani, kar jasno spričuje, kako malo umevanja imajo člani za svojo organi* zacijo in čakajo samo na to, da bodo poželi, kar so drugi s trudom pridobili.
3.	Blagajnik poroča, da so članarino vplačali vsi člani, radi rednega vplače* vanja pa pohvali posebno mariborske tovariše, med tem ko Ptuj včasih za* ostaja. Mesečna članarina v znesku 2.50 Din naj ostane.
V imenu pregledovalcev računov je poročal tov. Masle, da je blagajna v re* du in je predlagal absolutorij. Sprejeto.
4.	V novi odbor so bili izvoljeni:
Predsednik: Fr. Šalehar; podpredsednik: Rud. Masle; tajnik: Franjo Jereb; blagaj* nik: J. Pevec; odborniki: Modrijan J., Tomaž Pokorn in ravn. Vidmar. Pregle* dovalca računov: Napotnik in Svetlič. Kot delegati v Zvezo p. organizacij: Konte, Jereb in Čeh. Kot delegate v Osrednjov zvezo:	Jereb in njegov na*
mestnik Čeh.
5.	Pri slučajnostih se na predlog tov. Pevca izreče zahvala odstopivšemu pred* sedniku Konteju. Tov. Šalehar poziva vse člane k intenzivnemu skupnemu de* lu. Na predlog tov. Jereba pa občni zbor sklene, da društvo še enkrat stori ener* gične korake, da napredujejo oni tova*
riši, ki so radi raznih prevedb in odredb izostali od napredovanja in se niso' pri tem njihova službena leta nič upolšte* vala.
Razne vesti.
f Umrl je danes zjutraj tovariš Jo« sip Zentrich, poštni kontrolor v Ljub« Ijani. Pred kratkim časom ga je zadela kap in potem se je revežu omračil um. — Glede pogreba še ni znano ter zato ne moremo poročati. — Blag mu spomin!
Občni zbor društva poštnih uradni« kov in uradnic bo, kakor smo naznanili že v zadnjem listu, dne 4. marca t. 1. ob pol treh popoldne, in sicer v pismonoški dvorani glavne pošte. Vabimo še en« krat vse člane in zastopnike bratskih organizacij k udeležbi. Iz Ljubljane se bo občnega zbora udeležilo nad 40 tova« rišev in tovarišic. Vabilu naj se odzove« jo vsi člani, ki bivajo v Mariboru in bližnji okolici ter oni, ki imajo< ugodne zveze z vlaki.
f Josip Polak. — Dne 17. februarja smo spremili k večnemu počitku pošt« nega kontrolorja Josipa Polaka. Bil je zelo nadarjen in narodno zaveden mož. Z njim je izgubila uprava dobrega, vest« nega uradnika, mi pa enega najboljših tovarišev, ki je, dokler je mogel, sode« leval, kierkoli je bilo treba in ki se je vse do zadnjega, ves čas svojega trplje« nja živo zanimal za vsako naše dejanje in nehanje.
f Nova gomila. — 19. t. m. je umrl
v deželni bolnici tovariš poštar Tone Perovšek, ki je podlegel dolgoletni za« vratni bolezni. Pogreb sc je vršil v sre« do, 28. t. m. ob zelo obilni udeleži i, kar je dokaz, kako priljubLen je bil naš To« ne. Tih, miren, potrnežldv ter ljubezniv z vsakim je redno opravljal svojo služ« bo skoraj do zadnjega. — Pogrešali ga bodo zlasti tovariši Društva promet« nih poštnih uradnikov, ker je bil zares zvest in točen član. Udeleževal se je z veliko vnemo vsega društvenega giba« nia. Zato ga bomo ohranili v blagem spominu.
Pogrebno društvo kr. poštnih in br« zojavnih nižjih uslužbencev za Sloveni« jo s sedežem v Ljubljani, naznanja svo« jim članom, da je občni zbor, ki se je vršil 27. januarja 1923 enoglasno sklenil, da se zvišajo posmrtni plačilni zneski od 1 Din 25 par na 2 Din. Na ta način se zviša tudi posmrtnina po umrlemu čla« nu od 1 Din na 1 Din 50 par. — Odbor.
f Ruski general Aleksander Nikola jevič Kuzmin Korovajev. Mož je umrl dne 13. februarja na tuji zemlji, kjer si
Vsako- rstno usnje in garantirani čevlji domačega zdelka p sebno št.apacni za moške, ženske in otroke, kakor tudi finejši iz boksa se dobe pri tvrdki
GAŠPER MAHER
LJUBLJANA	TRŽAŠKA C. 9.
(nasproti tobačne tovarne)
Postrežba točna in solidna!
je s pridnim delom do zadnjih dni sam služil kruh. Bil je bolan in star, a njegov ponos ni prenesel, da bi živel od držav« ne podpore. Hotel je biti novi domovini koristen. Imel je lep pogreb, ki se ga je udeležilo veliko število'poštarjev — nje« govih novih tovarišev. Ohranimo mu časten spomin!
Za vzgled. — Mariborska skupina poštarjev in poštaric je zopet pokazala vzorno stanovsko zavednolst. Na svo« jem sestanku dne 20. februarja 1923 je bil sprejet soglasen sklep, da si naroči skupina korporativno stanovsko glasilo »Poštni glasnik«. Do sedaj je dobil naš list samo iz vrst tovarišev pošte Mari« bor 1 45 novih naročnikov. Tudi pošta Maribor 2 ne zaostaja. Skupina si usta« novi lastni časnikarski odsek, ki bo skrbel, da listu ne bo manjkalo dobrega in zanimivega gradiva. To je najboljši odgovor tistim, ki so prorokovali naše« mu glasilu skorajšnjo smrt. Posnemajte vsi! Vsak mora imeti svoj list, vsak dopi« sovati, pa bo glasilo z Vso vnemo pod« piralo naše težnje.
Savez nabavljalnih zadrug drž. na« meščencev v Beogradu nam poroča, da bo izdajal svoj list, da bo z njim stalno obveščal zadruge in zadružnike tako o delu saveza, kakor o zadružnem delu sploh. List bo izhajal koncem vsakega meseca, bo torej mesečnik na 16 straneh oisminke, in bo broširan z mehkimi plat« nicami. Prvi dve številki (za januar in februar t. 1.) izideta skupno koncem tega meseca, pozneje pa bo list izhajal redno vsak mesec. Letna naročnina iznaša 36 dinar jev. List sc bo tiskal v cirilci in lati« niči, po srbsko«hrvatsko in po slovensko, kakršni dopisi se bodo pač pošiljali. Pri* našal bo vse važne dogodke iz domačega in tujega zadružništva, pa tudi teoretič« ne in praktične članke o zadružnem delu in življenju. Želja Saveza je, da pri listu sodelujejo vsi zadružniki, zato je odlo« čil, da se delo- sotrudnikov honorira za vsako tiskano stran po 30 Din. Rokopisi naj se pošiliajo »Savezu Nabavljalnih Zadruga Drž. Službenika v Beogradu«, kamor naj se pošilja tudi naročnina, ka« tero pa sprejema tudi podpisana zadru« ga in jo odpravlja Savezu. — Nabav« 1 jalna zadruga drž. nameščencev in upo« koiencev v Ljubljani.
Odpravnikom. Minister pošte je pred nekaj meseci obljubil, da se bodo zvišale draginiske doklade našim od« pravnikom takrat, ko se bodo nakazo« vale nove doklade ostalim državnim na« meščencem, Ker je finančni odbor spre« jel predlog finančnega ministra o izena« čenju draginjskih doklad in stanarine,
< „Transformator“«
Elektrotehnična tovarna, d.zo-z.
Liubliana, Dunajska c. 7-
Izdeluje in popravlja transformatorje za vsa-kovrstne napetosti in toke. Zaloga motorlev-Bergmannovih cev- in vseh elektrotehničnih potrebičin. Oprema elektn. oen’ral. Instalacije.
se je obrnilo Društvo poštnih uradnikov in uradnic na merodajno mesto v Beo« gradu s to brzojavko: Nemojte zabora« viti naše i dalmatinske odpravnike, po« sebno kvalificirane. Ministar poštar je obljubio, da če uredit njihovo pitanje prigodom povišanja dodataka na sku« poču ostalih činovnika.
Odgovor. Onemu tovarišu, ki nam je poslal dopis z naslovom »Sloga ja« či, nesloga tlači« samo čestitamo njegovim iskrenim, dasi ostrim bese« dam. Priobčili pa članka ne bomo, ker je vendarle preveč oster, dasi bi bil glede na naše razdrapane stanovske razmere potreben in mogoče tudi koristen. Mi smo namreč mnenja, da bo beda in po« manjkanje sedanjega časa naše tovariše in tovarišice vendar enkrat spametovala ter vse privedla k skupnemu, pozitivne« mu, ustvarjajočemu, ne pa razdirajočemu delu. Čas bi že bil, da bi začeli enkrat misliti na to, kako si bomo drug drugemu pomagali, namesto da zahajamo na dru« ga stranska pota, ki peljejo nas in naše svojce v propast. Mogoče bo tudi ta naš komentar k neobjavljenemu članku malo pripomogel k naši stanovski konsolida« ciji. Bog daj!
Izjava. — Zaradi članka »Non plus ultra« so me zgrabile številne tovarišice. Glede na to izjavljam, da nisem ne glav« ni ne odgovorni urednik (od zadnje ča« sti me je lanski občni zbor na poseben način odvezal) lista, amoak samo so« urednik, v prvi vrsti pa korektor. Čla« nek je pa izšel, ker smo v uredništvu vsi mnenia, da beseda ni konj in da se na vsak članek lahko primerno odgovori. Oglasite se torej! — Janko Tavzes.
Nova lekarna. — Gospod Fran Ku« ralt je odprl novo lekarno na Gospo« svetski cesti. Članom Zveze poštnih or« ganizacij nu !i običajni popust. Gospoda Kuralta toplo priporočamo.
I -j-
Povod m smrti mo ega dragi ga so-i-foga, gi sood i
Josipa Polaka
p.'iötoeg- kontrolorja
se tem pot m nmiskreneiše zahvalj ijem vsem prijateljem -n tov ipšem za izraženo rm sož lie n tolažbo. Zlasti se zah-ialjiijcm g d rektorju dr. D bi l ku in g. ravnati lju Kurentu ter maturantskemu diuvivu za pomoč ekom d Igotrajne bolezni ter vsemu ostalemu uslu benstvu, za darovani venec ter tiko obilno udeležbo ob pogrebu.
Št Janija «'• lak V I j b ian, 28 februarji 1923.
Odgovorni urednik Ivan Benč n, L ubl ana. Izdaja Zveza poštnih organizacij za Sloveni o v Ljubi ani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ltublian'.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC. LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo ve iko zalog raznovrstnega blaga po nizkilt cenah.	(22)
Zodnižno banko v ljubili
Aleksandrova cesta štev. 5.
Brsojavnl naslov: Zadrubanka.
Obrestuje vloge na knjižice In v tekočem računu najugodneje. Dovoljuje vsakovrstne kredite In daje predujme na vrednostne papirje. — Kupuje tn prod tja vse devize, valute In vrednostne papirje najkulantneje — Izvršuje nakazila in akreditive vseh vrst na vsa tu- in inozemska tržišča — Es-komptira in inkasi a menice, naka niče 1. dr. — I d tj., čeke. — Prodaja srečke razredne loterije. — Izvršuje vsa druga bančna opravila najtočneje!
Teltlon At. 367.
MODNA TRGOVINA
A. SINKOVIČ nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trs 19.
Priporoča svojo z.Ioyo; perila, pletenine, svile, modni nakit galanterija, kožuhovina, parfumerija.
Cene priznano nizke.	(72)	Cene priznano nizke
Zaloga po&aištira
F. fmdmm sin
v Ljubljani, Sv. Petra c. 17. Usta ov. 1. 1879.
ma vedno v zalogi vse vrste pohišt a kakor tudi madrace vseh vrst. Mizarska in tapetniška delavnica
Telefon št. 42S.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Gmlarjevo nabißzjß šlei/. 8
se priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne.
Točna postrežba	(25)
Josip Peteline
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga naiboljših šivalnih strojev .ORITZNER' v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače
Poljanska cesta št. 8.	Us anovlieno 1852,
Teod. Korit, Ljubljana
(preje Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava stre ovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, ]ak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
,v‘>-
UJ
^<0-1 lip
bf ^ h 2 p^j
trsovim s pahnem
priporoča svoje
pisarniške potrebščine.
J. BLAS
Specialna trgovina čevljev za dame gospode in deco
Ltubltana	(8)	Pod trančo 1.
JOSIP STUPiCa, LJUBLJANA
jermenar in sedlar, trgovina vozov in konjskih oprem
Autosarage Slomškova ulita 6 Autogarage
Priporoča se
modna trgovina
= T. Eger =
v Ljubljani	Sv. Petra c. 2
IJAX & SIN, Ljubljana
Gosposvetska c sta	22
Pisalni stroji „ADLER“ Vozna kolesa Styiria DUrkopp Orožno kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj in banko Priporoča svojo bogato zalogo šiva mh strojev za rodbino in obrt.
Kolesa z motoreti na prvo kolo-
M In Tuleč
strojno in elektrotehnično podjetje
Ljublana, Reslieva cesta At, 4.
PROJEKTI: Toina izdelava vsakovrstnih projektov in proračunov ORADBA : Električnih central in naprav za visoko in nizko napetost. LASTNI IZDELKI: Izdelovanje sklepalnih naprav, pogonskih uporov.,premotanje vseh vrst motorjev In transformatorjev, PREIZKUSEVALNICA: Moderno urejena za preizkuševanie števcev in aparatov. PRODAJA IN NARAVA elektr motorjev polnojarmenikov. raznih strojev za obdelovanje 1e*a njih montaža ter prodaja električnega materijala. ZASTOPSTVO:	Brown
Boveri“ tovarne d d. Strojnih tovarn za turbine vseh vret „Andritz“ d. d. v Andritz pri Orazu in tvrdke za lokomobile Brüder Fischer, Wien III. Fasangasse 38.	,5
Kunstek & Pleterski
trgovina z manufakturo, modnim blagom usnjem in kožami
Ljub Jana, Vodnikov trg 5.	(24)
ZALOGO RAZNEGA USNJA PRIPOROČA
ANDREJ SEVER
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA
________(RESTAVRACIJA PER ES).	(34)
Parna žaga
Linhartova ulic» 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okroglega lesa, kakor tudi cele gozdne parcele.
Konfekcijska tovarna
mili m s (IE. Ljuti ana
Pisarna	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2.
• 313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
KONKURENČNE CENE.
, r, Al *31^401 It 1 ^
Medic, Rakove & Zanki
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Glps), tnastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mi-
zarsKi Klej, pleskarski, sl karski in zidarski čopiči, drugi v lo stroko spadajoči predmeti. (18)
Industrijska
in
trgovska d. d.
„T E X TI LIA“
Manufaktura na veliko.
Muhliana
Krekov trg
št 10.
Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana
V lastni p?lačt: Miklošičeva cesta 10.
Račun poitno-ček. urada Ljubljana &t. 11.945, Zagreb 39.080.	Telefon štev. 57.
Podružnice e Diakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. — Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost: Sveopća Zanatlijska banka d. d. Zagreb, njena podružnica v Karlovcu, Gospodarska banka d. d. Novi Sad
Kapital in rezerve skupno z alllijao jami čez K 60,300 003*-	Vloge nad K 350,030.000*-
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne
knjižice ter preskrbuje vse bančne in bor ne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
= Pooblaščeni prodajalec srečk, državne razredne loterije. ===
™™nnU JIAOIIUMS O .SSo,