Bogtuhia plačana v gofovinL Leto LXVIL, št. 166 Ljubljana, sreda 25* Julija 1934 Cena Utu i.- ^f?T^? dan popoldne, izvzemši nedelje in pramilcB- — Inaemti do 30 petit vrst a Dm 2.-, dolOO vrst a Din 2-50, od lOO do 300 vwt a Dtn i-, ve*^ inserati petit ▼raja um 4.-. Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — >SIovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Dto 25,-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO TK TJPRAVXISTvX> UTUBUAJrA, Kirafl jeva ulica št. 5 Teieforu 3122, 3123, 3124* 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26, — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66, podružnica uprave: K ocen ova. ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru lOl. FžaČnn pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Mussolinijevi načrti z Avstrijo Borba za poslednjo italijansko postojanko Avstrija je docela zaplavala v italijanske vode — Da bi si ohranil vazalstvo Avstrije, se Mussolini odreka revizionizmu in prijateljstvu Nemčije, ob enem pa hoče za vsako ceno preprečiti zbližanje Avstrije z Jugoslavijo Rim, 35. julija, r. Delikatna situacija ▼ itaJijansko->nemških odnosa jih De pušča več nobenejja dvoma, da se je italijanska vlada odločila vzeti svojega edinega zaveznika dr. Dollfussa energično v zaščito ter da se pripravka na oxfk>čne korake v Berhrro. V pončenm krogih zatrjujejo, da )e fcafija samo zaradi tega tako nagk>, preko noči izpremenila svoje stališče v pogledu vzhodnega pakta in dala svoj pristanek na francoske predloge, ker se boja ne samo, da bi ostala Italija izolirana, marveč še mnogo bolj, da bi vprašanje Avstrije ne postalo predmet pofitjčne kupčije pri eventualnih pogajanjih o pristopu Nemčije k temu paktu. Če hf se to zgodno, bi Italija izgubila svoj vptfv v Avstriji, ki je določena, da nadomesti »nezvestega« vazala Albanijo. V zvezi s tem se zatrjuje, da bodo na skorajšnjem sestanku MiLSsolitri.ia in dr. Dolfiissa sprejeti sklepi, ki bodo okrepili protirevizionistično staJišče Italije. Vse kaže. da bo zaradi položaja v Avstriji Italija docela opustila svoje dosedanje revizjonisticne načrte. S tem pa bo ob enem razblinila poslednje nade Madžarske m izgubila rudi njene že itak zelo medle simpatije. V poučenih diplomatskih krogih ne smatrajo niti za izključeno, da bo ItaJija predlagala, naj se vzhodni varnostni pakt razširi tudi na Avstrijo, da bi bUa na ta način tudi Avstrija zavarovana proti N-emčiii. Bern, 25. julija r. Po vesteh z Dunaja je zavladalo v tamošnjih krogih ve-iko zadovoljstvo, da se je Italija odločba prekkilti svoje tesne zveze z Ber-Bnom zaradi hlfterjevskega terorja v Avstriji. V vladnih krogih zatrjujejo, da je sedaj položaj dr. Doilfussa znatno ojačao in da bo mogel s še večjo energijo nastopiti protf teroristom. Dofl- hjssova vlada smatra, da je sedaj zavarovana pred vsakim presenečenjem iz Nemčije, ker ima veliko zaščito Italije, ki bo v primeru potrebe prišla na pomoč ne samo s protesti jn demaršami v Berlinu, marveč tudi z oboroženo silo, ako bi kdo poizkušal vreči sedanji avstrijski režim. Dunajski . vladni krogi z največjim navdušenjem navajajo pisanje italijanskih listov, ki so napovedali odpoved prijateljstva Nemčiji. Ne prikrivajo pa, da ima tudi Italija pri tem svoje posebne račune. V Rimu se najbolj boje, da bo Nemčija za nadaljevanjem svoje akcije v Avstriji spravila v nevarnost tudi italijanske pozicije v Podunavju, pozicije, ki so se edine ostale od vseh ve-TTkfli načrtov italijanske diplomacije. Če se Nemčiji posreči, da omaje tudi te pozicije, potem je za Italijo izgubljena bitka na vseh poljih. To pa bi moglo imeti dalekosežne posledice tudi v notranji politiki Italije, kjer ni vse tako trajno, kakor to prikazuje fašistični Bolgarija in Rusija diplomatskih odnoiajev z Rusijo je izzvala v vsej Bolgariji veliko zadovoljstvo Sofija, 25. jtrfrja. AA Bolgarska brzo-jsviM agencija poroča: Bolgarski zunanji minister Betalov m sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvi-nov sta izmenjala r>4e dve brzojavki: Kraljevska vlada je na podlagi predhodnih pogajanj, ki sta jih vodila nedavno tega zastopnika Sovjetske Rusije in Bolgarske v Carigrada, gg. Žurič in Antonov, sklenila, da v sklada s stoletnim prijateljstvom med Bolgarsko in Rusijo vzpostarvi redne diplomatske stike med Bolgarsko in Sovjetsko kosijo z imenovan jem rednih pooblaščenih ministrov. Čvrsto sem prepričan, da bodo vzpostavljeni stiki okrepili prijateljska čuvstva med obema narodoma m razvili gospodarske od nosa je med obema državama. Izvolite sprejeti. gospod komisar, izraze mojega najboljšega spoštovanja. — Rafalov Litvinov je odgovoril s to-le brzojavko: Sovjetska vlada je z zadovoljstvom vzela na znanje vašo brzojavko, s katero ste ji blagovolili sporočiti sklep bolgarske vlade, da vzpostavi diplomatske stfke med Bolgarsko in Sovjetsko Rusijo z imenovanjem rednih pooblaščenih poslanikov. V zadovoljstvo nri je, da vas lahko obvestim, da je sovjetska vlada prav rada sprejela vaš predlog, ki odgovarja tudi njenim željam in interesom obeh držav. Hkratu delim tudi vaše prepričanje, da bodo vzpostavljeni diplomatski stiki okrepili prijateljska čuvstva med obema narodoma m razvili gospodarske zveze med obema državama. Izvolite, gospod minister, sprejeti izraze mojega najboljšega spoštovanja — Litvfnov. Izjava Georgijeva Sofija, 25. julija. AA. Predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev je dal uredniku lista JKamhana« o obnovi diplomatskih odnosajev med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo tole izjavo: Morem vam potrditi, kar je že sooči izjavil g. Batalov. Ena. izmed glavtrili točk našega, programa je bila tudi obnova nor-malneg-a razmerja med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. V ta namen so se že nekaj časa vršili razgovori v Carigradu. Zdaj so ae uspešno končali, vendar vam Se ne morem povedati podrobnosti Jttfcri boste brez dvoma lahko že objaviti besedilo protokola, podpisanega, v Carigradu. Uredniku Usta >NOvo Vreme« je minister Batokyv dal tole izjavo: Odgovor komisarja za zunanje zadeve Sovjetske Rusije Litvinova je že znan. Zadovoljni smemo biti, da se tako ugodno uredi eno izmed velfkm vprašanj naše zunanje politike, razmerje s Sovjetsko Rusijo. Na vprašanje urednika, kdo bo bolgarski poslanik v Moskvi, je g. Batalov odgovoril: Ne bodite nestrpni. Tudi to se bo uredilo. Vlada ima že v misliti osebo, ki ji bo poverila to deKkatno poslanstvo. Njeno ime boste kmalu izvedeti. Sofija, 25. Jurija AA. Poročna o izmenjavi brzojavk med bolgarskim zimanjrm ministrom Betalovrm in sovjetskim komisarjem za zunanje posle Livinovim o vzpostavitvi diplomatskih stikov med Bolgarsko in Sovjetsko Rosi jo komentirajo listi zek> ugodno. Tako piše »Kambana« med drugim: To pomembno delo vlade pozdravljamo kot stopnjo v političnem razvoju sio-vaostve in kot novo upanje v njegovo bodočnost. »Mir* piše: Diplomatski stiki z Rusijo so naposled vzpostavljeni. Ni Bolgara, ki bi se tega ne radova 1. Naša diplomacija je dozdaj nastopala neodločno. Zato tudi ni mogla vzpostaviti teh odnošajev. Novi stiki bodo velikega pomena za vso državo, prinesli pa bodo tudi osebne koristi vsakemu Bolgaru. »Zora« piše: Obnova diplomatskih odnošajev med Rusijo in Bolgarijo je napravila dober vtis v vseh krogih. To vprašanje je bilo že zdavnaj na programu bolgarske zuianje politike. Na dnevni red je prišlo že v bivšem odboru za zunanje zadeve narodnega sobranja, pa tudi v komisiji, imenovani komisiji političnih prvakov. Razloga, zakaj se ni to vprašanje že poprej uredilo, je iskati samo v tem. da se je bilo bati notranjih zapletljajev. Ta nevarnost je zdaj odstranjena, ker je prišlo pri uvodnih razgovorih s sovjetskim zastopnikom v Carigradu tudi to vprašanje na dnevni red in so Sovjeti pristali na načelo, da se obso-lutno ne bodo vtikali v bolgarske notranje zadeve. y»\J tro« prinaša uvodnik pod naslovom 1 ^Rasrjs m Botgarfja*. Ust nravi med dra- tisk. Avstrijski kancelar dr. Dollfuss potuje najbrže še ta teden v Riccione, kjer se mudi kot gost italijanske vlade že njegova rodbina. Tu se bo dr. Dollfuss sestal tudi z Mussolinijem in nI dvoma, da bosta pri tej priliki razpravljala o tem, kako bi si Italija v bodoče z a sigu ral a svoje pozicije v Avstriji. Kaj bo obljubil Mussolini ki kaj bo ponudil dr. Dollfuss, zaenkrat se ni znano.Go-tovo pa je, da bo dr. Dollfuss tudi za najtežjo ceno pristal na vse italijanske zahteve, samo da zavaruje svoj režim. V Avstriji bo ta sestanek izzval le še večjo m uspešnejšo agitacijo narodnih socialistov, ki bodo lahko dokazali, da se je dr. Dottfuss docela prodal Italiji. Kampanja proti Jugoslaviji M—tal diplomacija hoče na vsak način ustvariti konflikte med Jugoslavijo in Avstrijo, da ne bi še Avstrija sledila madžarskemu zgledu Pred dvajsetimi leti Pariz, 26. julija. AA. Ob dvajsetletnic; ultimata Avstroogrske Srbiji objavlja)© parčki listi, med njimi zlasti »Petit Parisien* »Ere Nouvelle« in »Journal des Debats« izčrpne zvlečke iz predavanja, ki ga je nedavno tega imel naš pariški poslanik dr Miroslav Spala j kovic v Društvu za diplomatsko zgodovino in ki je te dni izšlo kot posebna brošura njegovih petrograisk^h sporrfnov na 1. 1914. Listi podcrtavao zlasti odgovor, ki ?a je dal dr. Spahjkovć tedanjemu ruskemu zunanjemu ministru Sa-zonovu, ko mu je svetoval, naj b: Srbi-.? ne nudila Avstro-Ogrski nobenega odpora Spalajković je tedaj odvrnil Sazonovn na ta nasvet: »Vse, vse, tudi samo smrt, samo ne tega! Narod, ki bi tako ravnal, ne zasluzi, da mu druge prijateljske države priskočijo na pomoč!« Albert Julien navaja v tei z\ez besede, k: jih je pok. belgijski kralj Albert izreVe' dne 3. avgusta 1914: »Narod, ki se brani, zasluži spoštovanje vsega sveta. Tak narod ne pr^P^de!« Rim, 25. julija, r. Italijanski tisk nadaljuje kampanjo proti Nemčiji zaradi hitlerjevskega terorja v Avstriju pri tem pa skuša spraviti v zvezo z Nemčijo tudi Jugoslavijo. »Tribuna«, »Resto del Carlino« in »Messagero« z naslado ponatiskujejo »odkritja« avstrijskega vladnega organa »Weltblatt«, ki so bila že ponovno demantirana in ki jih je list objavil skoro gotovo po navodilih iz Rima. Rimski listi pa gredo še dalje in objavljajo celo podrobnosti, ki so nastale v iznajdljivi fantaziji rimskih diplomatov, katerim je očividno zopet enkrat potrebno odvrniti pozornost sveta od neuspehov Italije. Tako pišejo med drugim, da je dokazana zveza med hitlerjevci ki marksisti že s tem, da po najnovejših informacijah formirajo legije narodno-socialističnih emigrantov iz Avstrije tudi v Jugoslaviji, in sicer ob koroški meji. Tem legijam zapoveduje von Rlesen, šef SA iz Tieg-Htza v Nemčiji. V teh legijah je poleg hitlerjevcev tudi vse polno socialnih demokratov m komunistov, ki so pobegnili iz Avstrije v Jugoslavijo. V Rimu in na Dunaju očividno so- Velik gozni požar v Južni Franciji Parte, 25. jttKja. AA. V Maoresu je nastal silen požar v tamkajšnjem gozdu. M if> je razširil več kilometrov naokrog. Gasiti pomaga tocH tisoč vojakov. Dosedaj je zgorcslo Se nad 4O0 ha gozda. Mn°go krajev so moral! zaradi nevarnosti izprazni«. Francoski zračni manevri Pariz, 36. julija, r Danes so se prrcefi v okolici Lvoma veliki francoski zračni manevri. Pri teh manevrih bodo proučili predvsem nački obrambe zoper zračne napade, nadalje funkcioniranje telefona in radiia. Pri manevrih sodeluje okrog 400 letel Poljski poslanik pri Barthouju Partz, 25. julija. AJl. >Petit Pariaden« poroča, da je zunanji minister Barthou včeraj sprejel rr&neoskega poslanika v Varšavi g. Larocha in z njim obširno razpravljal o stališču Poljske do vzhodnega Locarna. Poslanik je Ba.rtb.ouju tudi re-fsiiioA o * J *** poljskega zunanjega mina Estonskem ki Lstonedcem. dijo po lastnem kopitu in mislijo, da tudi pri nas s tako vnemo podpiramo izdajalce, lopove in zločince, kakor so to delale i Avstrija i Italija. Sai so baš nedavni procesi pred državnim sodiščem javno razkrili, kako so se v Italiji vežbaH razni Paveličevi atentatorji, kako so dobival: denarna sredstva, znano je dovoli kako so iz Avstrije pošiljali peklenske stroje v vagonih, ki so ubijali nedolžne potnike, ženske in otroke. V Rimu iti na Dunaju si kar ne morejo mislrti, da bi i*m mi sedaj ne vrnili mik) za drago. Toda Jugoslavija je že tolikokrat in tako jasno dokazala, da žeti samo mir ki da ne trpi terorizma, da tem lažnivim natolcevanjem pač nihče več ne bo nasedel. Ustih par socialistov, ki so pobegnili po v krvi zadušeni februarski revoluciji in čaka sedaj pri svojih sorodnikih pri nas, da se jim omogoči povratek v domovino, se predobro zaveda, da bi jih tisto uro pognali preko meje, ko bi se pregrešili zoper gostoljubnost in se spuščali v kakršnekoli akcije proti naši avstr^ski sosedi. gim: Gospodarske koristi od obnove diplomatskih odnošajev z Rusijo bodo pomembne predvsem za Bolgarijo. Obnova diplomatskega razmerja med Rusijo in Bolgarijo je brez dvoma aktivia postavka vlade Kimona Georgijeva in zunanjega ministra g. Batolova. Od obnove razmerja z Rusijo si obetajo koristi tudi naši gospodarski krogi . ker računajo, da bo mogla Bolgarija poživeti svoj izvoz predvsem tekstilnega blaga, ki je zanj Rusija ilenitno tržišče. Bolgarija je morala doslej izvoziti 500 do 500 milijonov levov tujih valut na leto za neobhodno potrebni uvoz petroleja in kamene soli. ne da bi mogla v dotične države izvažati svoje blago. »Zarja« pa pravi: Prepričani smo, da se bodo dali gospodarski odnošaji med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo mogočno razviti. Sofija, 25. julija. AA. Po pisanju včerajšnjih listov je pričakovati, da bosta do 15. septembra t. L bolgarski in sovjetski posteiak že na svojiih mestm v Sofiji, oziroma v Moskvi. Nov balkanski pakt? Rim, 25. julija, r. Po informacijah pariških dopisnikov tukajšnjih Iisto\ namerava francoska vlada predlagati sklenitev novega balkanskega pakta kateremu bi se mogle pridružiti pole dosedanjih članic, to je Jugoslavije, Ru muni je, (irčije in Turčije tudi še Alba nija, Bolgarija in Češkoslovaška. O tem predlogu na i bi se razpravljalo že o pri liki prihodnjega zasedanja sveia balkanskega sporazuma, ki se seMan«* 2o. oktobra v Ankari. Strašna *?iša v Ameriki Nevv York, 2o. juli>a. r. Strasna vročina, ki traja že drugi mesec, je ze do-sedaj zahtevala 688 smrtnih 7rtev. Vsako uro je bilo včeraj prijavIjenlh po IS novih žrtev solnčarice. Na farmah je zaradi pomanjkanja vode in krme poginilo na tisoče in tisoče glav živme. Strašno trpi tudi divjačina. Zaradi suše in pomanjkanja hrane je 400.0«n lindi odvisnih od podpore države. Poplave na Kore? i Tokio. 2n julij«, vk. Poplav* » Korej: so zahtevale 2° mrtvih žrtev. Ranjenih )C bilo 21 ljudi. 18 pa jih pogrešajo. Voda >e vedno narašča. Tudi reka Kimtn le dane* prestopila bregove ter poplavila -kora^ vse mesto, ki šteje 3600 hiš. Doumerguejeva razsodb Tardieu je dobil ukor, nakar so se z radikali pobotali — Vlada ostane docela neizpremenjena Pariz, 25. julija. AA. Vladna kriza je končana in strankarsko premirje ostane še nadalje v veljavi. Vsi listi brez pridržkov čestitajo Doumergueju, da je znal s svojo energijo in voljo likvidirati vladno krizo, ki bi lahko postala usodna. Med tremi možnimi solucijami za ureditev spora v vladi in ohranitev sedanjega političnega premirja je zmagala solucija, o kateri so politični krogi vse do povratka predsednika vlade Doumergueja mislili, da ima najmanj upanja, to je obstanka sedanje vlade na krmilu in v tej vladi obstanek Tardieuja in radikalnih ministrov. Pomir ljivo, pri tem pa hkratu tudi odločno stališče g. Doumergueja in njegova priznana politična modrost sta tudi to pot prihranil državi nove politične pretresi] a je. hkratu sta pa osebni ugled in popularnost »modrijana T-z- Taurnefeuilla*. kakor listi imenu- jejo Doumergueja po njegovi včerajšnji ar bitraži. še bolj zrasla. Seja vlade je trajala od 17. do 19.30. Doumergue je prečital svojo razsodbo, s katero je dal Tardieuju primeren ukor za radi njegovega nastopa. Edouard Herriot je nato zaprosil za besedo, očividno da k Doumergouvi sodbi nekaj nr^omni Toda Doumergue je Herriota ener \nn ustavil s temi besedami: »Ne, gospodje! Zahtevah ste od mene, da posredujem v sporu, ki je nastal med vami. in jaz sem vam prečital svojo razsodbo. Če jo sprejmete, bomo da Ije sodelovali, drugače pa pojdemo takoj v Elizejsko palačo in podamo ostavko pred sedniku republike.« Energični nastop Dou mergueja je zalegel. Po daljšem posvetovanju obeh skupin so se pobotali. Doumergue je najprvo obiel Tardieuja in Herriota. nato pa sta se še ta dva objela v znak sprave. Odklonjena ponudba angleških komunistov Loodo-n, 25. julija, r Vse socialistične organizacije in stranke so odklonile ponudbo komunistov za enotno fronto proti rasizmu in vo>ni. V odgovoru na-gtašajo, da zato ni niakega povoda m da ostanejo pn svojem dosedanjem stelrscu. Francosko-itafijanski kolonijalni dogovor Dunaj, 24. julija. AA. Današnja »Neue Freie Presse« objavlja brzojavko svojega rimskega dopisnika Fernanda Deklessa, ki je v tukajšnji javnosti zbudil veltko pozornost. Dekless trdi, da je prav v kratkem pričakovati podpisa francosko-italijanskega kolonialnega sporazuma, po katerem se Francija in Italija zavezujeta, da bosta za 10 let podaljšali tako imenovani tunišk-statut Francija bi odstopila pod imenom reguliranja meje Italiji pokrajino Tibesti. S posebno klavzulo sporazuma bi Francija, Velika Britanija in Italija izjavile, da ni potrebno podaljšanje sporazuma, sklenjeno svoječasno med njimi glede poroštva neodvisnosti Abesmije. 5t»W • v««« Čiščenje v Nemcij Varšava, 25. Julija. AA. Iz Konig^oer-ga. doznava >Gazeta PoLska«. da je vlada odstavila predsednika vzhodne Prusije z njeg^rvima dvema pomočnikoma Bethe-kejem, predsednikom kmetijske zbornice in Ottom, vodjo kmetske zveze. Baje so se zamerili Goririgii. Varšava, 25- juhja. AA. Kakor se doznava, mislijo voditelja napadalnih oddelkov v Gdansku izgnati, 6es da je bil v zvezah z Ftohmom. Dva voditelja nado-onalno socialističnih napadalnih oddelkov sta že morala podati ostavko. LJIBUANSKE BORZE. Devizo: Amsterdam 2301.24—2312.60. Berlin 1315.14—1325.94, Bruselj 794.68 do 798.62, Curib 1106.35—1113.85. London 171.11—172.71. New York 3373.55—3401.81 Pariz 224.13—225.25, Praga 141.12 do 141.98, Trst 291.13—293.53 (premija 28%). Avstrijski šiling v privatnem klirinški 8.70-^8.80 INOZEMSKE BORZE. Onih: Pariz 20.2225, Bruselj 71.70 Milan 26.31, Madrid 2«J£L, Anwterik> že pripravljeno za selitev poslanika Giesla in njegovega uradnižtva, kar je bilo pač tudi najjasnejši dokaz da avstrijsko poslanstvo že ve za odklonilni odgovor srbske vlade, a pripravljena selitev je tudi že kazala v bodočnost, da avstrijska vlada s tem odgovorom ne bo zadovoljna in da napove Srbiji vojno. Nismo se razburjali, ker smo bili že val tndno odločeni, da ostanemo na srbski strani. V ministrstvu je bilo prav živahno *.n neprestano so se sence premikale za okni, a minute so se vlekle, kakor ure. Pol ure je že minulo Ln tudi že tričetrt, ne da bi ibil kdo stopil iz ministrstva, končno smo pa v ministrstvu opaaiH še večjo živahnost, kar je pokazalo, da je razpravljanja konec in da je odgovor napisan ter pripravljen. Oddahnili smo se, ko se je pri oknu pokazala mogočna postava našega prijatelja, ministra privrede dr. Veli-zarja Jankovića, Smehljaje je pogledal naokrog in nas zagledal. Pokimal nam je veselo, saj je tudi njemu odleglo, Ln spet izginil. Na ulic: se je vse zganilo, saj je vsakdo razumel, da ta mirni in veseli pozdrav naznanja nezlomljivi ponos in najtrdnejšo odločnost vse Srbije, da se ne ukloni nikdar in nikomur in da je pripravljena za svojo čast in svobodo tudi na naj-obupnejsi boj. Med vrati ministrstva se je pokazala temna postava in se zasvetila dolga bela bra»da ministrskega predsednika Nikole Pašiča. Ves mrk in črn je bil v svečani črni obletel m krepko je Btopil čez prag ter mirno, kakor bi nič ne niio, krenil peš proti poslanstvu, še 'bolj kakor srebrna brada vedno malo sklonjene postave se je v njegovi desnici svetila dolga bela kuverta, trdda mrzla Pravijo, da imajo na Sušaku stalno 36 stopinj vročine in je tu-di morje izredno toplo. Ne da se pomagati, dež je ozračje nekoliko ohladil, tudi vodo v bazenu &o izmenjali šele včeraj in je za razvajene plavače iz južnih krajev res malo prehladna. Ko se bo prikazalo solnce, bo imela voda prav kmalu 22 stopinj, tako da bodo tudi Sušačani zadovoljni. Ako deževje ne bo prenehalo, bo to velik harnii- cap za obmorske k rabe. Jadran prihoda še ni javil, bržkone bodo Splitčani prišli danes popoldne alt jutri zjutraj skupno z Dubrovčani. Jutri zjutraj pride v Ljubljano tudi vojaška reprezentanca, ki se že mesec dni pripravlja v Divnljah za vojaške plavalne tekme Male^antante v Bukarešti. V reprezentanci so sami znani plavačl Jadrana, Juga, Viktorije in drugih klubov, med njimi tudi znani waterpol!st in pLavač na dolge proge Jule Jesih, član Ilirije. Trenira jih državni reprezentant In rekorder Ante Senjanović, ki zaradi bolezni na obistih ne more nastopati za svoj klub Jadran. V Ljubljano so prispeli, da se privadijo plavanja v sladki vodi. Po dobljenih informacijah no sodniški zbor pozval nekatere pred 20 leti Slovenci priča odločilnega zgodovinskega dokumenta Ker smo že pri beograjskih množicah in njih zaničljivih vrJclikn, izpregovorimo še o grozanskih demonstracijah proti Avstriji in o na j krvoločne jšem preganjanju Avstrijcev v Beogradu po sarajevskem atentatu, ki ste o njih tedaj čitali v Ljubljani ▼ slovenskih in nemških listih. Takoj, ko se je ono popoldne izvedelo za atentat v Sarajevu, je bila tudi končana veselica na Kalemeg-danu in že zvečer so bile zaprte vse gostilne in kavarne. Tako tihega Vidovdamskega večera Beograd gotovo še nikdar ni doživel, odkar je bil svoboden. Nobenemu Avstrijcu se ni skrivil las. nikjer ni bilo niti najmanjšega izgreda, kaj šele hrupnih demonstracij in ves čas je Beograd dostojanstveno in v nemi grozi čital o strašnem preganjanju Srbov in vseh zavednih Jugoslovenov v Avstriji, na Madžarskem m Hrvatskem, zlasti pa v Bosni in Sarajevu. Prav vse, kar so avstrijski listi pisali o demonstracijah in preganjanju v Beogradu, je bila najnesramnej^a laž. ki je bila vedno najmočnejše orožje Avstrije. Rensica je namreč popolnoma drugačna, saj so tedaj privatniki in oblasti na čelu s šefom policije, sedanjim podžupanom Vaso Lazerevčem avstrjskm podanikom z največjo uslužnost-jo in resničnim prijateljstvom povsod pomagali iz težav. Beograjčani so pomagali on:m. ki so se selili v Avstrijo, brez najmanjšega sovraštva in pomagali so tudi onim, ki so ostali pri njih. Srbi so prav tedai preživeli dve tc/V. zmagoviti vojni in okusili vse grenkobe, a sleherni Srb je bil vojak, ter zato tudi napram civilnemu prebivalstvu, kakor tudi napram ujetemu sovražniku — vitez do skrajnosti! Ko sem davi stopil v redakcijo, že me je opomnil prvi prijatelj na današnji dan in mi ponudil originalno proklamacijo cesarja Franca Jožefa »Mojim narodom«, ki so 2S. julija pred 30 leti z njo prelepili vse zidove Ljubljane in zadnje naše vasice ter je naznanjala napoved vojne bratski Srbiji, a drugi prijatelj me je telefonično povabil, naj pridem pogledat drugo še lepšo relikvijo. Res sem takoj šel k temu in razgrnil mi je polo belega papirja, da sem zagledal od masti vso rumeno marogasto staro brzojavko: Dohodna števila 4302. ljubljanski sprejemni datum 2'7a domu«. Zavili so mu jo v papir in gospod jo je potlačil v suknjo ter korajžno korakal po snegu proti Ljubljani. V roko ga je grela še topla klobasa in ni se mogel premagati, da jo je potegnil iz žepa in odvil. Razjezil se je nad Kovača, da v tak umazan papir zavija tako odlične svoje izdelke, saj je bil papir skozi- in skozi ves masten, na njem pa velika modra packa — tisti žig. Pogledal je in prečital ter ostr-mel. spravil brzojavko v notranji žep in mirno pomalical slastno kranjsko klobaso. Povelje mogočnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa je hotelo podelati vse Slovence v klobase, končno smo pa vanj zavili kranjsko klobaso! Taka je pač usoda avstrijskega veličanstva. A. G. Originalno brzojavno mobilizacijsko povelja za Ljubljano m pa mobilizacijska proklamacija cesarja Franca Jožefa sta razstavljeni v izložbenem oknu Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici, da se lahko vsakdo preveri o opisani usodi prevažnega zgodovinskega dokumenta. vojaške plavače, da plavajo v prvenstvu. Sobotno in nedeljsko tekmovanje bo po | splošni sod'bi temeljito spremenilo re- I kordno tabelo. Kakor znano veljajo za rekorde edino rezultati, ki so doseženi v sladki vodi v predpisanem bazenu in nam naša rekordna tabela ne kaže prave slike današnjega. stanja plavalnega sporta v Jugoslaviji, ker izvira še od 1. 1931 , ko je bilo prvenstvo v Ljubljani. Od takrat so plavaci mnogo napredovali in so na vseh progah dosegli znatno boljše Čase, ki pa niso mogli biti priznani, ker so bili postavljeni v morju. Ljubljančani so sicer lani o priliki dvomateha z Gradcem ! postavili v Gradcu nekaj novih rekordov, vendar jih savez iz neznanih vzrokov do danes Se ni prfznal in velja torej tabela iz leta 1921. Sigurno je, da bo kot prvi nadel rekord na 400 m prosto, ki ga ima Be- njanovic s časom 5:34.5. Danes imamo najmanj 5 plavačev, ki plavajo boljše. »Isto velja za 1500 m, kjer je rekorder dr. Bibiča s 22:51.9. Na tej progi (bo najostrejša borba med Bibfeo in ilkrijajiom Mihaie- kena, k.1 Je letos v izvrstni formi in pri treningu vsakokrat plava znatno vod rekordom. Ena najzanimivejših točk bo štafeta 4X200 m, kjer ima rekord splitski Jadran s 10:29. LJubljana je v Graidcu dosegla 10:01 in smemo pričakovati, da bo tudi na prvenstvu Čas zmagovalca okoli 10 minut. Vprašanje prvega mesta je popolnoma odprto: tako Jadran, kakor Ilirija, Jug in Viktorija imajo enake izglede. Na 100 m prosto stoji še vedno Wilfa.nov rekord 1:03.2. V nedeljo bo tudi temu od-klenkalo. Sploh bodo domalega na vseh progah padli rekordi. 100 m hrbtno, 200 m prsno, 3X100 m mešano Ze davno čaka-5o na zboljšanje in nam i m p. na prijavljenih jamčijo, da bo tudi na teh progah rekord zboljsarL * Pri damskih točkah je nekoHko drugače. Tu so rezultati tako dobri, da jih bo težko teboljšati, toda tudi tukaj bodo nekateri morali na to verovati. Pričakujemo zboljšanje rekorda na 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 4X100 m prosto in 3X100 m mešano. Kdo jih bo popravil bo poke za k> tekmovanje. Pred selitvijo škofjeloške pošte Škofja Loka, 24. julija. Po dolgfti letih medsebojnega prerekanja, in razpravljanja stojimo slednjič vendarle pred 5. mi budnica, ob 8. uri promenadm' koncert mestne godbe iz Ljutomera, nato sprejem vseh okoliških čet, ki p ris po z avtomobili, kolesi ali peš, od 9.45 do 10. ure sprejem čet in gostov, ki prispe z rednimi in pomožnimi vlaki, ob 10.10 sprejem pokrovitelja bana dravske banovine g. dr. Ma-rušiča in knezoškofa g. dr. Tomažiča. Ob 10.20 formiranje povorke in mimohod pred častiiimi gosti in dostojanstveniki pred občinsko hišo, do obmejnega mosta ter nato na grajski grič, ob 10.45 maša v grajskem parku, pri kateri sodeluje moški zbor pevskega društva »Maribor«, ob 11.20 slovesna balgoslovitev novega avtomobila, ob 11.45 veliko narodno gasilsko zborovanje na prostem v grajskem parku, ob 13. uri skupni obedi, popoldne ob 15.30 začetek ljudske narodne veselice, združene S koncertom narodnih pesmi. Polovična vožnja po železnici je odobrena. Prireditev ne bo samo gasilska, temveč tudi mogočna narodna manifestacija A S A ŠNJK PRIKFJHTVIC Kino Matica: Dvorec na jugru. Kino OvOr: Luka gTena. Kino šiAka: Gospoda od Maxima. DEZIHNE LfiKAKNE, I>a«e»: Mr, Banovec, Kongresni trg 12; Hočevar, Ljubljana VE., Celovška, cesta 34 in Ust ar, Sv. Petra ceata 78. Sov poklic ali če hočete stan se je jei razvijati v Ljubljani. Kdor rud hodi po me stu. je morda ie opazil fantiče z ročnimi vozički, metlami in lopatami, kako pridno pobirajo konjske fige. Komaj zavije voznik s konji za voga/. že sta tu mala figarja ali figača. ki urno pospravita v voziček, kar je pustil konj na cesti. In kur nekam plaho se ozirata na vse strani, če ni morda v bližini konkurence, ki bi ju pripravila ob s\-eže konjske fige. Včeraj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Dva mlada figača sta prišhi do kupčka konjskih fig. ustavila sta se, prvi je vzel lopato* drugi pa metlo, potem sta se pa spogledala in zmajala z ^Ln-ami. Pr\*i je dejal drugemu: »Lh, vsaka konjska fig/i pa tudi ni vredna, da bi jo pobral« Dru£i je prikimal in tako so ostale konjske fiže na cesti. Ara ta dva figača smo se spomnili, ko smo brali danes fenomenalno »Slovenčevo« du-ho\itost o jubilejnem ali zmajskem mostu, pod katerim je obležal »Slo\enecr»o na bivši Kranjski in nje-nd dotemjatd strani. Tndi »Sloverrski Naroda Je jrbesel 17. marca "t L v svoji 6». Številki ohftr#^n popis ten sakladov, ki «o otSH v đaTjno Ameriko, namestil da W Mri ponos *n sffrra privlačena moč aa svojo pravo dtatnovtoo v Sloveniji. In v sredo bitjo sapet <5rt»ri V »Sk)v«Q&kern Narodu* prav umesten članek o potrebi eTrwwija n*3Ih starin. Ker je pisec teli vrotte staSboml v Stični na Etolenjekem prav takrat, top je prekopavala preo- in pnax? pomite (grabovo) umrla vojvodin ja Jfteektern-burška iz rodovine vVtodftBcferaetBov na starom Bogenšperfcu, naj lrrattio optftem, kako se je to delalo. Tik pred isd>rul>otm svetovale vojne 1. 1914. je prioela imenovana £0flpa odkopavati gomile, katerih ostanke de dsnd&rjes vidimo na ooTenrtJa v«ai rTfrporja, Grtte in Vir pri &ttčsai. Kot oCcijov.ai dopisnik »Osrednje komisije sa varstvo umetniških In «Bodovft»akih spomejiiKov« sem porocai dr Dunaj o oo-krivanju potmi 1, nadalje sem osetmo opozoril razna merodajna mesta v LJa'briant; v ožji domovini pa nisem mo&el vsbodRS pravega saDtmanja, tudi aBtaoattfh sredstev je manjkalo; da todi denarja ni bOo »sa take stvari«, »eveda iti treba se posebej omenjati. Niti niso posknsaM. da bi vsaj dobili fotograifE&e stfke poatameanfh rzkopirtn. Zastopniki »Osrednje komisije«, ki so prisii k vojvodinji prav na Tcnaj WOHrfl, tndi niso dosegli posebnega nspeba. &ptrejec so bili silno nemilo&tno; visoka goape. jih je najprvo postila čakati ta seje po dolgem času se je prikasabi kot prava vladarica v svojem krasnom šotora, pred katerim je stalo osem c kr. onoftnlkor v poin-i opremi. Brez uvoda je ogorortia pričujoče: »Da boste vedeti s tvm imate opravka, vam povem, da me je na Dodaju v botelu obisKaio Njego-vo Veftćanstun cesar Prane Jožef I.. . .c Na daljo i raxvo4 zadeve si pač lahko mds^rmo. Raziskovanje gomil tn izkopavanje starinskih predmetov je sto ves ca« v najstrožji tajnosti vsako prekrsenje molčečnosti Je kaznovala vojvodin ja z od pustom iz službe oz. dela. Pričujoči so bfli samo tnjezemsfci znanstveniki: neandki, laski, menda tudi ruski; asadeoto v Splitu: Split— Salk R. Živanovič. v nedeljo: v Splitu: Hajduk—Sašk Živanovič. v Ljubljani: Ilirija— Primorje Hadži-Kakič, v Zagrebu: Hašk—- Gradjonski Ružič, v Vel. Bečkereku: £ak— Jugoslavija Ranic, v Beogradu: Bask—Radnički Živkovič. Moderna gospa — Mi veste, dra^a soseda, kaj mi na civilnem zakonu najbolj u-jraja? — Da je cenejši, ali ne? — Kaj se, lahka ločitev. Iz. pisma — Ne tičem te, ker bi imela sitnosti, če bi dobil tvoj mož to p4smo v roke. Zapleteno — Kosa. si pa imela v bolnici? — Tretjesra moža prve žene mojega drugega moža. Jajce več od pute ve Pred poroko poučuje mati hčerko. Ko konča, vpraša nevesta: — bi nič več? Ljubljana v znamenju plavalnega prvenstva Tekmovalci že prihajajo. — Plavaci iz južnih krajev se pritožujejo, da je voda premrzla. itv 166 Samo še danes vesela Liane Haid — Viktor de Kowa filmska opereta ELITNI KTN*0 MATICA Predstave Dvorec na jugu ob 4, 7.!4 in 9.14 uri. Jutri planinski film »VESELI SVATJE« DNEVNE VESTI — VeHkođofren dar Jffj. Vel. kralja. NJ. Vel. kralj je blagovolil podeliti 10.000 Din, Ni Via. knez Pavle kot predsednik Aero- kiuna pe 5000 Din kot podporo rodbinam ponesrečencev in žrtvam nesreče same, ki se je pripetila, na letalskem mitingu v BaESfcu, — Knoz pa\ie prevzel predsedstvo Kdečcga Križa, Na Vidov dan je lenez Pavle prevzel posle predsednika Rdečega, kriia. O dosedanjem delu RK se je izrazil selo pohvalno. Na vse sodelavce je naslovil 00 prevzemu predseojiialdli poslov naslednji pozdrav: >Po povratku iz ino-aematva sem z veseljem prevzel mesto predsednika Rdečega, križa naše drage kraljevine Jugoslavije. Nase društvo je znano in spoštovano med ljuctetvom po ?voji dobrodelnosti. To me navdaja z irpa-^■jATn da bom našel v izpolnjevanju svoji dolžnosti mnogo navdušenih sotrudnikov in da bo naš Rdeči križ sposoben in pripravljen izpolniti svoje naloge, ki jiti pričakujejo od njega njegovi vzvišeni za-.^ftrtnlki in naš« ljudstvo. Vsem odborom. .Maaom in prijateljem Rdečega križa pa sporočam svoj prisrčni pozdrav.-« — Iz "Službenega lista«. 7»Slii5beiiri listt kr. nan-Occ uprave dravske banovine SL 59 « dne 25. t. m. obiavlja naredbo o izvozu konj v Nemčijo, naredbo o izvozu svraj- er-Pfl\vlik. — •Trboveljski slavčki« na Sušaku. Poročali smo, da so se odpeljali »Trboveljski slavčki« v Hrvatsko Primorje na počitnice. 1. avgusta prirede na Sušaku koncert. Na -poredu imajo Grgoševičeve, Adamičeve, Tajčevičcve, Kogojeve, Mokranjčeve m druge skladbe. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo lotos dne 16. septembra na Vrhniki. — Denarni zavodi v Beogradu. Udruženje bank v Beogradu je zbralo statistične podatke o denarnih zavodih v Beogradu in v Srbiji. V Reogradu je 71 denarnih zavodov, v Srbiji pa 24S. — 600 rudarjev zapustilo deto v radniku. Poročali smo že, da dolguje lastništvo rudnika Jarandola pri Raški rudarjem okrog 3 in pol milijona Din na zaostalih mezdah. 600 rudarjev tega rudnika je zapustilo delo in včeraj so prišli k zreškemu načelniku v Ražko prosit, naj =*e oblast zavzame za nje, da dobe svoj krvavo zasluženi denar. — O slavnem Karlovčana dr. Imbrn Ignjatijeviču-Tkalcu, ki se je njegov ded (ne on) Štefan Mihajlović pravdal s tremi avstrijskimi cesarji, priobčujejo zagrebške »Novosti* že drugi članek. Njegovi spomini iz mladosti na Hrvatskem so izšli v nernšcU ni. prevedel jih je pa dr. Josip Metasovič. 1 etos je mini )o 110 let od rojstva dr. lmfora Tkalca, ki je umrl, kakor nam piše prof. g. Koštial, v Rimu kot italijanski državljan, egacijski svetnik v italijanskem zunanjem rnrn:srrstvu 6. januarja 1012. Kakor Jflgič, Mkiošic. Dobrowsky. Kopitar, SaiaHk, Pa-lacki. Kollar. Wocel, Utjesenovič m drugi je izdal tudi on svoja najboljša dela v nemškem jeziku — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Splitu 32, v Sarajevu 30, v Beogradu 20, v Zagrebu 28, v Mariboru 26,2, v Ljubljani 26. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.2, temperatura je znašala 16.4. — Roparski umor. V ponedeljek popoldne so odkrili v Petrinji strahovit roparski umor. Umorjena je bila 60 let stara Ana Rurat, stanujoča v svoji hišici v vinogradu blizu mesta. Morilec ji je s sekrro razklal glavo, njeno truplo je pa vrgel v vodnjak na dvorišču. Starka je bila umorjena, ko ni bilo nikogar doma, kajti njen mož je delal na polju. Blizu hiše so našli v travi skrite dragocenosti umorjene starke m nekaj nad 2.000 Dm denarja ter hranfme knjižice. Njenega moža «0 aretirali, ker je osumljen, da je v zvezi z umorom. — Zagonetna smrt starca. Včeraj zjutraj so našli v Svesvetskem Kraljevcu mrtvega 811etnega kmeta Bolta Stupliča. Starec je bil bolehen in je zadnje čase ležal, v ponedeljek je padel s postelje. Zaradi njega je nastal v hiši prepiT med njegovo hčerko Jano m Vckoslavo. Oblasti so uvedle preiskavo, da se dožene, ali je umrl starec naravne smrti ali kot žrtev zločina. — Dve žrtvi Drave pri Osijek«. V ponedeljek je utonil v Dravi pri Osijeku policijski stražnik Ivan Kocjanovič, včeraj popoldne pa občinski tajnik in blagajnik n vasi Hrastik Ivan Draženovič. Oba sta se šla kopat po dera, ko jima je bilo vroče. Pri ishijasu sledi na kozarec »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na te-šče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongesti-jah proti jetrom in dan k i ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in me-hurnem kataru. »Franz Josefova* g;renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliatie —Ij Okolica Bleivveiaove ceste se ne bo tako hitro urejena. Ceste Se vedno razkopavajo In prekopavajo. Cestišče v 6u- bicevi ulici znižujejo približno za 20 cm. Zni-šati bodo morali če cestišče v Ijevsti- kovi uLioi, kj^r urejujejo cest.no kana-li'zacijo. —Ij Avtobusni izlet prirodi SPI) Ljubljana v nedeljo trne 29. t. m. k Bohinjake-mn jezera z modernim avtobusom po 30 sedežev. S tem je omogočen planincem pope t koče pri Triglavskih jezerih, koč na črni prsti ter koče na Voglu, ali pa celodnevno bivanje ob Bohinjskem jezeru. Odhod iz Ljubljane v nedeljo točno ob i. zjutraj v Tavčarjevi ulici (nasproti kavarne I^pTope). Povratek od hotela Zlatorog toč-no on 20. uri. Cena vožnje znaša za člane SFD Din 47 za osebo, za nečlane Din 55. Ker je veliko povpraševanje po voznih listkih, hitite z nakupom v pisarni SPD. palača Grafike, Masarykova cesta. Rezerviranje neplačanih sedežev ni dopustno. —Ij Lekarno dobimo nasproti pošte v (bivšem lokalu Jadransko-podunavske banke. Lokal so že začeli adaptirati. Druga polovica prejšnjih bančnih poslovnih prostorov je pa še v^lno zaprta, najbrž se 6e ni našel primeren najemnik. —Ij Xanw«tu venca na grob prerano umrlega, iskrenega sokolskoga, delavca br. dr. Janžete Novaka, je daroval starosta Sokola ITJ. Danilo Saplja 109 r>in za gra.ra$anera optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T Iz Hrastnika — Občinske volitve. V nedeljo 22. L m. so bile v novi občini Hrastnik-Dol ponovne občinske volitve. Volilna agitacija in udeležba ni bila preveč velika, ker pač v današnjih časih ni ravno prijetno prevzemati občine kot so v trboveljskih revirjih. Za zrnato sta se borili dve kompromisni gospodarski listi, orf katerih je zmagala kompromisna sociialistično-klerikalna lista nad listo g. Roša. Prvi listi pripada 21. drugi pa 4 mandati. Zima ie pred durmi, beda in pomanjkanje sta že sedaj velika, zato bo potrebno, da se takoj prične z resnim delom. Močno pa dvomimo, da bo novi odbor kos tej težki nalogi. — Sokolski nastop. Javen telovadni nastop sokoLskeca društva, ki bi moral biti v jurrju pred vsarajevskim zletom, je preložen na 16. september. Sicer je datum, posebno, če se pomisli na nestanovitno in hladno vreme v septembru, izbran malo kasno, toda kljub temu upamo, da bo nebo ta dan, na katerega se Sokol pridno pripravlja, da položi obračun svojega dela, prirediteljem naklonjeno. Samo se danes senzacionalni film LUKA GREHA ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Cene 4.50 in 6.50 Din Iz škofje Loke — Osebna vest Sreski načelnik Ivan Legat se je vrnil z letneea dopusta ki je zopet prevzel svoje posle. — Analfabetski tedaj ^a nepismene ce je pričel no vzorcu prejšnjih let tndi letos v škofjeloški . % * - Razlika je le v tem, da so bili prejšnja leta deljeni analfabeti v dva oddelka, medtem ko je njih število letos tako niz vaorao vod: od vsega početka ravnatelj tn*. prof. Srečo šafoec. Letos je dovršilo šolo 10 kandidatov, in sicer € s prav dobrim uspehom, 3 c dobrim, 1 pa je ostal neoeenjen. Prva mesta eo si delili Vlabo Bevsan iz oiva- Ce pri Pubrovmiku, Mirko Rkman iz l>ike in Greibenc Ivan i* Velikih T^aSč. Letos je eakljuoila ftola svoje osmo šolsfco leto, ko se je Splošno razm^sla vest, da je na vidiku preselitev šole rz STtofje LoKe v notranjost države. K sreči pa se te vesti niso izkazale za resnične in je tako gotovo, da šola zaenkrat še ostane pri nas, ker je novo Šolsko leto že razpisano ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 33-87 V SiŠH. Tel- 33~St Samo še v sredo in četrtek ob 7. ln 9. url Trvečer vesela opereta S komornim pevcem Leonom Slezakom in ljubko Lee I*aj-y Gospoda od Maxima V ostalih vlogah Johannes Riemann, Jessie Virogh. Foxov zvočni tednik prikazuje rudniško nesrečo v RaJcnJa. Pride! pride: »SALON DOORE GREEN« Iz Trbovelj _ Plavalna tekma. Plavalni ooseik tu- kajšniega Sokola priredi v soboto e* 6. uri zvečer v občinskem kopališču prvo plavalno tekmo v prsnem, hrbtnem in »crawl« plavanju ter skokih. Sodelovala bo sokolska godba na pihala, kar bo se posebmo povzdignilo to redko prireditev. _ Opozorilo lastnikom voičjakov. Na SLD prihajajo pritožbe članov, da so se v zadnjem času zelo razmnožili volčjaiki v Zasavju, ki prosto tekajo po loviščih in uničujejo divjačino, zlasti mlade srnice. Volčjaki namreč love tiho brez lajenia. Ti psi tudi napadajo pse jazbečar j e-breke. S tem delajo lovskim zakupnikom veliko škodo in uničujejo v prvi vrsti srnjad, ki je kras naših gozdov m ki so jo lovci skoro v vsem Za sav ju ščitili. — Lastnike volč Jakov opozarjamo, da je po lovskih predpisih lovcem dovoljeno, da pse, ki love v revirjih divjačino, ustrele, ako jih v lovišču zasačijo pri lovu. Iz Maribora — Gledališka predstavu na prostem* Ob priliki letošnjega, >MaxiborskegTa tedna« vprazori mariborsko g"ledaJišče zabavno komedijo Goli evo >Kul turno prireditev v Crni mlaki«. Vprizoritev te efektne komedije bo rta prostem na otroiškezn igrišču v parku na koncu Tyrševe, prej Gornje Gosposke ulice. Režijo vodi režiser g. Jože Kovic. Sodelovali bodo Dragu-tmovičeva, ZakrajSkova, Kraljeva, Savi- nova, Goriškova, Barbdčeva, Križajeva, cepiče va, Skrbinšek, Pavle Kovic, Josko Kovic, Med ven. Grom, Goriiisek, Rasber-ger, Blaž, Furijan, Nakrst, Hajastovič, Crnobori, Verdonik, Turk in Sandeker. Vaje se že vrše z vso intenzivnostjo. — Tatovi koles že zOpet na delu. V ponedeljek je nekdo ukradel zidarskemu polirju Ludviku Cergu3u izpred gostilne v Mlmski ulici 700 Din vredno kolo. Mučno je to. da si je ćergnil kolo izposodil, a mu ga je odpeljal tat. Ukradeno kolo je znamke >Neger<, temno zeleno pleskano z evM. štev. 73.607 in tov. etev. 2422. Tatvina je prijavljena policiji. — Panika paSajitov zaradi gpia£enefr& konja. Hlapec izvoščka Pavalca iz Vrtne ulice je umival v ponedeljek popoldne konja v Dravi na Pristanu. Potem ga je hotel vpreči v kočijo, pa se je konj splazil in zdirjal po Vojašniški ulici, Langu-sovi ulici, Koroški cesti in Vrbanovi ulici domov v Vrtno ulico. Med pasanti v omenjenih ulicah je nastala silna panika in je pripisovati srečnemu naključju, da se ni pripetila nobena nesreča. — Tatvina zaves. V Trubarjevi ulici stanujoča privatna uradnika Mija Miro-viceva je prijavila tukajšnji policiji, da Ji je neznan zlikovec ukradel raz oken njenega stanovanja 4 zavese s karnisami. Tat se je splazil v stanovanje skozi priprto okno in oškodoval Mirovičevo za več sto Din. — Nezgoda epfleptlka, V ponedeljek je na Glavnem trgu nenadoma dobila epi-leptičen napad zasebnica Kristina Zagraj-škova in 9e nezavestna zgrudila. Pri padcu pa se je nesrečnica občutno poškodovala po telesu. Nezavestno ženo so reševalci z avtomobilom prepeljali v bolnico. Med prijateljicami — Robert mi je dejal, da se mu zd!m vedno lepša, kadarkoli me sreča. —■ Kaj ne moreš napraviti tako. da bi se sreča vala pogoste je? Sokol*! v o Sokolska prireditev v Notranjih goricah Sokolska četa v Notranjih goricah bo v neoeljo 29. t_ m. imela svoj sokolski praznik, ki obeta postati lepa manifestacija sokolske misli na deželi. Sokol v Notranjih goricah je bil ustanovljen še pred vojno na pobudo visketra Sokola. 1. maja 1910 se je vršil v Notranjih goricah sokolski izlet, katerega sta m udeležila ljubijanski in viaki sokol. Zbralo se je takrat v Notranjih goricah nad 100 Sokolov, kd so priredili javen nastop ob veliki udeležbi kmetskega ljudstva. Sokol v Notranjih goricah se je pred vojno prav lepo razvijal, vso moralno podporo pa mu je nudil Sokol na Viču pod starostovanjem br. Josipa Tribuča. Prvi odbor odseka v Notranjih goricah so tvorili bratje Kušar Jakob, Geohelli Stanko in Jože, Alič, Novak Anton, Sedej Janez in Selan Jože, Telovadni so bratje deloma doma, deloma pa so hodili k matičnemu društvu na Vič. Najožje stike je imel Sokol v Notranjih goricah z viškim Sokolom, zato so s« skoro vsako leto vršili izleti z javnimi telovadbami v INotranjifci goricah. Krepka sokolska četa je neumorno delovala do izbruha svetovne vojne. Po vojni se je odsek v Notranjih goricah leta 1919. poživil in preosnoval v samostojno društvo, ki je spočetka uspešno delovalo, zaradi odhoda zavednih članov in pa političnih razmer je društvo L 1933. prenehalo delovati. Skoro 7 let se ni mogla, zdramiti sokolska misel v Notranjih g-orioah. Ko pa Je mo- gročno razprostrl svoja krila. Sokol kraljevine Jugoslavije, se je tudi v Notranjih goricah osnovala ponovno sokolska četa, ki ji stoji ob strani matično društvo Pre-serje. Pričelo se je zopet z rednim delovanjem, s telovadbo, prosvetnim delom itd., kar je. zasluga matičnega društva v Pre- serju in pa zavednih domačinov. Po daljšem odmoru bo torej sokolska četa v Notranjih goricah v nedeljo pokazala uspehe svojega delovanja z javno te- lovadbo. Uprava čete je določila naslednji spored: ob 14.15 sprejem na po«taji, ob 14.30 povorka po vasi, ob 15.30 javen telovadni nastop. Pri prireditvi sodeluje g-odba Sokola I. i« Ljubljane. Po telovadbi bo narodna veselica s pestrim sporedom. Vabimo vsa bratska drudtva, zlasti brate Vičane, ki so kumovali predvojnemu odseku pri njegovem rojstvu, da v nedeljo pohite v čim večjem številu v Notranje gorice, da proslave z domačini prar,-nik. Ker so zveze z vlaki zelo ufrodne, pohiti na to sokolsko prireditev gotovo tudi iz Ljubljane in bližnje okolice mnogo prijateljev sokolstva. Na svidenje v nedeljo v Notranjih goricah. Zdravo! — Sokol Vič poziva vse svoje telova-deče članstvo in naraščaj ter ostalo članstvo ,da se v nedeljo 29. t. m. v čtai večjem številu udeleži prvemu nastopa bratske sokolske čete v Notranjih goricah, s* katero nas vežejo skoro četrtletja bratski stiki. Saj se je bas na pobudo našega Sokola ustanovil pred vojno odsek viSkega Sokola v Notranjih goricah. Zbor vseh udeležencev v kroju ob pol 14. pred Sokolskim domom, odkoder se odpeljemo z vozovi v Notranje gorice. Zdravo! — Sokol I, l_jubljana-Tabor. -poosiTa svoje članstvo, da spremi na «avepra člana ki telovadca br. Antona Zidarja. Popreb bo danes o*) pol 16. uri ta sploHne bolnic^ Udeležba v civilu t -znakom. TT-prava,. - Sokol I. Ljubljana-Tabor, ohveW.a članstvo, da odide kolonija članic in članov na letovanje v Križevsko vas pri Metlika dne 7. avgu-sta 1934. Celodnevna oskrba za oset>o s prefnočiSčom v ?-o Tori h Din IS. Vabimo članstvo, tudi netelova- deo>, da «e tefca cenene.** letovanja udeleži v Kar največjem stcvi.ln. Prijave sprejema druStrena pisa-rma na Tabom dnevno od 17. do 20. nro. kjer s** dofoe tj»di vsa pod robne jfta navodila. — Uprava Sokola I, Ijjubljana- T»hor. Trebnje in Trebanjci v poletnih dneh Lepo število letoviščarjev. — Prijetno kopanje v Temenici. — I»-fetl. — Naš Morite Cark>, — Šah in pfhrrfk. Trebnje, 23. julija. Tako-le smo nedavno brale, da so letos dolenjski kraji v pogledu tujskega prometa silno nezadovoljni, ker v mnogih letoviščih ni zadovoljivega obiska in se ti kraji, vajeni že leta in leta živahnega sezonsko - tujsko - prometnega živ-žava, tužni ozirajo po gostih, ki jih od nikoder ni. Ni naš namen razpravljati, zakaj je v teh krajih tujski promet nazadoval in zakaj letos tujcev ni. Hočemo samo povedati, da je pri vsem dolenjskem tarnanju menda edino Trebnje, ki letos ni v gostih še nobenega »tujca«, pač pa nas je obiskalo in živi med nami mnogo gostov, za katere Trebanjci ne »tuj-sko«, pač pa prijateljsko skrber da jim je bivanje prijetno, življenje poceni in družabnost domača, kar gosta tako zadovolji, da se prihodnje leto rad vrača nazaj, pripelje pa s seboj še znance in prijatelje o čemer smo se prepričati baš letos. Nobena umetnost ni gosta za kraj pridobiti, umetnost pa je res zadovoljiti ga in ai ga obdržati se za druga leta, ker zadostuje letoviščarju le malenkost, da se drugič ne vrne več m se preseli drugam. Tako nekako je Trebnje pričelo pridobivati na gostih, katerim so počitnice pri nas zelo prijetne in so z vsem prav zadovoljni. Najprijetnejše je seveda kopanje v Temenici. Vsakomur prija, posebno pa malim le-toviščarjera. ki imajo dovolj plitvine za brozganje po vodi in obširen travnik za vse mogoče igre. Letos naše društvo »Krka« prav pridno dela že na prostoru, kjer bo prihodnje leto stalno primitivno, a vsestransko dobro urejeno kopališče, tako da bo zadovoljilo še tako razvajenega kopalca. Izleti v okolico, ki jih prirejajo gostje in domačini kakor ena družina, so vedno zelo živalmi. Najlepši je seveda na Čatež, posebno odkar je bilo otvorjeno tam kopališče, kjer se izletniki po dveumi hoji še prijetnejše ohlade, kakor pa v Temenici. Obisk Čateža pa ni potreben le zaradi iz-prehoda in kopanja, saj je znano, da se za mal denar tu pokrepča še tako lačen izletnik S pristnim cvičkom Ln domačimi ča-teškimi salamami. Naši avstrijski letovi-ščarji v družbi z domačimi ljubitelji planin obiščejo vsako leto tudi »Triglav« ali Kamniške planine in tega pota kar ne morejo prehvaliti. Manj pogumni turisti in dame se pa zalete ali na Gorjance ali Kum, odkoder se vrnejo z najlepšimi vtisi, ki jih prihodnje leto vabijo zopet nazaj. Tudi za razgledni stolp na Vrh - Trebnjem je mnogo zanimanja, jamarji pa bodo skoro gotovi z raziskavanjem podzemske Velike in Male jame, ki postane v kratkem najbrž tudi privlačna izletna pot ljubiteljev prirodnih zanimivosti. Prav priljubljen je med gosti tudi trebanjski Monte Carlo. Da je le malo prostega časa po izletih ali po kopanju, posebno pa zvečer in, da se le štirje snidejo skupaj pri čaši cvička, je že igra. Naš Monte Carlo se seli vedno z družbo, ki igra najraje »remi«. Vztrajni remijaši so posebno Dunajčani, dočim naši prav radi balincajo, igrajo šah ali pa kibicirajo vsem, karkoli se godi okrog njih. V nedeljo je bilo med gosti največje zanimanje za 5ah. Simul-tanka. ki jo je odigral proti 10 šahistom g. Verbič Marjan iz Ljubljane, je spravila na noge vso nešahovsko publiko. Trebnje, oja-čeno s svojimi gosti — v sezoni smatramo goste za domačine, saj jim gre v tem času kos domovinske pravice — torej Trebnje so se to pot odrezale častnejše, nego nedavno proti Višnji gori. G. Verbič je igral silno požrtvovalno, pa tudi naši so se vživeli in je bil končni rezultat simultan-ke za Trebnje: 5 dobljenih, 2 neodločeni in 3 izgubljene partije. Dobili so kot prvi Srpan Edvard, ki je igral zelo previdno, si utrl s trdnjavo pot do nasprotnikovega kralja in v 22. potezi postavil mat. Drugo zrna-!o za Trebnje je odnesel Bukovec Janko iz Ljubljane, ki je zmagal zasluženo v lepi končnici tekačev in kmetov. Mirnopečan g. Zupančič je veljal za edinega, za katerega so ugibali, da bo »najbrže« dobil in je res v lepi končnici nasprotnika prisilil, da se je vdal. Prav lepo se je odrezal najmlajši naš šahist Zavec Boris, ki si je s kmetom priboril kraljico in zmagal. Največje zanimanje pa je bilo za partijo, ki jo je od-ieral za Trebnje Dunajčan g Neuhold. gral je zelo previdno spočetka lc v obram- bi, nakar si >e z močnim napadom pridobil figuro in kmeta ter je gladko osvojil za Trebnje 1 točko. Neodločeno sta igrala Beograjčan Hajec, ki je imel igro že dobljeno, a je nasprotnik izsilil ronus, ter ini. Urbas, ki bi po kvaliteti moral tudi dobiti, vendar pa v končnici ni imel vezanih kmetov. l*o trdem boju je izgubil partijo Ljubljančan g. Pertot, ki je točko za Trebnje požrtvovalno branil, vendar pa se je moral vdati. Izgubila »ta še Kovačič in Srpan, ki sta vstopila v igro v zadnjem trenuku, ko sta zaradi zadržanosti dva domačina odpovedala. Nasprotnik je imel z vsemi precej deia in se yt dobro odrezal. Po simul- tanki )o s posamezniki vseh se pet odigranih partij gladko dobil. Vsi udeleženci šaha. vm trebanjski letovišča rji in mnogo občinsva te je udeležilo Sokolskega piknrka na Cvitrijah, Sokol >e vsem pripravil pravo presenečenje in >e prireditev moramo in gmotno izpadla tako odlično, kakor malo prireditev v Trebnjem. Seveda so k lepemu uspehu prrno- mogli zopet vsi letovišcarji z domačini, lei so se znašli na pikniku kot ena družina. Telovadba vseh oddelkov je bila prav dobra, za kar gre priznanje tehničnemu odboru Sokola. Prijetna družabnost se je razvila po nastopu. Ravnici in čevapčiči so rz-borno teknili vsem in ko si je vsak po svoje privezal dušo, so ob pTijernfri zvokih šramla zaplesali kolo. Razvile so se se vse mogoče igre in zabava, ki je trajarla do mraka. Gostje niso mogli prehvaiiti prijetne nedelje in pa ražničev in eevapćićev, za katere so se navdušili rjp^ebno Dunajčani. Pa tudi naš cviček jim ugaja, saj razvozlja vse jezike sveta, ra je bil Rtcr »ruteČeka cvička« napolnjen ponovno m ie in še. Takole nekako pospešajemo v Trebnjem »tujski promet« ali bolje rečeno, si pridobivamo goste; mi smo letos zadovoljni in oni pri nas. Obojestranska zsdovoljnost p« rodi le najboljše in vodi k čim srreermi mahu, ki ga v bodoče želimo kraja vsi. Iz Celja c— Delovni tr% Pri ekspozituri javae borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 64 brezposelnih (42 moških in 22 žensk), delo je bilo ponujeno za 19 oseb (7 moških in 12 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 16 (za 6 mofflcih m 10 žensk), odpotovalo je 17 oseb 01 moSkih in 6 žensk), odpadlo je 40 oseb £7 moških in 33 ženske). Dne 20. t. m- >c ostalo v evidenci 298 brezposelnih (277 moških in 21 žensk) napram 307 (259 moških in 4R ženskal), dne 10. t. m. Delo dobijo; po 1 natakar, čevljarski prik rojevale«, mizarski in čevljarski vajenec, po 2 služkinji m kmečki dekli ter po 1 natakack* in sobarica. —c Umrla je v ponedeljek v eefjHci bolnišnici triletna delavčeva hčerka Alojzija Reichova iz Gaberja, Mariborska cesta 61. c— Nabavo novih klopi, 50 po števil«, ki jih je treba namestiti v mestnem parku in na M.asarykovem nabrežju, je mestna občina odložila do prihodnjega leta. Iz Laškega — Sokolski praznik v Rimskih Toplicah. To mlado sokolsko društvo koraka strumno naprej po začrtani poti svojeg« ustanovitelja g. Milosta ter njegovega naslednika g. Razpotnika. To je lepo pokazal tudi nedeljski nastop tega društva. Tako telovadba ns orodju, kakor rudi proste vaje so bile vseskozi na višku. Poleg domačega društva so sodelovala pri nastopu tudi sosedna društva, kakor: Loka, Sv. Je-dert, Radeče. Laško, Hudajama in Cdje. 1'deležba občinstva je bila zadovoljiva. Med drugimi so posetili prireditev tudi ban savske banovine g. dr. Jablanovii ter bivši savezni tajnik br. dr. Riko Fuks. Tudi orodje Mojster: Kaj nisi srfšal, neroda, da moraš prinesti vse orodje. Va/enec: Saj sem ga prinesel. Trj je kladivo, oblic, žeblji, žaga! — Kje imaš pa prvo? Stran 4. Ponson đu TerraU: /SLOVENSKI NAROD«, dne 25. joti ja 1934 79 Lepa Židovka Roman — Baš nasprotno, dobrodošel nam bo, — je odgovoril Raoul. — Samo oviraj nas bo pri našem končnem pobegu iz ječe. — Saj bo pobegnil z nami, — je ugovarjal Raoul, — kajti čim več nas bo, lem lažje bomo prišli iz tega pro-kletega gnezda. Med tem pogovorom so zashšaii plemiči na hodniku težke koralo počasi bKžajoče se straže. — Straža prihaja, da nas odvede na noč zopet v naše prekrasne sobane, — se je ponoroeval Raoul. — Jutri torej zopet na svidenje, prijatelji! — Jutcri na svidenje, — so rrm od-gcwoi stric je pa slab človek. Skoraj nikoli ga ni doma. vedno živi v Parizu in zahaja v Opero. Za :tako življenje moi dohodki ne zadostujejo in tako je sproti zapravljal tudi moje dohodke in s tem močno izčrpal moje premoženje. Spustil sem se z ryim v pravdo. Seveda so sodniki obsodili mene in moj stric jim je dokazal, da ne samo da mi ni nič dolžan, temveč da onih dvajset tisoč frankov, ki mi jih je dajal vsako leto, daleč presega meni pripadajoče dohodke. Nisem sicer škof, vendar imam pa rad dobre gostije, žlahtno kapljico in lep«a dekleta. Imei sem ljubico, naj-dražestnejso pevko Opere Zofijo. In z njo sem zapravil toliko denarja, da sem se moral zadolžiti. Zato sem se moral obrniti na strica s prošnjo, naj mi izplača del mojega premoženja, namreč izkupiček za krasno posestvo, M ga je upravijal in ki bi me bik> rešilo iz stiske. Stric ie odgovoril na mojo prošnoo s povabilom na večerjo. — To zadevo bova uredila pri večerji, je dejal. To se je zgodilo v njegovi škofovi palači v PoitJersu. Sedel sem za mizo brez najmanjšega nezaupanja. Moi stric je bil izredno dobre volje. Pil sem njegovo izborno vino. Za desert je postavil stric predme vrečico ktidrov ki nabito polno torbico bankovcev. Bfl sem že napol pijan. Pogled na zlato in bankovce mi je vzel še zadnje ostanke razsodnosti. Prinesti so mi pero tn pa- ph\ Napisal sem vse, kar je hotel stric, potem sem pa trdno zaspal. — Hm, hm, — je prebil njegovo pripovedovanje Coarasse. — Ta škof ima menda več opravki z vragom, nego z bogom. — Počakajte še, — je nadaljeval baron. — Ko sem se končno zboxffi. sem sedel v poštnem vozu in se peljal proti Parizu. V popotni torbi sem imel vrečico cekinov in torbico bankovcev. V Parizu sem poravnal dolgove, potem sem pa pisal stricu, kako je z najini rn računom in koliko mi misK še izplačati. Stric mi je odgovoru, da pride za^ menoj v Pariz in da se bova o tem lažje rx>meni3a ustmeno. nego ndsmeno. Poiskal sem Zofijo, ta' me je se vedno ljubila. Ko sem ji to povedal, je vzkliknila: — 'Boš videl, da te je stric opeharil. Cez dva dni je prispel stric za menoj v Pariz. Pokazal mi je fistino z mojim podpisani. Bila je pobotaica, giaseča se na štirideset tisoč frankov, kar bi pomenilo, da so vse moje terjatve napram stricu poravnane. Ves ogorčen sem obsui strica z očitki in žalitvami. On se je pa samo smejal, sprava! poootmco v žep in zapove-dal svojim služabnikom, naj me postavajo pod kap. Ves obupan sem hitel k Zo&ši. — Cuj, — mi je deja-fa, — če mi postiš proste roke. dobiš nazaj svoje premoženje ali bolje rečeno pobotnico, ki ga predstavlja. Zofija je bila iznajdljiva in slepo sem ja zaupal. Naslednjega dne je bfl moj stric v Operi, kjer se je sestai z Zofijo m ona se je odpeljala z njim v kočiji- Cez dve uri sem dobil pisemce, obsegajoče samo dve besedi: —- Pridi hitro! Odšel sem z lakajem v krčmo, kjer sem našel Zofijo s stricem v salončku. Škof je ležal na divanu in trdno spaL Zonja md je dejala: — Dala sem mu narkozo, da bi ga mta topovski strel ne mogel zoramrtL Odpeia sva mu pJa.ŠČ in potegnila jz žepa denarnico. Med <±rugimi papirji sva našla tudi pobotnico, ki sem jo bfl tako neprevidno podpisal, poleg tega pa še cel šop bankovcev. Zofija je te bankovce zaplenila. Brž sem poravnal račun, najel kočijo in še iste noči sva zapustila Pariz. Za mestom sem vprašal Zofijo: — Kako si pa uspavala mojega strica? Pokazala rrri je prstan z velikim kamnom. — Glej, — je dejala, — ta prštati rrri je podaril neizmerno bogat nemški knez, ki me je zelo ljubil. V tem kamnu je prašek, ki ga je treba le mak) primešati vinu, pa človek takoj trdno zaspi. In Zofija rrri je izročila svoj prstan, rekoč: — Naj ti bo v sr>orntn na to, kar se je danes zgodilo. — In ste vzeH prstan? — je vprašal Raoul hitro. — Evo ga. Baron je iztegnil roko in pokazal I>rstan, ki ga je nosil na mezincu. Raoul in njegovi tovariši so se moi-če, toda pomembno spogledali. — Bila sva že sto mMj od Pariza in četrtega dne zvečer sva prispela V Bordeatix, ko je naju naenkrat dohateia četa oboroženih mož. Moj stric jih je bil poslal za nama. Zofija je zaprta v Chateau-Trompette, mene so pa odvedli v to trdnjavo. — Iz katere bi se gotovo radi čim preje rešili, kaj ne? — je vprašal Raoul. Baron de CheveriAJe je nehote zelo pospešil dogodke. Takoj je izročil Raoulu prstan, v katerem je bilo toliko uspavalnega praška, da bi lahko uspaval z njim najmanj deset ljudi. Raoul se je začel posvetovati s svojimi prijatelji. — A4i naj gremo takoi na dek>? — jih je vprašal. — Cim prej, tem bolje bo za nas. — je odgovoril Coarasse. — Tudi jaz mislim tako, — je pritrdi] Galaor. Baron je poslušal njihov pogovor, rrj ga pa razumel, dokler mu končno Raoul ni dejal smeje: — Nikar se ne čudite, gospod. S pomočjo vašega prstana lahko pobegnemo iz ječe. Ne smete pa zamerita, da vam podrobnosti zaenkrat še ne izdam. Cas hiti. 22.000 bikoborb in samo dve žrtvi tako nevarne, kakor se splošno misli, pač pa dobro neso BOcoborbe zahtevajo tudi človeške žrtve in so v bistvu mučenje žrvafi, vendar so pa še zelo priljubljene, bikoborci so še vedno središče pozornosti, zlasti na Španskem. Zmagoviti torero je zvezda španske javnosti, ljubljenec občinstva, mož, Id ga časte in spoštujejo boij, kakor razne zaslužne može. Lfjodstvo nehote vidi v njegovem pogumu tudi požrtvovalnost in morda se še preveč zaveda, da žrtvuje torero za njegovo zabavo tudi svoje živi jen je, če ni- 9 ma sreče v areni. Toda ta požrtvovalnost je zek> bogato nagrajena in slava bikoborcev je združena z bogatim za-stužkom. Za vsako bikoborbo dobi torero več tisoč pezet in čez nekaj let se umakne kot miKjanar iz javnega življenja. Navadno si kupi lepo posestvo in več avtomobilov, svoje otroke dobro so v Andaluziji, kjer imajo biki na razpolago velike, lepo urejene pašnike, in tu doraščajo napol divji, kakršni ?e rabijo za bikoborbo. Do šestega meseca ostane bik pri kravi z drugimi kravami in mladimi biki. Krmijo j&i z mešano, zelo izdatno in redilno krmo, kajti sama paša bi ne zadostovala, da bi dobili mladi biki potrebno moč. Ko je star bik dve leti, se začno pazniki in pastirji z njim boriti, da preizkušajo in sistematično razvijajo njegovo moč. Kateri biki pridejo v areno, je odvisno od krav. Tudi krave morajo namreč biti sposobne za borbo. Borbenost se torej prenaša s krav na teličke odnosno bike. Krave, ki pokažejo dovolj spretnosti in moči v borbi, določijo za pleme. Triletni bik se mora podvreči končni preizkusni afi tienti, kakor pra- vzgoji in živi mimo življenje v blagostanju. Ce pcrnJsTirno, da nevarnost bffoo-borbe ni tako velika, kakor se na prvi pogled zdi, bomo lahko razumeE, da je poklic torera zelo privlačen. Neki angleški novinar je zbral zanimive podatke o bikoborbah po španskih mestih in dognal je, da je zahtevalo 22.000 bikoborb v 200 mestih in vaseh samo dvoje človeških žrvijerrj. Corridas aE bikoborba. sedanja španska narodna igra, rri nastala na španskih tleh. Špancem bikoborba ni bila znana, v svojo sedanjo domovino so prišli istočasno z Mauri ter prinesli tudi droge navade in običaje orijenta. Mauri so kmara dobrfi domovinsko pravico v Španiji, razvijali so se v »siesta nacional« in kljub vsemu sovraštvu niso izgubili svoje popularnosti. Za bikoborbo določenim bikom posvečajo veliko pozornost. Rede jih v pose+juih, našim žrebčarrtam podobnih stajah. Najlepše in najofoSrnejse staje vijo Španci. Ta je merodajna za njegovo oceno. Pri tem pa ne rabijo rdečih rut, da se bik prezgodaj ne seznani s pastmi in triki spretnega torera, s katerimi postane ta gospodar nad bikom. Največje težave imajo pri prvih preizkušnjah z mladimi biki, predno jm spravijo v tesno areno pri staji. Pri preizkušnji sta dve možnosti. Če bik pod konjem večkrat pade, je s tem dokazana njegova rtesrx>sobnost za borbo in zato ga izločijo. Če se pa krepko drži na nogah, ga določijo za pleme. Teden dni po preizkušnji prirede veliko svečanost,, združeno s petjem, godbo in žvenketom polnih čaš. Šele na tej svečanosti odloča rejec bikov skupno z zastopnikom kupujoče tvrdfee o usodi bikov, ki so preizkušnjo prestah. Tisti, ki so biti določeni za prihodnjo biko-borbo, imajo svoje dneve štete. Svečanosti in preizkušnjam pa ne prisostvuje torero. Noben torero vnaprej ne zve, katerega bika so izžrebali za njegov nastop, tako da mora nastopiti proti ne-znanemu nasprotniku. Dvakrat izpremeiril spol O čudni igri narave poročajo madžarski listi. Leta 1905 je bite vpisana v matrično knjigo v župniji Baranv Elizabeta Deak. Toda leta 1920 je postal na njeno zahtevo, podprto z zdravniškimi spričevali iz Elizabete Albert, ki so ga zapisali med domobrance. Albert Deak je shižil pri vojakih, bil je v vojni, leta 1927 se je pa oženil z lepo mladenko in imel je z njo zdravega otroka. 2ena bi bita imela rada Še več otrok, pa jih ni mogla imeti. Začeia se je pritoževati nad svojo usodo, češ, da je stara komaj 23 let, pa se mora že posloviti od življenja mlade žene. To nejasno namiga van je je pa dobilo jasno obliko te dni, ko je Deakova vložila tožbo na ločitev zakona, češ, da njen mož ni ohranil potrebnih telesnih lastnosti za pravomoćno zakonsko življenje. Albert Deak je pa vložil prošnjo, naj bi ga zdravniška komisija pregledala in znova vpisala kot Eleza-beto Deakovo. Ljudje napeto pričakujejo, kaj bodo ukrenili zdravniki in sodnik. To, močno po časopisni raci dišečo vest, smo posneri iz madžarskih listov. ki jim prepuščamo todi odgovornost za njo. Novo vtelešen je Budne V Tibetu so odkrili novo vtelešenje Budhe. Gre za otroka, ki je bil rojen točno v trenutku, ko ie lani 17. decembra umrl zadnji živi Budna, trbetski Dalaj-lama. Dete je bilo rojeno v daljni gorski vasi in prepeljano te dni v Lhasso, kjer bodo svečeniki in Dalaj-lamin namestnik točno ugotovili uro, kdaj je bik> rojeno in da-h" ima na telesu vse znake pravega Budhe. Iz Pekinga se je napotila v Lhasso velika budhističrja ekspedicija, ki bo prisostvovala vstoličenju novega Budhe. Zato agitira proti novemu Budhi budistični učenjak Taši-lama, ki trdi, da je Budna sam določil samo 13 v teles en j in da je torej brez pomena iskati novega Dalaj-lamo. Večina drugih svečenikov je pa mnenja, da je dopustno število inkarnacij 17, ne pa 13. Kako se bo ta spor končal, bo pokazala bližnja bodočnost Najbrž bo os ta k) pri tem, da posade na prestol novega Budno, saj bi brez njega ne vedeli kaj početi in bi se morda še stepAi za njegov stolček. 166 $est tednov z umorjeno ženo v izbi V soboto dopoldne je prišel na policijo v Litomeficah na Češkoslovaškem 601etni slikar Richard Blaschek s prošnjo, naj preiščejo hišo, kjer stanuje, češ, da se širi v nji že deli časa čuden smrad. Komisi'ja je izpolnila čudno željo naglušnega starca in našla v njegovi sobici truplo njegove žene Gizele. Truplo je viselo na steni in je že močno razpadalo. Sodna obdukcija je pokazala, da je umrla Gizeia Blascrtkova že pred šestimi tedni. Na glavi je imela globoko rano, zadano s topim kovi-nasrim predmetom. Moža so zaprli. Pred šestimi tedni je sporočil policiji da je njegova žena brez sledu izginila. Ker sta se zakonca neprestano prepirala in je žena možu grozila da ga bo zapustila, je rjobaja mislila, da se je res preseHte k svojim sorodnikom. B4aschka so trdo pnjeA m končno se je udal. Izjavil je, da je ženo res umoril, podrobnosti pa ni hotel izdati. Po daljšem oklevanju je še priznal, da je ženo v prepiru ubil z železnim strgaiom. O tem, kako je mrtvo ženo obesil in kako je mogel tako dolgo prenašati smrad, je trdovratno molčai. V Ameriki so strogi Po vseh ameriških uradih je določen za vsako stroko idealen tip uradnika s točno opredeljenimi, strogo preračuna-mmi in omejenimi uradnimi posfri. Ta ideakK uradnik ima 100 % dejavnosti. In po vseh uradih pričakujejo, da dosežejo poedini uradniki vsaj 65 % delavnosti tega klealnega uradnika, ki živi seveda samo v bogati ameriški domi-šTjrjL To je normaien uradnik v najnižjem ptlačnnem razredu. Ce njegova delavnost napreduje, napreduje tudi on. To pa pomeni samo prehod v višji pla-čafeB razred. Vsa4ca uradniška kategorija ima sedem plačiWh razredov. Tako je začetna piača strokovne shržbe razdeljena v sedem začetnih p4acilrurf skupin med 2000 do 2600 dolarjev letno, vedno po 100 dolarjev. Ta metoda je bila uvedena leta 1923, pred štirimi leti je bira pa izrK>pomje-na, priključen je bil pravihrJk o takozvani degradaciji odnosno prevedbi v rriŽB plačilni razred. Vsak ura*imk, č*~ gar delavnost pade pod 45 %, mora biti preveden v nižji plačitnd razred, kakor je bil zanj določen. Ce pa ni v dotičnem razredu prostih mest, ga fahko tuda odpuste. To se pa ne sme zgoditi, če predstojniki niso opažali pri njem padca delavnosti pod 45 % nepretrgoma skozi 90 dni Vidimo torej, da v Ameriki ne poznajo šale z uradniki h Litije — Nedefmd izlet po Savi. V nodHio je bflo na Savi vse živo. Kdor |T Ve mogci, ne je šel kopet. Vineti Rtijski 6dhMH M so p« prirediti Yetp ia^et. Čolne mo na±ovoT»rt rm vteJc do Zaloga, tam ao jih pa §pwr*ri v Ljubljanico. Preoblekli so §e v kopalne drese, obleko so pa v kovčegu posfaTi z v^-fcam do Litije. Podjetni čolnarji so to veslali do znane »tare čomansfce grartfme pri Kjaći v Dolskem, koder ao imeti ptorrk Pbpokine ao nadaljevali vofcjo do Litrje. Med potjo so ph veđmot preži it oft posamezni kajadcarji, ki ao se vox3i v jrumi jastSh čobrih, naši pa v n*vadrrih, e©osede*Tfiih čomfh, kakor jih izdelujejo prav poceni naši mizarji. V Zalogu so ljudje opazovali litijske čolnarje ob vkrca ven jo tn bo jim odsvetovali vožnjo skozi savske brzice. Nasti veslači so pa dospeli rrredoo navdufieni nad krasnim izletom brez vsake nezgode na cilj. Z njimi se je vozila v čomu-^arncVii tudi pogumna sopotnica gospa Marv. — Zdravstveno predavanje. Bainovins&ri zdravnik dr. PoMe ITcmar je pričel s serijo predavanj po nasTh okoiiSVrh hribin. V nedeljo je predaval na PoIsniTru o negi otrok. Zajiimivemu in noučneirKi predavani a je prisostvovalo mnogo kmečTkin žen rn deklet. Udeižba je pokazala, kako nase podežektn ljudstvo hrepeni po zanrmtvii in powčiiAS predavanjih. Ona: Lasje so mi nekoliko potem-neh" od morskega zraka, On: Meni so pa osivea gotovo pod vplivom računa, ki sem ga dobil v hotelu. Ljubezen aH revmoflism. — Moj prijatelj je že 20 let o&enjen, pa vendar sedi še večer za večerom doma pri svoji ženi. VidSL to je ljubezen. — Jaz pa pravim, da je to revmati-zern. pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških m igracun vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoies, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoies v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KABLOVSKA CE. STA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! FLLSE za volane v različnih gubah. SPECLELN1 EuNTEL oblek, volan, šalov i. t. d. AŽURIRANJE* entel vložkov to čipk. PREDTISRANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila. Hitro, fino in poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljnblfarr poleg hotela štrukelj PRODAM NA JESENICAH se proda trgovska hite ob glavni cesti. — Poizve se: Jančigaj, Zgornja Šiška. 2385 NA PERIFERIJI LJUBLJANE prodam hiso s trgovino- — Poizve se v upravi >S1. Naroda«. 2384 KNJIŽICO 4000.— DIN Mestne hranilnice ugodno prodam. — Naslov v upravi >S1. Naroda«. 2383 NOVOZLDANO HIŠO prodam za 29.000 IMn. — šmid, Draža vas, p. Loče. KRASNO POSESTVO prodam. — Pojasnila: Ocepek, Borje, St. Lambert-Sava. ZVOCNA APARATURA za 220 volt tok naprodaj. — Pojasnila: P- S-, prometnik, Blejska Dobrava. POUK STROJEPISNI POUK med počitnicami se vršijo tečaji od 6. do iA8. in od %8. do 9. ure zvečer za začetnike in iz-vežbance. šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.—. Začetek pouka 6. avgusta. Vpisovanje dnevno od 6. do zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 2329 SLUŽBE MLAJŠE DEKLE želi službo. — Ponudbe: Stična. Gal, DVE 2-SOBNT STANOVANJI oddam. - Fursager, Radovljica. POZOR! Celo pečeno piško se dobi vsak dan za Din 15.- v restavraciji »Pod skalco«, Ljubljana Mestni trg št. 11, pri Cigliču, kakor tudi raznjiči. čevapčiči in vsakovrstna vina 2375 Malinovec kg Din 16.— Marmelada kg Din 15.— samo pri cente Oskar spec del. Sv. Petra cesta So, Ljubljana NUDIMO VAM za majhen denar dobra oblačila A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14. 6VT VINA: metliško belo namizno belo rizling cviček dalmatinsko črno burgundec hrusevec žganje: tropinovec slivovka stara hrusevec brinjevec borovničar Pri večjem popust! ■ 1 Din > > 8--9.-10.-10.-10.-12.-5.- 1 Din 22.- > > 24.- > > 28.- > > 32.- > > 36.-odjemu primeren Se priporoča »Buffet« Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. 2387 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vknhan — se dobi na malo in veliko ▼ LEKARNI DR. G. PICOOL1, LJUBLJANA, Dunajska c • ZAVESE vam najlepše napravi po izbu-i blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, LJubljana, Marijin trg 2. — Kdor trupi blago pri meni, mu jih lz-gotovim brezplačno! 36/1 OGLAŠUJTE V malih oglasih v >Slovensken, Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.*, davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; pc pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiakamo«: — Za ln Inseratnj del Usta: Oton Christol - Vsi v LJubljani