Pogovori o u vel ja vlja nju gospoda Občani sodelujejo Tiirii v kamniški ofočini so v teku široke in živahne raz-prav!"o LSvpratnjih, ki sprem.jajo uveljavlanjc ^P«; darske reforme v ccloti, in o posamezmh ^fP^j^S, od teh pripomb. rski h ukrepov spevka, ki ga vsi aktivni občani plačujejo od letošnjega aprila dalje. Menijo, da bi bilo treba gospodarjenje s temi sredstvi prepustiti krajevnim skupnostim in poenostaviti postapeik pri iz-plačevanju. Na področju Kam-niSke Bistrice je bilo več _pri-pomb in vprašanj, zakaj denar, zbran s turistično takso, ns 'gre turističnim društvom, saj le^-ta breiz sredstev ne morejo kaj prida storiti za razvoj turizma. Na Veliki planini še sedaj ni urejeno pobiranje turistične takse v počitndških ikočah de-lovnih kolektivov. Na Lakah so načeli vprašanje tesnej'šega sodelovanja kmetov z Agrokoimbinatom. Pred časom arondirano zemljo je namreč Agrakombinat dal v zaikup kmetom, ki so bili voljni podpisati zakupne pogodbe, medtem ko 27 kmetov doslej ni podpisalo teh pogodb. Udeleženci na tej tribuni so poudarjali prednosti sodelovanja z AgrokoTribinatom in predlagali, da bi v kratkem organizirali sastanek med priza-detiimi kmeti in predstavniki Agrokombinata. Prav tako so tuđi zahtevali, naj krajevna organizacija soeialistične zveze čimprej pripravi razgovor o no-vem 'zaJkonu o gospodar jenju z gozdovi. Kmebje želijo imeti čimbolj sbvaren odgovor na vpraišanje, kdo in kako bo go- Proračunski dohodki občine bodo manjši za 88 milijonov dinarjev spodaril z gozdovi in lesom na njihovem območju. Razprave so poleg tega opazo-rile še na vrsto ostalih odprtih vprašaoj, kot so strokovno izo-braževanje kadrov v delovnih organizacijah, vprašanje zapo-sl ovan ja vajencev, prevoizih otrok v Solo, spremembi občin-skega proračuna in še o neka-terih vprašanjih. Veliko je bilo govora tuđi o potrebi po racio-nalnajšem gospodarjenju s sred-stvi na področju socialnega zavaravanja in o potrebi po vač-jem vplivu neposrednih proiz-vajaloev na urejanje problemov področija zdravstva in socialnega zavaravanja. Povsod so poudarjali, da je isedanja administracija tako v sooialnem 2sava-rovanju kot v zdravstvu preob-sežna in draga ter bi bilo treba organizacijo teh služb ćimbolj poenostaviti. Kot so pokazali dosedanjii pogovori o uvelj avijanju no'.-ih ukrepov, želijo občani čim tes-neje sodelovati pri urejanju vprašanj, tako v okviru svoje krajevne skupnosti kot v okviru vse 'komune. Tako sodelova-nje, ki naj bi bilo trajno in vse bolj poglobljeno, bodo morala tuđi v prihodnije omogočati zia.-sti krajevne organizacije SZDL s prirajanjem javnih tribun, po-svetov, po'govorov in podobnih oblik aktivnosti. France Svetelj Ukrepi, iki so bili sprejeti v zvezi z uvelj avljanj em go:spodar-s'ke reforme, pomenijo praviza-prav začetak ustvarjattja novih konceptov našega družfoeinoako-noimskega razvoja. V bistvu gre za radikalno reformo, ki naj postavi našo e^konomiiko v okvire objektivne zakonitosti poslovnosti. Ti novi 'koncepti go-spodarjenja pa iseveda pomenijo tuđi drugačno orierttacijo vseh, tako tistih, ki Udajo v proizvodnji, Ikakor tudii tisbih, 'ki delajo na neproizvodnem pod-roičjiU. iPredvsem slednje bodo prizadele posledice, saj gre v tem primeru predvsem za sploš-no in proračunsko potrošnjo, ki je v znatni meri oibrememjevala dnuižbeno akumulacijo. Ta res-niičnost je sedaj postavljena z zahteTO, da se potrošnja postavi v okvire materijalnih možno-sti, čepirav še nišo v popolnoisti razčiščcni pojmi, kaj sploh sodi v občinski proračun in v kak-šnam obsegu je treba zagotoviti sredstva tištim deijavnostim, ki ostajajo na financiranju iz proračuna. Z nižjim obremenjevanjem dohodka s proračunskim pri-ispevkom in znižanjem nekaterih drugih prispevko'v, se bodo sredstva oboinskega proračuna znatno znižala. Tako bo glavni vir proračunskih dohodkov »prispe-vek iz osebnega dohodka iz de-lovnega razmerja zaposlenih« zmanjšan od predviđenih 620 mi-lijioniov 728.000 na 538,931.000 di-nanjev. Zmanjšani pa bodo tuđi nekateri drugi dohodki, kot so: prometni davek od zaseb-nikov, davek na dohodak od preinožeoja in premoižejskih pravic, komunalne takse in nekateri drugi dohodki. Z osnutkom predloga rabalansa je predviđeno, da bodo skupni proračunski 'dohodki zmanjšani od predviđanih 992,300.000 na 904 imilij. 632.000 dinarjev ali za 8,8 %. Po predlogu bi se iedatki porazdelili za posamezne name-ne, in sicer tako, da se posamaz-oim namenom zaradi objektivnih potrab v predlogu proračuna predviđena sredstva zvišajo. To so predvsem sredstva za zdravstvo in socialno varstvoi. Znižanje bo občutno prdzadelo dejavnost državnih organov, de-javruost družbenopolitičnih orga-nizacij in društev, dajavnost krajevnih skupnosti in komunalno dajavnost. Tem koristni-koim se bodo sredstva zmanj'ša-la od 5 do 20%. Skladu za Sol-stvo občine ise bodo sredstva za financiranje osnovnih šol amanj-šala za 5,4 %, kar je sicer v na-sprotju s staliišči družbenopoU-tičoih činitelj ev, vendar občina Kamnik ne bo mogla drugače uravujovesiti svojega proiračuna, kot da poseže tuđi v sredstva, ki jih je namenila solstvu. Ob sprejemaniju proiračuna za leto 1965 je imela občina Kamnik trden naman, da se v znatni meri aboljša :materialni položaj šol-stva :in je namenila osnovnemu šolstvu povprečno za 54,4 % več sredstev, kot so jih prejele sole v pretaklem letu, čeprav je bilo predviđeno zvišaoje proračunskih dohodkov le za 20%. Ob rebalansu pa ugotavljamo, da je bil tak porast za šolstvo naime-njendh sredstev nerealen. % Nađaljevanje na Z. strani ■ "'•<"'" « n r. i i i I S T I C H E ZVEZE D E L D V N E G A LJUDSTVA OBČINE KAMNIK CENA 30 IHN, OKTOBER 1965 LETO IV. • STEVILKA 4 Delovni kolektivi se bodo morali s svojo proizvodnjo hitraje prilagao at i zahtevam trga, tako domaćega kot inoflemskega. Za-verorvanost vaše in trmasto vztrajanje pri dosedanjem asor-timentu izdelkov in načinu proizvodnje bo imelo za marsika-tera goispodarsko organizacijo laihko resne posledice. Ze prva taka tribuna, ki jo je sklicala krajevna organizacija SZDL v Crni, je opozorila na veliko zanimanje občanov za vsa perefta vprašanja, ki spremljajo uveljavljanje novih ukrepov, tako na področju gospodarstva kot na področju družbenih služb in druigod. Zanimivo je, da so se udeleženci te tribune usmerili predvsem na probleme proizviddnje, zlasti na nakatere probleme, s katerimi se srečujejo v rudniku kaolina Crna. »Čeprav gre ves naš kaolin takorekoc iapod rok v prodajo in po taj plati nima-mo skrbi,« so poudarili, »ven-dar z naSo proizvodnjo še ne moremo biti zadovoljni.« Kolektiva rudnika reforma ni pre-senetila, ampak ga je našla po-vsem pripravlijenega na nov položaj. Ta (kolektiv si v Kadnjeim času vse bolj prizadova izbolj-šabi kvaliteto rude, bkrati pa si z veliklmi napori prizadeva povećati asortiment. Menijo namreč, da bi lahko surovino, kot je kaolin, qplemenitili na več načinov in tako dosegli še večji dohodak. Prav zaradi tega, ker želiijo čimprej isaboljšati svoj tehnološki postopek, uvesti nove načine proizvodnje, nove iz-delke itd., hočajo okrepiti zlasti stroikovnc službe. Doslej so v tem podjetju stipendirali kar 22 ljudi na srednjih in visokih šo-lah. Prav tako pa nameravajo problemu izobraževanja posvetiti vso poizornost tuđi v prihod-nosti. iSeveda so poudarili, da bi bilo treba nierila iza podelje-vanje štipendij prilagoditi priza-devanju oiziroma uspehu posa-meznaga dijiaka ali studenta, ker bodo le na ta način lahko racionalno jzrabili sredstva, nam&-njena za potrebe iEobraževanja. Zelo veliko govorijo občani o preskrbi v občini. Sedanja trgo-ivinska mreža še vedno ni v stanju, čeprav je le našla neko pot naprej, zadostiti vsem po-tretoam potrošnikov. Največ kritike je na račun trgovine z že-leznino in elektroimaterialom. Ti dve iposlovalnici imata zelo maihno izbiro blaga. Zaradi tega morajo potrožniki po iskiano blago največkrat v Domžale ali ćelo v Lijubljano. Morda ne bi bilo odveč, če bi tuđi v Kam-niku za to blago o-dprla poslo-valnice podjetja zunaj 'Občine. Pri prehrambenih artiklih se to delno že poizna. iNa nekaterih tribunah je ljudi posebno izanimalo, kako je s sredsitvi krajevnega samopri- Sredstev za strokovno izobraževanje ni! Gospodarske organizacije mo-rejo po veljavnih predpisih upo-rabiti 2,5 % sredstev od bruto osebnih dohodkov za strokovno izobraževanje. To določilo pa ni mišljeno tako, da gospodarske organizacije v breme teh sredstev prispevajo za šolanje svo-j'ih sedanjih in bodočih kadrov — oziroma, da prispevajo sredstva za delo strokovnih šol, ki jih vzdržujejo gospodarske organizacije posameznih dejavno-sti. Mnogo mladine se šola v strokovnih šolah I. sbopnje, ki pa so jih dolžne vzdrževati ob-čine. Občine same vskladijo financiranje teh šol z gospodar-skimi organizacijami. V prej-finjih letih sta to dolžnost opravljali skupščina okraja Ljubljana in okrajna gospodarska zbor- nica — zdaj, ko teh institucilj ni več, morajo občine organizirati zbiranje sredstev. Skupščina občine Kamnik je v tem letu priporočila vsem gospodarskim organizacij am, naj adružiljo 1 % (40 % od 2,5 % mož-nih) teh sreidstev v druižbanem skladu za šolstvo občine Kamnik, iz katerega bi poravnali po-godbeno obveznost občine do međobclnskega sklada za financiranje šol II. stopnje v Ljubljani. Do sedaj teh pogodb še nišo pO'dpisali v podjetju »Kamnik, »Svitu«, Tovarni usnja in v go-stinsko turističnem podjetju »Velika planina«. Druga podje-tja so pogodbe podpisala, ven-dar jih slabo izpolnjujeijo, saj je bilo od pogodbenih obvezno-ati ivf .vdSiini 33,211.00 đtinarjev vplačanih do konca septembra le 10,268.500 din. Posamezne organizacije so izpopolnile obveznosti takole: Gospodarska organizacija 1. Rudnik kaolina Crna 2. Tovarna »Titan« 3. Tovarna kovanega orodja 4. Podjetje »Kamnik« Kamnik 5. Ind. komb. »Svit«, Kamnik 6. Ind. poh. »Stol«, Kamnik 7. »Svilanit« Kamnik 8. Tovarna usnja Kamnik 9. Živilska industrija Kamnik 10. »Graditelj« Kamnik 11. »Kočna« Kamnik 12. »Planinka« Kamnik 13. »Pri Grogu« Kamnik 14. »Pod skaloo« Kamnik 15. »Velika Planina« Kamnik 16. »Sloga« Moste 17. »Menina« Kamnik 18. »Alprem« Kamnik 19. Mizarska delavnica Motnik 20. Lončarska zadruga Mlaka 21. »Vesna« Kamnik 22. »Meso« Kamnik 23. Zarja Kamnik 24. Komun. podjebje Kamnik Visina prispevl 2,5% din ca 1 % prisp. (plan. obv.) din Pogodbeni din znesek /(J Plačila do 30. 9. 1965 din % 11,095.000 4,438.000 1,000.000 22,5 1,000.000 100,0 34,717.500 13,887.000 8,257.000 59,5 3,000.000 36,3 3,450.000 1,380 000 1,000.000 72,5 — — 25,780.000 10,312.000 — — pogodba ni podpisana 14,272.500 5,709.000 — — pogodba ni podpisana 31,332.500 12,533.000 7,500.000 59,8 — 12,427.500 4,971.000 5,000.000 100,6 2,500.000 50,0 8,117.500 3,247.000 pogodba ni podpisana 1,200.000 480.000 350.000 93,8 262.500 58,3 6,097.500 2,439.000 1,800.000 73,8 1,800.000 100,0 4,750.000 1,900.000 1,800.000 94,7 —• 790.000 316.000 300.000 94,9 — — 40.000 16.000 16.000 100,0 16.000 100,0 30.000 12.000 38.000 316,7 — — 742.500 297.000 pogodba ni podpisana 2,182.500 873.000 750.000 85,9 375.000 50,0 2,070.000 828.000 840.000 101,4 360.000 42,9 4,050.000 1,620.000 1,960.000 121,0 — — 652.500 261.000 250.000 95.8 130.000 52,0 867 500 347.000 350.000 100,9 — —. 872.500 349.000 100.000 28,7 — — 877.500 351.000 300.000 85,5 300.000 100,0 2,870.000 1,148.000 900.000 78,4 525.000 58,3 1,650.000 660.000 600.000 90,9 — — KAMNISKI O B C A N Iz tega lahko ugotovimo, da večina gospodarskih organizacij zelo neredno izpolnjuje pogodbene obveznosti, zlasti še, ker nekateri menijo, da te pogodbe nimajo izvršilne moči. Premalo se zavedajo težav, v katerih je strokovno šolstvo prav zaradi tako nerednega izpolnjevanja obljub in pogodb gospodarskih organizacij, še manj pa posle-dic, ki nastajajo zaradi takšne-ga stanja. Pričakujemo, da bodo samoupravni organi podjetij vpletli v razpravo o vprašanjih, ki so poslediea gospodarske reforme tuđi vprašanja strokovnih šodin kadrov, ki jiih te sole vzgajajo. Industrija pohištva »»STOL« Kamnik In gospodarska reforma Gene nišo obetajoce Z GOSPODARSKO REFORMO SE JE BISTVENO SPRE-MENILO FINANCNO IN S TEM TUĐI OSTALO POŠTIVANJE V PODJETJU. REFORMA JE MOĆNO PRIZA-DELA LESNO INDUSTRIJO IN TO ZLASTI FINALNO PROIZVODNJO, KAMOR PRIŠTEVAMO TUĐI PODJETJE »STOL« Osnovo vseh gospodarskih sprememb, ki se tičejo našega podjetja, tvorijo predpisi o pariteti dinarja ter zakon o zvez-nem prometnem davku, na osnovi katerega vsi končni potroš-niki naših izdelkov plačajo na-slednje prometne davks: zvezni prometni davek na potrošnjo 12%, občinski in republiški dpp na potrošnjo 6 % ter republiku dodatak za kritje škode po po-plavah 2 %, kar znaSa skupno 20%. S tem se jasno povišajo cene naših izdelkov na doma-čem trgu za vse potrošnike, kar bo brez dvoma vplivalo na potrošnjo. Z odredbo Zveznega urada za cene so določene najvišje prodajne cene za posamezne gozd-ne proizvode t. j. hlodovino, ki v precejšnji meri povišuje ceno naše osnovne surovine. Ce dodamo k temu še povižanje vseh vrst reprodukcijskega materlala, prevoznih uslug in vsega oštar lega, podjetje pa lahko kot fi-nalist dvigne cene svojim proizvodom le za 5%, potem je jasno, da naše perspektive nika-kor nišo rožnate. Odkrivanje notranjih rezerv je brez dvoma eden izmed bi-stvenih elementov ea ublažitev nastalega stanja, vendar nastane problena, ikje odkrivati rvećje rezerve, ko se na tem intenzivno dela vrsto let. Produktivnost dela v zadnjih 8 letih se je povećala za 100 %, tako da o kajk-'šnem pomembnejšem zvišanju produktivnosti ne more biti govora. Z uvedbo tehničnih norm, ki tečejo že od leta 1964 dalje, je produktivnost našega delavca na evropskem povprečju. Pro-duiktivnost je možno zvišati le z mehanizacijo in avtomatizaci-jo, za kar so potrebna precej- šnja finančna sredstva, katerih pa podijetje v ,sedanji isituaciji nima na razpolago. Nikakor pa ne zanikamo, da še obstajajo rezerve kot prihra-nek na materialu, pojačana de-lovna dolžnost in še kaj. Zaradi tega nikaikor ne obupujeimo, ker imamo zaupanje v našega delavca — proizvajalca in upravljalca, ki bo s svojim elanom in pr-izadevnostjo uresni-čeval cilje gospodarske reforme. Neiprijetno pri vsem tem pa je dejstvo, da naše podjetje klj'Ub visoki produktivnosti in dobri organizaciji dela, prodani produkciji do konca leta 1965 ter požrtvo'valnosti naših delav-cev ne bo moglo po viša ti osobnih dohodkov v taki meri, koit bo to imogoče v drugih podjet-jih. S. F. Proračunski dohodki občine bodo manjši za 88 milijonov dinarjev % Nađal.jevanje s 1. strani V znatni meri bremeni prora-dun odplačevanje kreditov za igradnjo šol in stanovanj, saj Bnašajo ti iz-datki v tem letu 105 milijonov dinarjev. Od kupljenih stanovanj pri stanoivanij-škem skladu pa bo prejelo šolstvo v tem letu kar 17 stanovanj, od tega pretežno dvosobnih, in je to dokaz, da so stremljenja družbenopolitičnih orga-nov občine Kamnik v resnici v tem, da (bi v razdobju nekaj let resnično resili materialni položaj šol, ki pa se ne očituje sa-idiO v -višjih osebnih dohodkih, ampaik tuidi v povećanju zazi-dalnth površin, ucilnic in drugih vzgojno izobraževalnih prosto-rov, reševanju stanovanj skega vprašanja kakor tuđi v drugih materialnih Azdatkih šol. Ceprav bo potrebno v temraz-meroma ikratkem času do koinca tega leta uravnovesiti potrebe in želje z dejanskiimi možnosbmi in jih znižati, pa bo potrebno do sestave proračima za leto 1966 iraviti na področju proračunske potrošnje določeno selekcijo, da borno izločili vse, kar da-nes neupravičeno in nepotrebno bremeni proračun. Le na tak način borno lahko ispravili proračunsko potrošnjo v okvire realnih zmožnosti. D.C. 2 Titan v novih pogojih gospodarjenja mer med drugim v tovarni tuidi administracijo, obenem pa mo-raimo izpolnjavati vse večje šite-vilo različnih (v ibistvu enakih!) anket, poroci!, analiz in podobno za vse imogoee in nemogoče upravičene in neupravičene zavode ip«d. In dalje: Zakaj moramo zmanjšati štavilo režijskih dveh mesecih zveđo v Ljubljani, da se nijihovega spisa Se pritak-nili nišo, da defovni invalidi na svoje zaihteve po reviziji mado-imiestil ka oseibne dohodke že od novega leta čakajo na odgovor; da je treba za zidavo nove niše popisati za več kilogramom papirja in podobno. Od go- O tem v Titanu nisio pričeli raspravljati sele v mesecu juli-ju, ko je bila gospodarska reforma ^uveljavljena, ampak že več meseeev poprej, okoli novega leta 1965. Glavni pobudmik za to so ibiie družfoeno-politične organizacije in samoupravni organi v tovarni. Že takoj ispomladi letos so_ v Titanu naredili nacrt za čim boljšo uveljaviitev napovedane gospodarske reforme. Seveda nišo zastavili dela na vseh pod-ročjih hkrati, ker so vedeli, da tega ne zmorejo. Lotili so se predvsem izbolj sanja notranje organizacije podjebja in deila, pričeli pa so tuđi z izpopolnije-vamjem sistema nagrajevanija. Ražen tega so se lotili šc enc velike naloge — boljšega izko-riščanja zmogljivosti. V prej-šnjiilh letiih so namreč mnogo sredstev vložili v nove stroje in ostalo lopreimo, ki pa v pričetku leta 1965 šc ni dajala toliko iz-delkov, ikot so pričakovali. Izračunali so, da bi z boljšim izko-riščanjem sedanjih ■zmogljivostd zvišali proizvodnjo in produktivnost prav toliko, kot če bi kupili še za več sto mi'lijonov ddnarjev novih stroj ev in na-prav. Razumljivo je tedaj, da so se v okviru prizadevanja zabolj-še gospodarjenije še posebej za-vzeli za izpolnitev te težke naloge. Omenili smo že iziboljsanje notranje organizacije dela. V ta okvir sodi tuđi .reorganizacija dela v administraciji. Splošniju-goslovanski problem — preob-sežna administracija — namreč tuđi Titanu ni prizanesel. Delno so ta problem resili tako, da so ukinili več delovnih mest v administraciji. Z boljšo organizacijo dela pa so dosegli, da de-lavci opravljaj« samo tista dela, ki so res potrebna za poslovanje tovarne in da administrativni delavci z boljšim izkori-ščamjem delovnega časa opravi-jo več dela kot došlej. Zaradi tega nišo nikomur odpovedali dalovnega razmerja, ampak so vsem, katerih delovna mesta so bila ođpravljena, ponudili ustre-zna delovna mesta v proisz-viodnji. Drugi poimembnejši ukrep ije uvcđba nagrajevanja po učinku v strokovnih službah tovarne. Sistem sicer še ni dokončno iz-delan, obetajio pa si od njega večje zanimanje strokovnih sluižb za rezultate proizvodnje, s cimer bo porastla proizvodnja in produktivnost ter osebni do-hođek vseh zaposlenih v tovarni. Ko že govorimo o nagraje-vanju, naj povemo še to, da so vsem izaDOslenim povišali oseb-ne dohodke za 12 Vs %. Za na-daljnje povišanjc pa menijo, da je treba najprej natanono proučiti ekonomski položaj pod-ietja po gospodarski reformi in Sele potem zvišati osebne do-hođke v skladu s povećano pro-duktivnostjio dela. Končno naj spregovorimo še nekaj besed o ukrepu, ki je gotovo' najvažnejši in čigar izva- janje bo izahtevalo veliko časa in veliko poraoč vseh delavcev tovarne. Gre namreč za to, da je treba napredovati predvsem na tehničnem področju mnogo hitreije kot doslej, da bi čimprej dosegli lindustriijsiko razvitejše države. V zvezi s tem so v Titanu isklenili, da bodo pri vseh naložbah izrecno pazili na to, da bodo dale 6im večjo ekonomsko korist. Produktivnosti ne bodo aviševali samo z nabavljanjem novih, strojev in naprav, ampak bodo iz analizo in z oblikovanjem dela na posameznih mestih, z izboljšanjem notranje-igai transporta, Ibolijšim fekori-Sćanjem transporta, boljšim iz-koriiščanjeim materiala in vrsto drugih ukrepov tuđi s sedanji-mi stroji in oroidjem proizvedli več kot doislej. 'Za izvaianje navedenih ukrepov iso [pripravili obisežen program in po prvih uspehih sodeč, ga bodo tuđi uspešno uresničili. Doslej smo 'govorili samo o (uspehih pri uresničevanju gospodarske refoirme. Ne bi bilo prav, če ne bi spregovorili tuđi o težavah. Mnogo ijih je objektivne narave in jih vsi poznamo. Zato o njih ne bomo govorili. Več pa je tako faenovanih subjektivnih težav in nekaj takih naj naštejemo. Prva se je pokazala pri izvajanju sklepa samoupravnih organov o zmanj-šanju števila režijskih delovnih mest. Bilo je mnogo interven-cij, nekaterih tuđi taikšnih, ki jih nihče ni pričakoval. Kazalo je že, da sklepa ne foo mogoče uresničiti. Nadaljmja ovira je v slabem sodeilovanju med posa-meznimi službami in posamez-niiki. Včasih se zdi, da je zno-traj tovarniške ograje kar okoli tisoč različnih tovarn. Jasno je, da se trudijo tako stanje izbolj-šati. Delovno vzdušje v tovarni pa kvari tuđi dejstvo, da pri uresničevanju gospodarske reforme le nismo tako dosledni, kot bi morali biti. Prenekateri delavec v Titanu namreč pravi takole: Skrčiti moramo na pri- delovnih mest in izboljšati poslovanje, v upravi in družbenih službah pa lepo in mirno delajo naprej po starem? Delavci, ki so npr. zaprosili za pokojnino, po gpodarske reforme smo pričakovali tuđi na teh področjih spremeimbe, toda dočakali jih še nismo dosti. P. M. Vpliv gospodarskih sprememb na rezultate poslovanja v podjetju »Kamnik« KOT VSAKA SPREMEMBA JE TUĐI GOSPODARSKA REFORMA VODILA DELOVNE T..1TIDI K NAJRAZLICNEJ ŠIM POJMOVANJEM IN KOMENTARJEM. NE BI MOGLI GOVORITI O KAKŠNEM STRAHU PRED NJO ALI PO-DOBNEM, PREJ BI LHKO REKLI, DA SMO .TO PRI ČAKOVALI. VEMO, DA STA CILJ IN URESNICITEV REFORME TOČNO DOLOCENA, DA JE TO V BISTVU STABILIZACIJA GOSPODARSTVA, KO NAJ BI USTVA-RILI POGOJE ZA INTEN'ZIVNEJSE IN PRODUKTIVNO POSLOVANJE TER ŠIRŠE VKUUCEVANJE V SVE TOVNO TRŽIŠČE. Eden od namenov reforme so tuidi spremem.be v delitvi do-hodika. Tako bi ostalo delovnim organizacijam kar 71 % dohod- ka, skupnosti pa 29%, kar je ugodna delitev. Z upoštevanjem vseh do sedaj znanih elementov, ki jih nare- kuje gospodarslka reforma, smo skušali ugotoviti, kako se bodo novi gospodarski ukrepi kazali na poslovnih rezultatih podjetja. Nimamo na voljo še vseh podat-kov, zato vse navedbe zadevajo le planske pokazatelje za leto 1965: IZ gospodarsko reformo je predviđeno poyečanje prodajnih cen rudarskim in gradbenim razstrelivom v povprečju za 20 %. Zato se planirana vrednost proizvodnje poveča za približno 650 milijonov. Prikazovanje vpli-va gospodarske reforme skozi prizmo prodajnih cen in povećanja bruto produkta zaradi zvisanja prodajnih cen bi bilo % Nadaljevanje na 5. strani KAMNIŠKI OBCAN TAKO KOT V DRUGIH PODJETJIH ŠIROM IPO SLOVENIJI SO TUĐI V TITANU ŽE PRED ČASOM UVIDELI, DA JE MO-GOCE TEŽAVE IN NESKLADNOSTI V NAŠEM DRUŽBE NEM, POSEBEJ PA ŠE V GOSPODARSKEM RAZVOJU RESITI LE S KORENITIM IZBOLJŠANJEM GOSPODARJFNJA. 3 V SVILANITU OB GOSPODARSKI REFORMI kamniSki obCan Kako povećati oseb. dohodke? GOSPODARSKA REFORMA NI NAŠLA NAŠE DELOVNE SKUPNOSTI NEPRIPRAVLJENE. NA UKREP, Kl JE BIL V VIDIKU, SMO SE PRIPRAVLJALI OD DNE VA ZA-MRZNJENJA CEN TAKO, DA SMO Z DOBAVITELJI SU ROVIN NAVEZALI TESNEJŠE STIKE, SI ZAGOTOVILI REDNEJŠO DOBAVO SUROVI N, PREGLEDALI NOTRA NJE REZERVE, SKRATKA, PROUČILI SMO VSE ČINI TELJE, Kl NAJ V BODOCE VPLIVAJO NA BOLJ REN TABILNO IN EKONOMIČNO POSLOVANJE. ORGANI UPRAVLJANJA SO SPREJELI VRSTO KONKRETNIH UKREPOV. Strokovne službe so takoj iz-delale petmesečni plan, pri ka-fcerem se morajo upoštevati vsi novi momenti gospodarske reforme. Proučili smo vprašanje formiranja cen, njihovega povi-šanja, vprašanje izvoza, vprašanje bonifikacij in kondicij. Posebna strokovna komisija je proučila vse stroške in možno-sti znižanja teh stroškov, kakor tuđi možnosti, da bi bile ekonomske enote ob znižaniju proizvodnih stroškov tuđi bolj stimulirane za osebne dohodke. Posebno skrb smo posvetili vprašanju nabave drobnega in-ventarja, materiala za popravila, tujim storitvam, investicij-skemu vzdrževanju ter stroš-kom za izobraževanje. V temu so proučevanja združevanj de-lovnih rnest, kako odpraviti nepotrebno administracijo, pri čemer pa je strogo ločiti strokov-no delo od teoretičnega. Delov-ni čas naj bi zagotovil večjo proizvodnjo v vseh proizvodnih ekonomskih enotah. Proučili in analizirali smo tuđi bolezenske izostanke do 30 dni. Planirana sredstva za ekonomsko propagando se smejo v bodoče upo-rabljati samo za ekonomsko reklamo. Vsako dajanje subvencij iz naslova reklame je usta vi je-no. Sredstva iz tega naslova so v pebmesečnem planu znatno znižana. Uvedena je skrajna štednja potrošnje električne energije in vode kakor tuda ostalega potrošnega materiala. Pri vseh teh restrikcijah pa je bilo poudarjeno, da ne srne štednja v škodo družbene prehrane, zdravstvene preventive in skrbi za delovnega človeka. Organi upravljanja nišo iskali fo-oljšega poslovnega uspeha v povišaniju cen, temveč v resnič-nih notranjih rezervah, Cene našim izdelkom so se povišale samo v okviru predpisov in to frotirju za 11 %, umetni svili za 4 %, pri izdelkih iz sintetike pa so se cene znižale. Cene suro-vinam, zlasti bombažu, so se povišale za 37 %. Približen izračun kaže, da se direktno uvoženemu materialu poveča cena za 39 %, da ne govorimo o povišanju cen premo-gu, prevoznim storitvam in električni energiji. Na podlagi teh pokazateljev nam kaže približni izračun, da mora podjetje v ob-dobju 5 mesecev proizvesti 712.830 m2 tkanin. Za to proizvodnjo pa potrebujemo 240.000 lkiio|gramov surovin. Povišanije cen surovinam proti prejšnjim cenam znaša 112.469 din. Pove-čanje proizvodnih stroškov ob vseh novih gospodarskih pogo-jih znaša za 75 milijonov več, kakor je bilo planirano. Vseka-kor pa so v teh stroških še rezerve, kot npr. investicijsko vzdrževanje, ki bo odslej izgubilo svojo vlogo. Drugo vprašanje je, kje naj i.ščemo sredstva za povećanje osebnih dohodkov. To pomeni, da bi v naši delovni organizaciji potrobovali ca. 43 milijonov din za povećanje osebnih dohodkov na račun zvišanja življenj-skih stroškov. <5e bi tuđi pora-bili sredstva, ki so nastala z zmanjšanjem družbenih prispev-kov, ne bi mogli kriti osebnih dohodkov do tiiste visine, ki naj bi članom delovne skupnosti zagarantirali kribje izvišanih žilv-ljenjskih stroškov. Na to vprašanje je le en odgovor in ta je, da energično pristopimo k zmanjšanju proizvodnih stroškov in k večji produktivnosti. Vprašanje osebnih dohodkov je torej odvisno samo od tega, kako si borno sami našli sredstva za njih kritje. Nišo pa primarno vprašanje, temveč prioriteta pri reševanju problemov, ki nam bodo ustvarili pogoj za boljšo materialno osnovo. Organi upravljanja tuđi tega vprašanja nišo pustili ob strani in tako je bilo vsem članom izplačano v mesecu avgustu po 7.000 din 7. namenom, da ljudje ne bodo razpravljali samo o osebnih do-hadkih, temveč tuđi o delu. Iz-hajajoč iz načela, da je mogoče ispiričoi inastalih irazmer Izaradi novih gospodarskih ukrepov dvigniti realne osebne dohodke le s pridnostjo pridobljemiimi sredstvi in na podlagi delitvepo delu, naj bi se ti povećali po-vprečno za 15 %, če pa k temu prištejemo še 7.000 din, bi bilo potam povprečje dviga osebnih dohodkov ca. 18 %. Tako pove-čanije osebnih dohodkov pa je Pogled na npve prostore podjetja Svilanit predvsem povezano z uveljiavi-tvijo ukrepov, ki jih je sprejel delavski svet. V primeru, da se izvedejo vsi sprejeti ukrepi, je bilo osvojeno stališče; da se povišanje osebnih dohodkov opravi tako, da prejme vsak član kolektiva linearni pribitek 5.000 dinarjev, preostanek sredstev 15 % pa se. deli tako, da se vred-nost točke dvigne za 3,88 %. Po taki delitvi bi prejelo najnižje delovno mesto 6.000 din prtibit-ka, a najvišje 9.000 din ali v odstotkih: najnižje 22 %, najvišje 8,5 %. S tako delitvijo so bdla Stoletnica Pierza V ameriški državi Minnesota so 17. avgusta praznovali 100-letnico ustanovitve občine Pierza, ki ima ime po Kamničanu Francu Pireu. Pire se je podal v Amerika, ko je bil star že skoro 50 let in po-tem, ko je bil v domovini napisal prve slovenske knjige o sadjar-stvu, zaradi katerih si je pridobil vzdevek »oće naprednega sadjar-stva«. Kot vladni komisar za na-seljevanje severnega dela Minne-sote je leta 18fi5 izbral prostor za bodoće naselje, ki mu je dal ime Rich Praizie (Bogata poljana). Tu je bilo od 1870 do 1873 tuđi njegovo zadnje službeno mesto, po-tem pa se je vrnil, star 88 let, v svoj rojstni Kamnik in umri 1880 v Ljubljani. Leta 1892 so Rich Praizie preimenovali v Pierz, kakor se je Pire podpisoval v Ame-riki. Stoletnico kraja so praznovali zelo slovesno in ob veliki udele&- bi prebivalstva. Dogradili so veliko športno dvorano ob gimna-zijskem poslopju, ki so ga zaradili ob 100-letnici prihoda Pirea v Minnesoto leta 1952 in ima naziv »Pirčeva spominska šola«. Zgradili so tuđi novi dom za stare in onemogle občane, ki stoji ob Kamniški cesti (Kamnik Street). Ob tej prilo&nosti je tamošnji župni upravitelj in profesor Rev. Robert Voigt napisal zgodovino kraja s kratkim uvodom o Pirče-vem življenju in delu. V knjigi, ki ima 20 strani, so tuđi slike Kamnika, Malega gradu s hiso, kjer je star Pirčev rojstni dom (Cuzakova hiša v Parmovi ulici), Ljubljane in župnišća v Podbrez-ju, ki ga je zgradil Pire in je za-šćiteno kot kulturno zgodovinski spomenik. Letošnji »Kamniški zbornik« bo o Pirčevem življenju in delu doma in v Ameriki objavil daljši sestavek. %. popravljena budi nakatera neso-raamerja v osebnih dohodkih, ki so bila nizko ali srednje oce-njena. Člani deilovne skupnosti Svila-nita se zavedajo, da ob no vam načinu igospodarjenja sedaj de-jansko držijo v roknh ne samo sredstva za proizvodnjo, temveč tuđi pretežni del akumulacije, ki jo lahko svobodno usm^r-jajo bođisi za osebno potrošnjo ali ranširjeno reprodukcijo. Po-membno je tudj to, da v da-ni situaciji ne borno več govorili o dveh vrstah dinarja, to je ti-stega, ki je vkalkuliran v predmetu proizvoda, in tistega, ki mastaja ob formiranju čistega dohodka. sele sedaj bodo lahko organi upravljanja nastopali kot resnični gospodari i, ki bodo od-ločaln tako o notranji strukturi lastne cone kakor tuđi o potrošnji sredstev. - da. IZ GIMNAZIJE Na gimnaziji je v septembru od 26 dijakov 23 dijakov uspeš-no opravilo popravni izpit. Tako je skupno izilelalo 166 dijakov ali 91 %, 17 pa jih bo ponavljalo razred. Spričevalo o oprav-ljenem zaključnem izpitu so v jesenskom roku prejeli še Nata-ša Banič, Francka Drolc in Dunja Vode iz kamniške ter Marija Germek, Brane Habjan iln Ivana Janežič iz domžalske občine. Tako je bilo vseh 41 ma-turantov uspešnih. V novem šolskem letu se je vpisalo v gimnazijo 207 dijakov, kar je doslej največje število. V nrvi razred se je vpisalo 76 dijakov. 4 Izreden uspeh Lire na mednarodnem tekmovanju v Italiji i Skoraj leto dni so trajale intenzivne priprave kamniške Lire za nastop na velikem mednarodnem tekmovanju amaterskih pev-skih zborov v Arezzu v Italiji, ki je bilo v dneh od 26. do 29. avgu-sta letos. že samo vabilo k uda-le&bi na tem tekmovanju je bilo za društvo, ki dosega se nekaj let sem lepe uspehe, laskavo po-trdilo pevskih kvalitet tega zbora. Seveda je bilo pred nastopom v Arezzu, rojstnem kraju velikega italijanskega renesančnega pesni-ka F. Petrarce, težko predvideva-ti, kakšne so možnosti Lira za uspeh na tem širom po Evropi znanem pevskem tekmovanju, kamor prihajajo leto za letom kazat svoje znanje najboljši amaterski ansambli iz skoraj vse Evrope. Vendar je Lira več kot iz-polnila ne le svoja, ampak tuđi pričakovanja vseh Kamničanov s tem, da je v tekmovanju moških zborov dosegla drugo mesto s pripadajočo nagrado. Tekmovanje — letos je bilo že trinajstić zaporedoma — je po-tekalo pod pokroviteljstvom predsednika italijanske republike G. Saragata, v častnem predsed-stvu pa so bili poleg predsednika italijanskega senata in predsednika vlade še drugi visoki pred-stavniki italijanskega polititnega in kulturnega življenja. Organizacija te vsakoletne prireditve vokalne glasbe je v rokah tamkajš-njega društva prijateljev glasb, strokovno vodstvo in žirijo tek-movanja pa sestavljajo priznani poznavatelji zborovskega petja iz Italije in drugih dežel. Vseh nastopajočih zborov je bilo letos 35 s skupno okoli tisoć pevci iz Avstrije. Bolgarije, Češko slovaške, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije, Madžarske, Za- hodne Nemčije, Spanije in Sviće. Nekatere države so na tekmovanje poslale več zborov, tako jih je bilo iz Italije 15, iz Grčije in naše države so bili po štirje zbori, trije so prišli iz Bolgarije, po dva iz španije in češkoslovaške, vse druge države pa so bile zastopane z enim zborom. Našo državo so letos zastopali: KUD Svetozar Marković iz Novega Sada z mc-šanim zborom v prvi in četrti kategoriji, KUD Ivan Goran Kova-čić iz Zagreba z moškim in raeša-nim zborom v prvi in četrti kategoriji, RKUD Matko Brajsa-Ra-san iz Pulja z ženskim in meša-nim zborom v tretji in četrti kategoriji ter moški zbor Lire v prvi in četrti kategoriji. Vsi zbori so bili namreč glede na sestav — moški, ženski, mehani — in glede na število pevcev ter izvajane skladbe razvrščeni v štiri kategorije. Tekmovanje je imelo dva Ćela: prvi del je obsegalo predtckmo-vanje, ki je bilo izločilnega značaja, v drugem đelu pa so zbori, ki se jim je uspelo prebiti v finale, peli za razvrstitev in nagrade od prvega do četrtega mesta. Delo strokovne žirije, katere član je bil tuđi Bogdan Babić iz Beograda, je bilo zelo zahtevno in naporno, čeprav so ga v marsi-čem olajšala dovolj precizna do-loćila, ki so bila vsem nastopajo-čim pravočasno znana. Le-ta so določala obvezni del programa s pesmijo, avtorjem in priredbo, medtem ko je bila zborom prepu-ščena izbira drugih dveh ali šti-rih skladb. Konkurenca je bila v vseh kategorijah isredno huda, saj so bili posamezni zbori med seboj po kvaliteti zelo izenačeni. Zlasti mnogo priznanja občin-stva, ki je štiri dni dopoldne na Naši pevci v Italiji izločilnih in zvečer na zaključnih nastopih vedno napolnilo zelo akustično dvorano s približno 800 prostori, so poželi madžarski in bolgarski zbori, medtem ko se je ob sicer izvrstnem petju drugih jugoslovanskih zborov edino-le kamniški Liri uspelo prebiti v finale in med enajstimi moškimi Vpliv gospodarskih sprememb v podjetju »Kamnik« £ Nadal.jevan.je s 3. strani enostransko, če ne bi upoštavali tuđi spremenjenih pogojev poslovanja. 'Gospodarska reforma foo vsakakor povzročila povećanje poslovnih stroškov in moič-ne strukturalne spremambe v kalkulacijah. Cene osnovnim surovinam in osbalemu repro-dukcijskemu materialu se bodo moćno povećale. To pa too po-vzročilo budi predviđeno povećanje cen prometnih storitev v visini 32 %. Kako pa se bodo točno gibale cene proizvodom v prihodu je, je težko predviđati, fcakor je tuđi nemogoče predvi-deti le-iteh na poslovne stro'ške. Lahko pričakujemo le njihovo povećanje. Vpliv povećanja ma-terialmih ,stroškov__ za osnovne suirovine smo ugotovili individualno iza vsako surovino glede na normativ porabe materiaila, predvidenega povećanja nabavnih icen ter stroškov prevo'za. Po oceni predvtidevamo, da se bodo materialni, stroški obratov-ne režije povećali za 30 %, mate-riiiJni stroški upravno-prodaj-ne režije pa za 10%, Obćutoo povećanje stroškov izdelavnega materiala taim, kjer uiporablja-mo uvozne surovine, je nastala tuđi zaradi povećanih stroškov uvoza, kar je posledica_ spreime-njenega deviznoga tečaja. Ko (Ugotavlijamo splošno povećanje, sroškov poslovanja, moramo na drugi strani upošteva-ti, da so se nekateri stroški z novimi gospodarskimi ukrepi znižali. Tako se ije znižala obrestna mera za poslovni sklad od sedanjih 6 na 4 %, kar iznaša približno 31 milijonov. Z no-v&mi ukrepi je tuđi predviđeno znižanje. prispevkov iz osebnih dohodkov. Prispevek za social-no izavarovanje se bo znižal za 24,5 %, proračunski prispevek pa od sedanjih 17,7%, na 10,5%. Skupno znižanje prispevkov iz OD znaša 11 %. Z gospodarsko reformo se uvaja nov prispevek iz osebnih dohodkov za skupne rezerve v visini 2 %. Tako znaša dejansko znižanje prispevkov iz OD le 9 %, kar predstavlja še 32 milijonov prihranka. Na podlagi vseh Azračunov lahko ugotovimo, da povećanja oiziroma znižanja posameznih kategorij iprinašajo podjetju pozitivno razliko dobrih 270 milijonov, da pa se bo ta razlika ■ '.ihko še dvignila ali znižala, ko bodo realizirani vsi činitelji reforme. Zaradi nastalih gospodarskih sprememb smo proučili tuđi de-litev osebnih dohodkov. Delitve-no raamerje čistega dohodka je znašalo doslej ea OD 61 %, za sklade 39 %, kar znese od vsote pnidobljenih sredstev z gospodarsko reformo bruto oikrog 80 milijonov za drugo polletje. Iz toga sledi, da bi se OD povećali za 20 % glede na oceno delov-nega imesta vključno z dodatkom za nevarno delo. Pri iska- nju najboljiše rešitve za delitev razpoložljivih sredstev so člani kolektiva menili, da bi procentualno povećanje OD pomenilo eno skrajnost, povećanje OD v enakih zneskih pa drugo skrajnost. Zato smo se odločili za koimprornisno isradino med linearnim in procentualnim povećanjem. Vsem članom kolektiva smo povećali OD za 5.000 dinar-jev, kar je naneslo približno 10 % od razpolO'žljive vsote, ki smo jo imeli na voljo, razliko 10 % pa smo preračunailj v oceno delovniih mest. Na podlagi take1 razdelitve se je prejšnji raspon OD, ki je bil 1 : 3,8, spre-menil v toliko, da znaša sedaj 1:3,4, kar je vsekakor zeio ugodno delitveno razmerje. Glede na življenjske stroške, ki so se povećali najmanj za 30 %, bo potrebno v kolektivu podskati nove vire povećanja OD. Rezerve iso predvsem v boljši organizaciji dela. Zato so organi upravljanja spreijeli predlog čla-nov kolektiva, da takoj pripravimo program, kako in kje bi lahko drugače in ceneje proiz-vajali oeiroma, kje imamo še neiakoirišćene rezerve. Pri tem bo prišlo do izraza smotmejše naigrajevanje in vse drugo, kar je doslej šepalo ali bilo sporno. Današnji položaj v gospodarstvu nas sili, da se vse ibolj zanašar mo naše, na lastne možnosti in na lastne rezerve. M. H. zbori iz petih držav zasesti drugo mesto. Uspeh Lire je toliko večji, ker je za najboljšim zborom v tej kategoriji, priznanim Ćoro Alpi iz Milana, zaostala le za eno samo točko, in ker se je tuđi v četrti kategoriji, kjer je nastopilo s svobodno izbiro narodnih pesmi 25 zborov iz vseh držav, uvrstila med prvih deset zborov z malen-kostnim zaostankom v točkah za nagrajenimi zbori. Prvo slovensko pevsko društvo z dirigentom Samom Vremšakom je ugajalo zlasti s svojo stilno interpretacijo od prireditelja predpisane štiri-glasne Gallusove skladbe In no-mine Jesu ter prav tako s predpi-sano troglasno Banchierijevo skladbico Pantalone e Buratino, vendar je izpolnilo svojo nalogo tuđi z izvedbo E. Adamiča Ljubici in V. Mirka Jutro, ki sta bili se-stavni del programa našega zbora v prvi kategoriji. Uspeh Lire je nedvomno njen dosedanji največji uspeh. Resno in vztrajno delo, disciplina in dobra organizacija v društvu ter sposobnost dirigenta so storili svoje: Liro smemo danes šteti k najboljšim pevskim zborov ne le v Sloveniji in naši državi, njeno ime je znano v mednarodnem življenju amaterskih vokalnih an-samblov. Ta uspeh je toliko večji tuđi zaradi tega, ker dela društvo kljub svoji skoraj stoletni tradiciji v razmeroma mnogo slabših pogojih kot drugi domači ali tuji zbori, ki so nastopili v Arezzu. Ob njenem velikem uspehu ve-Ijajo Liri, njenim pevcem, dirigentu Samu Vremšaku in pred-sedniku tega društva ing. Albertu čebulju naše iskrene čestitke, ki se jim pridružujejo tuđi želje, da bi zbor v bodoče prav tako uporno delal in našemu občinstvu kmalu spet pripravil svoj koncert. Zvone Verstovšek v imenu sveta KPO občine Kamnik KAMNIŠKI OBCAN 5 Tri tisoč let star grob Pred kratkim je kamniški muzej izpopolnil svojo arheološko zbirko z novo, zelo pomembno najdbo. Na parceli štev. 707/16 k. o. Kamnik je pri kopanju tc-meljev za enodružinsko hišo na-šel Stane Uršič žgan grob. O naj!dbi je takoj obvestil Muzej Kamnik. Grob pripada najstarejši fazi kulture žarnih grobišč, ki ima svoj izvor vsrjetno ne'kje na se- vernem Balkanu in Obdonavju. Nosilci kulture žarnih grobišč so se pojavili v 12. stol. pred št., njihova spodnja časovna me-ja pa je leto 800 pred St. Kultura žarnih grobišč je bila na prelomu drugega v prvo tisoč-letje pred štetjem široko raz-prostranjana: od Rhone in se-vernega dela Nemčije, med Karpati in severnim delom Balkana, severno Italijo, južno Prancijo, Jlllaa&nik so ukcatiti Hudoumik Pijavšnik, ki teče mimo nove zgradbe Doma za rehabilitacijo invalidne mladine v Bistrico, je vsa leta povzročal hude praglavice. Zaradi ozke struge in ozkih ovinkov je voda ob hudih nalivih udarila čez bregove in je ob gradnji doma napravila ćelo večmilij onako škodo, stalno pa je z gramo-zom zasipala travnike. Zdaj so speljali novo ravno strugo od ceste na Kratno do izliva v Bistrico. Dno so obložili s polo-iskovalcem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Najlcpše se zahvaljujemo šolama v Stranjah in na Goz-du, pevskemu zboru za žalostinko in učenki za poslovilni govor. Enako tuđi g. župniku za tolažilne beseđe. Vsem najlepša hvala Četrtošolci na ekskurziji Cetrtošolci kamniške gimnazije so pod vodstvom svojih profesorjev že v septembru opravili svojo maturantsko ekskurzijo, ki je trajala 12 dni. Dijaki IV. a razreda so se popcljali i. ladjo vzdolž naše obale v Grčijo, kjer so obiskali Atene, Akro-polo in druge znamenite kraje ter se po isti poti vrnili. Dijaki IV. b razreda pa so se peljali z vlakom čez Beograd v Sarajevo in si potom ogledali vso dalmatinsko obalo od Ulcinja do Rcke. Ob lepem vremenu so v topli morski vodi s kopanjem užili mnogo zadovoljstva, za katero jih je doma oropalo Ictošnje deževno poletje. Polni lepih vtisov in obogateni z novimi spo-znanji, so se dijaki vrnili z obeh ekskurzij v šolske klopi, kjer jih v letošnjem letu čakajo težki napori zaključnoga izpita. Na sliki: kamniški dijaki v Grčiji. Homač ntatetam Svet Krajevne skupnosti Kamnik je pred kratkim sprcjel sklep o pomoći pri varstvu otrok do 2 let starosti, ker po-vzroča ta starostna doba največji problem. Zaposlena mati se že pred rojstvom otroka ukvarja z mislijo, kam ga bo dala, ko bo ponovno pričela hoditi v službo. Vprašujc pri sosedih, tetah, znankah in tako dalje. Včasih ji uspe, večkrat pa mora koma.j nekaj mesecev star otrok ostati sam doma, ko grc mati v službo. iSfekatere ga morajo oddati ćelo v oddaljene kraje. Zaradi teh problemov se je Svet Krajevne skupnosti Kamnik odločil pomagati. Zdaj pa šc prošnja do tistih žena in mater, ki so morale zaradi svojih otrok ostati doma kot gospodinjc, ter so pripravljene sprejeti še drugega otroka za nekaj ur dnevno v varstvo. O nagradi za to skrb bi se pomenili sami med seboj. Vsi tišti, ki potrebujejo varstvo, kakor tuđi tišti, ki želijo sprejeti otroka za nekaj ur dnevno, naj se javijo v pisarni Krajevne skupnosti Kamnik na razgovor. Krajevna skupnost Kamnik Majhne so te reci... Majhne so te reci, pa jih ven-dar zapiše-mo, da se ne bi več ponavljale: na primer: avtobus-ni vozni red proti Tuhinjski dolini. Tuhinjski rojak, ki žc deset-letja živi v Beogradu, je poleti hotel obiskati rojstni dom v Lo-kah. Vozni red mu pokaže, da je avtobus ob 13,10 že zamudil, naslednji avtobus v Zgornji Tu-hinj in Motnik pa odhaja sele ob 19,38. Išče taksi, ker ima le malo časa za obisk. Seveda, kako naj ve, da vozi ob 14,35 še en avtobus čez Tuhinjsko dolino, če pa ta avtobus ni vpisan pri odhodu v Zg. Tuhinj, Motnik in Vransko, ampak samo pri odhodu ¥ Mozirje! V Mozirjepa priđeš tudl čez Črnivec. Kdo naj vc, da je mozirski avtobus prav-zaprav druga »tuhinjska avta«, če pa — na voznem redu — ne-mo obiđe Tuhinjsko dolino. Z eno samo potezo peresa bi bil vozni red popoln, samo na to caka že mesece ... Z. SLIKE SO OSVEŽILI Ob istrokovnem sodetavamju Zavoda za spomeniško varstvo so v župni cerkvi v Kamniku Oisvežili in očistili znamenite Je-lovškove freske, ki sba jim prah in dim