114. številka Ljubljana, v petek 19. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan «Te«»»r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j s k o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gUl., za fetrt leta 4 gld. — Za Lju bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. SO kr.. za jrden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se po 10 kr. za D1MC0, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledališka itolbft*. D pravni štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \ LJubljani 10. maja. —.r.— Dne 12. t. m. zboroval je v Gradci v hotelu „Florijanu tako zvani nDeutseher Verein", ter hotel skleniti nekakov protest proti najnovejšemu ukazu justičnega ministra. Ta družbica, pri katerej moral je se ve da tudi biti breški grof in nemški randaler Nace Attems, obnašala se je tako razposajeno, da jo je konečno ošibal in razpodil vladni komisar. Mi bi o tej političnej predpustnici ne spregovorili ničesar, da se nijso pri njej izlegle take brezumnosti in otročarije, ki bi povsod dru god — samo v nemškem Gradci ne — vzbujala občno nejevoljo mej olikano družbo. Junak tega zborovanja bil je advokat dr. Schlof fer. O tem človeku smo do zdaj samo vedeli, da je ud izpraševalne komisije pri judicijelnih izkušnjah na graškej univerzi. Pač BO je tudi pripovedovalo, da se gospodu dr. Schlnfterju skoro vsikdar pri izkušnjah tako godi, da kandidat več ve, kot on, ki ima nalogo ga izpraševati. Ali mi tega verovati nijsmo hoteli; zdaj pa, ko smo prečitali neslani govor, s katerim je nesrečni ta univerzitetni izpraševalec pobijal justičnega ministra ukaz, zdaj si lehko predočujemo, kako stališče zavzimlje ta vite^ pri judicijelnih izskušojah! Gospod dr. Schlofler predlagal je ta večer kot „referent" resolucijo proti Pražakovemu ukazu. Pred vsem nekoliko o občinstvu, ki je imelo potrpežljivost ter ga poslušalo! Minister naglasa v svojem ukazu, da se je slovenski jezik uže tako razvil, da je sposoben za rabo pri sodni j ah. Ko je dr. Scblof-fer prečital dotični pasus, začuli so se v dvorani gromoviti oho- klici. Zdaj bi pa mi glavo stavili, da nikdo izmej zbranih nij bil učen LISTEK. IT O v. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh Družil liiij ifgi t. XIV. (Dalje.) Najedenkrat stresel se je po celem telesu. „Ah, tu si ti ... . Dajta si roke .... hitro pred menoj . . . ." Solomin prijel je Marijano za roko. Nje glava naslonjena je bila na počivalnik blizu Neždanovljeve rame. Oster in teman kot črna noč stal je poleg nje Solomin. „Tako .... dobro .... dobro . . . .M Zaihtel je grozno, strašno; prsi so se mu dvignile --- Hotel je na roke onih dveh svojo roko položiti — njegova roko bila je uže mrtva. Duša ga je zapustila," ščebetala je Tatjana, stoje poleg vrat in se začela križati.--- Ihtenje postajalo je kratkeje.---Še jedenkrat odprl je oči, da vidi Marijano, ali uže ga je objela tamna noč.--- slovenskega jezika, da je bil slovenski jezik tej množici isto tako neznan kot k i tajski ali pn hotentotski! Ali vender ho kričali oho! To je politična aro-ganca, ali bolje rečeno, to je politično pobalinstvo, ki se nikjer drugod ne nahaja, kot ravno pri graških Nemcih! Takej družbi govoriš vse lehko in verovali ti bodo vse, če jim tudi poveš, da sam Bog v nebesih ničesar druzega ne govori, nego zgornje-štajersko nemščino ! Vstal je nekov občinski zastopnik Reu-ter, ter govoril o svojih skušnjah po Spodnjem Štajerskem. .,Skoro v vsakej vasi govori se druga slovenščina, vzkliknil je ta original in v e n <1 e r s e trdi, d a j e j k z i k s p o-soben za rabo pri sod nij ah!" Gospoda Reu-terja logika je gotovo silno kratka in ga je uže nekdaj, ko je bival še v Mariboru, pustila popolnem na cedilu, ker bi se tudi o nemškem jeziku, ako bi se jemalo v ozir, kako se govori po vaseh krofustih Zgornje-Štajercev, ne smelo trditi, da je „gerichtsfa,hig!" — Tako je bilo občinstvo! Da je imel pri takem občinstvu dr. Schlofler boljše dneve kot pri vseučiliščnih izpraševanjih, to je razumno samo ob sebi! Dr. Schlofler predlagal je resolucijo, v katerej seje naglašalo, da se justičnega ministru ukaz od 18. aprila 1 882 ne strinja z načelom neodvisnosti sodnikov, da obse z a nevarnost proti pravne j varnosti in p ravne j j edinosti, da obseza korak k popolnemu poslovenjenju šole in urada po Kranjskem in po slovenskih oddelkih Štajerskega in Koroškega in da grozi z nevarnostjo ne samo Nemcem po teh nemških deželah stanujočim, temuč tudi Zadnja mu je bila beseda: „Dobro!u Njega nij bilo več — roki pa Marijane in So-lomina so bile se vedno združene. Jeden tistih dveh listov, ki ja je zapustil, je bil za Silina in imel sledečo vsebino: „Z Bogom brate, prijatelj, z Bogom! Kadar Ti ta listek v roke pride — nijsem jaz več mej živimi. Ne vprašuj: kako V zakaj? — in ne obžaluj me; vedi, da mi je zdaj dobro. Vzemi neumrljivega našega Puškina v roke in čitaj Evgena Ondgina, čitaj tu smrt Lenskega. — To Ti je vse! — Dru-zega Ti ae rečem nič — — — govoriti bi moral preveč, a meni se mudi. Vender pa nijsem hotel prej iz sveta, da se nijsem poslovil od Tebe. Ti bi se bil name spominjal, misleč, da živim, a to bi bil greh. Zdravstvuj, z Bogom 1 Tvoj prijatelj A. N." Drugo pismo bilo je nekoliko dalje. Adresirano je bilo na Solomina in Marijano, a imelo sledeč za drža j: „Otroka moja!u (Koj po teh besedah bilo je nekaj izbrisano in zamazano; baš kot da so to mesto močile solze.) „Čudno se Vama bode zdelo, da Vaji tako ogovorim; saj sem jaz sam še skoraj otrok — in Ti Solomin si celo stareji od mene. Ali jaz stojim na materi j elnim Interesom slovenskega naroda samega! Naš goepod dr. Schlofler trdi pred vsem, da so Spodnje Koroško, Spodnje Štajersko in Kranjsko nemške dežele! To je uže taku hiperna-jivnost, da bi še celo advokat iz nemškega Gradca ne smel kaj tako bedastega v javnej družbi blebetati ! S čem opravičuje gospod referent banalne svoje resolucije V Pri takem vprašanji, ko se suče stvar okrog tlačenja ali svobode naroda slovenskega, zahtevati pač smemo, da se predmet resno in na spodoben način razpravlja. In kdor hoče govoriti o tako resnem predmetu, od tega moramo dalje zahtevati, da ve, o čem govori, da ne govori, kakor slepec o barvah! Ali gospoda dr. Schlotterja govor ne obsega ničesa druzega, nego nekoliko neslanih dovtipov, vse drugo so pleve, čisto prazne pleve! Takoj iz pričetka se šali iz slovenskega nrrodnega prepričanja, ter meče blato na Janežičevo gomilo, rekoč: „Wir haben wohl pewusst, dass es in Kärnten — Einen Mann gab, der in sich das lieiliirfuiss fühlte, den Schmerz des slovenise.hen Volkes in sich zu verkörpern." Ko je gospod dr. Schlofler potem obžaloval, da nij Avstrija Slovencev tako zatrla, kakor je Francija v Elzaciji zatrla Nemce (za to obžalovanje se mu bodo Nemci v Prusiji prav lepo zahvaljevali !) sklepa naš junak, da je ministra Pra-žaka ukaz zategadelj nevaren, ker se bode morala razpustiti graška nadsjdnija, in ker se bode moral pri najvišjem sodnem dvoru ustanoviti senat za Slovence! To je argument! Za Boga, ali bode poginila država, ali bode poginilo nemštvo, če bode imel milijon Slovencev svojo nadsodnijo in svoj senat pri najvišjem sodnem dvoru? konci svojega živi nja n g] dam nase kot na ka-cega starca. Proti Vama, OSObitO pa proti Tebi Marijana sem se pregrešil, da Vama to žalost napravim — (vem, Marijana, da Te bode moja smrt jako ža-lostila) ter Vaju tako vznemirjam, Ali kaj mi je druzega storiti; izida ne vidim nikjer nobenega. „Pokmetiti sett mi ni' ilo izpod rok, ostalo mi je le jedno sredstvo: ugasniti se sam kot kako luč. Saj bi bil le Ten. M ma in samemu s»*bi odveč in nepotreben tovor. Ti si velikodušna: Ti bi ta tovor smatrala za novo žrtev: žrtvuj se raji boljšej, večjej stvari. Otroka moja, z onkraj groba združim Vajine roke. Vi dva živela b deta vkupe dobro. Ti, Marijana, bodeš 8oIomina vedno bolj in bolj izpoznala in ga ljubila .... on Te je ljubil od tistega trenofka, ko Te je videl pr Sipjaginovih. Zame nij to nobena tajna bila, akoprem sem nekoliko dnij potem s Toboj bežal k njemu. — Ah, tisto jutro ! Kako Jepo, sveže in mlado je bilo! Vidi se mi, to je bil symbol vkup-nega življenja Tvojega in njegovega; samo slučaj je bil, da sem tisto jutro jaz bil na njegovem mestu. „Čas je, da končam; ni tožiti Ti nehčem niti samega sebe opravičevati. „Jutri preživeti ml je še nekoliko jako težkih trenutkov .... Ali drugače nij mogoče! — Z Bogom Marijana, dobra, poštena devojka! — Z Bogom Solomin, Tebi jo zaupam. — Živita srečno na korist Dalje pregrešila se je naslednja tirada : „Tako bodo konečno „ vodniki in prijatelji" slovenskega ljudstva doživeli veliko satisfakcijo, da bodo smeli vzklikniti: Mi smo vam zaprečili občevanje z Nemci ter zaprečili kredit pri nemških denarnih zavodih; zategadelj pa imate moralično satisfakcijo, da ma-terijelno poginjujete po vseh pravilih novosloven-skega jezikoslovja!" No če dr. Schloff er druge nase razmere tako pozna, kakor pozoa denarno naše stanje, potem govoril je o Slovencih s tisto površnostjo, s katero bi bil lahko govoril o severnem polu, ki ga do sedaj še nikdo videl nij ! In taki površnjaki na-pravljajo senzacijo po nemškem Gradci? KoueČno zdihuje dr. Schloffer: Und dazwischen die Deutschen, declassirt zu Staatsbürgern zweiten Ranges, zersplittert in kleine Landtage, und wie unser Dichter Leithner gesungen hat: gebückt einberschreitend im eigenen Hause! Če pa morajo Slovenci v lastnej svoje j hiši sključenookrog laziti, to je temu za stop ni ku netolerantnega ger-manstva izvir pravice! S takimi ljudmi se ne da prepirati! Ali to je resnica, da nam taki Nemci nijso nevarni, in da bode narod slovenski vzlic takim kričačem — vedno stal! Politični razgled. Notranji* «lezele. V Ljubljani 19. maja. Presvitli cesar in cesarica vrnila sta se zopet iz Peste na Dunaj. Listi še vedno trdijo, da se bode kriza skupnega finančnega ministra rešila še ta teden. Mej Ogri nij najti moža, ki bi si upal prevzeti težavni ta posel. V Dalmaciji pričelo se je dne 12. t. m. novačenje. Goji se nadeja, da se bode novačenje mirno izvršilo; sicer pa se je skrbelo za to, če bi se pokazal kak upor, da se hitro uduši, kajti ce sarske čete zbsele so najimenitnejša mesta. Zdaj vrše se v Pc»£ti mej ministerstvom in hrvatskim banom posvetovanja o zastopu Vojne Krajine v hrvatskej skupščini. a nje države. I*odiinarii.hšj«>v odstopil. To pa se ne bode zgodilo navzlic tolikrat uže ponavljanim vestem o odstopu. Ruski, poljski in gališki listi bavijo se v slednjem času mnogo z židovskim vprašanjem. Ruski listi so večinoma proti jednakopravnosti Židov. Za državljansko jednakopravnost govori kon-sekventno in odločno „Golos"' in „Mosk. Ved." Program večine ruske publicistike in tudi prebivalstva pa je: Mi nijsmo sovražniki zidom, a mi smo nasprotniki njihovej jednakopravnosti, in sicer iz tega uzroka, ker bi vsled jednakopravnosti ruski židje dobili de več sredstev v roke, da bodo mogli izsesavati ostalo prebivalstvo in ravno zaradi tega izso-savanja se vrše nemiri. Aksakov „Rusu pa opozarja, da židovski listi v Rušili sami opominajo Žide, naj se vender uže jedenkrat popriraejo poštene in solidne delavnosti, da si tako dobe spoštovanje in toleranco sodržavljanov. Kar zadeva poljske novine, vidijo nekatere v naseljevanji Židov veliko nevarnost za deželo. V angleške] zbornici napadajo nasprotniki Gladstoua, češ, da je irskim vodjem obljubil preveč olajšav za Irsko. Ta napadanja pa ne bodo imela resne posledice. Hemttkcfra državnega zbora komisija, katerej se je izročilo posvetovanje o monopolu tabaka, je predloženi načrt zakona od §. 1 do 32 z vsemi proti štirim glasom zavrgla. Da bode komisija zavrgla monopol, vedelo se je skoro gotovo uže naprej, a da to s toliko veČino, tega niti najhujši nasprotniki monopola pričakovali nijso. Socijalistična agitovanja v Berolinu postajejo vedno večja. Večkrat zasači policija mnogo socijal-demokratičnih tiskovin, ki so namenjene delavcem. Emil Olivier vrnivši se s svojega potovanja po Italiji poroča svojim rojakom Francozom, da papež ne more dalje časa ostati v Rimu, kajti njega položaj je neznosen. Iz Carlg-rada se poroča, da je sultan mi-nisterskemu predsedniku Abdurrahmanu -paši, kakor ministru za vnanje poslove Said-paši naročil, naj kolikor možno prijazno občujeta z zastopniki velesil; jednaka naročila dobili so tudi drugi ministerski oddelki. To vzbuja veliko začudenje. Iz Madrida se poroča, da se je v okolici Barcelone prikazala četa 80 mož broječa in dobro oborožena ter klicala: nŽivela nezavisna Katalonija!" Odposlali so se vojaki, preganjat te motil ce miru. Listi menijo, da ta dogodek nijma nikacega pomena. Mej 14 Majsko in »I^panom preti se vneti boj, kakor poročajo Petrograške „Novosti". Tu se gre za Liu-Kiu otoke in Japan vsak dan pričakuje, da mu bode Kitajska napovedala vojsko. Japan se baje trudi pregovoriti Rusijo, da bi posredovala. Doj )IS1. Iz Dolin«' 16. maja. [Izviren dop.] Uže pred več kot dvajsetimi leti je tukajšnje prebivalstvo spoznalo potrebo nove farne cerkve ter od tistega časa hrepenelo po njej. — V to svrho je ono, dasi silno siromašno, radovoljno doprinašalo pojedinemu odločene doklade skozi toliko in toliko let. — Ako-prem so sc stavbi nove neizrečeno zaželjene cerkve nekoliko let — posebno pa takrat, ko se je jelo z vso odločnostjo na to delati — od mnogih stranij stavile hude zapreke, premagali smo na veselje in radost naših faranov vse ovire — hvala dotičnemu stavbenemu odboru — in že je razrušena stara cerkev; na mestu njenem pa mrgoli polno delavcev, ki delajo potrebne priprave za zidanje nove cerkve, katerej se ima temeljni kamen položiti že prihodnji teden. Da se bode tega čina vredna svečanost obhajala, se ob sebi razume. — Ako Vam bode drago, hočemo o tej stvari ob svojem času de kaj več poročati. Za danes omenimo samo še to, da sta gospoda podvzetnika, znana narodnjaka Tomek in Zupančič, skrbela za to, da bodo novo cekev zidali le naši domači slovenski zidarji. Še drugo, hvale in posnemanja vredno postopanje pa s svojim tukajšnjim poslom gospoda podvzetnika združujeta pri Dolinskih „tarokistihu. Sklenila sta, da vse dobitke pri tej igri odstopujeta odboru za zidanje „Narodnega doma" v Ljubljani. A upati je, da bodo tudi drugi tukajšnji narodnjaki ta lep izgled posnemali in predno bodo novi zvonovi v zvoniku nove cerkve zapeli, se bodo doprineski v svrho zidanja „ Narodnega doma v Ljubljani" za nekoliko forintov pomnožili. — Živila narodna podvzetnika zidarja naše nove cerkve, živili vsi, ki jih v tako vzvišenih izgledih posnemajo. las Trsta 16. maja. [Izv. dop.] Volitve so pred durmi, vse stranke prav marljivo delajo, posebno pak „iredentovci" pod krinko društva „Pro-gresso" na vse kriplje pritiskajo ne le v mestu, ampak tudi v okolici. „Progressova" stranka ima tu malo zaupanja, ker ako se ogleda račun leta 1881., nij nič menj nego 61.594 gld. deficita naredila in kljubu temu deficitu so sklenoli ti izvrstni ,,očaki" zidati šolsko poslopje v „via Giotto", katero bode stalo 177.000 gld. Kaj je pak z vodo? Ta jim dela preglavico, mnogo komisij, vozarenje od jednega kraja do druzega, koliko je to uže stalo in bode še, toda vode še nij in je ne bode še tako kmalu. Za donesek, katerega je občina razstavnemu odseku določila in to v patrijotičen namen, pa je bilo toliko hrupa, za veliki deficit pa njih pajdaši (progresovci, reete ire-dentovci) samo z ramami migajo. Fakcijozna opozicija je skoro zginila, ker odločna cesarjeva beseda jej je sapo zaprla. Njih organ je „Triester Ztg.", katero vzdržuje družba, ki ima tudi oba vladna časnika v rokah, torej kar vladna časnika dobička prineseta, s tem se podpira opozicijska „Tr. Ztg.K, posebno pak njeno jutranje dete, katero za 2 kr. prodajajo in veliko bedarije priob-čujejo, tako je namreč prinesla v številki od četrtka pod naslovom „Glavina in Nabergoj" neko ogromno, se ve da, neresnično bedarijo. Ali bi mar ne bil čas, da se tudi temu gotove meje določijo in gospodu Dornu et Comp. diktira: ali proč z opozicijonelno tetko ali pa z vladnima časnikoma, ker to bode uvidel vsakdo, da nij prav, podpirati z vladnimi novci opozicije, kar se ravno tu godi. Društvo »Edinost" tudi dela za volitve, kar je v njegovej moči in to v okolici; morebiti in to skoro gotovo bodo tu slovenski kandidatje v mestu nastavljeni in to s sporazumom stranke desnice. Da, res veliko trgovcev in bogatašev imamo tu v Trstu Slovenci in sploh Slovani, ali mnogo mej njimi se za politiko prav nič ne briga, še celo volilne pra- druzih; Ti pa Marijana, spominjaj se mene, le kedar si srečna. Spominjaj se me kot poštenega in dobrega človeka, za katerega je bilo bolje, da \e umrl nego ostal v življenji. Ali se je to, kar sem čutil za Te, po pravici ljubezen imenovalo — ne vem, draga prijateljica; ali to vem, da me nikdar nij močnejše Čuvstvo navdajalo, in da bi mi smrt še težja bila, da tega čuvstva ne vzamem soboj v grob. »Marijana; ako kdaj kakšnega dekleta srečaš, ki se zove Mažurina — Solomin jo pozna, in zdi se mi, da si jo tudi Ti videla — reci jej, da sem se je še pred smrtjo hvaležno spominjal .... Ona bode urnela, kaj hočem s tam reči. „Toda Čas se je ločiti. — Baš sem pogledal pri okni k nebu; — mej oblaki drug druzega po-dečimi bliščela je krasna zvezda. Kakor hitro so tudi oblaki pod njo bežali na podnebji — nje nijso utrnili. Ta zvezda spominja me na Te, Marijana! V tem hipu spavaš v bližnjej sobi sladko in mirno — in ne slutiš, kaj se tu godi . . . Stopil sem k tvojim vrata m ter slušal in zdelo se mi je, da čujem Čisto, mirno tvoje dihanje . . . Z Bogom! Z Bogom! Z Bogom moja otroka, prijatelja. Vajin A.- „Ah ! Kako da v zadnjem svojem pismu nijsem ni črhnil o „našem podjetji" V — Zato ker pred smrtjo ne laže nihče. Odpusti mi, Marijana, ta do-stavek .... Laž je bila v meni — a ne v tem, v kar ti veruješ! „Še nekaj: Ti Marijana morda misliš, da sem se ječe bal -— ter t a pot izvolil, da jej utečem ? — Ne, zapor ne pomeni nič, dokler je človek v istini svoje stvari prepričan, ali kadar neha človek verjeti — — potem nij se ve da za nič. Zato sem tudi jaz svoje življenje končal — ne iz boje se zapora. „Marijana, Marijana! Z Bogom, čista in neoskrunjena!" Marijana in Solomin čitala sta jeden za drugim to pismo. — Potem dela je ona svojo podobo in oba pisma v žep — in nepremakljivo na jed nem kraji stala. Solomin stopil je k njej in del: „Vse je pripravljeno. Marijana; idiva. Slednja volja njegova se mora izvršiti." Marijana bližala se je Neždanovu in se s svojimi usti njegovega skoro čisto mrzlega čela dotaknila, potem obrnila se je k Solominu iu odgovorila : „Idiva." Vzel jo je za roko in oba zapustila sta sobo. Za nekoliko ur prišla je policija v tovarnico in tudi res Neždanoya našla, ali mrtvega. Tatjana ga je čedno oblekla, mu podložila glavo in roke na prsih sklenila, da celo šopek rož postavila je na mizico. Pavel, ki je imel svoje instrukcije, vzprijel je biriče z odlično ljubeznjivostjo, da celo zbadljivimi govori, tako, da ti nijso znali, ali bi se mu zahvalili ali tudi njega zaprli. Povedal jim je obširno o Neždauovljevem samomoru in jim ponudil švicarskega sira in Madeira vina; — kar se pa odločnosti gospoda Solomina in tuje, mlade gospice tiče, priznal je, da čisto nič ne ve, ali zagotavljal svoje goste, da mehanik nikdar daleč ne gre in, ako se danes ne vrne, se to jutri gotovo zgodi in tedaj objavil bode on to koj. Vazilij Fedotič pa je točen mož. Gospodje uradniki pustili so pri mrliči posebno stražo in obljubili, da pride sodeč, ki bode stvar preiskal ter na to kopita pobrali. (Daljo prihodnjič.) vice nijmajo, mlačnost mej njimi vlada in zadovoljni so, ako le njih trgovina dobro napreduje, vse drugo jim je malo mar, a to ne vsi, so tudi jako častne izjeme, nekateri so izvrstni narodnjaki, in zelo delajo na to, da bi se Slovenci tudi tu začeli krepko gibati. O kandidatih denes še nij nič zuanega, pa morajo v kratkem v»aj za mesto biti razglašeni, radovedni smo uže, kake možake „iredenta" in kake desnica nastavi? Slovenska mladina pak je prisela delovati, da si osnuje svoje telovadno društvo „Sokolu, katero bode imelo jednak namen kot ljubljanski „Sokol". Resnično lepa je ta ideja, da bi se le uresničila. V četrtek imajo prvi zbor, pri katerem bodo dotična pravila prebrali in potem vladi v potrjenje predložili, potem takem dobomo v Trstu četrto slovensko društvo. Tudi lep in odločen korak. Mladina slovenska in rodoljubi, le potrudite se, da izraste to izvrstno in potrebno društvo. Z Dunaja 18. maja. [Izv. dop.] (Unesre čen ljudski shod. Razsodba zoper krivce požara v gledališči na ringu. G. Penižek izdal jePreširna v Češkem jeziku.) O ljudskem sbodu, ki ga je sklical klub avstrijskih narod-nostij, mislil sem, da bodem imel mnogo veselega poročati. Saj sta bili na dnevnem redu točki, o katerih se je dalo temeljito in zanimljivo razpravljati. Čez 150.000 na Dunaji živečih Čehov nijma niti jednega učilišča v materinščini, prodani so v narodnostnem oziru na milost in nemilost Nemcem in njih požrešnej kulturi. Namen kluba avstrijskih na-rodnostij se nij mogel doseči. Zaprečili so ga življi socijalistične barve, ki so na Dunaji zaradi tega toliko nevarni, ker policijski komisarji ali iz boječ-nosti ali pa menda, ker jim taki k ni h vi delajo na roke, vsako zborovanje zaključijo, kjer slutijo le nekoliko socijalističnih nemirnežev. Predsedništvo shoda ponudil je g. J. S. Skrejsovsky navzočemu državnemu poslancu dr. Troj anu. Socijalisti bili so nasproti. S krikom: „wir lassen uns nicht von Abgeordneten bevormunden", zahtevali so, naj se izvoli predsednik iz njihovih privržencev. Skrejäovsky obdržal je potem predsedništvo sam, ker je za red pri shodu bil odgovoren klub avstrijskih narodnostij, ki je shod sklical. Na to vname se še hujši vrišč. Navzoči policijski komisar je zborovanje, predno se je prav začelo, zaključil. Tako je skromno število socijalističnih nepokojnežev prouzročilo, da se o bedi češkega na Dunaji živečega prebivalstva v narodno-Btnem oziru nij črhnila besedica. Sluti se, da so kričači bili najeti. Tako se krati pravica zborovanja, zamaše usta onim, ki se žrtvujejo v borbi za nuj-svetejše pravice človeške prosvete! Razsodba v pravdi zoper krivce požara na ringu je v razmeri na velikansko nesrečo prav milostiva. Ravnatelj pogorelemu gledališču Fran Jauner zakrivil se je s pregreškoni §. 335 v smislu §. 337 in §. 22G kaz. zak. ter obsojen je na 4 mesece prostega zapora. Jauner je star 50 let ter je pen-zijoniran ravnatelj dvornega gledališča, osoba, ki je v najvišjih krogih popularna. Fran Gehringer, hišni nadzornik v pogorelem gledališču, obsojen je v smislu točk 335, 337, 2C6 in 2G0 kaz. zak. na 4 mesece strogega zapora ter jednim postnim dnem vsak mesec. Josip Nit sehe obsojen je v smislu §§. 335, 337, 459, 260 in 260 kaz. zak. na 8 mesecev strogega zapora, poostrila se mu je kazen z jednim postom v vsacem mesecu. Policijski svetovalec Landsteiner, dalje Adolf Wilhelm, Leonhard Herr in Avgust Breithofer bili so od zatožbe v smislu točk 335 in 459 oproščeni. Krivci imajo plačati velikanske stroške cele pravde ter 7 poškodovanim nad 7000 gld. odškodnine. Mnogo poškodovanih tožilo bo krivce za odškodnino pri civilnem sodišči. Vsled te obravnave vršilo se bode pri mestnem magistratu, požarnih stražah in policijskej oblasti mnogo sprememb. Razvidelo se je, kako za-Btarel je organizem pri vseh. Zarad tega bile so tudi dotičnih zastarelih sistemov žrtve od policijske, požarne in občinske oblasti nekrive spoznane. Ravnokar „Narodni Listy" poročajo, da je na-kladom tiskarne Ladislava Schnala v Jičinu na svitlo izdan najslavnejši slovenski pesnik dr. Fr. Preširen v češkem jeziku. Preložil ga je g. Josip Penižek, cand. prof. na Dunaji. Izdaja je baje vrlo okusna. V knjigi je tudi obširen životopis o Preširnu sestavljen po najboljših slovenskih virih. Cena jej je 70 kr. V Pragi se dobiva knjiga v knigarn dr. Gregra in F. Dattla. G. Josip Penižek je mej mladimi Čehi najboljšimi znalec slovenskega jezika. Preložil je tudi uže več drugih stvarij v češki jezik in sicer prav dobro. Slovenci smo ta-cemu možu, iskrenemu prijatelju našega naroda prav iz srca hvaležni! poskuševališča za svilorejo in vinarstvo v Gorici. Tiskal Paternolli. Domače stvari. — (Včerajšnji izredni občni zbor „Sokola") izrekel je odstopivšemu starosti g. Fr. Ravnikarju za večletno izvrstno starostovanje svojo zahvalo ter izvolil si za svojega starosto jedno-glasno gosp. dr a. Ivana Tavčarja, kateri je to volitev tudi prevzel. Zbor bil je jako mnogobrojno obiskovan in razpravljal je tudi podrobnosti o izletu v Zagreb. Novemu starosti kličemo prav krepko „Na zdravje!" — („Narodni dom".) Kegljanje v gostilni pri „Zvezdi" od dne do dne bolj napreduje. Udeležba je živahna. Do danes Va 3. ure popoludne kegljalo se je uže 3700 serij. Konec kegljanja je v nedeljo točno ob 8. uri zvečer. Pri razdelitvi dobitkov v nedeljo večer svira na vrtu gostilne pri „Zvezdi" vojaška godba. Vstopnina 20 kr. Začetek ob G. uri zvečer. Kdor se še nij kegljanja udeležil — naj stori to hitro — kajti sedaj je uže skrajni čas. Do sedaj sta še le dva gospoda napravila po 21 kegljev. Kegljalci na noge — sreča vas čaka pri „Zvezdi" ! — (Mraz) sinoči in v sredo zvečer pro-uzročil je v okolici Ijubljanskej in drugod veliko škode. Podrobnejih poročil pričakujemo. — (Brzovlak mej Ljubljano in Trstom.) Vodstvo južne železnice je na prošnjo kup-čijske in obrtnijske zbornice kranjske, ki jo je napravila na ulogo gosp. Frana Hrena, dovolilo, da bode imel podnevni brzovlak mej Ljubljano in Trstom od 1. junija t. 1. naprej zopet vozove III. razreda in da se bode taisti ustavljal tudi v Borovnici. — Ta uredba je kranjskemu, posebno pa notranjskemu prebivalstvu v veliko korist. — (Birm o vanj e) bode 21. t. m. v Polhovem Gradci; naslednji dan pa v Horjulu. — (Akad. društvo „Tri glav") ima svoje prihodnje občno zborovanje v soboto 20. maja v gostilni „zum wilden Mauu" (Jacominigasse 3). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Nadaljevanje in konec predavanja g. Gabrona. 8. Poročilo glede društvenega fonda. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! — (Dvajsetletnica „Kola") v Zagrebu obeta biti izredno sijajna. Kakor piše „Pozor", dalo je mesto Zagreb za troške svečanosti in za pevsko dvorano 500 gold. Pevski oder, ki je 25 metrov dolg in 7 metrov širok, |>riredjen je tudi za ples. V Ilici postavil se bode krasen slavolok. „ Pozor" obljubovaje, da pozneje objavi ves spored, pravi: „Ova svečanost zauzela je tako v zamasaj in značaj, kakor još nijedna dosele i nadaino se, da če odbor za svečanost riešiti svoju zadaču na način, dostojau glavnoga grada Hrvatske." — ( „ S1 o b o d a ) na Sušaku izhajajoča, broji v letošnjem tečaji uže 34. konfiskacijo. — (Občine Št. M ihel - S topi če, Toplice in Brusnice) na Dolenjskem so na državni zbor odposlale peticije za izvršbo ravnopravnosti pri sodnijah in preraeščenje nadsodnije v Ljubljano. — (Slovenske prošnje) na državni zbor doposlale so svojemu poslancu g. baronu Goedelnu srenje: sv. Ana, Stopuo, Statenberg, Pečke v slo-vensko-bistriškem okraji. Spodnje Sečevo v ro-gačkem okraji. — (Za Slovensko bistriško župnijo) nij nihče prosil. Duhovniki se bojijo velikih gotovih stroškov pri negotovih dohodkih. — (Kjiževnost.) „Kratek na vod, kako razumno izrejati sviloprejke" tako glasi se naslov knjižici, katero je spisal Ivan Bole, vodja c. kr. Podpisani odbor vabi najuljudneje čč. gg. pevce Čitalnične in člane .Sokola* v jour fixe, kateri bode jutri soboto dne 20. t. m. v Schreinerjevej pivnici na sv. Petra cesti. V Ljubljani 19. maja 1882. Odbor „Sokola". liazne vesti. * (Jan Matej ko), slavni poljski slikar, razstavil je 27. aptila t. 1. v Krakovem svojo najnovejšo kolosalno sliko: „Vojvoda Prusije prisega zvestobo lioljskemu kralju Sigmundu I.a (10. aprila 1525). Slika je z okvirom 9 65 metrov dolga in 6' 18 metrov visoka. Vsi časniki so polni hvale o njej in jo stavijo celo nad slavnoznane umotvore istega mojstra, kakor: Bathorva, Lublinsko unijo itd. Matejko spada mej najbolj genijalne a tudi najplodoviteje slikarje našega veka. Poljaki smejo se ponašati, da imajo slikarsko šolo, kakeršne skoro nobeden sedanjih narodov, kajti Matejko, Siemiradzki, Brand in drugi pridobili so si uže svetovno slavo. * (Povodom velikanskega procesa o „ringtheatru" se poroča „Tribüni"): Trajal je 19 linij, 110 ur; branje zatožbe in vse dokazovanje je vzelo 92 ur; govori so trajali I8V4 ur. Število interesiranih osob je znašalo 289, izmej teh 268 prič, od katerih jih je pripadalo 69 prejšnjemu „ringtheatru", 31 policiji; 11 je bilo izvedencev. S vota za odškodnino od raznih osob tir j ana, je znašala 400 00O gld. * (Ivan Turgenjev,) slavni ruski pisatelj, zbolel je v Parizu jako nevarno. * (Adama M i c k i e w i c z a) dela izhajajo v ruskej prestavi, katero so priredili Benediktov, Se* menov in drugi ruski pisatelji. * (Ogrske dame in Jókai.) Slavni ma-gjarski pisatelj Jókai prišel je nedavno v Debrecsin, kjer so njemu na čast priredili sijajen obed. Po obedu izrazile so navzočne gospo in gospodične čudno željo, da smejo zaporedoma poljubovati Jókaia. Ko slednji v to privoli, prične se poljubovanje vpričo vsega občinstva. * (Louis Leger,) ki se od nekdaj bavi 8 slovanskimi jeziki in je v tej zadevi največja avtoriteta mej Francozi, objavil je pred kratkim v „Revue de T Histoir des religions" večjo razpravo pod naslovom: „Etequisse sommair de la Mythologie slave", v katere) seznama svoje občinstvo s slovanskim bajeslovjetn in kritikuje napačne nazore in predsodke, ki so sedaj v tej zadevi bili navadni pri zapadnih narodih '* (Žensk) je na francoskih železnicah 13.555 j v služIti. * (Ne potolaži j i v soprog.) Martin, grofa F . . . . strežaj, izgubil je pred tremi meseci svojo ženo in je vsle;l tega žalostnega dogodka skušal svojo žalost v topi ti v vinu tako marljivo, daje vsak večer prihajal pijan domov. Nekega večera pokliče ga grof pred se ter ga vpraša: „ Po vej mi, zakaj si ves prosti - as v krčmi, odkar si vdovec V" —„Sku-šam se tolažiti, gospod grof." — „In kako dolgo bode to še trajalo V" — „Ab, gospod grof, jaz sem nepotolažljiv!" * (Iz Amerike v Evropo) namerava prepeljati se v navadnem Čolnu 12 čevljev dolgem, 4 čevlje širokem .n polt et.ji čevelj visocem Amerika-nec Norman k Potreboval hi za to vožnjo sto dnij. To drzno podjetje je jako dvomljivo in gotovo malo zabavno, akoravno Norman po časnikih objavlja, da napravi „Vergnügungsreise" na stari kontinent. XDuL23.3-jsl^a. "borza dno 19. maja. Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta........ . • IHtiO državno posojilo . . ... Akcije narodne banko....... Kreditna akcijo......... London ............ Srebro ............ Napol.............. 0. kr. cekini........... Državne marke...... 4'70 državno srečki; i/. 1. lS.r>4 2.~>< 1 gld. Državne srečke i/. I. 18tí4 . . 100 „ 4°/0 avatr. /.lata renta, davka prosta . . Odrska zlata renta tíu/0...... „ papirna renta 5°/0..... 5°/q štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Du nava reg. srečke .r>7 . • 100 tfld. Zemlj. obč. avstr. 4'/t°/« zlati ZilHt- listl ■ Prior, oblitf. Elizaberiiio zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne diečke.....100 gld. Budólfove srečke..... 1" Akcije anglo-awtr. banke . . 120 „ Traimuway-druát. volj. 170 gld. a. v. . . 7»; gld. 66 kr. 77 n 86 n 94 $ 20 n 130 n 75 ^ 827 71 — 343 b 25 n 95 » 9 n ji MVi a a 5 a »¡1 a 58 t) 60 » 119 » 75 ti 17f> n — m 94 40 n 119 n 90 n 89 n 25 n 87 n — n 104 n — n 114 n — » 119 it 30 n 99 n — » lütí it 50 n 170 n 50 n 20 m — »1 128 n 10 n 223 ■ 75 » Umrli so v I Jubljani: 15. maja: Matevž Krasna, gostač, 85 1., Vegove ulice št. 9, za rakom. — Ivana Zalar, dninarjeva hči, 15 mea., Ilovca št. 8, za jetiko. — Janez Gorjanec, čevljarjev sin, */, ure, Opekarska cesta št. 20, za Blabostjo. — Jan. Turk finančni nadpaznik, 28 1., Slonove ulice .št. 22, za pluČno tuberkulozo. — Marija Mrlak, čevljarjeva hči, 8 m., Rimska cesta št. 3, za oslabljenjem možganov. V deželnej bolnici: 13. maja: Fran Zupančič, dninar, 38 1., za plučno tuberkulozo. Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper ysc bo lezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihno-nje, klalo podiranje, ščl-!?^fi panje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in si oz, r; zoper zlatenioo, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz žeiodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-, niol, Jotrah in zoper zlato 1 žilo. 0 mf^S^!> Glaviui /olo^j« : Lekar C. Brady* Kremsicr, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima sslxtxo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda« na Preširnoveui trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e 1 G u g 1 i e 1 m o. V C e I j i: lekar J. K upfersch m i ed. V K r a n j: lekar D r a g. Ša v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. wr Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besede: Echte Mariazeller Magentropfon — Hrady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varnlvcno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim suauie-ujcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—36) I L I »-MHlWWIfa.il I M, zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah át. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—29) M Cyet zoper trganje, po dr. Malici, , r,;t.; _27) je odločno najboljša adravilo zoper protin ter rrvmaHzrm, trgitnj* po udih, h„t,.i„* ,. križi ter iirrlh, oteklino, otrple utlr in hite itd., mnlo cu» ce ae rabi, pa. min« popolnem tr-unnje, kar dokazuj« obilno lahval. Zahteva naj ae rt.lin 11 ,,CWtU ZOptfr 11 i/i t ll)'- po tir, Mul ••■,•> * travm ztojeriti znatnrt{Jrtn; i steklen.ca SO kr., pravega prodaje samo lekarna „pri samorogu'1 .1. pl. Trnkoczyja na Mestnem trgu it. 4 t Ljubljani. Kava — Čaj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnino prosto incl. z a vitje, kakor mano v reelnej fino dllečej robi v vrečicah od ■■ 5 kilo ■ po poštnem povzetji. Rio, fino močan............. 3.45 Santos, močan............. 3.60 Kuba, iT., zelen močan.......... 4.10 Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90 Ceylon, modro-zelen, močan........ 5.— Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20 Portorico, delikaten, fino vkusen...... 5.40 Perl-Kava, zelo fin, zelen......... 6.95 r Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.65 Mcnado, rujav, zelo fin.......... 6.35 Java, Tv , zelo plemenit, briljanten...... 7.20 | Afrik. Perl-Mocca, prava......... 4.85 Arab. Moooa, prava, pleni, ognena...... 7.20 Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.85 CaJ pr. kilo. Congo ff........... 2.30 Souohong, ff.............. 3.50 Tonkay, fin, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo fin.......... 4.— Riž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40 Obširne cenilnike gratis in franko. (243-5) A. B. Ettlinger, Hamburg. Salicilna ustna voda, aromatična, vphva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab dub iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. Najnovejše spričalo. Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljam Vašo sali«-iliio ustno vodo in sii.iciliii A.oltiii pranek z izvrstnim uspehom in priporočati ja morem vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenico. Spoštovanjem (162—16) _A_xitor3. Sletrčta,, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna vpri samorogu v l.junljaui, Mestni trg >i. 4. 4< Naj se poskusi sreča pri velikem od državo garant Iranem Hambur-skem denarnem srečkanji, pri katerem se 8 milijonov 634.275 mark dobiti mora To najnovejše denarno srečkanje obstoji iz 7 razredov In ima «»;4..»oo originalnih srečk, od katerih -I7.000 — torej nad polovico — dobiti mora. Največji dobitek znaša ev. 400.000 jcclSutIzz. Specijeli.o no dobitki razvrsteni naslednje: 1 1 1 1 1 2 3 4 2 2 1 24 premija dobitek i. 250.000 ! 3 dobitki a m. 8000 , 150.000 | 3 „ „ „ 6000 , 100.000 I 54 „ „ „ 5000 , 60.000 5 n „ . 4000 50.000 108 „ „ „ 3000 40.000 204 „ ^ n 2000 30-000 10 „ , „ 1500 i 25.000 3 ^ p 1200 , 20.000 530 „ „ „ 1000 , 15.000 1073 n „ , 500 12.000 | 101 n „ n 300 10.000 | 27069 „ „ „ 145 itd. itd. Žrebanje dobitkov je načrtno uradno napravljeno. K prvemu velikemu žrebanju tega denarnega sreč-kanja velja cela originalna srečka samo 6 mark ali gl. a. v. 3.50 pol originalni! srečke „ 3 marke „ „ „ „ 175 četrt „ „ , iv, „ j? n n d —.90 in te od države garantirane originalne srečke pošiljamo proti \ pošiljat« i zneska v bankovcih ali s poštno vplačitvijo v naj oddaljene) še kraje franko. Mali zneski se morejo tudi v poštnih markah poslati. Hiša Woliling «\' €oiup. je v kratkem času svojim interesentom veliko dobitko po 150-000 mark, več po 30.000, 5000 itd. izplačala in tako mnogo k sreči obilih družin pripomogla. Vsak udeleženec dobi na naročilo oficijelen načrt, iz katerega so razdelitev dobitkov, kakor tudi vloge posamnih razredov razvidijo. Izplačevanje dobitkov izvrši se vselej natanko in pod državno garancijo. Uže naprej se moro pri tem na iiajsolldnejčej podlagi ustanovljenem podjetji računiti na živahno udeležitev in prosimo torej, da vsa naročila moremo izvršiti, naj so nam naročila prav kmalu in vsn-kako pred $1. majem pošljejo. WEHLING & O., H a-u.pt-Lotterie - O o m. p t o ir, HAMBURG. (303—3) Tujci: 18. maja. Pri Slonu: Stern z Dunaja. — Kanadier iz Idrije. — Tröplich, Polaiuer, Barths, z Dunaja. Pri Malici: Kregar iz Zagreba. — Hägen iz Mona-kova. — Havranka, Weisser z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Kristinus z Dunaja. — Požek iz Karlovca. 500 zlatov plačam onemu, kdor pri vporabljanji Kothejeve zobne vode 1 steklenica 35 kr.« še kedaj čuti zobne bolečine ima iz ust duh. _ „ w, •I. fj«. 14.4»t lic. umirov. dvomi založnik v Modlingu (144—12) pri Dunaji, vila Kotne. V Ljubljani dobi se jedino le pri lekarji Jul. pl. Trn-koezvji in v vseh lekarnah, droguerijab, parfemerijah, pro-dajaluicah galanterijskih rečij itd. na Kranjskem. Velike izgube, katere je velika londonskii tovarna vm, železno liiiSixt> opravo Oo