Leto III., štev. 219
V LJubljani, petek dne 15. septembra 1922
Poštnina pavšahrana.
Panainja ftev. stana 75 par
lzha|» ob 4 zlutraf.
Stane mesečno lO— Din ta. inozemstvo 20-— m
Oglasi po tarifu.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlitvo:
Ljubljana, Prešernova ul. št M. Telet *t 36.
Podružniee:
Maribor. Barvarska alieA
št. 1. TeLšt 22. Cel|e, Aleksandr. cesti
Račun pri pošta, č«kot. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana. 14. septembra.
Opetovano smo že v našem listu poudarjali, da zavisi izboljšanje naših notranjepolitičnih razmer v prvi vrsti samo od dela. Najlepše porodno bogastvo naše zemlje nič ne zaleže, ako ni nikogar, ki bi ga dvigal Z največjo kmetijsko produkcijo, z intenzivnejšim proizvajanjem v obrti, s povečano delavno kapaciteto v industriji, bi bila naša trgovska bilanca takoj visoko aktivna. Z njo bi se naše dosedanje slabe gospodarske razmere preko noči popravile in hitrejše bi se vračalo zadovoljstvo, za katerim hrepeni sleherni Jugoslovan. Češkoslovaška država, s svojim sistematično organiziranim in neumornim delom, nam je najboljši dokaz za pravilnost naše trditve, da za-visi lepa bodočnost naše države_ predvsem od večje delavnosti njenih državljanov.
Z dobrim vzgledom pri delu pa morajo v narodu prednjačiti oni, ki se mu predstavljajo kot njegovi voditelji To velja v parlamentarni državi zlasti^ za narodne poslance ter drugo politične funkcijonarje. Politika brez pozitivnega dela je politika fraz. politika demagogije. Odgovornost javnih delavcev" ki sodelujejo v vladnih strankah, že ' sama na sebi sili k pozitivnemu udejstvovanju. Dobrih patrijotov politika pa je pozitivna tudi takrat, ko r t o je v opoziciji; kajti lahko doseza uspehe le. če nadkriljuje delavce po inteligenci ter agilnosti. Z delom se bore dobri in pošteni ljudje, s frazami in demagogijo delajo politiko brezvestni kričači. Ne po besedah, ne po papirnatih programih, pač pa po uspehih. ki so sad dela, je treba presojati javne delavce ter njih organizaciji. Tako ie treba ceniti tudi zagrebški kongres.
V Zagrebu sprejete resolucije so malone dobeseden prepis programa demokratske stranke. Niti ene točke ni v njih, ki bi ne bila m popa d ena v programa demokratov. Demokratski govorniki so bili nr>. shodu najbolj ourno pozdravljeni, njihovi govori najbolj glasno odobravam. Vsi demokratski rlisidenti, ki so zadnje čase tavali po raznih političnih poljih, se družili s" komunisti, klerikalci, nem-škutarji, se postavljali na stališče razrednega boja proletariiata. so se na zagrebškem zboru priznali k svo-ij stari, demokratski ideji, k _ programu jugoslovanske demokracije, ki se je v zadnjih letih opetovano izkazala kot edina trezna načelna smer našega naroda.
Da bi ne bilo med demokrati sporov, ki izvirajo skorai izključno iz manjših vzrokov, bi iugoslovanska demoVraciia danes obvladala že vso državo. Ako bi to bilo tako. ne bi bilo treba njenim reprezentantom iz ozirov na interese države in naroda delati onortu^ nističnih kompromisov z drugimi strankami v državi. Enotni. krepko organizirani demokrati bi lahko žp 1 prvo ustavo dali državi im" «Jugosla viia>. agrarno in druga soeiialna vprašanja bi bila lahko že radikalno pro vedena. naše gospodarstvo_bi se danes lahko gibalo že v ugodnejših smfT»h.
Misleč, da se z disidentstvom boljše služi demokraciji, je veliko demokratske inteligence ostalo zunaj stranke br-z pozitivnega dela. V Sloveniji je NSS. ki se je odcepila od JDS iz antagonije proti njenemu konservativnemu krilu, smatrala celo za odrešilno, da je vso svojo energijo in vso svojo ost političnega boja obrnila proti stranki, ki se po programu od njenega malodane prav nič ne razlikuje.
Jugoslovanska demokracija je bila v danih razmerah prisiljena koalirati se z radikalci, četudi so se ti od po_ znavalcev razmer slikali kot nosilci režimov, M so vse preje, nego zn žel jeni in srečni. S koalicijo, ki je bila in je še danes v naši državi edina možna formula, so nujno prišle _ v režim slabosti in pogreške. ki bi jih demokracija, ako bi zavladala sama, ne imela.
Kot ena glavnih točk se je napovedovala na zagrebškem kongresu revizija ustave. S tem, da se je v resolucijah zahteva po reviziji ustave docela opustila, so se kongresi?ti tudi v taktiki približali demokratom. Vprašanje revizije ni in ne more biti prin-eipielno pitanje, marveč odlično taktično vprašanje, ki ga ie_ treba preso-iati po dejanskih potrebah".
Zagrebški zbor javnih radnika bi mogel roditi lep in trajen usT>eb. ako bi se njega prireditelji in udeleženci ž njim odločili tudi za revizijo tega. kar jih je dos< .laj najbolj ločilo od demokratov. V mislih imamo konsekvent-no izvajanje demokratskega protrrama ter pozitivno sodelovanje na vseh poljih iavnega življenja. Ofenziva dobrih ljudi bo uspesna le, če bodo lepim besedam sledila še lepša dejanja..
Beograd, 14. sept. (Izv.) Zunanje ministrstvo pričakuje te dni novih instruk-cij od ministrskega predsednika, ki bi se nanašale na zadržanje naše vlade spričo položaja v Grški. Kolikor je bilo mogoče doznati doslej, se Anglija poteguje za Grčijo, Francija pa za Kemala in neposredno za Bolgarsko. Mala antanta, zlasti Jn-goslavija, bo morala v iztočnem vprašanju zavzeti ijjio odločilno stališče, kakor v vprašanju srednje Evrope.
London, 14. septemhra. (Izv.) Po časopisnih vesteh se v Atenah iz zanesljivih virov sporoča, da sta izjavili jugoslovanska in rumunslca vlada, da bosta Grški v slučaju kakega konflikta na Balkaim pomagali. Jugoslavija je baje mobilizirala in koncentrirala nekaj čet v okolici Skoplja. (Vest o gibanju naših čet ni točna).
Beograd, 14. septembra. (Izv.) Zavezniške vlado so sklenile, pozvati tudi našo vlado h konferenci, ki bo razpravljar la o sporu med Grčijo in Turčijo.
Beograd, 14. septembra. (Izv.) «Novi list* poroča iz Pariza: Ministrski predsednik Pašič odpotuje pričetkom prihodnjega tedna v London, gotovo v zvezi
Jugoslavija in iztočno vprašanje
z reševanjem vzhodnega vprašanja. Pariški listi menijo, da se bo Pašič pri tej priliki pomudil tudi v Parizu, kjer bo v isti zadevi konferiral tudi s Poincarejem.
Beograd, 14. septembra. (Izv.) Včeraj so se med Beogradom in Bukarešto izmenjale misli glede vprašanja, kakšno naj bo postopanje obeh vlad v primeru bolgarskega vpada v Dedcagač. Grčija j js bila ponovno opozorjena na bolgarske i vojne priprave ob grški meji. Včeraj je jvl.rda obvestila odsotnega ministrskega predsednika in zunanjega ministra o položaju v Grčiji. Zdi se, da bo vlada spričo položaja pozvala vse ministre za prihodnje dni v Beograd.
Beograd, 14. septembra. (Izv.) »Tribuna* poroča iz Londona: Včeraj so dosle v London iz Carigrada brzojavne vesti, da so se pri Nevrokopu v Traciji spopadle grške ia bolgarske čete.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Naš pooblaščeni minister Ljuba Nešič je danes odpotoval v Marijanske Lažni, da tamkaj referira ministrskemu predsedniku o zunanjepolitičnem položaju in še posebno o vesteh, ki dohajajo iz Grčije.
Obrtna razstava v Mariboru
Zasedanje Zveze narodov
Ženeva, 14. septembra, (Izv.) Šesta komisija je nadaljevala razpravo o manj-šinskem vprašanju. Hanotaus je predlagal, da se Murrajev predlog odstopi redakcijskemu odboru. Pri tej priliki je poudarjal, da ni dobro, če se težnje narodnostnih manjšin po neodvisnosti preveč podpira. Tudi Fisher je bil zadovoljen s stališčem francoske delegacije. Švicarski zvezni svetnik Motta je pripomnil. da je Švica rešila to vprašanje tako, da teoretično manjšine več ne obstojajo in je vsem državljanom procvit skupen ideal.
Na popoldanski seji. ki se je nadaljevala po kratkem presledku, je govoril Ishi o ustanovitvi in upravnem svetu mednarodnega delavskega zastopstva pri Zvezi narodov. Indijska vlada je vložila protest, ker je bila pri teh razpravah izključena. Javna seja je bila nato zaključena; nadaljevala se je pozneje tajno.
Ženeva, 14. septembra, (Izv.) Včeraj je bilo na dnevnem redu zborovanja 6. politične komisije vprašanje manjšin. Pri tej priliki je naš zunanji minister Ninčič imel obširen govor, v katerem je kritiziral predloge, katere sta stavila delegat Južne Afrike Guilbert Muray in lord Robert Cecil, čijih predlogi so otežko-čili položaj držav, ki so podpisale pogodba o manjšinah. Minister Ninčič je poudarjal da se o mairšinah vse preveč razpravlja. V sedanjih demokratskih državah so Tlorabljanja tozadevnih po-odb popolnoma nemogoča, mogoča so le v posameznih izoliranih primerih. Veliko
držav je nezadovoljnih, ker so jim bile narodne manjšine samovoljno odcepljene. na drugi strani pa je tudi veliko manjšin, katere bi bile rade ostale pri prejšnji državi. Ko je dr. Ninčič končal svoj govor, je žel popolno odobravanje konference, ki je nato sprejela resolucijo, ki veli: 1.) procedura reševanja vprašanja narodnih manjšin naj se čim prej konča. 2.) Narodne manjšine se morajo obvezati k lojalnemu zadržanju napram .narodom ali državam, katerim so dodeljeni. 3.) točka resolucije se nanaša na postopanje držav, ki ne pripadajo Zvezi i narodov.
MADŽARSKE ASPIRACIJE NA PREKMURJE.
Beograd, 14. sept (Izv.) Madžarski zunanji minister Banffy vodi v Ženevi ia-ko živahno agitacijo za korekturo naše meje napram Madžarski. Naš zunanji minister dr. Ninčič je zahteval od vlade nove instrukcije, kako stališče naj zavzame napram Banffyjevemu predlogu glede revizije meje v Prekmurju, za kar bi dobila naša država koncesije pri Subotici. Naša vlada — navzoči so v Beogradu samo 4 ministri — ie naznanila dr. Ninčiču, naj se drži strogo trianonske pogodbe in pa statusa quo ter naj za vsako ceno prepreči skupno z vso Malo antanto ta madžarski poizkus.
REPARACIJSKA KOMISIJA.
Beograd. H sept. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da se sestane reparacijska komisija iutri k posvetovanju o vprašanju nemških reparacij v Belgiji.
Maribor, 14. septembra.
Ker je zaradi neprestanega deževja ta teden onemogočen reden obisk, posebno okoličanom, je razstavni odbor sklenil na splošno željo podaljšati razstavo do vključno 24. t m. Ko se razstava za občinstvo definitivno zaključi, bo odprta še 25. t. m., ko jo korporativno obišče vojaštvo. Podaljšanje naj omogoči zlasti zunanjim šolam, da organizirajo skupne obiske učencev, ki dobe polovično vožnjo in znižane vstopnice na razstavo. Danes so že obiskale razstavo gojenke samostanskih šol in «Vesne». Za jutri je napovedana trgovska šola in nekaj ljudskih šol.
Razstavišče je bilo danes zopet celi dan polno občinstva. Norih vstopnic je bilo
prodanih 7741. Vseh posetnikov je bilo doslej že 47.0001 Zelo zadovoljivo se razvija tudi kupčija. Mnogo so danes nakupili trgovci iz Beograda, ki so pa žal zaman povpraševali po izdelkih male železne industrije (sekire, motike itd.).
Pokrajinski namestnik je svoj i a vi j eni obisk danes zjutraj odpovedal vsled pose-ta ministra za trgovino in Industrijo Os-mana Vilovica, zato pride jutri zjutraj ob 9.42 z vlakom, v slučaju boljšega vremena pa z avtomobilom med 10. in 11. uro.
Na umetniškem oddelku kluba Grohar je kupil neki srbski trgovec 6 slik.
Spored gledališča: V petek poslovilni večer tenorista g. Šimensa, v soboto Nu-šičev »Običan čoviek» v originalu, pre-mijera.
Srbski seljaki v Slovenskih
goricah
Ljutomer, 14. septembra. (Izv.) Srbski seljaki so došli danes preko Špilja v Pr-lekijo. Obiskali so Gornjo Radgono, Slatino Radence, Bučečovce, Križevce in Ljutomer. Velike množice naroda in razne korporacije so jih povsodi navdušeno sprejele. V Gornji Radgoni so bili gosti pogoščeni z mrzlim zajutrkom. Popoldne je bila na čast srbskim gostom prirejena na Cvenu velika konjska dirka, ki je prav lepo uspela. Tudi vreme
je bilo izredno krasno, bajen razgled glo boko v Prekmurje in Banovino. Na Moti so slovenski kmetje bratskim srbskim seljaKom priredili svečan skupen obed, v Ljutomeru pa obenem s tržani večerjo in slavnostni pozdravni večer. Razpoloženje srbskih gostov je vkljub naponii poti izvrstno, vshičeni so nad lepim sprejemom, ki je ponovno utrdil bratsko vez.
Izvoz našega vina na Češko
Beograd, 14. septembra. (lav.) Nocoj ob pol 8. uri zvečer se je sklenila med 'našo in češko vlado pogodba glede izvoza naših vin tjakaj in uvoza češkega piva k nam. Tozadevna pogajanja so se bila začela v pondeljek in so se včeraj nadaljevala na daljši konferenci v fi-'nančnem ministrstvu. Konferenco so vo-dili z naše strani minister financ g. Ku-■manudi in poljedelstva g. Pucelj ter dr-jžavoi podtajnik za finance g. Popovič. Razprava se je danes dopoldne že na-
daljevala, ob 11. uri dopoldne pa se je končnoveljavno določilo besedilo pogodbe. Češkoslovaška vlada daje v pogodbi našemu vinu iste ugodnosti kakor italijanskemu in sicer veljajo te za uvozni kontingent 150.000 hI jugoslovanskega vina v Češkoslovaško in za uvoz enakega kontingenta pive iz Češkega v Jugoslavijo. Vrhutega se je zmanjšala sedanj,-, uvozna carina za 20 odst. Jutri M podpiše pogodba z naše strani, potem se posije podpis ▼ Prago.
§Cra!!eva »»©tovarna
Beograd, 14. sept. (Izv.) Iz Pariza poročajo, da sta naš kralj in kraljica včeraj dospela iz Londona v Pariz, kjer sta izstopila na vzhodnem kolodvoru. Kralj je dospel nekoliko poprej s knaginjo Jeleno, popoldne ie došla tudi kraljica. Kakor doznava Vaš dopisnik z merodajnega mesta, ta vest še ni potrjena. Tudi vest, da ministrski predsednik Pašič še ni odpotoval iz Marijanskih Lažen, še ni potrjena.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Presbiro poroča iz Londona, da je naš kralj bival v Londonu strogo inkognito ter ni sprejemal niti obiskov, kateri bi bili mogli imeti politične značaj. Beograjski politični krogi smatrajo, da je kralj odpotoval v London, da tamkaj zasebno obišče nekatere politične osebnosti, spričo situacije, ki je nastala med zavezniki radi grško-turškega problema.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Dvorna pisarna je dobila danes ukaz, naj do 28. t m. popolnoma uredi novi dvor. Smatra se, da se do tega dne vrne kraljevska dvojica v Beograd.
ŠTEVILO BANKOVCEV SE NE POVIŠA.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Upravni odbor Narodne banke je na svoji snočnji seji odbil predlog, da naj se poviša emisija bankovcev za eno milijardo.
DUNAJ IMA' ZOPET NOVINE.
Dunaj, 14. septembra, (Izv.) Danes zve čer je prišlo v lOdnevni novinski stavki do sporazuma. Tiskarji in stavci dobe 75 odst. višje mezde. Jutri zjutraj izidejo tukaj vse dnevne novine. Zaradi povišanja mezd bo znašala mesečna naročnina dnevnika 30.000 kron ali bo stala posamezna storilka 1000 kron.
fgotaarsKe homatiie
Beograd. 14. sept (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je dosegel boj med vlado in opozicijo na Bolgarskem te dni svoj višek. Napad opozicije so precej omajala stališče Stambolijskega, ki pregaaja vplivne opozicijonalce, ker opozicije ne more več zmagovati. Opozicijonalni blok bo imel 16. t. m. v Trnovem veliko zborovanje, katerega se bodo udeležili razen opo-zicijonalnih poslancev tudi delegati opo-zicijonalnih krajevnih organizacij iz cele Bolgarske. Stambolijski poizkuša z vsemi močmi preprečiti to zborovanje. Vsekakor bodo sledili zborovanju zanimivi dogodki.
SMIRNA V OGNJU.
Rim, 14. sept (Izv.) Brezžična brzojavka iz italijanskih vojnih ladij pred Smir-no naznanja, da se je požar v mestu Smirni zelo razširil. Italijanska vlada je odposlala iz Neapelja več ladij s provi-jantom in zdravili v Smirno. Vse v Sredozemskem morju se nahajajoče ladje so odplule tja radi rešitve italijanske kolonije. »Gionale dltalla* poroča, da so zanetili mesto Kemalisti iz maščevanja za Afiun Karahissar. Požar je tako silen, da so morale ladje ob bregu odpluti na odprto morje.
ZAKONODAJNI ODBOR.
Beograd, 14. sept. (Izv.) Jutri dopoldne se sestane plenum zakonodajnega odbora, da izvoli na mesto dr. Svetislava Popoviča, ki je postal pomočnik finančnega ministra, I. podpredsednika-in sekcije, ki bodo preštudirale zakonske predloge. Prihodnja plenarna seja bo 1. oktobra, ko pripravijo sekcije ves potrebni materija!. Prva točka dnevnega reda }e uradniška pragmatika,
Za enstno strankino j
taktiko
Beograd, 14. septembra. (Izv.) »Politi- j ka» piše: Davidovičevi in Pribičevičevi j prijatelji se trudijo poravnati nesoglas- : je, "ki je nastalo vsled udeležbe gospoda ; Davidoviča na zagrebškem kongresu. Posebno g. Timotijevič se trudi, da izravna to nesoglasje. Končno bo odločal 'poslanski klub, ki se bo sestal okrog 20. septembra. Koncem tega tedna se vrne v Beograd podpredsednik stranke , dr. Krstelj.
Heferat g. Stanoievica o Zagrebu
Beograd, 14. sept. (Izv.) V »Politiki* je pričel priobčevati prof. Stanojevic serijo člankov pod naslovom »Vtisi iz zagrebškega kongresa*. V današnjem prvem članku nagliša, da na kongresu ni bilo nikakega edinstva. Govorniki so vezah otrobe (»govornici su lupetali ko v klin ko v plot*). Dr. Pavelid je zdihoval po starih časih. dr. Smodiaka pa ie nasprotno na-glašal, da se stari časi ne smejo nikdar vrniti. Dr. Arangjelovid je zahteval revizijo ustave in se navduševal za Protičev načrt, dr. Rostohar je govoril o komunizmu in napadal Obznano, Jakšič pa je pri-1 šel z zahtevo, naj se vsa zemlja brez omejitve razdeli med seljake. S kratkimi besedami: Govorniki so vsi ploskali edin-stvu, o katerem pa ima vsak svoje pojme. Zahtevali so ime »Jugoslavija* in istočasno čuvanje vseh treh plemenskih imen (Udeležbo dr. Ace Stanoieviča, univ. profesorja, so naši listi slavili kot poseben uspeh prireditve zagrebškega kongresa.)
JUGOSLOVANSKI NOVINARJI V VARŠAVL Varšava, 14. septembra. (Izv.) V pondeljek so došli semkaj jugoslovanski novinarji. Na kolodvoru jih je sprejel naš poslanik v Varšavi Simic. Zvečer je priredil poljski zunanji minister njim na čast slavnostni banket
ČEŠKI NOVINARJI PRI NAS.
Beograd, 14. sept (Izv.) Danes dopoldne so došli semkaj češkoslovaški novinarji s subotiškega kongresa. Položili so venec na grob »neznanemu junaku*.
PRE.MEMBA V VOJAŠKI SLUŽBI.
Beograd, 14. sept (Izv.) Naš dosedanji vojni ataše v Sofiji Nedič je premeščen v Pariz. Namesto polkovnika K laiatoviča, ki odide za namestnika načelnika glavnega generalnega štaba v Beovrad. Na Ne-dičevo mesto pride polkovnik Krstič.
Sorza
V CURIHU NAŠA KRONA 1.9S Curih, devize: Berlin 0,335, Newyork 535, London 2335, Pariz 40.30, Milan 72.25, Praga 17.80, Budimpešta 0.175, Zagreb 1.95, Sofija 3.25, Varšava 0.08, Du-naj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875.
Zagreb, devize: Dunaj 0.10 — 0.1015. Berlin 4.65 — 4.80, Budimpešta 3.05 — 325, Milan 319 — 327, London 335 — 344, Newyork 74 — 77.50, Pariz 574 — 584, Praga 252 — 258, Švica 1420 — 1460, Varšava 1.10 — 1.20, valute: dolar 73 — 75.50, avstr. krone 0.11 — 0.12. češke 240 — 260, funti 330 — 342, franki 560 — 575, marke 5 - 5.20, švic. franki 1400. Banka za Primorje —. Trg. obrtna banka 61 — 62. Brodska banka —.
Hrvatska eskomptna banka 165 — 166 Jadranska banka 430. Jugoslovanska banka 105 — 107. Ljubljanska kreditna banka 220 — 225. Slavenska banka —. Praštediona 1120 — 1140. Rečka pučka banka —. Slovenska eskomptna banka 17fi.2č. Srpska banka 151 — 152.50. Eksploatacija drva —. Dubrov. par. druž. —■. Goranin —•.
Narodna šumska industrija 100 102.
Našička industr. drva 130
Gutman —.
Slavonija 120 — 125
Union 620.
Ljubljanske strojne tovarne 200. Trboveljska premog, družba 330 — '54S.
Beograd, devize (srednji tečaji): Berlin 4.70 — 4.90, Budimpešta 3, Bukarešt 52, Milan 327 — 330, London 334.50, New-york 77.50, Pariz 590, Praga 260, Dunaj 0.10.
Praga, devize: Berlin 1.80 — 2.00, Cn-rih 561 — 564, Milan 125.75 — 12725, Pariz 226.75—22825, London 132—13350, Newyork 29.80 — 30.20, Beograd 45.25— 45.75, Sofiia 18.675 — 19.075, Dunaj 0.035625 — 0.045625, Varšava 0.40 — 0.50, Budimpešta 1.05—1.15, valute: nem. marke 2.05 — 225, švic. franki 559 — 562, lire 124.75 — 126.25, franc. franki 225.75 — 227.25, funti 131 — 132.50, dolarji 30.05 — 30.45, dinarji 45.25 — 45.75, levi 18.675 — 19.705, avstr. žig. krone 0.0375 — 0.0475, poljske marke 0.40 —> 0.50, madž. krone 1.05 — 1.15.
Berlin, devize: Italija 6441.90—6458.10, London 6841.40 — 6858.60, Newyork 155.305 — 155.695, Pariz 11.635.40 — 11.664.60, Švica 28.813.90 — 28.886.10, Dunaj 1.98 —2.02, Praga 5193.50 — 5206.50, Budimpešta 60.42 — 60.58, Sofiia 928.80 — 931.20,
Ljubljansko načelstvo JDS
in uradniško vprašanje
Ljubljana, 14. septembra.
Danes popoldne se je vršila plenarna seja ljubljanskega pokrajinskega načelni-štva JDS, na kateri se je razvila obširna razprava o uradniškem vprašanju. Končno ie bila soglasno sprejeta in odposlana vladi, demokratskemu klubu in posebej še slovenskim demokratskim poslancem sledeča resolucija:
'Načelništvo JDS za ljubljansko oblast Znova poudarja, da je zadovoljujoča ureditev uradniškega vprašanja postala neodložljiva državna potreba. Načelništvo protestira kar najodločnejše proti zavlačevanju rešitve tega vprašanja in zahteva, da se s takojšnjo rešitvijo službene pragmatike ukine maksimiranje osebnih
tako, da bodo odgovarjale višini današnjih cen življenskih potrebščin. V kritje teh izdatkov naj se nujno poiščejo novi davčni viri, ki se dajo oživotvoriti brez motenja gospodarskega prometa in produkcije. Poviša naj se v to svrho pred vsem trošarina na alkohol, finančni minister pa naj pospeši izdelavo velikega finančnega načrta, ki bo z zadostnim in pravično na vse sloje in pokrajine razdeljenim neposrednim progresivnim davkom mogel osigurati stalno ravnotežje v proračunu. Naše zastopnike v parlamentu poživljamo, da v dosego teh ciljev zastavijo vse sile, in jih pooblaščamo, da po svoji previdnosti izvajajo konsekvence. Načelništvo se strinja z energičnimi ukrepi vlade proti draginji in jo pozivlje, naj
in draginjskih doklad, ki naj se zvišajo! z vso odločnostjo vztraja na tej poti.*
Konferenca trg- min. O. Viiovica s slov. industrijci v Ljubljani
Danes dopoldne se je vršila v trgovski in obrtniški zbornici konferenca trgovinskega ministra gosp. Vilovica s predstavniki naše slovenske industrije. Gosp. minister je prišel v spremstvu inšpektorja dr. C. Žižska in dvor. svetnika dr. Mama. Konference eo se udeležili predsednik trgovske zbornice g- I. Knez, prov. predsednik g. J. Schrsy, predsednik Zveze indu-strijcev pr. Vinko Majdič, podpredsednik g. Dragotin Hribar, tajnik inž. g. Šuklje. dalje tajnika trgovske zbornice gg- dr. Murni k in dr. Windischer, ter številni predstavniki naše industrije. Po prisrčnem pozdravnem govoru predsednika gosp. I. Kneza, je v daljšem govoru gosp. minister Vilovič izrazil svoje zadovoljstvo, da je imel sedaj končno priliko prepotovati Slovenijo in spoznati njeno industrijo in gospodarsko življenje. Poudarja važnost naše industrije za obnovo naše domovine in označuje Slovence kot nosilce industrije in podjetnosti, izraža željo, da bi s polno energijo nadaljevali svojo podjetnost, ekonomsko borbo in delo tudi v drugih pokrajinah naše ujedinjene države. Izraža dalje željo, da bi postali Slovenci v industrijskem pogledu pijonirji v onih pokrajinah, katere še niso gospodarsko razvite. Želi. da se tudi v teh pokrajinah osnuje in ustvari industrija z našim sodelovanjem, da se popularizira njena ideja in da se omogoči nadaljni napredek že obstoječim industrijskim podjetjem. Kot cilj svojega prihoda in konference v Ljubljani je označil željo, da razpravlja z zastopniki industrije predvsem vprašanje nacionalizacije, dalje da čuje mnenje in želje gospodarskih krogov glede sklepanja bodočih trgovskih pogodb z Rumunijo. Poljsko, Madžarsko in posebne pogodbe s Češkoslovaško. in končno o novih smerni-cahr ki bi bile potrebne v naši carinski politiki. Po živahno odobravanem e-ovoru ministra je podpredsednik D. Hribar, opisujoč težave, s katerimi se bori naša obstoječa industrija, spravil na razgovor predvsem vprašanja ureditve našega prometa. Nadaljni govorniki gg. inž. Šuklje in tajnik I. Moho-rič so v daljših govorih opisali kvarne posledice prometnih omejitev na progi Zagreb - Zemun. ki onem c*roeujejo naši industriji plasiranje izdelkov na naših naravnih tržiščih v Vojvodini in y Srbiji, ki pa tudi otežujejo dovoz živil iz Vojvodine v Slovenijo. Zato H bilo nujno potrebno, da se brez odloga pristopi k razširjen,ju proge Zagreb - Vinkovci, ki je danes preobremenjena in ki vsled forsiranepra osebnega prometa ne obvlada tranzitnega tovornega prometa. Prometne omejitve delajo posebno škodo slovenski industriji, ker konlnirenčna podjetja iz Madžarske in Češkoslovaške nemoteno dovažajo svoje izdelke v našo državo, posebno v Vojvodino in Srbijo, našim podjetjem pa je dostop na "te trge onemogočen. Gosp. I. MohoriČ je nato poudarjal kvarnost sedanjih dodatnih dobavnih rokov za prevoz kvari jivega blaga, katerega se v naši igrami državi izredno mnogo prideluje. in prosil ministra, da bi deloval na to. da se ti dodatni dobavni roki na železnicah zop?t. sukcesivno skrajšajo in polagoma odpravijo. Nato je omenil^ ogromni zastoj poštnih paketov na poštaocarinskih uradih v Mariboru in v Ljubljani, kjer se ie nabralo s kuna i že nad 20.000 paketov, ki vsebujejo deloma poletno sezonsko blasro in ki še n9 morejo dostaviti naslovniku, ker primanjkuje carinsko osobje.
Glede premogovne krize, ki je zavladala v naši industriji, je predlacral. rla je želja in interes vseh, da se čim preje skliče anketa vseh interesiranih industrijskih zvez in rudniških uprav ter železniških oblasti, kjer bi se pravilno rešilo vprašanje kontingentira-nja premoga iz raznih revirjev v naši aržavi. Prevoz premoga iz Slovenije za srbske železnice in v Beograd je velika obratno-tehnična ovira za glavno progo, aelo dragocen in absorbira velik del voznega parka, na škodo naše Izvozne, posebno pa lesne industrije in lokalnega prometa. Končno izraža željo, da posreduje gosp. minister, da -e čim preje skliče železniški tarifni odbor, ki naj bi končno določil smernice naši bodoči železniško - tarifni nolitiki.
Debate k vprašanju nacijonalir/acije so se udeležili gg. tajnik dr. F. Win-discKer. dr. Triller. inž. Šuklie in dvor-
ni svetnik dr. Marn, ld so pojasnili ministru vse težave izvedbe nacionalizacije kapitala, kakor tudi osobja_ in uprave tujih podjetij, ki se nahajajo na našem ozemlju. Nacionalizacija absorbira velike vsote domačega kapitala in njeno nadaljevanje zahteva še večje vsote, toda zanimanje podjetniških krogov je v tem oziru precej ponehalo, ker se morajo te industrije boriti z ostro inozemsko konkurenco, proti kateri bi bila potrebna izdatnejša carinska zaščita od strani naše države. O posameznostih so obljubili udeležniki izdelati na podlagi dosedanje prakse izčrpno poročilo in predloge za nov zakon o nacijonalizaciji_ tujih podjetij, ki ga pripravlja ministrstvo za trgovino in industrijo. Dr. F. Windiseher je posebno opozarjal ministra na važnost ukinjenja sekvestrov in inž. Šuklje pa na važnost posredovanja za prenos sedeža velikih industrijskih podjetij iz Avstrije k nam. V nadaljni debati, v kateri so se udeležili dr. Windischer. inž. Šuklje in dr. Gregorič, se je še obširno obravnavalo o stališču gospodarskih krogov napram zakonu o socijalnem zavarovanju in zakonu o zaščiti delavcev, dalje glede osnutka zakona o izenačenju davkov, glede davka na vojne dobičke za leto 1920. in glede prometnega davka ter o zaščiti naše usnjarske industrije pri ureditvi izvoznih carin. G. minister Vilovič je obljubil, da bo upošteval izražene želje in nazore naših industrijcev v polui meri ter da bo njegova prva skrb, da se ukrene vse potrebno za podporo obstoječe industrijo in za zaščito ter pospeševanje domače podjetnosti. Končno so dr. F. Windischer, D. Hribar in inž. Šuklje še prosili ministra posredovanja, da bi v sedanjih izrednih razmerah draginje in pomanjkanja gotovine Narodna banka dovolia večje kredite velikim industrijskim podjetjem, da bi se dovolil nakup zdrave valute za surovine, ki prihajajo iz Anglije in Amerike s posredovanjem Nemčije ter Avstrije, kjer se za našo industrijo le nekoliko pridelujejo in, da bi se izdal čim preja pravilnik k zakonom o izvozu v svrho predelave.
Minister se je nato v izbranem govoru zahvalil udeležnikom za njihova izvajanja in opozorila ter želel naši gospodarski podjetnosti in industriji v težki gospodarski borbi polnega uspeha. Svoj govor je končal z vzklikom: »Živeli Slovencih
Nato je predsednik V. Majdič ob pol 2. zaključil lepo uspelo konferenco.
Politične bBležhs
-f Odprto pismo. «Zagreber Tag-tlatt* objavlja na prvi strani odprto pismo dr. Pavla Szendeja, bivšega in prognanega ogrskega fin. ministra, ki sedaj prebiva v Zagrebu, naslovljeno bivšemu italijanskemu ministrskemu predsedniku Francesou Nittiju, ki je nedavno nastopil za gospodarsko združitev vseh nasledstvenih držav z Italijo vred. Za ustvaritev tega projekta ■ poudarja Szende — je predvsem potrebno izboljšanje odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ki pa je zaenkrat iluzorno. V glavnem pa Szende ostro kritizira današnji Horthvjev sistem v svoji domovini, ki ječi "pod belim terorjem enako kakor Italija pod fašisti. Končuje: »Oospod predsednik! Razločevati morate Korthvjevo vlado od prave ogrske. Kdor je Horthvjev prijatelj, je samo sovražnik madžarskega naroda! . . . Delujte na zbližan ju Italije, Jugoslavije in Ogrske v duhu pacifizma in prave demokracije! Vsi pošteni ljudje, vsi pravi Evropejci, bodo na vaši strani!*
+ Javni nameščenci in dr. Kuko-vec. V mariborskem »Taboru* so javni nameščenci zahtevali od posl. dr. Kukovca. da naj se takoj zavzame za zvišanje doklad, kakor so predvidene za častnike. Dr. Kukovec je objavil v »Taboru* izjavo, v kateri opozarja, da bi mogla vsled zagrebškega kongresa nastati kriza, katere posledica bi bila, da se odgodi tudi vprašanje uradniških plač. Dr. Kukovec odklanja radi tega odgovornost za nadaljni razvoj dogodkov in dela za vse to, kar bo prišlo, odgovorne one gospode, ki jih je zagrebški kongres izvolil v eksekutivo. katere naloga je očividno likvidirati obstoječe politično stanje. V včeraj-. šnjeni »Slovenskem Narod tu priobču-*
I je dr. Vladimir flavnihar. ki je član I eksekutive zagrebškega kongresa, odgovor, v katerem odbija mišljenje dr. Kukovca z navajanjem onega dela resolucije zagrebškega sestanka, ki zahteva pristojno nagrajeno in sposobno uradništvo. S tem seveda ni dokazano, da bi dr. V. Kukovec situacijo nepravilno presojal Zahteva zagrebškega zborovanja je padec vlade, ki se pa da izvršiti le z otvoritvijo krize in razbitjem sedanje vladne koalicije demokratov in radikalcev. Da bi pomenilo razbitje koalicije dejansko tudi odgoditev vseh perečih ■vprašanj, med njimi najprej uradniškega, je pač povsem jasno. To je povedal dr. Kukovec na drastičen način v svoji izjavi v * Taboru*. Citiranje zagrebško kongresne resolucije seveda ni dokaz, da bi bila dr. Kukovčeva sodba napačna.
-j- Sodbe. Pred kratkim je »Banko-slavija* morala objaviti sodbo v treh zadevah. Dasiravno bi bila morala doprinesti dokaz resnice o svojih očitkih proti gg. dr. Žerjavu in Pribičeviču, ni niti poskusila takšnega dokaza. S tem je sama priznala, da je obrekovala, — besno, brezstidno, steklo obrekovla. Ko pa je prišla pred sodišče, se je skrila za dobroto zakona, po katerem 6e lahko vsak urednik umakne za izgovor, da ni čital obrekovanja, katero je prišlo brez njegove vednosti v list. Včeraj se je isto pripetilo »Slovencu*, ki objavlja obsodbo radi obrekovanj, izvršenih v enem slučaju proti posp. dr. Žerjavu, v drugem pa proti. vojni upravi. Tudi v tem slučaja list ni toliko pošten, da bi nosil odgovornost. ampak se skriva za odgovornega urednika. Saj itak ve vsa .javnost, kdo obrekuje v teh reptilih. Vsa javnost ve, da je g. Moškerc le »Slovenčev* »odgovorni*, Fakin pa pri »Banko-slaviji* menda sploh ni za nič druze-ga, ko da njenih bankirskih člankov
—	ne bere. Vendar je dobro, da takšne slučaje kljub pogostosti vsakokrat posebej zabeležimo. — da ne bodo jadranski gospodje pri »Bankosla-viji* in pa starešine in »organizatorji* okrog »Slovenca« mislili, da njihovo obrekljivo delovanje pri ljudstvu tako zaleže, kakor pri njihovih plačanih pristaših.
+ Potencirana neorientiranost je
specifično svojstvo »Bankoslavije*. Komaj pred par dnevi jo je okrcala »Rij-eč* radi glupe trditve, da pripada sarajevski ^Jugoslavenski List» k demokratskemu časopisju. »Bankoslavi-ja» včeraj ponovno s prisiljeno naivnostjo naznanja, da io »Jugoslavenski List* odpadel od — Pribičeviča. Povemo, da je »Jugoslavenski lists po dlaki sicer demokratsko - liberalno srla-silo. sicer pa iste pasme kakor »Ban-koslavija*. ki bj navzlic neorientirano-sti lahko poznala svojo žlahto vsaj toliko, kakor — baje francoske žur-nale.
-f- «Le jadra spet uapuimo, vetrovom se 'zročimo» pojeta »Slovenec* in »Straža*, ker ju napenja nekakšen
—	»novi veter*. Zagrebški kongres naj bi prinesel »nov režim*, to je oni stari režim, ko so naši klerikalci ve-drili in oblačili. Zato tolaži klerikalno časopisje svojo »Slomškarijo*, češ. kmalu bo zopet, kakor nekdaj, ko bil je na Kranjskem še Šusterjev raj. Ker mislijo danes gg. Remci in Gosarji, da je slovenski učitelj in slovenski uradnik neznačajna mrha, ki menja svoje politično prepričanje po osebah, ki sede v vladi, že groze njihovi organi: Nas čas prihaja! »Slovenec* govori o reviziji blejske resolucije, »Straža* pa še jasneje: »Profesorji so začeli pri novovpisanih dijakih veliko agitaciio za Sokola Treba bo vse te gospode zabeležiti in ko bo zapihal drug veter. jih primemo nagraditi . . .» Oba lista SLS sta se s tem sama izdala, — povedala sta namreč, da sta pod svojo prismojeno radikalno frazo ista ko-rupcijonista, kakor sta vedno bila. Vuk dlaku menja, čudi nikada. Temu volku pa povemo: Zaman nastavljata svoja jadra, — tisti časi. za katerimi vi zdihujete. so enkrat za vselej pri krajo, in našesra učiteljstva in uradništva vi terorizirali ne boste, čeprav bi radi, oh tako radi . . .
-f Škodoželjno veselje. Da se klerikalci vesele vsakega pojava, ki bi mogel škodovati demokratski stranki, ali katerikoli drugi politični organizaciji, razvem njim samim, je razumljivo. Oni se zavedajo, da kot majhna stranka v državi lahko kaj veljajo le v kaosu velike razcepljenosti v naši politični javnosti. Zato je od njih dosledno, da zasleduje »Slovenec* nesoglasje, ki je nastalo v demokratski stranki radi zagrebškega shoda, s posebnim apeti-tom. Nedosledno in zato značilno pa je, da hujskajo na razdor med demokrati tudi udeleženci kongresa. Glavna njihova pritožba na zbora je šla proti slabostim režima, ki izvira po njihovih navedbah iz velesrbstva, Kongresisti sami priznavajo, da je izvor največjega gorja v mentalitetu in politični praktiki velesrbskih radikalcev. Ako sedaj skušajo rušiti demokrate. le podpirajo slabosti režima. Z oslabljenjem demokratov bodo le radi-kalci pridobili na moči. rastle pa bi tudi pogreške v državni upravi, vele-srbstvo in vsg to, kar je konsrresiste najbolj bolelo. Zelja kongresistov, da bi se razcepale demokratske vrsto, izvira torej iz škodoželjnosti in dokazuje ali nedoslednost in naivnost, ali pa neznača.inot in nepoštenost vseh onih kongresovcev, ki špekulirajo na ne-oglasje v demokratski stranki.
Porazdelitev liub. ttfic. xn- volišče: Vojaško strelišče.
!'OraiOCIHCW 1|WW. UKC, Hradeckega vas> Dolenjska cesta, Or.
cest in trgov na volišča
I.	volišče: Mestni dom.
Ambrožev trg. Poljanska cesta. Poljanski nasip. Cesta na Kodeljevo, DeAaraska ulica, Mesarska cesta, Zrinskega cesta, Domobranska cesta, Strossmayeraeva ulica, Stara pravda. Dr. V. Zamikava ulica, Vojvode Mišiča cesta, Ciril Metcjdova ulica, Ozka ulica, Kapiteljska ulica. Barvarska steza, Zivinozdravska ulicsi, barake pri klavnici, na Ambroževem tegu in Poljanski cesti št. 33.
II.	volišče: Magistrat.
Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Streliška ulica, Za gradom št 9 in 11, 'Strmi pot, Lončarska steza, Na stolbi. Vodnikov trg, Studentovska ulica. Grajska p!r.nota (ljubljanski srrad), Semeniška ulica,. Lingarjeva ulica, Posačarjev trg, Šolski drevored, Pred škofijo, Mestni trg, Stritarjeva ulica, Cankarjevo nabrežje, Ribja ulica. Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Pod Trančo, Stari trg do št. 19. Vodna steza, Sv. Jakoba nabrežje št 17, baraka Cankarjevo nabrežje.
III.	volišče: Št. Jakobska šola.
Sv. Florjana ulica, Zatiska ulica, Sv. Jakoba trg, Sv. Jakoba nabrežje št 39 in 41, Trubarjeva ulica, Pred prulami, Na prulah, Zvezdarska ulica, Žabjak, Rožna ulica, Hrenova ulica, Vožarski pot, Ulica na Grad, Reber, Osojna pot, Sodarska steza, Karlovška cesta, Mjsrosodna ulica, Tesarska ulica, Zvonarslo ulica, Sredina, Privoz, Gruberjevo nabrežje, Za gradom št. 1, 3 in 4, baraka Na prulah. Stari trg od št 20 do konca.
IV.	volišče: Šola na Cojzovi cesti.
Cojzova cesta, Emoaska cesta, Mirje, Vrtna ulica, Krakovska ulica, Krakovski nasip, Kladezna ulica, Gradaška ulica, Rečna ulica. Cerkvena ulica, Kolezijska ulica, Kopališka ulica, Zeljarska ulica, Ka-runova ulica, Vogelna cJica, Pri brvi, Raz-potna ulica, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Konjušna ulica, Pred konjušnico, Cesta v mestni log, Ziilena pot, Stranska pot, Jeranova ulica, Na mivki, Pot na pasji brod, Cesta na loko, Opekarska cesta, Mala čolnarska ulica, Velika čolnarska ulica, Veliki straidon, Cesta dveh cesarjev, Pot na Rakovo jelšo.
V.	volišče: Obrtna šola.
Jurčičev trg, Židovska ulica, Židovska steza, Čevljarska utfca, Turjaški trg, Gosposka ulica, Breg, Salendrova ulica, Kri-ževniška ulica, Vafvazorjev trg, Rimska cesta, Gorupova utfca, Aškerčeva cesta, barake ob Aškerčevi cesti, Marmontova ulica, Lepi pot, Na bičevju, Tržaška cesta, Tobačna ulica, Glinška ulica, Zadružna ulica. Pred igršščem, Igriška ulica št. 10 in 11, BIeiweiswa cesta št. 4, baraka ob Bleweisovi cesži št 6, Simon Gregorčičeva ulica št 3 in 11, Gradišče 12, 14, 15 in 17, Hilšerjeva ulica št 3, 5 in 7, Vegova ulica št. 7, 10 in 12, Kongresni trg št 11, DvornS trg.
VI.	volišče: Reedka.
\Volfova ulica. Kongresni trg brez št. 11, Gledališka stolba, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Soteska. Hilšerjeva ulica št 2, 4, 6, 8, 10 in 13, Gradišče 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 11 in 13, Simon Gregorčičeva ulica št 4, 16 in 18, Bleivveisova cesta brez št. 4 in 32, Zagata. Igriška ulica 6, Levstikova ulica, Erjavčeva cesta, Nunska ulica, Vrtača, Cesta na Rožnik, Pot v Rožno dolino, Večna pot, Šubičeva ulica. Muzejski trg, Knafljeva ulica, Šelenburgova ulica, Aleksandrova cesta št. 1, 3, 5, 7, 9 in
11,	Marijin trg št. 1, 2 in 3.
VII.	volišče: Gimnazija. Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22,
24 in 26, Ped turnom, Bleivveisova cesta št. 32, Beettovnova ulica 15 in 16, Gledališka ulica 7 in 10, Gajeva ulica, Toma-nova ulica, Kolizejska ulica, Gosposvet-ska cesta, Cesta na gorenjsko železnico, barake na sejmišču, Krsnikova ulica, Dunajska cesta, leva stran, barake na Dunajski cesti. Hranilnična cesta. Vodovodna cesta št 1, 24, 26 in 28, Za Bežigradom.
VIII.	volišče: Justična palača. Dunajska cesta — desna stran, Prešernova ulica — desna stran, Marijin trg št. 4, Frančiškanska ulica, Dalmatinova ulica, Sodna ulica, J. Trdinova ulica, Cigale-tova ulica, Miklošičeva cesta, Pražakova ulica, Dovozna cesta, Pokopališka cesta, Linhartova ulica, Sv. Petra cesta do št.
12,	Sv. Petra nasip do št 11, Obrežna steza. Kolodvorska ulica — leva »'-»n, baraka ob predilnici in Dovozni cesti.
IX.	volišče: Učiteljišče. Kolodvorska ulica — desna stran, Cesta na južno železnico, Vagoni na kolodvoru, barake ob Resljevi cesti. Prečna ulica, Komenskega ulica, Slomškova ulica, Reslieva cesta, Čopova cesta, Sv. Petra cesta od št 12 do 48 na desni ter od 13 do 53 na levi strani. Sv. Petra nasip št 13 do 47, Kari Kotnikova ulica.
X.	volišče: Šola na Ledini.
Sv. Petra cesta od št. 48 oz. 55 do konca, Sv. Petra nasip od št 49 do konca, Stanko Vrazov trg, Vidovdanska cesta, Metelkova ulica, Tabor, Na Friškovcu, barake istotam, Vojaška ulica. Prisojna ulica, Usnjarska ulica, Škofja ulica, Vrhov-čeva ulica. Ilirska ulica, Ahacljeva cesta — leva stran. Hrvatski trg. Župnijska ulica.
XI.	volišče: Ubožnica v Vodmatu.
Sv. Martina cesta. Med hmeljniki, Ko-rytkova ulica, baraka ob Martinovi cesti, Vagoni pri sv. Križu, Jenkova ulica, Jap-ljeva ulica, Bohoričeva ulica. Poljska cesta, Vodmatski trg. Stara pot Zavrti, Ravnikarjeva ulica, Zalokarjeva ulica, Cegnarjeva ulica, Ahacljeva cesta št. 10, Holzapilova ulica. Zaloška cesta.
lova ulica, Rakovniška ulica, Galjevica, Ižanska cesta, Ilovica, Hauptmanca, Črna
vas.
XIII.	volišče: Šola v Sp. ŠiškL
Spodnja Šiška — volilci z začet. A do L (tudi barake).
XIV.	volišče: Šola v Sp. ŠiškL
Sp. Šiška z volilci z začet M do Z (tu-di barake).
Spori
Prv. tekma tfermes : Ilirija. Namesto odpovedane medmestne tekme Zagreb — Ljubljana se vrši v nedeljo 17. t. m. na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med Ilirijo, prvakom LNP in Hermesom, ki je bil koncem poletne sezone kot prvak II. razreda Ljubljane uvrščen na novo v I. razred. Tekma Ilirija : Hermes otvori prvenstveno sezono prvega razreda za dobo 1922—23, slede ji tekom oktobra še tekmi Ilirija : Primorje in Primorje : Hermes. Početek igre je določen na 16. uro. Pred-tekmo igrata ob pol 15. uri Ilirija H in Jadran rez. — Med odmorom prv. tekme bosta skušala Jadran in Ilirija izboljšati slovenski rekord za švedsko štafeto (10C -f 200 -f 300 -f 400 m).
Klub koles, in motocik. »Ilirija» v Ljubljani priredi ob priliki športnega tedna sledeče dirke, otvorjene za vse kHtbe včlanjene v Jug. kol. savezu: 24. 9. t 1. motorna za prv. Slovenije na 10 km. 24. 9. t. 1. kolesarska za prv. Slovenije na 100 km. 1. 10. t. 1. motorna za prv. Slovenije na 1 km. 1. 10. t. 1. kolesarska za prv. Slovenije na 1 km. 1. 10. t .1. kolesarske in motorne ob 3. uri pop. na ljubljanski grad za prvenstvo »Ljubljane 1922». Natančnejši razpis bo pravočasno objavljen. Vsi motociklisti se vabijo na sestanek, ki se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob 8. uri zvečer v mali sobi restavracije »Slon*. Radi važnih razgovorov se prosi sigurne udeležbe. — Odbor.
Jahalna tekma (Concours Hippiaue) se vrši 24. septembra 1922. ob 3. uri popoldne na aerodromu v Sp. Šiški pri Ljubljani. Brez vstopnine. Spored: Skakanje čez sedem zaprek. Lov za trak. Steeple chase. Skok patrol. Sabljanje itd.
Mednarodnega lahkoatletskega mitinga praške »Slavije* se ie udeležilo 12 dijakov iz Oxforda in Camdbrige. Po tekmah so bili povabljeni k predsedniku Masaryku in angleškem poslaniku Clarku. Angleži so s svojo izvežbanostjo očarali, vendar pa so mogli radi močne češke konkurence doseči le tri najboljša mesta, in sicer v teku na 100 yardov, 200 m in 1500 m.
Obfave
*	Prešernova koča na Stolu bo zatvor-jena dne 17. septembra. Pozneje je dovoljen obisk le v spremstvu oskrbnika Fr. Avseneka z Valvazorjeve koče.
*	Tečaji živih jezikov ki so se vršili lansko in predlansko leto pod vodstvom g. J. Jerasa, se nadaljujejo v tekočem šolskem letu v zgradbi čekovnega urada, pritličje. Vpisovanje vsak dan ob pol 6. uri zvečer. Opozarjamo na tozadevne oglase v našem listu.
*	Pozabljeno. V četrtek dne 8. t. m. se je pozabila v cirkusu »Slavija* pelerina. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi pri tvrdki Krisper.
LJUBLJANSKA POROTA.
Porotnemu senatu je predsedoval včeraj nadsvetnik dr. Modic, votanta sta bila gg. sv. Eberl in Merala. Pred porotniki se je zagovarjal Andrej Galič, zasebni uradnik v Cerknici, ki si je kot skladiščnik lesne trgovine Žagar na Rakeku prisvojil več zaupanih mu desk, ter na ta način prodal že lansko leto en vagon, letos pa zopet enega, in sicer lesnemu trgovcu Antonu Svetu. Ko pa je 28. 8. 1922. ravnatelj Lešnjak imel na kolodvoru v Rakeku posla, je opazil, da se tam nahaja za približno en vagon desk. Ker je Lešnjak vedel, da v zadnjem času tvrdka Žagar ni odposlala nikakega lesa, je takoj sumil, da je les tvrdki ali ukraden, ali poneverjen. Ko je doznal, da je les naročil lesni trgovec Anton Svet, in od tega izvede«!, da mu je blago prodal obtoženec Andrej Galič, je zadevo takoj prijavil orožništvu, ki je obdolženca aretiralo. Svet je ponujal Lešnjaku pol milijona kron, če zadeve ne ovadi. Državno pravdniStvo si pridržuje postopanje tudi proti kupcu. Poleg 'esa ie ukradel Galič tvrdki 8000 kron vredno kolo. Kolo je poslal na Hrvatsko svojemu sinu, les pa je eksportiral v Italijo Obtoženi Galič poneverbo le deloma priznava, opravičuje pa svoje dejanje s tem, da je bil v denarni stiski in moral prodati deske, da preživi svojo rodbino. Nasprotno pa trdi Lešnjak, da je obdolženec živel zelo razsipno, popival po gostilnah in imel tudi ljubico, katera mu je porodila nezakonsko dete, vsled česar jo je tudi gmotno podpiral. Glede drugih desk trdi obdolženec, da jih je pred enim letom predal Svetu, pravi pa, da so bile deske njegove in da je dal zanje 19.000 kron. Imena prodajalca, od katerega je kupil les, pa ne ve. Ves ukradeni les je bil po cenitvi Lešnja-ka vreden nad 60.000 K. Senat je stavil porotnikom dvoje vprašanj, in sicer glede poneverbe lese iz 1. 1921. in glede druge poneverbe ter tatvina kolesa. Ker so porotniki prvo vprašanje zanikali, drugo pa soglasno potrdili, je senat prisodil obtožencu 15 mesecev težke ieče.
V tajni obravnavi sta se nato zagovarjala radi hudodelstva posilstva France Prosen in Jakob Kušar. Obtoženca sta bih obsojena vsak na 1 leto težke ječe.
K včerajšnjemu poročilu dodajamo, da oproščeni V. ni vozil ukradenega blaga na Iz. marvejč obsojeni Kocmur.
Domače vesti
* Minister dr. Žerjav se je z včeraj-1 moramo mleko dražje plačevati, da se ?njim brzovlakom vrnil v Beograd. Z {ga lahko več izvozi v Italijo? Ali ne smr
istim vlakom je odpotoval iz Ljublja ne minister trgovine Vilovič.
*	Jugoslovanski novinarji pri poljskem državnem poglavarju. Jugoslovanski novinarji, ki se mude te dni v Varšavi, so bili dne 12. septembra sprejeti v avdi-jenci pri poljskem državnem poglavarju gospodu Pilsudskem.
*	Visoko odlikovanje dobrovoljca-uči-lelja. Kakor poroča »Učit. Tovariš*, je bil g. Edvard Prinčič, učitelj-voditelj v Rožnem dolu pri Novem mestu, odlikovan z redom Belega orla V. vrste. Gosp. Prinčič je dne 12. oktobra 1918 v .solunski ofenzivi proti XI. Mackensenovi armadi kot jugoslovanski dobrovoljec svojevoljno prekoračil reko Toplico pjd ognjem sovražnih kalibrov in prisilil z maloštevilno jedinico sovražnika, da je izpraznil Niš. Čestitamo mlademu poručni-ku jugoslovanske legije k visokemu odlikovanju. G. Prinčič vživa v Rožnem dolu kot narodni delavec med ljudstvom velike simpatije, kar pa seveda nikakor ni po volji g. kaplanu iz Semiča, ki bi bil najraje tudi operativni komandir v Rožnem dolu. To pa ne bo šlo, kajti s smodnikom je treba biti verziran, .3icer se iahko vsakdo opali.
*	Finančni minister o žetvi. Kakor poročajo iz Beograda, je finančni minister dr. Kumanudi novinarjem izjavil, da nikakor ne obstoji nevarnost lakote. Žetev ni bila tako slaba, kakor se je poročalo v nekaterih časopisih; v • nekih krajih so 03tale še zaloge žita lanske žetve. Vesti o slabi žetvi so razširjali špekulanti, da bi nekako opravičili visoke cene. Minister Kumanudi je celo mnenja, da bo žetev vkljub škodi, ki jo ie napravila suša, vendar-le povoljna.
*	Profesorji tuje narodnosti v Jugoslaviji. V zmislu naredbe naučnega ministra je vsak profesor tuje narodnosti, ki služi v naši državi, dolžan, da v določenem roku napravi izpit iz srbohrvaščine ka-kor tudi iz jugoslovanske zgodovine in zemljepisja.
*	Fašisti v službi «jugoslovanske» tvrdke. Prejeli smo: »Prva Jugoslovanska špedicijska družba* se glasi napis, ki se šopiri na napisni deski tvrdke Schenker & Co. v Logatcu, Rakeku, Mariboru in menda tudi ▼ Zagrebu in drugod. Že ime lastnika samo na sebi pove narodnost — da je jud in tvrdka cifutska, Nismo pa dosedaj vedeli, da je tvrdka v prvi vrsti fašistovska, ker je onkraj Rakeka vodstvo iste v čisto fa-šistsovskih rokah. V Postojni aamreč vodi podružnico dične prve jugoslovanske
di tukaj tudi o zagrebški kupčiji z usnjem? Mleko pokupiti, cene diktirati in izvažati... Zakaj v Zagreb, ko ga ni v Ljubljani dovolj! Mleko je glavna hrar na naših malčkov in revežov in vsaj tukaj bi moral biti red v cenah!
*	«Oh ti ubogi Grli!« tako se čujejo vzdihi med pristaši SLS. Znano je namreč, da so hoteli razstaviti Orli v »Katoliški bukvami* darila, katera so si »priborili* v Brnu. Pa glej šmenta: v Ka toliški bukvami jih niso hoteli sprejeti, češ da so Orli premalo katoliški. To nas pravzaprav nič ne briga, mislimo pa si svoje, namreč, da so si pristaši SLS v laseh in da delajo starini mladinom zar preke, kjer le morejo. Le dajte se! Ampak nikar ne tajite svojega notranjega boja!
*	Himen. Na Brezjah se je poročil včeraj gospod Franc Kovač, sodnik v Kostanjevici, z gospodično Marijo Kon-šek iz Trojan.
*	Natečaj za mesto generalnega direktorja. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za mesto generalnega direktorja omenjenega urada z osnovno plačo 8000 Din na leto in funkcijsko doklado 6000 Din mesečno. Podrobni pogoji so objavljeni v »Uradnem listu* z dne 12. septembra 1922. Prošnje je vložiti do 30. septembra.
*	Smrtna kosa. Dne 13. septembra ob pol 8. uri zjutraj je umrla ga. Julijana Popmajer, mati gospe Ane Gajšek v Šmarju pri Jelšah v 85. letu svoje starosti. Pogreb bo dne 15. septembra ob pol 5. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmarju pri Jelšah. — V Trebnjem je umrl evid. nadoficial v p. g. Ivan Stau-dacher, v Ljubljani pa ga. Jera Mihelič.
*	Izlet mariborske «Drave» v Hrvatsko. Vrlo mariborsko železničarsko glasbeno društvo »Drava* je priredilo preteklo nedeljo s pevskim zborom in godbo izlet v slavonski Daruvar, v ponde-ljek pa v Virovitico. Po vseh kolodvorih ob progi je svirala godba slovenske komade, pevci pa so peli slovenske pesmi. Dravani so bili povsod navdušeno sprejeti. V nedeljo zvečer je »Drava* v zdraviliškem domu v Daruvaru priredila koncert, ki je prav dobro uspel Dvorana je bila natlačeno polna. V ponde-ljek so se »Dravani* podali v Virovitico kjer so priredili obhod po mestu. Po skupnem obedu so se izletniki vrnili v Maribor ter ponesli 6 seboj najboljše vtise na lepo uspeli izlet.
Iz «Uradnega lista». »Uradni list* za Slovenijo objavlja v številki 95. na-redbo ministrstva za promet o reorgani-
tam internacionalne špedicijske tvrdke, I ^ državnega prometnega osebja" zo-
dični gospod Schaffenhauer, katerega že ime upravičuje biti laški nacionalist in fašist, če je že pozabil na brate — tirolske Nemce. Ta gospod je prišel v nedeljo dne 10. septembra zvečer s tolpo fašistov v Matenjo vas pri Postojni, kjer .je imela zavedna omladina svojo narodno prireditev. K sreči je ta tolpa prišla že, ko je večji dei udeležencev že odšel domov, ker sicer bi lahko povzročili težke posledice, ker moramo omeniti, da je bilo nebroj deklet v narodnih nošah. Tedaj je imela ta tolpa korajžo razgrajati in razmetati ter rjoveti kakor zverina, kajti kraških fantov ni bilo več na prostoru. Opozarjamo naše zavedno in objektivno jugoslovansko trgovstvo, da se ne poslužuje pri izvozu in uvozu takih tvrdk, kakor je ravno Schenker & Co.. ampak da se poslužuje narodno zavednih in res jugoslovanskih, ki delajo v korist in čast državi in narodu. Reklamo z izkoriščanjem jugoslovanskega značaja bomo pa znali odstraniti sami.
«Orjuna», Bled.
*	Fašisti proti Slovanom. V Pulju se Je vršil prošli teden kongres istrskih fašistov. Pri tej priliki je bila glede istrskih Slovanov sklenjena naslednja resolucija: »Drugi kongres istrskih fašistov poziva oblasti L) da odklonijo priznanje študij, dovršenih v Jugoslaviji ter da odpuste iz raznih državnih služb, arzena-lov itd. vse one, ki pošiljajo svoje otroke v Jugoslavijo, da končajo svoje študije na zavodih, ki so organizirani od omenjene države v iredentistične svrhe:
2.)	da omogočijo raznim nacionalnim konviktom v deželi tisto nacionalno delovanje. za katero so bili ustanovljeni;
3.)	da spremenijo vse slovanske šole z utrakvističnim značajem ter zelo budno nadzorujejo učitelje druge narodnosti;
4.)	da takoj izženejo vse duhovnike, inozemske državljane, ki uporabljajo našo gostoljubnost za protiitalijansko delovanje ter proti volji ljudstva vpeljujejo slo vansko liturgijo*. — Lepi časi se obetajo našim neodrešenim bratom!
*	Na naslov tobačne uprave v Ljubljani. Iz Prekmurja nam poročajo: Zadnje tedne je začelo v Prekmurju, zlasti v Murski Soboti, primanjkovati najfinejšega hercegovskega tobaka v škatljah po 16 Din. Ljubitelji te vrste tobaka prosimo tobačno upravo, naj nam nemudoma pošlje toliko zaželjene travice, kajti dosedaj nas v vsaki trafiki odpravijo s kratkim odgovorom: »lega tobaka nimamo, ker nam ? ■ ne pošljejo iz Ljubljane*.
*	Prosimo pojasnila. Prejeli smo: V zadnjih »tržnih cenah* smo čitali, da se mleko v Ljubljana prodaja po 12 kron, kar pa ni res. Plačujem že 14 dni mleko po 14 kron, in sicer mi je mlekarica mleko samo '.aradi tega podražila, ker baje vse mlekarne mleko po 14 kron prodajajo. Ali so se mlekarne zaradi tega ustanovile, da nam dražiio mleko? Ali
per bolezen in nezgode, naredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja zoper bolezen in nezgode ter naredbo o ustanovitvi soicalno-humanitarnega odse ka pri ministrstvu za promet in pri vseh direkcijah državnih železnic naše kraljevine. V isti številki »Uradnega lista* je objavljen tudi pravilnik o neukaznih po
odpravite še vlabiT» S perona" ae ta.Cofe
glas: »Kaj me to briga, čas je za odhod!* Potniki postajajo nervozni in sc gnetejo okrog blagajne. »Vlak Je odšel,* javi uslužbenec, in vsi smo ostali na cedilu. Začelo je zabavljanje po notah, nekateri so kleli, neka srbska dama se je spustila v jok. Z nekim odvetnikom, ki Je imel razpravo v Radečah, sva se šla pritožit v pisarno. Pritožne knjige ni nikjer. Spisati hočeva zapisnik, povedo nama pa, da je ta ustanova že zdavnaj odpravljena. Nazadnje vendar napiše neki gospod v knjigo, kar navajava. — Ostali smo v Ljubljani, in evo, sporočam vam ta slučaj, — brez komentarja.
*	Javna varnost. Včeraj ponoči se je mariborski knjigovez J. K. vračal iz Raz vanja v mesto. Trije neznanci so ga napadli, pobili na tla in ga popolnoma oropali, ne samo gotovine temveč so ga skoraj do golega slekli in sezuli ter ga nezavestnega v samih spodnjicah pustili ležati. Napadenec se nahaja v bolnici, za storilci še ni sledu.
*	Hud svak. Ivan Poredoša in njegova žena Kata imata v ženiiovanjskem pismu zgovorjeno, da jima mora njen brat Števo Harcan, posestnik v Malih Bakov-cah, dajati vsako leto primemo množino žita, krompirja in drugih stvari. Tako sta se preteklo nedeljo odpravila v Bakovee po zgovorjene stvari. Svak pa se je nenadoma pričel izgovarjati, nakar se je kmalu vnel prepir, v katerem se je Harcan tako razburil, da ie potegnil iz rokava neko bodalce in sunil Poredoša v trebuh in hrbet. Nevarno ranjenega Poredoša so prepeljali v bolnico v Murski Soboti, s svakom pa bo poravnalo zadevo sodišče.
*	Poslanec dr. Podgornik okraden. Kakor poroča tržaška »Edinost* iz Gorice, je bil narodni poslanec dr. Podgornik prošlo nedeljo okraden. Ko je šel s svojo družino na izprehod, pripeljala sta se pred vilo, kjer stanuje dr. Podgornik, v avtomobilu dva elegantno oblečena moška; stopila sta v vilo, avtomobil pa je čakal v bližini. V Podgornikovem stanovanju sta neznanca iz blagajne ukradla vsoto 15.943 lir ter se potem zopet z av-tomobilom odpeljala. O storilcih ni nobenega sledu.
" Nezaželjen nočni obisk je imel g. Polajnšek iz Vodmata v noči od srede na četrtek. Neznan lopov je namreč vlomil v njegovo stanovanje in nabral približno za 30.000 kron obleke, katero je znosil na dvorišče in skušal potem pobegniti s svojim plenom. Bil pa je za-sačen pri »delu*, nakar je ostavil svoj plen in ga je vzela temna noč.
*	Drag obisk mariborske razstave. Včeraj je trgovec I., rodoljub z dežele, pri obisku mariborske obrtne razstave napravil znanje z dvema nežnima prista-šinjama svobodne ljubezni. Ena teh ši-rokogrudnih Evinih hčera je pa bila tudi komunističnega mišljenja in si je v trenutku njegove slabosti prilastila dragocen briljantni prstan. Ko so jo ujeli, je prstan že prodala za 80 kron, dasi je bil vreden 20.000.
Gospodarstvo
IZVOZ SADJA.	I žiti izkaz o protokoiaciji sroje fin®a la
Letošnja sadna letina je silno Dogata v 0 P^"	nasprotnem slučaju
Sloveniji, še posebej na Štajerskem in mor*J° e*n»fke «N*<\ » za«gur* Gorenjskem. Kakor trde strokovnjaki, bi, Pranje davkorv. pobrati 2 odet. deklar se letos lahko oddalo do 4000 vagonov |rinu,e vredno?tl uvoznega in izvoznega sadja, kar bi zuašaio visoke milijonske j ^^ Banke ^morajo predložitipismeno vrednosti. Dosedaj pa še ni nobenega po<
vpraševanja po našem sadju in nobene vnanje trgovine. Vse kaže, da je letos tudi po drugih državah sadje dobro obrodilo. Od naše strani manjka pa v tem pogledu na vsak način še zadostne orijen-tacije.
Kakor je treba, da se s potrebnim sadjem pred vsem doma preskrbimo in da oživimo in pospešujemo potrebno trgovino tudi navznotraj, tako je po drugi strani nujno potrebno, da zboljšujemo našo trgovsko bilanco z eksportom. Obžalovati
'izjavo, da bodo znesek uvoza in izvoza zabeležile v letno bilanco, po kateri se bo potem odmeril davek. Za trgovce, ki se pečajo z uvozom in izvozom, se bodo dajali izkazi o plačanju davkov od carinskih oblasti, v nasprotnem slučaju mora«, jo carinske oblasti pobrati 2 odst. deklarirane vrednosti uvoza in izvoza ter o tem obvestiti davčne oblasti v svrho na-daljnjega zakonskega postopanja.
= Odloka o lastnikih blaga pri začasnem uvozu in izvozu. Z razglasom C br. 82.164/21 od 28. julija 1922 je po-
je le, da so prilike za eksport danes vse i jasnjeno, da se za lastnika blaga v zmi
bolj neugodne kakor v prejšnjih časih.
Za eksport pride v poštev pred vsem mostno sadje, ki gre v celih vagonih čez mejo. Najboljši naš odjemalec je bila južna Nemčija, kjer so vajeni na konsum mošta in kjer je tudi uporaba sadja za konserve bolj razvita. Posebno \Viirtem-berško je rado kupovalo naša mostna jabolka. Danes je kupčija vsled nizke valute nemške marke otežkočena. Vzlic temu je nujno rešiti vprašanje, če ne bi kazalo vendarle poiskati tamkajšnjih odjemalcev, kar bi se moralo zgoditi v najkrajšem času, ker ie spravljanje sadja pred durmi.
Avstriia ne pride v poštev, poglavitno zaradi valutarnih razmer pa tudi zaradi-tega, ker ima po došlih poročilih sama dosti sadja.
Ostaja v sosedstva le še Italija kot odjemalec našega sadja. V Italijo bi se dalo eksportirati pa le namizno sadje, ker se ta dežela zaradi obilnega vinskega pridelka ne zanima za moštno sadje. Tudi tam bi kazalo iskati potrebne tTgovske zveze, da spravimo sadje v denar.
Z ozirom na vse to, nastaja za nas nujna potreba, da skušamo odvišne količine sadja spraviti po možnosti dobro v denar. Na vsak način Je nujno želeti, da se trpežna jabolka spravljajo za zimo in da se kot namizno sadje o prvi priliki pro-dado. Sadje naj se skrbno obere in potrga (ne pa otrese) in naj se spravi v primerne prostore. Trpežne sorte, ki so skrbno obrane, se lahko dolgo drže, če imamo količkaj ugodne prostore za to. Sadje naj se spravlja v tem slučaju v zabojih kakor n. pr. krompir. Kdor ima ugodne shrambe, naj spravi tudi večje količine jabolk za poznejšo prodajo.
Milijonske ugodnosti bi se letos lahko spravile za prodajo svežega sadia. Zato je pa naša dolžnost, da letošnji izjemno ugodni položaj sadne letine po možnosti izkoristimo in da skušamo izvoziti, kar se da. Poklicani činitelji pa naj store vse
slu 61. 74., 75. in 99. carinskega zakona, to je kadar je v vprašanju začasni uvoz in izvoz blaga, ima smatrati dotičnik, k? ima pravico razpolaganja z blagom, torej tisti, ki poleg deklaracije za povra-tek blaga predloži duplikat deklaracije, na temelju katere je izvršena pogojna carinska ekspedicija.
= Ponovna stagnacija vinskega izvoza v Dalmaciji. Po objavi poljedelskega odseka v Splitu je nastopila zopet stagnacija v izvozu vina iz Dalmacije. Za. loge vin v Dalmaciji se cenijo še na 15 do 18 tisoč hI. Cena vinu je povprečna 2300 do 2800 K za hI. Vinska letina v Dalmaciji bo slaba.
— Prodaja sodov, kadi, dog in obročev. Intendantsko slagalište Drav. div. oblasti v Ljubljani bo prodajalo dne 25. septembra ob 10. uri dopoldne na ponovni licitaciji 48 vinskih sodov po ea. 590 litrov, 28 malih vinskih sodov po ca. 57 do 412 litrov, 13 kadi za zelje, večjo količino sodov od masti in zelja, male kadi (škafi), ter doge in obroče od razpadlih sodov in kadi. Pogoji za prodajo in nave« deni predmeti so na vpogled dnevno v; intendantskem slagalištu Dravske divizije v Mostah pri Ljubljani. Interesenti polagajo 5 odst, od izlicitirane vsote nas blagajni intend. slagališta.
= Dobava zabojev. Intendantsko slagalište Savske divizijske oblasti v Zagrebu bo sklenilo dne 25. septembra ob 11. uri dopoldne pogodbo glede dobave 4200 lesenih zabojev. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.
= Oddaja zgradbe hidroelektrične centrale. Dne 30. septembra ob 11. uri dopoldne se bo vršila pri kr. kotarski obla-sti v Jastrebarskem ofertalna licitacija glede zgradbe hidroelektrične centrale. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Katalog praškega vzorčnega veli-
„ , . ., . , , , , ., , -v I " A-retacija komunistov v Zagrebu stno-brzo javnih m telefonskih uslužben- Zagrebška policija je aretirala več komu cih. nakar opozarjamo interesente.	—• ■ •• - - J -	^ umu
*	Mestna hranilnica v Celju. Uprava tega odličnega zavoda, ki jo je doslej vodil od vlade imenovani gerent. je prevzel redni, od občinskega sveta celjskega izvoljeni upravni svet. Za predsednika je izvoljen dosedanji gerent mag. pharm. Vojko Arko, lekarnar v Celju, za namestnika pa podžupan Drago Zab-ka-r.
*	Nova delniška družba. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo dr. Frideriku Babniku, odvetniku in posestniku v Zgornji Polskavi, da ustanovi delniško družbo z imenom »Volta*, tovarna električnih žarnic d. d. s sedežem v Mariboru. Osnovna delniška glavnica znaša dva milijona kron.
Pečujski premog v Murski Soboti. Preteklo soboto je dobila železniška postaja v Murski Soboti prvo pošiljate? sedmih vagonov premoga iz pečujsk3ga rudnika. Premog je madžarska vlada postavila na obmejno postajo Davidhaza, kstnor je morala tuk. železniška uprava sama ponj. Prvikrat po prevrata je tedaj vozil jugoslovanski vlak iz obmejne postaje Hodoš v Davidhaza. Kakor se euje. bo tudi madžarska železniška uprava otvorila na tej progi e 1. oktobrom osebni in tovorni promet z Jugoslavijo. Nadaljna pošiljatev premoga se pričakuje v nekaj dneh.
*	Uradne ure pri ljubljanski carinami. Pri ljubljanski glavni carinami so od današnjega dneva dalje od 8. do 12. ter od 14. do 17. uradne ure.
*	»Albanija v Ljubljani.« Pišejo nam pod tem naslovom: Kaj se Je zgodilo v Ljubljani na glavnem kolodvoru včeraj dne 13. septembra ob 5.40 zjutraj? Hotel sem se peljati v smeri proti Mariboru. Prišel sem na postajo natanko 22 minut pred odhodom dotičnega poštnega vlaka, priča državni redar, g. Valentinčič. Na postaji se Je že vse trlo potnikov pri blagajni. Blagajna odprta samo ena za vse mogoče smeri vlakov, pri blagajni ena sama mlada gospodična, o kateri so trdili v pisarni načelstva, da Je prišla šele pred nekoliko dnevi. Trudila in tTudila se Je reva, a ni šlo in ni šlo tako hitro, kakor bi bila rada. Bliža se ura 5.40, ko poštni vlak proti Mariboru odhaja. »Ali je še kdo, ki hoče proti Mariboru?* vpije vratar, tako vprašuje tudi neki drugi železniški uslužbenec. Oglasi se jih kakih 20. »Hitro, hitro, kdor gre proti Mariboru, naprej, za druge še ni sile!* — »Vlak odide!* vpijejo na peronu, »hitro!* »Stojte. ie še neka i ootnikov. Dočakaite. nellih, le kar po njih! Z imeni severlaJ
nistov, ki so pisali bivšemu komunističnemu poslancu dr. Simi Markoviču, ki živi sedaj na Dunaju, naj jim pošlje' denarja za oživljenje razpadlih komunističnih organizacij. Vse aretirance je policija izročila sodišču. Ušel je le komunist jKerin, ki je pobegnil v Avstrijo.
*	Tri nevarne žeparje je aretirala zadnje dni ljubljanska policija in jih izročila sodišču. 23Ietni Šerif Peta k iz Mostarja, ki je zlasti za časa vsesokolskega zleta izvršil več žepnih tatvin, je bil zasaoen pred Narodnim domom, Mijo Perkovič in Josip Rnkavina iz Siska pa na kolodvoru. Vri trije tički so imeli že ponovno opravka s policijo.
*	Tatvine v vilah pod Rožnikom. Poročajo nam: Kljub strogemu policijskemu nadzorstvu se je izvršila v noči od 13. na 14. septembra nova. že trinajsta tatvina in sicer tokrat v vili posestnika Ivana Widra. Tatovi so se splazili v hišo skozi okno jedilne shrambe ter pobrali vse, kar so našli v kuhinji, predsobi in kopalnici in sicer: temnosivo novo (ranglan) suknjo, par novih temnoei-vih kožnatih rokavic, ključ hišnih veznih vrat, par moških visokih črnih čevljev, dva para ženskih visokih čevljev, nov moški dežnik, nov ženski svilen dež nik, temnomoder ženski plašč z roza6vi-leno podlogo in rujavo bobrovo kožuho-vino okoli vratu in rokavov, več moških klobukov, pelerine in več drugih predmetov v skupni vrednosti 30.000 kron. Jedila so pustili pri miru. Ker je v interesu vsakega Ljubljančana, da se nadaljnje tatvine onemogočajo in tatovi iz-slede, naj proti dobri nagradi sporoči vsakdor, ki bi te stvari opazil, policiji ali oškodovancu, ker se bo le z brezobzirnim zasledovanjem onemogočilo nadaljnje delovanje te tatinske družbe.
Oskramba deklice. Na našo notico o dogodku v Hrastju se obreguje »Slovenec* po svoji stari navadi Konstati-ramo: Ant. Medved, ki sedaj sedi zaradi oskrumbe 121etne (ne 91etne) deklice, je bil reditelj pri blago6lovljenja orlovskega doma v Hrastju. Medved je prej volil komunistično. Ali je torej sedaj bližji Orlu ali Sokolu, naj »Slovenec* sam izračuna. Poglavje o imenitnih delih še s tem slučajem ni izčrpano. Kmalu bo končana neka 6odna zadeva, v kateri so razni Orli glavni junaki O njej še javnost doslej ni slišala, pa bo kmalu. Morda je »Slovencu* že tudi kaj znano...
potrebne korake, da se posreči čezmerno i kega seima, ki se je vršil od 3. do 10, sadje vnovčiti.	septembra, obsegajoč preko 2000 naelo-
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški žitni trg. Dne 13. t. m. so
notirali v Zagrebu za 100 kg v kronah ab vtovorna postaja v Vojvodini: pšenica (76 kg) 1750 — 1850, rumena koruza 1500 — 1530, rž (72 kg) 1500 — 1600, ječmen za pivovarne 1750, za krmo 1400 do 1509, oves 1200 — 1400, fižol 1500 — 1650, moka št. 0 2800, št. 2 2700, št. 4 2600, št. 6 2400, za krmo 1200, otrobi 900 do 1050. Tendenca nespremenjena.
Mariborski živinski sejem. Na zadnji sejem je bilo prignanih 9 konj, 7 bikov, 165 volov, 369 krav, 3 teleta, skupaj 553 glav. Cene za kg žive teže: debeli voli 31 — 36 K, pol debel i voli 22 — 30 K, biki za klanje 22 — 35 K, debele krave 21 — 25 K, plemenske krave 17 — 20 K, krave za klobasarje 13 — 17 K, molzne krave 17 — 23 K, mlada živina 22 — 30 kron. Cene so znatno padle.
Žitna borza v Budimpešti (12. t. m.) Promet vsled pomanjkanja blaga zelo čvrst. Pšenica je notirala 8150, rž 6100, budimpeštanska pariteta, oves 6200 Km.
= Naša žetev. Gospodarski korespon-dent »Prager Presse* v Beogradu je imel glede naše žetve razgovor s poljedelskim ministrom Pucljem, ki mu je med drugim izjavil: V tem gospodarskem letu še nimamo točne statistike, treba je počakati na končne rezultate mlačve, predno bomo mogli izreči cenitev v številkah. V nekaterih krajih Južne Srbije, v Liki, Sloveniji in Bosni je suša žetev popolnoma uničila, nasprotno pa je v drugih pokrajinah, zlasti onih, ki so za celokupni rezultat v državi merodajne,
vov razstavljalcev in sicer urejene po abecedi, strokah in paviljonih s strokovnim ključem v srbohrvaščini, je izšel. Dobiva se po ceni 25 Din pri veletržnem zastopstvu Aloma Companv, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani, Kon grešni trg 3. — Rapidno padanje cen češkoslovaškim proizvodom omogočuje zopet Jugoslovanom nakup češkoslovaškega blaga, vsled česar se more vsakemu interesentu nakup gornjega kataloga priporočati.
= Avstrijski eariaski nadavek se ja povišal za SOOOkrat.
= Omejen izvoz sena iz Italije. Italijan, ska generalna direkcija carin je ukinila pooblaščenje, s katerim so bile carinarnice pooblaščene, da .same izdajajo odobre-nja za izvoz sena.
=- Slac'l orna kampanja 1922—23 v Češkoslovaški bo dala po cenitvi dnevnika »Ndrodni Lietv* 7 do 7 in pol milijona metrskih stotov surovega sladkorja,
<= Oh tok bankovcev v Češkoskvašk« se je po izkazu bančnega urada finančnega ministrstva z dne 7. septembra zmanjšal za okioglo 105 milijonov na 10.,060.720.000 Ke.
= Prevoz češkoslovaškega deleža pri zlatu Avstro-ogrske banke v Prago. »Pra ger Presse* doznava od svojega dunajskega korespondenta, da se v kratkem prepelje delež češkoslovaške republike pri zlatem zakladu likvidirane Avstro-ogrske banke z Dunaja v Prago. Gre za vsoto 40 milijonov zlatih kron.
= Svobodna trgovina v Rumuniji Ru-munski minister za trgovino in industrijo je izjavil novinarjem, da pripravlja vlada zakonski načrt o popolni svobodi
letina precej dobra. Končni rezultat bo .
nekoliko podsrednja žetev. Koruza je I ^tecija v Rumuniji. Obtok bankov
odvisna od vremena v septembru. Po sedanjem položaju je polovica koruze dobra, za polovico pa je še vprašanje. Eventualni izpad izvoza cerealij bo nadomestil izvoz češpelj. Izvoziti se ho mo glo nad 5000 vagonov suhih češpelj in pekmeza najboljše kakovosti K temu se bo pridružila še dobra vinska letiaa. Ker je še mnogo lanskih vinskih zalo/ moremo računati t zelo živahnim vmskim izvozom. Vina so visoko nad povprečno kakovostjo. Manjkalo pa nam bo krme za govejo živino. V nekaterih krajih je pomanjkanje krme res opasno, zaradi Česar se bo moralo stanje živine zopet znatno zmanjšati. Razvil se bo vsled te-»a še prevef izvoz živine in mesa.
= Plačevanje 2 odst. deklaracijske vrednosti Izvoznega ln uvoznega blaga. Glede plačevanja 2 odst. deklarirane vrednosti izvoza in uvoza za zavarovance tovorov pojasnjuje Generalna direk-
cev v Rumuniji je znašal dne 4. marca t. 1. 13,,675,000.000 lejev in se je do dne 29. julija 1922 pomnožil za 592 milijonov na 14.,267.000.000 leiev.
-= Rumnnski les za Madžarsko. Iz Budimpešte javljajo, da je od 1. avgusta 1922 uvozila Madžarska iz Sedmograške 27.320 vagonov drv za kurjavo in stavbnega lasa.
Odgovorni urednik Fr. B r o Z o v i č. Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra* Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani
Kudi
po najnižjih cenah:
otrobe, moho u hraio (8), oves, dam hflšo ter druae deželne pridelke.
,,. ,r.	Lfudevit Sire, Kranf.
NB.: Če veste kaj sličnih stvari o Soko- cija carin sledeče: \ si on:, ki se bav:- Brzoiavni naslov: ..Deželni promet" JIranj
io z uvozom in izvozom, moraio predlo-'	t»s.
GABRIJELA ZAPOLSKA: ~~
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Okoli verande je krožila Obidow-ska. Oblekla se je v jopič, pjeno lice je kazalo danes čudno smel izraz, dasi so gledale njene udrte oči mračno, da, skoraj obupano.
Ko je Tuska videla to izpremembo, se jej je goralka v srce zasmilila. Poklicala jo je k sebi:
Gospa Obidowska, pojdite sem!>
Kmetica se je počasi približala. Glavo je imela sklonjeno in je kimala ž njo na obe strani, kakor da jo ne more držati pokonci.
«Kaj hočete?*
cZakaj ste danes tako žalostna?*
Goralka je skomizgrnila z rameni. Njene ustnice so ostale tesno stisnjene, samo oči so jej zažarele izpod obrvi kakor dva žareča oglja. Naposled se je usul iz nje potok besed, kakor da si mora olajšati srce.
«Veste, da mi je kot vodnik ušel.*
»Kdo?*
»No, on, Jožek.*
«Pa kaj zato? Saj zasluži s tem vendar lepe denarce.»
«0, da. zasluži, lump! A jaz nisem takomna tega denarja ... Šle so ž njim tri ženščine in so se obesile nanj. O, že poznamo to! ...»
Stisnila je zebe, da so jej škripali. In s strašno trmo je bila z nogami ob tla. Pridrževana jeza in globoki, v njenih upalih prsih nagromadeni obup sta sršela iz nje.
Tuska jo je začudena gledala.
»Ali ljuba moja,* je dejala, »Čemu pa se tako bojite gospej iz mesta? Za-
radi Hanke, ki jo je poljubljal tu pod vašo streho, pa niste rekli ničesar b
»Oh! ... to je čisto nekaj drugega! Ona je bila pred menoj . . . vem vse . . . njena pravica je. In potem, ona je gorska — je naša, to je druga stvar. Ampak te meščanke, kadar gredo te v gore, store to samo zato, da se nam reže . . .»
»Saj ste vendar rekli, da je šel Jo-žek z gospodom, ki stanuje tukaj.*
»Da, ž njim in z ženščinami. Cel kup buteljk so vzeli s seboj in so šli . , . za ves teden ... O, da bi jih dobila, zgrizla bi jih do smrti, — kljub svojim starim zobem!*
Neugnan temperament je donel iz njenega globokega, hripavega glasu. — Tako pač rjove ranjena volkulja, ko sama poginja tam kje v jami. Njen glas je nenavadno odmeval v Tuski-ni duši. Tudi ona je začela sovražiti te jasne, solnčne ženske, ki ondi v višavah kakor kožice skačejo od skale do skale, lahkonoge in okretne, medtem ko ee giblje med njimi elastična moška postava. — Jožek? . . . Ne Jo-žek. — Ne tako vitek, a zato plemenitejši v liniji, — prav tako močan, drzen in gibčen ... Oni drugi... Poržicki!
Iz polnih prs dihajo, ko plezajo vedno višje k solncu, k črnim smrekovim skupinam nad katerimi se kakor oblak razgrinja jasno zelenje trat-
Prvikrat je Tuska dvignila evo.je^oči hrepeneče h goram. V zahajajočem solncu so bile še lepše, še veličastnej-še. Tuska ni bila še nikoli na višavah, ki jih križajo srebrnočisti, žuboreči gorski potoki ter se zvijajo med smrekami. Sedaj pa je instinktivno spozna. Ia. da se oni. ki so odšli v gore, čutijo svežejše. mlajše in bolje nego ona na svoji solnčni, komodni verandi.
Obidowska 6e je docela približala balustradL Naslonila se .ie s svojimi črnimi, do komolcev golimrokami nanjo in si podprla obraz. Bila je nenavadna, divja, mračna in tajinstvena. Njeni mastni lasje so se_ svetlikali v solncu kakor črna, srednjeveška atla-sova čepica. Zdelo ee je, da ima vsaka brazda v njenem obrazu evojo posebno historijo, svoj poseben povod za solze, ki so vrezale te brazde.
»Vem.* — je govorila z nizkim glasom. »Jožek je taka natura, da ga vleče k gospodi in se dobro počuti v njeni družbi. Ampak ko ee je oženil, mi je ta pretepač prisegel, da se preje razbije na skali, kakor da bi šel še kdai z gospodo v gore . . . Takole je držal 6vojo prisego! ...»
Molčala je nekaj časa in je ponovila potem, kakor svoj lastni odmev: »Tako je držal svojo prisego! . . .» Dve veliki solzi eta se pokazali v njenih očeh. Napolnili sta vsi zenici, da sta bili videti kakor stekleni ter zdrknili preko redkih vejic. Nekaj časa sta se obotavljali, kakor da ne vesta, po kateri izmed mnogoštevilnih brazd naj stečeta. dokleT se nista končno vlili v strugo, ki je objela celo mrežo teh gub, in sta pomočili ves otožni in tragični obraz v srebrno vlago.	.
Toda v Tuski se ni zgando sočutie z ženo, plakajočo za svojim mladim možem, ki je — svobode žejen — ušel iz gnezda, Prevzela jo je drusra misel. — Misel, kaj se godi ondi, kamor so odšli oni. ki so tako sveži, mladi, veseli. Lokavo se je obrnila h goralkh
»Ali draga moja . . . kaj hočete .. . saj sa ne godi tam nič hudega . . . Vrnejo se zopet — Jožek je pač vodnik . • . Kaj hočete pravzaprav?
GoraDci so zažarele oči. V enem samem hipu je plamen, ki je preletel vpe njene živce, posušil njene solze.
—	No, ko bi vedeli. —• je dejala končno. — kaj počno tam. koliko pijejo. in kako se vodnik vsakokrat opi-je, gostom v zabavo, potem bi govorili drugače ... Če se kmet napije, sploh ne vč, kaj dela . . .
Odmajala je z glavo, se odmaknila od balustrade in s težkimi koraki odšla proti skednju.
Tuska je razmišljala o n,jenih besedah.
—	Pijejo torej, in kadar pijejo, ne mislijo na to, kaj delajo.
Spomnila se je kretnje Poržickega, kretnje moškega, ki se polašča nečesa, in dražestne geste ženske: za hipec se mu je vdala, a se mu potem kakor plamen izvila.
Tako je bilo na cesti. A v gorah, sredi gosto zaraslega grmovja., ki je kakor črne lise prilepljeno ob gorske pečine, ondi pa je bržčas drugače . . .
V 6olncu. v svobodi hodijo, prepevajo . . .
Tuska je zamižala, ali gore eo stale neizpremenjene pred njo. Poleg encija-na so lcrile v sebi sedaj še druge modre tajnosti.
Neki glas jo je zbudil iz njenega razglabljanja.
—	Milostiva — tu je pismo za vas. a ta karta je za gospoda poleg. Vrata so zaklenjena, ni ga doma . . »
Pismonoša je zagnal na- verando pismo z višnjevo znamko in bled o vijoličasto razglednico. Kakor metuli z razprostrtimi krili je padlo oboje Tuski v naročje.
Zdrznila se je.
—	Prosim . . • prosim . . . to . . .
Toda pismonoše že nI bilo nikjer .. , odšel je v drugo vilo. Tuska je položila karto na mizo.
—	Oddam jo gospodinji — si je m!-slila, —- naj mu da karto, ko se vnw z orgij.
Z neko neopisno potrtostjo in bolestjo je odprla moževo pismo in je čitala:
»Ljuba žena!
Tvoje pismo sem prejel. Vesel sem. da si zdrava in Pita takisto. Dečka eta zdrava, pisala eta mL da delata, a imata tudi dovolj zabave. Cvetice dobro uspevajo: kadar dežuje. jih dam znesti na dvorišče. Samo velika palma ima uši, se mi zdi. Portir jo umiva s tobakom in lugom, ki sem ga sam pripravil. Kožuhe sem posul z naftalinom in spravil . . .»
Takole vse pismo, štiri dolge strani. Toda Tuska ni čutila, kako je bila črka za črko prožeta tragike vsakdanjosti. V morečem vonju naftalina se je boril drobni, suhi možiček proti za-jedalcem. ki so se vsesali v palmo. Bojeval je ta boj. medtem ko je eoln-ce v potokih zlata zlivalo kristalne daljine, polne balzamičnega vonia in bajnih gorskih vizij . . .
Tuska ie dolgočasno odložila mo-notonski list in se iznova pogreznila « svoie misli.
Pijejo . - - Kaj? . . . Vino. šampanjca ... In potem smejo poljubljati te brhke vesele žensko in lepo ž njimi govoriti . . . Solnce zahaja . . . zakurijo ei osreni . . . zopet pijo . . . zopet se poljubljajo . . .
—	Pismo od moža? Tuska se je vsa stresla.
(Dalje prihodnjič.)
Mane)« da 20 besedi Din. S*—, raaklb «»dal)n)lh 6 besed) I Oln. — Trgovski oglasi, «oplsevan|e, ne-premičnine do 20 besedi S Oln., <saklh nadal|n[lh S besedi S 01«. - Plodi se eapre|. (Lahko tudi * I cnamkah.) Na »praianje ae odgo«ar|a ie. ako lo »praianju priložene tnamko aa odgovor. —
na dan. Takoj ali od 1. okt Ponudba na upravo »Jutra* pod št 2439. 3140
TrgovsM pomočnik,
fiilajša moč, želi premeuiti službo, najraje na deželi v trgovini mešane stroke. Cenj. nonudbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra>. 3147
Primerno službo
Išče visokošolee (jurist) z nekoliko znanja več tujih jezikov, srbohrvaščine ter strojepisja. Ponudbe pod »A. R » na upravo »Jutra*. 3175
Strojepisko 3184
sprejme odvetniška pisarna. Naslov v upravi »Jutra*.
Lokomobilo, 3150
dobro obran,eno, od 18 od 25 konjskih sil kupim. Ponudbe na upravo »Jutras pod »Lokomobila*.
Zlata ura, 3183
asnjen kovček, se ceno proda. Naslov povč uprava »Jutra*.
Na hrano ln stanovanje
se sprejmeta dve dijakinji ali gospodični. Poizvž se v uprav-ništvu „Jutra". 3165
„Univerzal" 3154
konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova e. 28, ima za prodati več malih posestev v okolici Maribora.
„Univerzal" 3157
konces. prometna pisarna za nakup in proilajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. -8, ima za prodati trgovske hiše od enega in pol do osem milijonov kron.
„Unlverzal" 3159
konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati hišo v Zagrebu.
Salonska suknja
s telovnikom in črna žaket-obleka, oboje dobro ohranjeno, se proda. Opekarska cesta 31, v salonu. 3161
čevljarsko obrt
prodam radi bolezni po ugodni ceni. Ernest Koder, Ljubljana, Gajeva ulica 2. 3163
iščem eno ali dve sobi
z ali brez pohištva, po možnosti poraba kuhinje enkrat
„Untverzal" 3157
konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, ima za prodati več vinegra-dov v okolici Maribon.
„Univerzal" 3158
konces. prometna pisarna za nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28 ima za prodati mlin in žago na Dolenjskem.
„Univerzal" 3154
konces. prometna pisarna ia nakup in prodajo zemljišč, Maribor, Aleksandrova c. 28, proda več hiš v Mariboru ou pol milijona do tri milijone kron.
Zvonček, Tulipan ln Nageljček
želč, da jih utrgajo nežne roke. Dopise na upravništvo »Jutra» pod »Veselo izne-nadenje*. 3174
Maji žii jezikov.
(Srbohrvaščina, franoosčlna, angleščina, nemščina.) Pouk po direktni metodi v skupinah in zasebne ure. Pojasnila in vpisovanje od 15. t. m. dalje vsak dan od Vs6. do '/,7. ure v zgradbi Čekovnega urada, Beethovnova ulica 7, pritličje, levo, v prostoru šolske sluge. J. Jeras, vodja tečajev.
Kupimo
prazne steklenice od konjaka
vseh vrst
„ALKO'\ veletrgovina žganja, družba z o. z., Ljubljana
(Kolizej).	3115
Dva gospoda, 3177
28 let stara, s stalnimi služ bami v iepem kraju, želita znanja z gospodičnami v starosti od 18 do 21 let, iz boljše hiše in z nekaj premoženja Poroka ni izključena. Le resne ponudbe s slikami pod »Vož-bač 322* in »Agatnek 522* poštnoležeče Dobrava-Vintgar,
Dva mlada gospodlaa
s visokom naobrazbom žele dopisivati s umiljatim go spodjicama na franeuskom, engleskom, njemačkom ili srbohrvatskom jeziku. Ne-auommne dopise slati pod »Automne* na upravu,Jutra'.
Gospodična
s trgovsko izobrazbo sprejme pisarniško delo na dom Ponudbe pod »Vestua* na upravništvo »Jutra*. 3178
Gospodični, 3181
državni uradnici, iščeta dela v prostem času, eventueluo sprejmeta delo tndi na dom. Zmožni sta tudi strojepisja, — Ponudbe pod »Vestnost*, poštnoležeče Ljubljana.
Klavir poučuje
profesorica (absol. kons.) od začetka do najvišje izobrazbe po najnovejši metodi. Finžger, Breg 20/IL, levo. 3166
Jutrovi" romani:
Frank Hellers «Prigode gospoda Collina»
Frank Heller: «Blagajna velikega vojvode*
Claude Farrere: «Gusarji»
se dobe v «Jutrovi» upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54
G. Burkhardt: «Hči papeža« izide te dni v ponatisu!
Gabriela Zapolska: «Ljubezen na počitnicah* sedaj izhaja in se povsod čital
Stavbeni prostor
večji, ob Dunajski cesti blizu železniškega tira, pripraven za tvornice,; skladišča in druga industrijalna podjetja, se proda. Naslov pove! DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	3170
Sprejme se

S
i*!j|p našo stojnico na pokrajinski iBJlC obrtni razstavi v Mariboru objekt A, oddelek II,. stojnica štev, 14. Najugodnejša prilika za naročijo lepega in dobrega blaga, vseh vrst medu, peciva, voska, sveč itd, i
Franio C*i!ak, Slov. Bistrica. B
ansi ^ E=5 ^ * eiEBEBElH]
Ljubljančan, mesto je stalno. Javiti se1 je pri Auončnem zavodu Drago B^sollab, i Ljubljana, Sodna ulica 5. 3i79 j
2P Jamski les 2
smrekov ali jelkov, 3 do 7 m dolžine, 12 do 24 cm srednje debeline kupi franko vagon kranjskih postaj vsako množino
perfektna, nemško-brvatska stenotipi-stinja se išče proti dobri plači. Lastnoročno pisane oferte z navedbo plače na Dioničarsko društvo za industrijo čreva v Suboticv
»: M
Sentjanški premogovnik
Krmelj, Dolenjsko.
3144
Industrija perila
Povh Medic
Novo mesto. 2972
dvonadstropna v Spodnji Šiški
z velikim dvoriščem, skladiščem
Sa svim atrakcijama franeuske Riviere I
otvoreno dnevno.
Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica.
in vrtom
3160
Oglasi v „Jutrn" imajo dober uspeli!
Lokali, gostilniški prostori in stanovanje takoj na razpolago. Hiša moderno zidana in v dobrem stanju. Ponudbe sprejema do 17. t. m.
Alojzij Planinšek
Karlovska cesta 18.
PERILO
za dame. gospode in deco, oprema za novorojenčke
po najnižjih cenah
A. Šinkovic nasl. K. SOSS
Llubilana. Mestni trg 13.
Pozor!
Pravkar izšel'
VODIC
kroz Jugoslovenske alpe
(Slovenija)
2945	Sestavil znani naš alpinist R. Badiura
Praktičen kažipot. - Priročen format po vzorcu Baedekerjevem. - Točni in zanesljivi najnovejši podatki. - Okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemlje-vidnih kart, načrt Ljubljane. - Neobhodno potreben priročnik za ture, izlete potovanja. Ležati mora v vsakem planinskem domu, hotelu, kavarni, domači knjižnici itd. - Posebno opozarjamo nanj udeležence II. ljubljanskega velikega sejma. - Knjiga vzbuja pokornost.-Cena 113 Din. Izdala in založila Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana, Miklošičeva ul. 16.
Pravkar je tudi izšel Rudolfa Badiure
Na Triglav!
Izdala Ig. Kleinmajrr & Fed. Bamberg v Ljubljani,
Kažipot po triglavskem pogorju. Za turiste, izletnike, športnike, tujce in prijatelje krasot naše domovine. —
Cena 3fi Din.