239. Številka. Tijnhljana, v sredo 16. oktobra 1895. XXVIII. leto. lahaja vsak dan «ve*er, iaimfli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za ćetrt leta 4 gld., za jeden dmm L gld i 40 kr. — Za Lj obijano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za fetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden maste 1 gld. lOfjkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta — Za taje dete le toliko vec\ kolikor poštnina enaAa. Za oznanila plafinje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tisk:*, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali većkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo i» npravmfii.vo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vne administrativno otvari. Ljubljanski knezoškof pa volitve. i. Škofijski list je v posebni izdaji objavil naslednji Opomin duhovščini o političnih v o' I i t v a 11: Ker se bližajo že volitve za deželni zbor se bede gotovo zgodilo, kakor se je zgodilo drugf krati, namreč, da bode ta ali oni duhovnik postavljen za kandidata poslanskega. Zahteva pa pravi red in disciplina cerkvena vsekako, da vsakdo, ki je priporočen za tak posel, ali pa se morda sam poteguje zanj, najpreje škofa obvesti ter ga vpraša za njegovo mnenje. Kajti naloga škofov je razsoditi, ali dopuščajo dolžnosti, katere je dolžan kdo že sedaj vršiti, tudi še (zanimanje) pečanje s poslom poslanca, ali ne. Pri volitvah se je skrbno ogniti, da ne pobija kak duhovski kandidat kot nasprotnik posvetnega, kjerkoli se tak posvet-njak postavi za kandidata, ki je na dobrem glasu, pravi katoličan in ki ima potrebne lastnosti; še bolj, da se ne vzdigne duhovnik proti duhovniku; najbolj pa, kar Bog ne daj, da bi se morebiti kak duhovnik pridružil stranki onih I j u-d i j , ki kot sinovi nepokorščine prezirajo cerkveno a q k t o r i t e t o in ki vodijo morebiti že mnogo let srditi boj proti onim, katere je sveti duh p o -etavil za škofe, da vladajo cerkev. Za vernike bi bilo gotovo veliko pohujšanje, ako bi se, kar Bog ne daj, kak duhovnik bodisi kot kandidat, bodisi kot poslanec takim ljudem pridružil. Take in slične stvari je treba premisliti, kedar gre za volitve. Zaradi tega resno ukazujem v Bogu, da vsak duhovnik, ki se poteguje ali sam za posel poslanca ali pa se od drugih postavlja, obvesti škofa predno vzprejme kandidaturo za tak posel in ga vpraša, kaj on misli. Kdor zanemari ta ukaz, naj ve da bode pred Bogom samim kriv prezirane pokornosti in spoštovanja do svojega škofa, katero je bil obljubil v naj-svečanejšem trenutku svojega življenja. Zahtevam pa, da se ta ukaz strogo vrši tudi pri drugih volitvah, političnih in pri občinskih volitvah ljubljanskih. Pti nasprotnem oknu Arabeska. Čcfiki spisal Uf. nrabi>c-Stnlnsky. Gospod doktor Smeli se je globoko oddehnil in položil novine na stol. „Ah, Milko, kaj pa se je zgodilo?" izprego-vorila je njegova gospa, opirajoč velike in še sedaj krasne oči radovedno v soproga, ki se je očividno pogreznil v misli, .ali ti ne ugaja zopet politika naših poslancev, ali smo kje pri volitvah propadli? Nagovorjenec ni odgovoiil. Globoka brazda na čelu je bila znamenje, da njegove misli silno delujejo. Z ustnic je zginil prijazni smehljaj, ki je uplival milo na vsakogar, s komur je prišel doktor v do-tiko, Čeprav samo površno, obraz je postal otožen. Smelega gospa se je prestrašila. Kako to, da mu je zginila nakrat veselost na ustnih in da se je soprog pogreznil v brezdanji prepad mislij. Ali je moglo kako poročilo v novinah toliko uplivati na njegovo mišljenje? Ali se je morda v praznej vrstici skrivalo dejstvo, ki je udarilo na kako bo-lestno struno njegovega srca? Doktorjeva gospa je Sicer pa naj se pouči o tem, kar se tiče volitev samih in njih važnosti za cerkev in državo iz skupnega pisma, katero so škofje avstrijski dne 15. februvarija 1891. poslali in ki se nahaja v škofijskem listu leta 1891. II. 5 in G. (Primeri tudi škof. list 1885. 5). Od todi bodo častiti gospodje lahko spoznali, kako jim je postopati in na kaj jim je treba pri volitvah v prvi vrsti paziti, da svojemu poslu kot dobri in verni služabniki Kristusovi in pastirji vernikov zadoste. Ako bi bilo silno grdo pohujšanje, ako bi se kak duhovnik, kakor sem gori naznanil, pridružil bodisi kot kandidat, bodisi kot poslanec možem, ki prezirajo svoje Škofe, bi bilo zares pohujšanje, ako bi kak duhovnik stranko takih ljudij pri volitvah podpiral. Kako ne bi tako počenjanje samo se sklonilo na škodo cerkvenega ugleda? Kako bi se pa pred Bogom opravičil, ako bi kdo želeč, zadostiti svojim političnim željam, preziral auktoriteto, o kateri je zavisna konečno vsa sila in veljava cerkve, nasproti pa mora se vsak dom mej seboj nesložen razrušiti. Ce prav se je treba krepko potruditi, da se dosežejo dobre izvolitve, vender je treba postopati vedno z zmernostjo, častitljivoBtjo in dostojnostjo, da lahko vsak izprevidi, da nas ne vodi duševna vzburjenost, strast in osebna mržnja proti komu, nego Ijnbezen do Boga in cerkve ter najgloblje prepričanje o važnosti stvari. Ker pa prihaja vse dobro od zgoraj, od očeta luči, naj se v nedeljo pred volitvijo prvotnih volilcev v vsaki župnijski cerkvi vrče javne molitve in v to svrho izpostavi sv. rešnje telo skozi jedno uro in naj se verniki vzpodbujajo, da je mnogobrojno počaste; to se bode zgodilo s tem, da se pouče, kako močno uplivajo volitve na korist cerkve in koliko morejo doprinesti, da se javno življenje zopet prilagodi naukom katoliške vere in tako naše večno vzveličanje ne samo ne izpostavi nevarnosti, nego čimbolj nnapredi. Pri tej priliki kličem častitim gospodom v spomin ukaz, s katerim so škofje goriške cerkvene provincije v pismu od dne 26, novembra 1. 1887 (glej škof. list I. 1887. IX. 72 in 73) prepovedali novine neke izvestne vrste. Zares iz njih besedij samih je jasno, da ni male važnosti stvar o katerej se razpravlja v onem pismu. Skrbe naj torej za svojo vest,*) oni, ki so še močno udani tem novinara, bodisi da jih dobivajo naravnost, ali pa iz drugih rok, ali jih opravičuje kak tehten vzrok ali kaka sila, ki morebiti ne bero s a m o take liste sami, negojih s s v t* t o m ali svojim primerom ali kakor koli razširjajo mej verniki; skrbe naj za vest oni, ki se ne boje pisati v take liste in ž njimi naravnost ali po okoliš a ji h, ustno ali pismeno občevati. Lahko je sicer samega sebe varati; lahko je tudi varati ljudij, nemogoče pa je varati Boga, pred čegar sodbo nekdaj vsi pridemo. Dano v Ljubljani dne 9. oktobra 1895. f Jakob, knez in fikof. V 1J Uhlju nI. 10 oktobra. Parlamentarni program. Kose snide državn zbor se bode grof Badeni posvetoval z vodjami večjih strank o tem, katere stvari naj reši državni zbor v bližnjem času. Vlada želi, da se državni proračun reši že do novega leta. Zato bode pa v začetku zase-se.Janja državni zbor imel ie malo sej, da bode imel proračunski odsek časa za svoje delo. Dvomimo pa, da bi državni zbor rešil v tako kratkem času proračun. Najbrže bode treba provizorija, kakor je že v Avstriji običajno postalo. Najprej bod« pa državni zbor imel še rešiti zakon proti ponarejanju živil, ki gaje že vrnila zbornici poslancev gospoi'ska. zbornica, in pa zakon o statističnem delavskem uradu. Volilno reformu vlada vsekako drž zboru predloži še do Božiča. Pomladi bode pa državni zbor imel rešiti volilno reformo, eksekucijski red in pa davčno reformo. Ker Bilinski želi, da se davčna reforma vsekako reši, bode dovolil nekatere premembe prvotnega načrta, da se bolj gotovo dobi večina. Dopolnilna deželnozborska volitev na Dunaju. V prvem volilnem okraju na Dunaju je bila predvčeraj dopolnilna volitev za državni zbor. Zmagal je z 2657 glasovi liberalni kandidat dr. Jožef *) Skrlu'' naj za svojo vest, conscientiac sune. Menda bi bilo treba citati: ,cimsoientiara suam', praSajto svojo vest (?) postala nemirna; pričakovala je, da doktor razprede govorico in da ji pove, kaj ga teži; saj vseh petnajst let, kar se imenujeta mož in žena, ni imel nobeden pred drugim ni najmanjše tajnosti, ni najbolj skrite razmere njoj inih src jima niso bile neznane. Poznala sta se prav dobro. Ko ju je prvikrat ljubezen privila k sebi, ko ho usta prestala govoriti fraze in začela tolmačiti Čute, ki so se rodili v mladih prsih, odkrila sta drug drugemu vse svoje življenje od dobe, kamor je segal spomin, do onega trenotka, ko sta se pri velikem snegu spoznala v ozkej ulici svojih stanovanj, ko sta drug drugemu povedala svoje hibe in zmote in si priob čila svoje sanje in nade. Gospa doktorjeva je ustala z naslonjača, stopila s počasnim korakom k divanu, kjer ju počival Smeli in sedla lahno k njemu. Bela, lahka njena roka se je o vila nežno okoli njegovega vratu in njena glava se je naslonila na njegovo. Zdramil se je in obrnil svoje oči na soprogo. Ali ni se mu zgladilo čelo, ko ga je žena premotila v mislih, temveč je odvrnil soprogino nežnost z uljudnim smehljajem in srčnim poljubom na sklonjeno lice. „Milkou, izpregovorila je osraelivši se po mo-ževej prijaznosti, „ali mi ne poveš, kaj te je tako prijelo v teh novinah?** Doktorju se je zgladil obraz in ozrl se je na soprogo. Prijel je novine, katere je poprej odložil, razvil jih in pokazal molče na neko dnevno novico. Gospa je sklonila glavo iu čitala : Zastrupil seje. Sinoči se je zastrupil v svojem stanovanji J. Patek, slušatelj zdravilstva. Za vzrok s&moumoru se navaja nedostatek neobhodno potrebnih gmotnih sredstev. „Žalostno", pripomnila je in zmajala z glavo. „Ali si ga poznal?" .Ne". „Ne razumem tedaj . . ,u „Razumela pa boš, ko boš slišala vse, kar ti sedaj povem". Prijemši jo za roke in ozrši se nežno v njene oči, nadaljuje doktor: „Gotovo se še spominjaš, da sva se zavezala vzajemno drug drugemu povedati vse dogodke svojega življenja, dokler še nisva nastopila skupne poti. Ti si tako storila, toda jaz nisem držal svoje bobede. Zamolčal sem ti trenotsk, kateri je določil, Neumavr. Protisemitski kandidat Anton Picker je dobil 1429 glasov. Pokazalo se je pa pri tej volitvi zopet, da liberalci vedno bolj zgubljajo zaupanje. Prišlo je volit 283 liberalnih volilcev manj, nego pri občinskih volitvah, dasi je tudi sedaj agitacija bila živahna. Sicer je pa omeniti, da nekateri židje ui dolgo s Slo-\ i i. To imajo od tega, ker so jo vedno podpirali. Dijaški neredi v Barceloni. Poved dijaškim neredom v Barceloni je to, da je Škof prepovedal čitanje knjig tamošnje) i vsenčilišČnega profesorja ." Odona de Baeno proti kazni izobčenja. Vlado je pa naprosil, sklicujoč se na konkordat, da naj dotičnoga protesorja odstavi, oziroma dijakom dovoli, da ne I" lo obiskovali njegovih predavanj in da naj se knjige omenjenega profesorja, k,it. re j.- u tii ivet dosedaj priporočal, ne le prepovedo kot učne knjige, temveč tudi zabrani njih prodajanje v trgovini, ter naj začne preiskavo proti profesorju ter nastavi novega profesorja, ki ne bode tako protikatoli.sk. Minister je hitro ustregel škofu in to je vzbudilo nevoljo mej dijaki. Pobili so mej drugim tudi okna pri Škofijski palači in pri uredništvih več klerikalnih listov. Omenjenemu profesorju so dijaki priredili velike ovacije. Pa tudi po drugih vseučiliških svetih je zavladalo zaradi tega dogodka velika nevolja mej dijaštvom. Nova deželna bolrvca v Ljubljani. V Ljubljani, dne Iti. oktobra. Slovesnim načinom otvorila se je danes ter ročila svojemu namenu nova deželna bolnica v L ubijani, opremljena in oskrbljena z vsemi napra-. ■ mi, katere zahteva moderna zdravniška veda. V s, kar se je pri sličnih zgradbah spoznalo kot o.o.ro in praktično, BJedintlo se je tu v harmonično celoto in dežela kranjska dobila je z današnjim dnem humanitaren zavod, na kateri sme po pravici biti ponosna. Že več decenij stare so pritožbe, da deželna bolnica ne zadošča več svoji svrbi in ni ga bilo skoraj deželnozborskega zasedanja, v katerem bi se o tej zadavi ne bilo govorilo in razpravljalo, ali ogromne denarne žrtve, katere so se zahtevale za projektovano bolnico, oplašile so deželni zastop in tako se je ta nujna zadeva odlagala od leta do leta. še le leta 1893. odločil se je deželni zbor definitivno za zgradbo nove bolnice. Dne 23. julija 1893. se je z zgradbo praktično pričelo in po dveletni gradbi je nova deželna bolnica danes dodelana in slovesno otvorjena. Bolniki ia bolniško osobje preselili se bodo večinoma Še ta teden v novi zavod. Nova deželna bolnica zgrajena je po tako zvanem paviljonskem sistemu, kateri je bil najpreje izveden na vzgleden način v bolnici Lariboisiere v Parizu in kateri je sedaj splošno priznan kot naj-prikladnejši. Po tem sistemu ločene so strogo ne samo razne bolezni, nego tudi uprava, gospodarstvo in več ali manj šumno delovanje, katero neogibno provzroča preskrbljevanje več stotin bolnikov. Vsled tega ločiti je vseh 15 objektov, iz katerih obstoji nova deželna bolnica, v dve skupini in sicer v .skupino pravih bolniških paviljonov in skupino upravnih in gospodarstvenih paviljonov s pritikli-nami. K prvi skupini spadajo: i.) Paviljon za me-d cinske bolnike s 150 posteljami; 2.) paviljon za kirurgične bolnike s 134 posteljami; 3) paviljon za kožne bolezni s 66 posteljami; 4) paviljon za očesne bolezni s 58 posteljami; o) paviljon za porodništvo in ginekologijo s 43 posteljami; G.) paviljon za in-fokcijozne bolezni s 24 posteljami in 7.) paviljon za hualce za 98 posteljami. V vseh teli sedmih objektih je torej prostora za 508 oseb, neračunajoč strežniško osobje. V skupino pripadajočih objektov spadajo: 1.) adiniuistracijsko poslopje s prostori za ravnateljske in upravne pisarne, za vzprejemanje bolutkov, za hišno lekarno, s staaovauji lekarnarja, bolniškega duhovna in vratarja; 2.) gospodarsko poslopje s centralno kuhinjo, pralnico in z raznimi i nt kunami, s stanovanji usmiljenih sester in kapelico ; 3) paviljon za kotle in stroje ter za skladišče premoga; 4 ) dezinfekcijska naprava s hlevom in koluico; 5.) mrtvašnica; G.) ledenica in rezervno skladišče za premog; 7.) paviljon s stanovanji upravitelja in kontrolorja in 8 ) paviljon s stanovauji strežajev in kurjačev. Vsa poslopja zavzemajo 121 a oralov ali 72 OUU kvadratnih metrov. Podroben opis vseh h objektov bil bi preobširen za to poročilo, zatorej omenjamo tukaj le splošnih, v vsakem paviljonu ponavljajočih se naprav. Pred vsem bodi omenjeno, da v paviljonih za bolnike spada na vsako postelj 7 do 9 kvadratuih metrov tal in — ker so dvorane visoke po 4'2 — 30 do 38 kubičnih metrov zraka. Ventilacijske naprave, ki so povsod v zvezi s kurjavo, urejene so tako, da se v sobi se nahajajoči zrak vsako uro 21 i krat prenovi, tako, da vsak bolnik dobiva vsako uro 75 do 95 kubičnih metrov sv^žegj, po zimi tudi toplega zraka. tiieie paviljona za bolnike bodi še omenjeno, da se razven d.oran za bolnike, operacijskih dvoran, poslovnih sob za pnmarije ter stanovanj za sekundarije in strežnike v njih ne nahajajo nikaki prostori za gospodarstvene namene; dobro pa je skrbljeno za kopelji in stranišča ter spada na približno 20 bolnikov po 1 kopelj in 1 stranišče. Vse dvorane za bolnike imajo čedna tla iz hrastovih deščic, stene pa so 2 metra visoko pleskane s porcelanemailbarvo in se dajo torej umivati, ostali del pa je primerno svetio barvan. Hodniki, stopnišča i. t. d tlakovana so z desiniranimi chamotte-ploščami, kopelj i, .stranišča, operacijske dvorane in sploh prostori, kateri se laliko onesnažijo, pa imajo terazzo-tlak. Da se prostori lahko in ah mi je živeti ali umreti, in kateri j« bil poseben povod najinega zbližanja." „Kako, ona mala nezgoda v gostem snegu in n.eteŽU . . .u .Izmislil *em si jo le, da bi se ti mogel približati." »Ti, zlobnež I" Doktor se je nasmehnil .Moral sem se ti približati, mora! sem te poznati, ako nisem hotel pasti; bila si mi neprostovoljno vzgled vatrajoosti, uteha v najkrutejih tre-notkih mojega ftivlji nj t.u „A1». funkcije, o katerih niti ne vem", zasnie-j.da s« je doktorjeva gospa, gladeč z roko že malo osivele lase svojega moža, »ali — odpusti m oje j nestrpnosti — kaka vzajemnost ■ ono novico v listu.u .Takoj BVefi Čuj, Bil nun uprav oni čas, ko nI a se zbližali najini poti, v drugem letu medicine. Bili ao to žalostni dnevi! Beda m glad sta bila moja najjavestejsa tovarila, ki me nista zapustila niti v vseufiiliikej dvorani, ki bta me spremljala, kamor-koii nem šel, in ko sem prišel domov, oj! m sta me pozdravila zopet Kdo bi mogel izraziti Čuvstva, ki so me tu obhajala, kdo našteti, roj mislij, ki so letale v razburjenih mojih možganih I . . . Moral bi su učiti, mo ..1 bi se brez akrbij vtopiti v morje resnic in izkušenj, moral bi študirati z umom in jaz — — — jaz sem plakal gladu. Črke v knjigah so se mi zdele ponarejene spake, ki so se veselo vrteč smejale mojej bedi . . . Moji možgani pa so bili vedno tako napeti, da sem mislil vsak trenotek, da se moja duša zagrne v temno odejo — v blaznost . . . Vse, vse sem poskusil, da bi si vsaj mogel prislužiti kruha — toda zaman. Moja volja je oslabela; ako se mi je ponesrečil prvi poskus, nisem mogel poskusiti v drugo in v dvojtiej meri sem čul one grozne besede bede ... In vender, vender nisem hotel pred svetom pokazati svoje bede. Ponos, ki je prirojen prav tako beraču kakor bogatašu, ni mi dovolil osvetliti komu svoje domače razmere. Bil bi dvakrat nesrečen, ko bi kdo le sočutno pogledal na mojo bedo, izprego voril lolažilno besedo . . . Tak je tek življenja; raji podleže človek težkej osodi, kakor da bi ponižal svoj ponos, odgrnil drugemu revo svojo . . ,* Doktor je umolknil. Bridki izraz na obrazu je jasno kazal, kako se je vtopil v minule razmere. Njegova glava je počivala na soprogini rami, njegove oči so zrle pred-se, in lice je kazalo, da srce čuti ž njim. Za trenotek je položil Smeli roko ua visoko čelo, kakor bi hotel pregnuti tožne misli. (Konec prib.) dobro zračijo, imajo okna patentovana krila z zgornjo svetlobo in ventilacijo. Najzanimivejša naprava nove deželne bolnice je brezdvomno velikanska centralna parna kurjava in z isto spojena parna kuhinja, parna pralnica, naprava za ogrevanje vode in konečno električna razsvetljava, zatorej poročamo o teh nekoliko obširneje. Centralna kurjava z velikim pritiskom ima samo jedno gorišče in sicer v paviljonu za kotle ter kuri in ogreva administracijsko poslopje, vse paviljone za bolnike, kuhinjo, pralnico, stanovanja usmiljenih sester in strežnikov, skupaj torej 9 poslopij. Dve samostojni centralni parni kurjavi z malim pritiskom pa sta prirejeni v hiralnici in v uradniškem poslopji. V svrho parne kurjave z velikim pritiskom in električne razsvetljave nameščeni so v posebnem paviljonu, ki ima 40 metrov visok dimnik, trije kombinirani ognjecevni kotli s 112 ma ogrevne ploskve, kateri v jedni uri laliko izparijo 4000 litrov vode in torej producirajo 4000 kilogramov pare s šestimi atmosferami nadpritiska. Ta para reducira se s posebnim ventilom na l1/« — 2 atmosferi ter se potem pod zemljo vodi v dotične paviljone v ceveh, ki so izolirane s primerno plastjo infuzorijske prsti, da se izžarivanje kolikor mogoče omeji. Kurjenje posameznih objektov z dovajajoča se paro vrši se na dvoji način in sicer s pamozračno kurjavo ali pa s kurjavo na lici mesta. Parno-zračna kurjava rabila se bode v svrho intenzivne ventilacije zlasti v vseh dvoranah za bolnike; zrak ogreval se bode s paro, katera se dovaja v nabranih ceveh iz vlitega železa. Zrak ogreje se lahko do 45° C. Parna kurjava na lici mesta vršila se bode s parnimi pečmi, ki so v zvezi z glavnim parovodom, ter so nameičene pr» oknih in primemo ojiažene. Ogreti in kurjeni bodo vsi prostori posameznih paviljonov in sicer tudi hodmki, stopnišča, kopelji in stranišča. Kurjava urejena je tako, da so pri vnanji temperaturi — 20° C. v vseh prostorih še lahko doseže temperatura 4- 20° C. in s* zrak vsled ventilacije vender še vsako uro 21/„krat pre-novi. Ker se parne peči nikdar ne zgrejejo nad 110 do 115° C, ne izgubi zrak v sobi nikoli naravne svoje vlažnosti; sicer pa je za slučaj potrebe skrbljeno tudi za povlaževalno napravo. Vsaka parna peč se seveda za-se laliko zapre ali pa odpre in torej vsak prostor za se ogreje. R«zven za kurjavo rabila se bode para tudi za ogrevanje vede. V to svrho sjiojen je kotel v kleti z rezervoarjem v podstrešji, ki se avtomatično napolnjuje Z vodo iz mestnega vodovoda. V kotlu udelana je tako zvana parna kača, skozi katera prehaja para. Voda v kotlu ogreje se do 90° C. ter Fte potem po ceveh vsled naravnega pritiska vodi v posamezne kopelji, do umivalnih miz itd. Za gorko in mrzlo vodo je v obilni meri skrbljeno ter se pri vseh umivalnih mizah in sploh povsod, kjer je potrebno, nahaja pipa za gorko in hladno vodo. Razven kurjave in ogrevanja vode pa se bode para rabila tudi za kuho in pranje ter za dezinfekcijo perila. Vsled tega napravljeu je od kotlov do kuhinje poseben parovod. V kuhinji, ki je jako okusno opremljena, dobro razsvetljena in zračna, nahajata se dve veliki lepi parni ognjišči, z dvanajstimi kotli ter predel, kjer se jedi lahko gorke ohranijo in konečno ognjišče z direktno kurjavo, ki je namenjeno za pečenje, pripravo prežgane juhe td. Razven potrebnih skladišč za meso, močnate jedi, kleti za vino in sočivje nahajajo se v pritličju tega paviljona tudi shrambe za posodo, za snaženje sočivja itd., v prvem nadstropju pa so stanovanja usmiljenih seiiter. Kuhinja s pritiklinami zavzema polovico poslopja, v drugi polovici pa se nahaja vzgledno urejena parna pralnica s skladišči za perilo. R izven basinov za namakanje perila nahaja se tu parni kotel za kuhanje perila, posode za milo in sodo, pralni stroj, stroj za splaknjevanje in ože-raanje. Te stroje goni parni motor, ki vsled transmisije goni tudi likalni stroj v prvem nadstropji. S pritličja oddaja se perilo na posebnem dvigalu v prvo nadstropje, kjer se nahajajo parni sušilni aparat in potrebna skladišča. Kakor že omenjeno, bode nova deželna bolnica električno razsvetljena. Klektrični tok dobival se bode iz lastne električne naprave, iz katere se bode z lučjo preskrbljevala tudi prisilna delavnica in poslopje usmiljenih sester v Vodmatu. Ta naprava dajala bode električni tok za 700 istodobno sve-tečih žarnic po IG normalnih sveč. Za močno razsvetljavo urejena je akumulatorska baterija s GO elementi in s kapaciteto za 150 žarnic po 10 normalnih sveč skozi devet ur. Tudi kanalizacija nove deželne bolnice je jako praktično izvedena. Ves zavod ka-nahzovan je z lončenimi cevmi, katerih se je potrebovalo 3400 metrov. V te cevi iztekajo se vsa splaknjevalna stranišča, kopelji, umivalnice vodovodni odtoki in strešna voda. Posebni basin za splaknjevanje omogočuje intezivno čiščenje kanalov. Prvotno je bilo določeno, da se ima nova deželna bolnica 1. avgusta 1896. leta otvoriti in humanitarnemu svojemu namenu izročiti; vsled grozne katastrofe, ki je na velikonočno nedeljo zadela našo deželo in zlasti mesto Ljubljano in ki je silno razdejala tudi staro deželno boluico, pa je nastala nujna potreba, da se nova bolnica otvori že pred nastopom zime, ker je prežimovauje bolnikov v barakah nemogoče. D-lo, katero je bilo treba v krajšem času zmagati, bilo je ogromno in gradbene razmere vsled potresa silno otežkočene; zatorej je vodstvo zgradbe glavno pozornost obračalo na to, da se dodela in dovrši v prvi vrsti to, kar je potrebno za nastunjenje in preskrbljevanje bolnikov. To ee je tudi posrečilo in je zavod v toliko dovršen, da bode bolnikom varno in ugodno zavetje. Obiskovalec nove bolnice se pač ne sme Čuditi, ako opazi, da čaka konečne dovršitve še mnogo dela, da pota mej posameznimi paviljoni še niso popolnem vrejena, da še ni lične železu« ograje in da namestu blesteče električne razsvetljave brli še slaba petrolejska svetilka. Vsa ta dovrševalna dela kakor tudi pokriti hodniki in telefonska naprava dali bodo še več mesecev, nasadi celo nekoliko let dela in opravda; potem še le se bode zavod prezentoval v oni podobi, v kateri bi ga poročevalec že danes rad pokazal čitateljem. Generalni projekt za novo deželno bolnico izdelal je Zagrebški arhitekt Kuno Weidinann po prvotnem programu z bolniškimi prostori za 320 postelj, a brez centralne kurjave, električne razsvet-* Ijave, hiralnice, stanovanj za uradnike in strežnike ird. Dopolnjevalni projekt za razširitev na 508 postelj in nove projekte za poznejša poslopja, za centralno kurjavo, električno razsvetljavo in druge inštalacije pa je izdelal deželni iužener A. Ivlinar, kateremu je deželni odbor poveril tudi vodstvo Zgradbe in napravo podrobnih projektov. Gospod Kliu.ir ogledal si je razne modeme bolnice v Avstriji, na Nemškem, Laškem in v Švici ter pri zgradbi naše deželne bolnice praktično uporabil vse, kar se je drugod za dobro in koristno .spoznalo. Le malo je bolnic v vehkdi mestih, ki bi se z ozirom na razno praktične naprave mogle meriti z Ljubljansko. Konečno naj še omenimo, da se jo deželni odbor pri oddaji del pri novi bolnici v prvi vrsti oziral na domače podjetnike in obrtnike ter oddajal tujcem le taka dela, katerih domače tvrdke niso mogle izvesti. Kopanje tal, zidarska in tesarska dela izvršile so tvrdke: kranjska stavbinska družba, Fa-lesbhini, Zupančič, Tdnnies in Treo; železnino preskrbela je tvrdka K. tlammersobmidt, kleparska dela H. Korn, kamnoseška dela Toman in Usmernik, mizarska dela liiniler. Hansel, Krimer in Petrin, kiju prispevki pritekli n« pomoč ter zakliče konečno trikrat „Slava" presvitleiau cesaiju, kateri klic je našel pri navzočih oduševljen odmev. Deželni predsednik baron Hein čestital je v imenu vlade deželi kranjski na novem velevažuem humanitarnem zavodu. Ob polu 12, uri bila je slovesnost pri kraji. — (Občni zbor ..pisateljskega podpornega društva") se je vršil v ponedeljek zvečer. Poročilo smo zaradi nedostajanja prostora morali odložiti za jutrišnjo številko. — (Šolske vesti ) Pretočeni teden pričelo se je poučevanje tudi na mestni dekliški osemrazred-nici, ki je — kakor znano — nameščena sedaj v najeti hiši kranjske stavbinske družbe ob cesti na Rožnik. Vpisalo se je 400 učenk, ki se poučujejo v desetih oddelkih Poleg rednih učiteljic poučujeta na tem zavodu dve pomožni učiteljici. V vnatiji uršulinski dekliški šoli oglasilo se je letos G(>7 učenk, ki se poučujejo v 1 i. oddelkih. Zgradba nove šole na Barji bliža se konečui dovršitvi ter se bode novo šolsko leto otvorilo že v novem poslopji pri četkom prihodnjega meseca. — (Velika tatvina.) A Ivokatu g. dr. Hodniku je dne 2(J. septembra izginil tisočak. Ovadil je stvar policiji, ni pa vedel povedati, je-li tisočak izgubil ali mu je bil ukraden. 1'ohcija, sluteč, da je bil denar ukraden, je takoj jela stvar preiskovati in je posebno pozornost posvetila dr. Hodnika pisarju, že kompromitiraneniu Jožefu Cirliju. Zlasti se je naročilo redarjema, ki imata službo na kolo-dvoiu, naj pazita, če bi se Carli kam odpeljal. A Carli je bil previden, vsaj prvih štirinajst d ni j, ko pa je njegov šef odpotoval v Zigreb, je skusil porabiti ugodno priliko iti odnesti pete. V pisarni je prosil dopusta, češ, da mora k stricu v Radovljico, kjer dobi 300 g'd, in si še izposodil nekaj goldinarjev, v hiši, kt--r je stanoval, pa je pripovedoval, £uvn,oar*ka dela Ahčin, Martinčič, Rebek, P,lko in j d mora St. Peter .ti, kjer mora za svojega šefa /ahkar, pleskarska dela brata hberl, steklarska dela 1 , . . , , Klein in Kollman, slikarska dela Stare; električno I t>la6at' tJ'° doč,m 08tllI,ri !'JiU1U Zit tmd 60 *l razsvetljavo inštalirala je tvrdka Siemens & Halske, Kazal je tudi tisočak in vsi sostanovalci ho si ga kanalizacijo izvela je tvrdka Lederer m Nessenvi, in -t:ilacijo parne kurjave, vodovoda itd. preskrbela je tvrdka liiii.;kner, kotle pa hlpmsko montausko društvo. Stroški za novo deželno bolnico proračunjeni so se I.ij na 680000 goldinarjev; naknadna dela, ki bodo še potrebna v teku prvili let, veljala bodu še kakih G0 do 70 000 gld, tako tla utegnejo konečui Iro.ški iznašati okroglo 700 000 goldinarjev. V pokritje teb troškov dala je kranjska hranilnica bO.000 gld., mestna občiua Ljubljanska pa ;>(i.000 natančno Ogledali in ga otipali. Redarji na kolodvoru so Beveda k>j ovadili, s katerim vlakom se je C i r li odpeljal, in s"; tisto noč je šel neki policijski organ v Carlijevo stanovanje ter tam izvedel, da je mož kazal tisočak. Policija je takoj brzojaviU ua vse postaje in orožniki v St. Petru so C.^rliia prijeli ter ga včeraj pripeljali v Ljubljano. Tisočaka pa Carli ni prinesel soboj in šo ni izpovedal, kam ga je spravil. — (Ukradena ura v detektivovem žepu ) goldinarjev; ostale stroške v znesku 585 000 gld. { Polirju pri zgradbi n Narodnega Doma" je bila p red pokriti bo*morala dežela iz svojih sredstev. Z ozirom na ogromne žrtve zi ta humanitarni zavod pač smemo izraziti želio, naj bi zavod, za katerega je dežela toliko žrtvovala, v polni meri izpolnjeval ojiravičene nadeje. Dnevne vesti V Ljubljani, IG oktobra. — (Otvoritev nove deželne bolnice) Nova deželna bolnica Ljubljanska bila je danes dupoludne slovesno ot vo. jena in popoludne že pričela se je selitev iz stare bolnice v novo. Seli se naj preje ki-rurgičen oddelek, a v teku prihodnjega tedna sledili bodo tudi ostali oddelki. Slovesni otvoritvi ludnice, katero je blagoslovil knezoškof dr. Missia on veliki asistenci, prisostvoval je deželni predsednik, nekaterimi tedni ukradena žejma ura. Naznanil je to mestni policiji s pristavkorn, da je, uro spoznati po podobi sv. Jurij;*, katera je na pokrov vrezana. Policija je storila primerne korake in tudi dež. j sodišču naznanila tiste, na katere leti sum, da so i v zvezi s tatvino, a vse zasledovanje gl-de ure je j bilo zaman. Mestni detektiv g. Toplikar je premiš-i Ijeval vse mogoče kombinacije, kam je ura prešla, a j trud njegov je bil brez VSpeha. Ure ui mogel dobiti j — dasi jo je že nekaj dnij nosil v svojem žepu. Gcsp. T. je bil dal svojo uro urarju, da mu jo po pravi, urar pa mu je za ta čas posodil neko drugo. Včeraj je rečeni detektiv čakal pri sodišču in porabil to priliko, da si natančneje ogleda izposojeno uro. Zdela se mu je znana, a ko jo je natančno pregledal, je spoznal, da je v pokrov vrezan sv. Jurij. Presenečen pa sam s seboj zadovoljen vstopi deželni glavar in deželni odborniki, podžupan Ljub Ijanski, zdravstveni referent deželne vlade, okrajni j v sodnikovo pisarno in naleti tam na okradenega glavar Ljubljanske okolice, vodja, upravitelj in zdrav- j polirja, kateri ga poredno apostrof uje I Kaj še niste i>«ki deželne bolnice, župan Vodmatski, voditelj dobili moje ure. Naš detektiv pa potegu« z ne- Zgrađbe in zastopniki vseh onih tvrdk, ki so sode lovale pri zgradbi. Po blagoslovljenju bolniške kapelice in tihi maši, katero je daroval knezoškof bili so zaporedoma blagoslovljeni posamezni paviljoni nove zgradbe. Po cerkvenem obredu pa so se gostje zbrali v referktoriju, ki je bil e cesarskim kipom in eksotičnimi rastlinami krasno ozaljšan. Dež. glavar j De tel a pozdravil je v svojem nagovoru deželnega predsednika, knezoškofa in druge goste ter izrazil svoje veselje, da je dežela kranjska srečno zgradila zavod, ki je vidni simbol človekoljubja in ljubezni do trpečega človeštva. Z zadovoljstvom in ponosom smemo se danes ozreti na ta važni humanitarni zavod ; previdno vodstvo, dobra uprava in zdravniki, s katerimi se po pravici smemo ponašati — vse to nam je porok, da bode ogromna denarna žrtev za ta zavod obrodila dober sad. Govornik omenja nadalje vse hvale vredne delavnosti usmiljenih sester, priznanje vrednega delovanja stavbenega vodja inže-nerja A. Klinarja, izreče zahvalo mestni občini posnemno grandezzo uro iz žepa in jo prezentira polirju. Ukradeno uro je nekdo pri urarju zamenil, še predno se je tatvina ovadila. Ker je urarju do-tičnik znan, ne utečo ka/.ni, polil pa zatrjuje vsakemu, kdor ga hoče poslušati, da mu nobena stvar v Ljubljani tako ne imponira, kakor mestna policija. — (Nezgoda.) Delavec Kern, stanujoč na Karlovski cesti št. 4., je sinoči hotel leči na svojo, jedno nadstropje visoko stoječo postelj, pa padel ua tla in se taku močno poškodoval, da so ga morali prenosti v deželno boluico. — (Slovensko narodno politično društvo „Sloga" v Gorici) hode imelo dne 28. oktobra v čitalničnih prostorih v Gorici svoj občni zbor. — (Državnozborska volitev na Goriškem.) Laška klika, ki bi rada spravila v drž. zbor kneza Hohenlohea je v silnem strahu, da propade nje kandidat in da s pomočjo slovenskih volilcev zmaga dr. llujatti. Za to razširja govorico da se je dr. I3u- f » . .. . , jatti odpovedal kandidaturi. Tistim na čelu ki sku- ^juujaustti m kranjski hranilnici, ki sta z znatnimi šajo na ta način delati zgago stoji vlađna „Triester Zeitung". Goriška „Soča" svari slovenske volilce, naj se ne dajo premotiti in naj volijo dr. Bujattija. Od nega sicer ni pričakovati, da se bo potezal ta narodne koristi goriških Slovencev, pač pa se bo poganjal za njih gospodarske interese. Kako že sedaj slepari laška stranka, se vidi iz tega, da hodijo pisarji magistrata goriškega po hišah in popisujejo glasovnice za Hohenlohea, vpokojenim častnikom se pa prinašajo v hišo že izpolnjene glasovnice. Vlada ueče nič videti in nič slišati o takih nezakonitostih. — (Z Dunaja) be nam piše: Slovenski klub na Dunaju bode prvi svoj večer v tej sezoni imel v soboto 10. oktobra t. 1. v „Restaurant International1* I. Neuer Markt 8. v „zimskera vrtu". Gosp. dr. Mat. Marko bode predaval o „narodopisni razstavi češki". Začetek ob 8. uri zvečer. .Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju" bode imelo letošnji svoj občni zbor v gorej imenovani dvorani v četrtek 14. novembra ob sedmi uri zvečer s sledečim vsporedoin: Pozdrav predsednika, poročilo tajnikove, preglednikov, volitve, slučajni predlogi. Podpisani vabijo k obema večeroma in ob jednem iskreno prosijo, naj čim prej in kolikor mogoče udov pristopi podpornemu društvu ter svoj donesek pošlje gdu dru. Fr. Sedeju, o. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgustineju 1 Augu-Stineretr. 7. Dđnina znaša za redne ude po tri gld., za podpornike pa pet gld. na leto. Sprejemajo pa se tudi veči darovi. Rojaki! Usmilite se revnih slo-vensk'h velik šolcev I Pomagajte vsak po svoji moči, da se tem bednim olajša usoda. Vsled potres i je letos to društvo do sedaj žalibog dosti manj darov prejelo kakor lani. Število revnih dijakov pa se je pomnožilo. Zarad tega je nujno potrebno, da vsak rodoljub to društvo po lpira, Odb >r podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju : Iv. Navratil, J. Pukl, dr Fr Ploj, dr. Fr. Se dej, dr. A, Primožič, 1. Lazar, dr. M. Murko, dr. IV Simornč, dr. KI. Seshun, dr. K. Strekelj. * (Snov za kriminalni roman.) V Santiagu živeč nemški trgo\ec se je poročil pred trem leti z neko domačinko Jaanito Nnnez. S Jnanito je prišla v trgovčevo hišo tudi nje sestra Mercedes, ljubeznivo m lepi* dekle, katere sta se zlitsi oklenite trgovčeva Biua iz prvega zakona. To je Jnanito neizmerno jezilo, vrh tega pa je bila ljubosumna na se.stro. Letos Bta hkrati trgovčeva sina umrla in Juanita je dolžila svojo sestro, da ju je zastrupila. Sodišče je izvedelo za stvar in aretovalo Mercedes. Ker Bo je v dekličini omari naiel savojček strupa, ni nihče dvomil o nje krivdi. M^rc-des je pri obravnavi povedala, da je Juanita hotela sama sebe za-stiU])iti, da pa sta otroka strup slučajno dobila in ga izpila. Juanita je trdila, da je to laž in drž. pravduik je nas veto val, naj se Merced*« obsodi na smrt. V zadnjem trenotku je pa zagovornik zasledil nekaj važnega. Dokazano je bilo da Mercedes od 12, februvarja t. I. ni bila več v sobi kjer so je strup našel, ker je tisti dan šla od sestre, .struji pa je bil zavit v časmk z dno 5, marca t. I. sodišče je oprostilo Meioedes in ukazalo aretovati Juanito, a predno seje to moglo zgoditi, seje Juanita usmrtit*. Zapustila je pismo v katerem je priznala zločin. Dunaj 16. oktobra. Dne 28. t. m. se snide v justičnem ministerstvu enketa, da izreče svoje mnenje glede ustanovitve pridob-iiinskih in gospodarskih zadrug Iz poslanskih krogov so povabljeni: K r a m a f, E x n e r, \Yrabetz, in M. Vošnjak. Dunaj lb. oktobra. Brzojavna poročila iz Lvova javljajo, da je sekcijski sef v na-učnem ministarstvu dr. Rittner določan poljskim ministrom, na njegovo mesto pa da pride vseučiliški profesor dr. 11 a r t e 1. Zagreb 16. oktobra. Izgredi zaradi razobešenih srbskih zastav so bili včeraj toliki, da so orožniki z bajoneti morali prepoditi izgrednike iz cele Ilice. Ker se danes ni razobesila nobena zastava, vlada najlepši red. Danes je 23 vseučiliščnikov pred Jelačičevirn spomenikom sežgalo 1. 1848. madjarskim ustašom vzeto zastavo. Bukurešt 16. oktobra. Tukajšnja policija je prišla na sled morilcu Stainbulova, Atainasu. Tudi proti Tufekdžijevu govore razne okolnosti in se je sofijski policiji že sporočilo, naj ga aretuje. Carigrad IG. oktobra. Turki so v Akhisarju prouzročili krvave izgrede. Napadli so mestece, ubili 50 Armencev, 300 pa ranili in potem uplenili vse hiše. Vsled ponavljajočih se izgredov so zastopniki Francije, Angleške in Rusije zahtevali od turške vlade, naj takoj v vseh provincijali, kjer prebivajo kristijani, nastavi kristijanske guvernerje. Će bi vlada ne ugodila tej zahtevi, stavi se jej ultimatum. Razburjenost je velikanska. Bukurešt IG.oktobra. DemeterStourdza je sestavil novo, liberalno ininisterstvo. Umrli so r Ljubljani: 11. oktobra: Štefan Poterlin, ftrevljarjev sin, 3") let, Križevniške ulice fit. 10. — Milka Anžič, lesarjeva hći, 3 leta, Črna vas fit. 33. 12. oktobra: Marija Jofite, tesarjeva vdova, HO let, Poljanski trg St. 1. — Viktorija Steber, posestnica, «1 let, Sv. Petra cesta fit. 28. — Leopold Pfeifcr, delavčev sin, 1 mesec, Ulice na Grad fit. 10. 13. oktobra: Ivan Sinzl, c. kr. kapelnik, r>9 let, Ko-jj7ej. _ F.merih Ivanifievic, zaseb. uradnika sin, 17 mesecev, Flori j unske ulic« fit. 23. 14. oktobra: Reza Pogačnik, delavčeva žena, 64 let,. HracL ckega vas fit. 98, — IvHna Jerina, posestnikova hci, 3»; let, Cesta v mestni lop fit. W>. — Ivana pl. Cirkeimb, uradnikova vdova, 71 let, Poljanska cesta fit. 26. V deželni bolnici: '.». oktobra: Jeni Gajger, gostija, 84 let. 10. oktobra: Franu Ćarnernik, kajžar. 46 let. 13. oktobra: Fran Butar, delavec, 57 let. V hiralnici: 10. oktobra: .Icra Premrov, gostija, 60 let. 13. oktobra: Urfiula Marolt, gostija, 46 let. Meteorologično poročilo. Oktobra j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 arah ir>. 9. zvečer 73H-U 12-8° C »1. zahod jasno 16, n 7. zjutraj 2. popol. 786'fi 7335 77° C 17 2» C si. ssvzhod pr. m.zah. jasno oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura 13'8e, za 3-20 nad normnlom. ID-cLnaJslcsi borza dne* 1C oktobra 1895. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta A- ,..... Ogersk.t zlata renta 4" „....... Ogerska kronska renta 4""b ..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 80 frankov........... Italijiuiski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne* 16 oktobra 1895 4°„ državne srečke iz I. 1854 po 960 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava Mg. srečke f>°'„ po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4",°',, zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld....., Ljubljanske srečke......... Rudolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avs.tr. banke po 200 gld.. . Traii)way-drufit. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj .......... 100 gld. 50 kr 100 90 n 121 50 m 101 ■ 20 a 120 85 a- 99 i o'■*.»; * 10 • 1' POO 399 ■ 50 ■ e 120 ■ 30 58 85 ■ 11 ■ 77 ■ 9 n 54", n n 96 a 5 ■ 69 ■ 151 gld. 60 kr 196 n — ■ 131 e — a 200 i • 75 M 22 * 50 * » 25 * 177 n 50 598 — ■ 1 ■ 30 ti f Tnžuega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znam-em žalostno vest o smrti nase p rtljn bij ene, nepozabne soproge, oziroma matere, htare In sestre, gospe Jožefe Košir katero je Vsemogočni Bog poklical danes ob 8. uri zjutraj, previđeno h sv. zakramenti za umirajoče, v 45, letu njene d6be v boljše življenje Pogreb predrage rajuice bode v četrtek dne 17. oktobra t. 1. ob 5 nri popoludne i/, hifie fit. 4 Krojaške ulice na pokopališče pri sv. Knfitofu. Nepozabna umrla priporoča se v blag spomin. Svete mafie zadušnice brale se bodo v cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne IG. oktobra 1895. [1841 Žalujoči ostali. Marija Oajrln roj Smuk javlja v svojem in svojih otrok Ivane in Ane imenu sorodnikom, pri:ateljem in znancem pretresljivo vest, daje Vsemogočni iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Frančiška Ogrina hišnega in zemljiškega posestnika v Hribu pri Vrhniki danes v sredo, dne 16. t. m., rano zjutraj po dolgotrajni, mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu starosti poklical k Sebi na oni bol j Si svet. Pogreb nenadomestnega rajnika bode v petek, dno 18. t. m , popoludne ob 3 uri. Svete maše zadužnice bralo se bodo v raznih cerkvah lilagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin, (1343) Hrib pri Vrhniki, dne 16. oktobra 1895. l?I-0«l*l H« (1327—2) vec vozov gnoja -V i'i-|«" vili nI i * -»» 11 Ht. 1. Učenca kateri jo prvi razred srednje Sole ali vsaj ljudsko Solo z dobrim vspehom dovrfiil, vzprejme Av^iihI Kuno, trgovec z mefianim blagom v Črnomlju. (1340—1) Praktikant iz dobro hiSe in s primerno Šolsko naobrazbo se vzprejme (1886—3) v modni trgovini J. S. Benedikt v Ljubljani. Stanovanja, f Si večji in 9 m»iij«it amaiiovauja se oddado si. liftto|»a*II, Olluoe it. 3. Prodajalka izvežbann v prodaji mešanega blaga, vzprejme 86 takoj v prodajalnico blizu Ljubljane. (1812—9) Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". »5»j-- ----, RSt m ■ p ►Vt IVt >V< m m ga rV m tv Mg Si osoto^ brapavai A* .o j4* £*o brapavai ~~ »ust ° B«iW v« J°Če ćut-Uo. P# *° (S 80*0) dob.va se ko'"* ■ A. M„t-..h Ar r« . ****** Pr» Vaio Petrtilc m >: i i ►v< m m m v v IV iVi § Izgubila se je grlica vajena imenu „Cartka", iz 11. nadstropja Levčeve hiše (Reseljev trg št. 1). Kdor jo nazaj prinese, dobode dobro plačilo. (1341) C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic! Izvod iz voznega reda --r«» ..'»-r^n.odL 3.- olcto"bra 1895 SlMtopno omanjaiil prihsjajal In oahajadnl dul omadaul , Odhod !■ IOablJ&no Qnž. kol.) Ok UV. uri 5 «m4m. po noM oaebni yl»k t TrbU, PonUbal, Buljuk, 0». Iutso, FrutaaDifait«, I.Jnbno, oaa Bolathal ▼ Amiot, Iaohl, Oman. dan, Solnagrad, Stajr, Uno, HaJaJevIce, Pisanj, Marijina Tare, 11■oiuti**+ motani Tlak t Noto maato, KodarJ«. Ob II. ur* tO min. dopottulm« oaabnl vlak t Trhle, Pontabal, Haljak, Onloreo, Iijiihno, HaUthal, Dunaj. Ob 4 %tri popohšdnm oaabnl Tlak t Trhla, HaUak , Oalorao, Uubno, Cm Salathal t Solnograd, Lan d - Oaateln, Zali na Jaaarn , I nomoal, Brageno, Onrlh, rtan o »o, Pari«, Stajrr, l.ln o, Omandan, Iaahl, Bnde Jevlo«, Plaanj, Marijina Tara, Hob, Frutoto »ara, Kariere Tare Prago, Iitpako, DnnaJ Tla Amitetten Ob T. uri VO min. metani Tlak t Koi-erle, Noto raeito Baann tega ob nedeljah in praanlkih ob S. uri iš9 tninut popoludne oaobni rlak t Iieaoe-Bled. Prihod v LJubljano (jas. kol.). Ob a. uri &» (Mite. *)*ttr,\} oaabnl Tlak ■ Dunaja Tla Amitetten, Idp-akega Prag*« PrenooTih Teror, Karlovih reror, Iloba, Marijinih raroT. Plauja, Bndajarlo, Bolnograda, Unu, Stajrra, Omondana, laohla, Aut •eea, Idnbna, Oeloroa, Beljaka, Vrt---lenefeete, Trblia. Ob 8. uri XV mite. *futr<\) metani Tlak ta Kočarja, Novea-a raeeta. Ob ti. ur* IMt mir«, dopoietdft« oaabnl Tlak a Dunaja rie Amatettan, Ialpekoga Prege, Franoorlh reror, Karlovih Teror, Heha, Marijinih Teror, Pliuje, Hudejevlo, Bolnogrftda, Idnoa, Starra, Parlae, (Jenare, Onrlha, Bregenca, Inomoata, Zella ua Jeeeru, Leml-Or-telne, Iijuhne, Celovca, Pontabla, Trblta Ob tf. uri M min. gtopoh' in« metani vlak le Kočevje, Novega meete, Ob 4. uri %& min. popoluđn* oeebnl vlek a Dunaja, LJubaa, Helethale, Beljaka, Oaloroa, Vremenifeite, Pontabla, Trblta. Ob y. uri iM min. avn^r metani vlek la Konerje, Novege Met te Ob 9. uri 4 min. apaVier oiebnl vlek a Dunaja preko Amitettene ta Idubnega, Beljaka, Oeloroa, Pontabla, Trblaa. Odhod Ib LJubljano (drt. kol./ CM f, ur* M min. ifrutraj t Kamnik. . S. i OS » j>oj)oJM«i»»e . . . S. . rIO ^ ei'^.^t m 9 „ 10. „ 10 „ evdrw „ h (poelednjl vlak la ob nadaljeh In praanlkih ) Prihod v LJubljano (dri. kol.). Ob 9. ur* 80 min. tjulraj te Kamnika. , 1J. . tS . eUmoJvJn« . „ (5—23J*) . i, . «5 » »wr*r . . tpoaladnjl vlek 1« _ob nedeljah In praanlkih. Prostovoljna dražba istra in tnninjske oprave bode v ponedeljek 21. oktobra 1.1. od 0 do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne (1339—11 na Kesljevi cesti št. 1, II. nadstr. sf Želodčne kapljice.^ j Te kapljice ao zeld pro-apefine (provzroćiijejo slant do jela, ra/.st VHrjiijo nliz, so pomirljive in «>i«jsujoco, ustHvljajo kn'- in krt'pĆHJo lolodeo ; rabijo pri napenjanji m zapečenoatl, preoblotenem želodol s Jedili m pijačami i. t. d. Btohlonioa s rabllntm navćdom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tnoate ■amo 4 gjld. 80 kr. Priporoča jih j Lekarna Trnkoczy ' zraven rotovža v Ljubljani, (ses^t) I Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. t » i i i i » Šl :ii).'JiO. Razglas. 11338—2) V zmislu 20. dcželnozborskegu, volilnega reda za vojvod'no Kranjsko H«> javno naznanja, da je lolilsB imenik: za volite? M «ež. josiancev ki jih bode veled razpisa visokega c. kr. deželnega predeedniitva v Ljubljani z dne 9. oktobra letos, št. 8558, pr., voliti deželnemu stolnemu meHtu Ljubljani dne 25. novembra letos, že dogotovljen in da bo o«l lltillt'K i.U|»r«'J **k«#.i »NClll (lilij v magietratnem ekspeditu razgrnjen na ogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti, tukaj vložiti reklamacije o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, H nimajo volilne pravice, ali da eo se iz njega izpustile osebe, ki imajo volilno pravico. Izkaznice se bodo volilcem vročile pravočasno. Ako bi je pa kdo ''.mej volilcev iz kateregakoli vzroka vsaj 21 ur pred dnevom volitve ne prejel, naj pride k mestnemu magistratu sam ponjo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 14. dan oktobra 1895. Zupanov namestnik: Vončina. železniške šine, traverze, cintasto in pocinkano ploščevino železo za vezi kovanje za okna in vrata sploh TTS©, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po JBClo ZlliŽttllllt Ct'lllsll Andr. Druškovič trgovec z železnino (448—ei) Glavni trg št. 10. I^jutaljiMi«,. Glavni trg št. 10. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 15 17