PRIMORKI DNEVNIK Poštnina plačana v zotovtn| Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 239 (6217) TRST, petek 8. oktobra 1965 RAZPRAVA O PRORAČUNU V SENATU Poročilo ministra Colomba o proračunu Pieraccini o gospodarskem načrtovanju Senat odobril zakon o filmih, poslanska zbornica pa zvišanje prejemkov poslancev - Predkongresno zasedanje izvršnega odbora PSDI RIM, 7. — V senatu se je pričela splošna razprava o proračunu za prihodnje leto, o gospodarskem položaju ter o kriterijih za sestavljanje proračuna. Danes sta govorila ministra Co-lombo in Pieraccini. Minister Colombo je dejal, da znašajo davčni in izvendavčni do- hodki 7.024,3 milijarde lir in da so za 474,2 milijarde ali za 7,2 odst. višji kot letos. Poleg tega so predvideni premoženjski dohodki, tako da bodo dosegli proračunski dohodki predvidoma v prihodnjem lc-;tu 7.121,4 milijarde lir in bodo v primerjavi z letošnjim letom narasli! za 6,4 odst. Minister le dejal, da so dohodki «oprezno» predvideni, da so upoštevali splošni gospodarski Položaj in kratkoročne perspektive gospodarskega razvoja. Izdatke je minister razdelil na tekoče izdatke, ki bodo dosegli 6.320,9 milijarde lir, in na izdatke za kapital. Bistveno bodo vplivali v proračunu izdatki za vračanje Posojil, ki bodo letos narastli od 250,1 milijarde lir na 466.4 milijarde lir. Prihodnje leto bodo namreč zapadli sedemletni boni, ki Jih je leta 1959 izdal zaklad, in bodo samo za to porabili 300 milijard lir. V celoti znašajo za prihodnje leto Predvideni izdatki 8.013 milijard lir iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiiiiiHKiiiiiiiiimiimiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiim Anglija nakazuje možnost opustitve jedrske sile NATO Zunanji minister Stevvart je izjavil, da je treba zadevo znova prediskutirati - Danes se Stewart sestane z Gromikom in predvideni primanjkljaj 891,6 milijarde lir. Minister je dejal, da so hoteli v večji meri Izkoristiti javne stroske kot sredstvo za okrepitev gospodarskega razvoja, vendar so morali bistveno zvišati izdatke za državno upravo ter za izvajanje že sprejetih zakonov socialnega značaja. Nato je minister Colombo dejal: «Vlada je trdno prepričana, da bo gospodarski napredek toliko bolj zagotovljen in pomemben, s čimer je povezana zaposlitev, kolikor se bomo izognili kakršni koli nevarnosti inflacionlstlčnega značaja«. Zato se bodo poslužili pri investicijah tudi posojil, ki jih bodo porabili izključno v produktivne namene. Glede zvišanja fiksnih izdatkov za 655 milijard lir, predvidenih za prihodnje leto, je minister navedel podatek, da bodo izdali 451 milijard lir samo za višje stroške za državne uslužbence in za izboljšanje pokojnin. V tej zvezi je minister dejal, da je treba zavreti naraščanje tovrst- NEW YORK, 7. — Britanski zunanji minister Stewart Je na tiskovni konferenci izjavil, da je pri šel trenutek, ko je treba z novo zahodnonemško vlado in z zavezniki NATO pregledati, ali bi «ko-risti, ki bi jih imela NATO z ustanovitvijo večjedrske sile ali atlantske jedrske sile bile večje od koristi, ki bi jih imeli od zbližanja med Vzhodom in Zahodom za sklenitev pogodbe proti širjenju jedrskega orožja.« Stevvart Je dejal, da Je treba zadevo skupno proučiti v novem duhu, in Je dodal, da se mora diskusija vrteti okoli možnosti da se načrti o jedrski sili NATO in o večstranski jedrski sili spremenijo ali pa opustijo. Dodal je, da se večstranska sila in atlantska jedrska sila lahko uporabita samo v DANES V senatu sta ministra Colombo ln Pieraccini poročala o proračunu za prihodnje leto in o gospodarskem položaju. Colombo je v svojem poročilu odbil možnost nadaljnjega zvišanja prejemkov državnih uslužbencev, češ da so .stalni« stroški države že tako preveliki in onemogočajo učinkovitejše gospodarske posege. V isti zvezi pa je tudi odločno zagovarjal .trdnost Ure«, ki naj bi bila bistveni element za gospodarsko poživitev. Pieraccini Je v bistvu zagovarjal Podobne teze, čeprav je postavil v ospredje gospodarsko načrtovanje, W ga je Colombo samo mimogrede in nekako .po sili« omenil. Ni bil povsem jasen glede odnosa do sindikatov. Pretežni del poročila pa Je bil posvečen gospodarskim perspektivam, ki se izboljšujejo in je v tej zvezi navedel več podatkov. Predsednik Johnson bo danes operiran na žolču in operacija bo trajala dve uri in pol, v bolnišnici bo ostal 15 dni, okreval pa bo popolnoma šele v šestih tednih. Na-domestoval ga bo podpredsednik Uumphre}’. Pri Sajgonu se je včeraj Izkrcalo 15,000 novih ameriških vojakov, tako da jih je sedaj v Južnem Vietnamu 140.000. Večjih spopadov vče-raj ni bilo, pač pa so nad Severnim Vietnamom sestrelili 15 ameriških •etal. V glavni skupščini OZN je angleški zunanji minister Stewart Predlagal konec bojev in tujega vmešavanja v Vietnamu ter sklicanje konference zainteresiranih držav. ki bi bila lahko tudi ženevska konferenca, ki bi sprejela sklep, da se oba Vietnama zavarujeta pred vsakim napadom in morala bi biti Popolnoma nevtralna brez tujih čet •n oporišč. Stevvart se je zavzel tudi za sprejem Kitajske v OZN. V Indoneziji se na osrednji Javi nadaljujejo boji med uporniki in vladnimi četami. Poveljnik letalstva je dal ultimat vsem vojakom letalstva, ki se borijo proti vladi, d» v 72 urah položijo orožje. Sukamo je razglasil narodni teden žalovanja v počastitev spomina sedmih častnikov, ki so jih ubili uporniki. Desničarski elementi pa so baje ugrabili predsednika indonezijske komunistične stranke Al-nita, ki je član Sukamove vlade. V Pekingu so objavili indonezij-sko-kitajsko izjavo, v kateri se poudarja vzajemno prijateljstvo. Francoski zunanji minister Cou-Je de Murville, ki opravlja svojo junkcijo neprestano že od leta 1958 *« je v tem pravi rekorder, je izjavil v zvezi s krizo v skupnem kmetijskem tržišču, da so pogoji, v katerih je kriza nastala, povzročili Ponovno proučitev celotnega delo-Vanja bruseljskih ustanov. Omenil J® tudi važnost papeževega obiska t*ZN ter poudaril željo pekinške vlade, da sodeluje pri urejanju ve-hkih azijskih vprašanj ter se, podobno kot Stevvart, zavzel za spre-Jem Kitajske v OZN. primeru, da bi okrepili učinkovitost NATO. Povedal je, da se bo Jutri sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Na koncu je Stevvart izjavil, da, če bo Južna Rodezija enostransko razglasila neodvisnost, ni izključeno, da bo britanska vlada ukinila ustavo. Jugosl. parlamentarci na obisku v Parizu PARIZ, 7. — Predsednik francoskega parlamenta Chaban Dalmas je sprejel danes delegacijo zvezne skupščine Jugoslavije, ki je na u-radnem obisku v Franciji. Chaban Dalmas je v pozdravu svojim gostom ugotovil, da so vsi pogoji za nadaljnjo krepitev francosko-jugo-slovanskih odnosov, in pri tem opozoril na podobnost politike obeh držav v mednarodnih odnosih. «Mi smo za mir«, Je dejal predsednik francoskega parlamenta, «a ne pozabljamo tistih, ki so se kot levi borili v skupni borbi francoskih in jugoslovanskih narodov«. Vodja Jugoslovanske delegacije Vladimir Popovič Je v odgovoru na pozdravne besede Dalmasa prav tako opozoril na globoke korenine v preteklosti, ki vežejo obe državi, in na sedanje vezi, kajti obe državi se trudita za zboljšanje življenja svojih državljanov, za mir na svetu in mednarodno sodelovanje. Popovič je izrazil zaskrbljenost zaradi zaostritve mednarodnega položaja ln dejal, da Jugoslavija zelo ceni napore Franclje za izboljšanje mednarodnega položaja. nih izdatkov, če se hoče pričeti s politiko programiranega razvoja. O razdelitvi izdatkov glede posameznih strok pa je minister dejal, da bodo znašali stroški za kulturo 20,2 odst. celotnih izdatkov ali 1.525 milijard lir, medtem ko je za letos predvideno 1.349 milijard lir. Na drugem mestu so izdatki za intervencije gospodarskega značaja, ki dosegajo 17.3 odst. celotnih izdatkov ali 1.302 milijardi lir, na tretjem so izdatki za obrambo, ki dosegajo 14,2 odst. ali 1.071 milijard lir, na četrtem izdatki za socialne potrebe, ki dosegajo 12,5 odst. ali 942 milijard lir. Minister za proračun Pieraccini je ugotovil da so objektivni pogoji za gosoodarski naoredek, in je poudaril, pomen aktivne plačilne bilance, zavret.je naraščanja cen, obnovitev naglega naraščanja proizvodnje v nekaterih industrijskih sektorjih, dobro kmetijsko proizvodnjo ln uspeh turizma. Med negativne faktorje pa je nevedel težave gradbene, tekstilne in kovinske industrije ter v prvi vrsti znižanje investicij, kar je vplivalo na znižanje zaposlitve. Minister Je ugotovil, da je indeks industrliske nroizvodnle avgusta dosegel 200,3, da je za 9 3 odst. višji, kot Je bil avgusta 1964 in da je dosegel rekordno višino. Navedel je položaj v raznih proizvodnih panogah, najvažnejše vladne ukrepe za omilitev krize nekaterih panog ter dejal, da so bili ti ukrepi usklajeni z gospodarskim načrtom V tej zvezi je minister zanikal, da bi načrt lahko točno predvidel gospodarski razvoj, ker ima za cilj predvsem določitev smeri razvoja. Nato je minister obširno govoril o odnosih s sindikalnimi organizacijami ter dejal, da je demokratično programiranje izraz svobodne razprave, ki ne more utesnjevati zahtev delavcev. Senat je nato z vladno večino senatorjev odobril zakon o filmski industriji z manjšimi popravki teh. ničnega značaja. Zakon se bo sedat vrnil v poslansko zbornico. V poslanski zbornici so s 335 glasovi proti 14 odobrili zakon o volilnih upravičencih in o urejanju seznamov volilnih upravičencev. Prav tako so na talnem glasovanju odobrili zakon o zvišanju prejemkov poslancev s 322 glasovi proti 24. Na zasedanju centralnega odbora PSDI so s 57 glasovi proti 4 (levica, ki jo vodi Ariosto) sprejeli poročilo tajnika Tanassija kot osnovo za razpravo na bližnjemu kongresu stranke. Za poročilo je glasovala tudi desničarska skupina »socialistične koncentracije«. V ospredju Tanassijevih izvajanj je bilo združevanje s PSI, za kar je postavil jasen pogoj, da mora združevanje temeljiti na načelih so. cialistične internacionale. Osnovna zapreka Je torej v odnosu do zunanje politike. Glede sindikalnih vprašanj naj bi bodoča stranka dopuščala včlanjanje v CGIL in v UIL s ciljem, da se ustvari enotna neodvisna sindikalna organizacija. Tanassi je ugotovil, da ostane še odprto vprašanje lokalnih uprav, ki je bilo sicer že dokaj razčiščeno, vendar Je treba odstraniti možnost za nepotrebne polemike. Celotno operacijo pa vidi v znatni meri v možnosti «resnega in konkretnega posega komunistov v krizo, ker bi nova stranka nudila delavcem relano perspektivo v nasprotju z demagoško akcijo KPI«. VČERAJ V BEOGRADU Začetek pogajanj za nov sporazum o ribolovu na Jadranu RIM (ANSA), 7. — Danes so se začela v državnem tajništvu za zunanje zadeve pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za sestavo novega sporazuma o izvajanju italijanskega ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah na Jadranu. Italijansko delegacijo vodi opol-nomočeni minister Giovanni Luciol-11, jugoslovansko pa Zvonko Perišič, opolnomočeni minister v tajništvu za zunanje zadeve. Sporazum, ki ureja ribolov italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah, Je bil podpisan leta 1958 in je zapadel 30. aprila 1960, toda pozneje je bil večkrat podaljšan. Zadnjič Je bil obnovljen konec avgusta letos do 28. februarja leta 1966. To je tretji italijansko-jugoslo-vanski sporazum o ribolovu, ter sta bila prva dva podpisana v le- tih 1949 in 1956. Nujnost nove ureditve tega delt katnega področja je bila poudarjena v obeh državah, čeprav ne iz povsem enakih razlogov. Z italijanske strani — ob sprejemu zahtev zainteresiranih kategorij — obstaja potreba, da se rešijo nekatera vprašanja, ki so bila otežkočena zaradi nekaterih ukrepov jugoslovanskih oblasti (novi zakoni o ribolovu, razširitev nekaterih odsekov voda, ki so določene za ribolov jugoslovanskim ribiškim ladjam), z uvedbo sprememb in izboljšav sedanjega sporazuma. Sled. nje se tičejo zlasti: drugačnega poravnanja sporov; razširitve področja ribolova v Tržaškem zalivu; obnove področja ribolova ob zahodni istrski obali; pravice tranzita italijanskih ribiških ladij po teritorialnih vodah pod jugoslovansko jurisdikcijo; pravice zatočišča v primeru slabega vremena v katero koli pristanišče za ribiške ladje, ki odhajajo ali se vračajo z lova. Jugoslovani pa so in še vedno izražajo pridržke in ugovarjajo tem zahtevam. Med drugim trdijo, da se je položaj spremenil, odkar je v veljavi sedanji sporazum SPLOSNA RAZPRAVA V SKUPSCINt OZN Predlogi britanskega ministra Stewarta za sporazumno rešitev v Vietnamu Zahteva! je tudi sprejem Kitajske in okrepitev mirovne dejavnosti OZ\ NEW YORK, 7. — Angleški zun. minister Stewart je bil danes prvi govornik v glavni skupščini OZN; govoril je o Vietnamu. Dejal je, da bo treba zadevo vsekakor rešiti bolj ali manj na tak način, kakršnega zagovarja Velika Britanija. Britanska vlada predlaga predvsem konec bojev in tujega vmešavanja ter sklicanje konference, ki naj se je udeležijo vse prizadete stranke. Mogli bi znova sklicati ženevsko konferenco ali kakršnokoli drugo konferenco. Na konferenci bi morali sprejeti sklep, da se oba Vietnama zavarujeta pred vsakim napadom. Medtem ko bi Združeni narodi izvajali program gospodarske obnove, bi v obeh Vietnamih imenovali «res predstavniški vladi«, ki bi mogli svobodno navezati odnose med seboj. Tako Severni kakor Južni Vietnam bi morala biti popolnoma nevtralna, brez tujih čet in oporišč. Stewart je dodal, da Je mirovno odposlanstvo Commonvvealt-ha, ki ga je bil predlagal Wilson, vedno pripravljeno, da začne svoje delo, s tem da odide v Hanoj in Peking, če mu bo to omogočeno. Stevvart se je zavzel za sprejem Kitajske v OZN in Je predlagal, , pa je važno, da se vsaka prihod-naj se okrepi mirovna dejavnost, nja diskusija skrbno pripravi.« OZN, s tem da se ustanovi poseben I Sporočilo pravi dalje, da je zu-,«n« d, * Imenuje ttupto.! kvalificiranih osebnosti, ki bi v , ,,,. ... , . , , gospodarske skupnosti in je dejal, okrilju OZN vodne nepristranske on mora ta sloneti samo «na pra-preiskave ter posredovale. Na kon- j vilnem ocenjevanju vloge, ki priti-cu je Stewart izjavil, da bo Veli- če ustanovam, zlasti kar se tiče ka Britanija storila vse, da se spo- \ sklepov, ki jih mora sprejemati ri rešujejo z mirnimi sredstvi od sv®t ministrov«. Nujno potrebno je arbitraže do mednarodnega razso- F,ud ^popolnitl trH- ^s^' 6 ka rešitev pa je lahko samo rezul- tat medvladnih razgovorov. Na razgovorih, ki se bodo začeli ob primernem trenutku, bo moral vsakdo dišča. Predsednik skupščine OZN Fan-fani je bil danes gost na kosilu na katero ga je povabil sovjetski zavzeti realistično stališče in po-zunanji minister Gromiko. Pred' kazati dobro voljo. Francoska vla- kosilom se je Fanfani pogovarjal z Gromikom. Na kosilu so bili številni politiki, ki so navzoči v New Yorku. De Murville o francoski politiki PARIZ, 7. — Francoski zunanji minister de Murville Je podal v zunanjepolitičnem odboru skupščine obširno poročilo o politiki vlade. Pozneje Je komisija objavila sporočilo, ki pravi med drugim: ((Francoska vlada je vedno pripravljena sodelovati pri izmenjavi misli s svojimi družabniki. Vendar ItlltlllMIIIIMMHIIIIIIIIIIIIIIIIiillllllllIHMMIIIIIItlilllMIIIIIIflllllfllltlllinilllllllflMIIIItimilllHMIIMIIIIlllllflMIIIIIIIIKIMIinillllKllllllllimtlllllinilllMMMtltlllllldllllllllllllimidllMIIIIIIIIimitlllllllllllliiiiiiiiiiltiiiiitllli UPOR NI ŠE DO KRAJA STRT Poveljnik indonezijskega letalstva poziva upornike, naj položijo orožje Sukamo ponavlja, da gre le za «navaden dogodek , ter skuša ohraniti enotnost v vojski - Na Javi se boji nadaljujejo DŽAKARTA, 7. — Poveljnik indonezijskega letalstva maršal Omar Dani je naslovil ultimat vsem vojakom letalstva, ki se še borijo proti vladnim četam. Pozval jih je, naj v 72 urah položijo orožje. Tisti, ki se ne bodo pokorili, bodo morali trpeti hude posledice. ' * Dani je sporočil tudi, da so v letalskem oporišču Halim areti- rali nekaj častnikov vojaškega letalstva, ki so se udeleževali prostovoljnega tečaja za vežba-nje. Na osrednji Javi se nadaljujejo boji med uporniki in vladnimi četami. Boji so zlasti krva vi na področju Jogjakarte Predsednik Sukamo Je razglasil narodni teden žalovanja od 5. do 12. oktobra v počastitev spomina sedmih častnikov, ki so Jih uporniki ubili 30. septembra. Sinoči je umrla v bolnišnici 6-letna hčerka generala Nasutiona, ki je bila ranjena, ko so uporniki skušail ujeti njenega očeta. V torek je indonezijska komunistična stranka objavila izjavo, s katero poziva vse člane tran.ee ln simpatizerje, naj podpirajo predsednika Sukarna. Izjava pravi, da vidijo komunisti v poskusu državnega udara ((notranjo zadevo vojske«, v katero se nočejo vmešavati. Izjava pravi dalje, da člani »revolucionarnega sveta« polkovnika Un-tenga, katerih imena so bila na seznamu, niso bili obveščeni o tem. Predsednik komunistične stranke Aldit, ki je član vlade, ni olj na- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii PO NEDELJSKIH VOLITVAH V BRAZILIJI Vlada ne bo dovolila guvernerjem da bi nevtralizirali revolucijo Govori se o možnosti, da prevzamejo mesta enajstih guvernerjev vojaški poveljniki RIO DE JANEIRO, 7. — Brazilski minister za mornarico javlja, da bo «vlada Jamčila mesta guvernerjev novim kandidatom, ki so bili Izvoljeni pri zadnjih volitvah«. Minister pa dodaja, da vlada ne bo dovolila novim guvernerjem, da bi »nevtralizirali revolucionarno akcijo«. Pri tem opozarja na ((tendenciozne govorice, ki skušajo vnesti prevrat med vojake in ošibiti mornarico ter razbiti enotnost v oboroženih silah«. Predsednik republike Je objavil izjavo, ki pravi, da se je včeraj dolgo posvetoval s tremi vojaškimi ministri in s pravosodnim ministrom o notranjem stanju. Na podlagi teh posvetovanj Je vlada sklenila proučiti naslednje predloge: 1. Priprava zakonodajnih ukrepov, ki naj podprejo akcijo ((revolucije ne glede na rezultat nedeljskih volitev«. 2. Sprememba ustave z namenom, da se poveča zvezna pristojnost glede narodne varnosti v raznih državah federacije. 3. Ureditev položaja državljanov, ki so Jim bile odvzete državljanske pravice in katerim je še vedno prepovedana sleherna udeležba pri politični dejavnosti. Zatrjuje se, da so včeraj govorili tudi o možnosti, da vojaški poveljniki prevzamejo mesta enajstih guvernerjev. Radio «Jornal do Bra-«ii« ph Je Javil, da je pravosodni minister Milton Campos odstopil ln da je predsednik njegovo ostavko sprejel. Popravljen tekst izjav Cen Jija PEKING, 7. — Besedilo tiskovne konference, ki jo je Imel kitajski zunanji minister Cen Ji 29. septembra, je danes v celoti objavljeno v kitajskem tisku. Pri tem pa se kaže težnja, da se omilijo številne ministrove izjave. Najpomembnejši popravki so naslednji: Ukinjen je stavek, kjer Je Cen Ji izjavil, da ni nobena država zahtevala kitajske pomoči za graditev atomske bombe. Baje Je tako pomoč zahtevala Indonezija. Kar se tiče Vietnama, se obtožujejo «igre v korist ameriškega imperializma«, tisti, ki »skušajo posredovati«, v prvotnem tekstu pa je obtožba vsebovala tudi «tiste, ki govorijo o pogajanjih ali nevtralizaciji«. Ves del, ki se tiče stališča od vlad, ki so nastale z državnimi udari, Je bil črtan. Stavek, kjer je rečeno, da bi bila Kitajska «ob morebitnem ameriškem napadu pripravljena na skrajno žrtev«, je bil zamenjan z besedami: «Kitaiska Je pripravljena storiti potrebne žrtve«. Kar se tiče ((preizkušanja sile« z ZDA, je popolnoma predelan ves tisti del, kjer je bilo rečeno, da bi to ((preizkušanje utrdilo enotnost vse Kitajske. Črtane so bile vse besede, iz katerih bi lahko nastal dvom o notranji enotnosti Kitajske. Črtana Je bila tudi omemba de Gaulla, medtem ko je na podlagi prevoda uradnega tolmača Cen Ji govoril o »ustrahovanju« ZDA proti drugim državam in je dejal, da «so hotele ZDA sedaj ustrahovati tudi Francijo, odkar je general de Gaulle postal prijatelj Kitajske«. Johnson danes operiran WASHINGTON, 7. — Zdravniki, ki zdravijo predsednika Johnsona, so nocoj javili, da bodo Johnsona operirali v petek zjutraj med 7 in 7.30 (12-12.30 po srednjeevropskem času). Operacija bo verjetno trajala poldrugo uro ali dve in pol. Bolnik bo moral ostati v bolnišnici deset do petnajst dni, in pričakuje se, da bo popolnoma okreval v šestih tednih. Zdravnik, ki bo Johnsona operiral, Je izjavil, da ni neverjetno, da bo predsednik lahko napravil nekaj korakov v svoji sobi že v petek popoldne. Na vsak način pa bo to lahko storil v soboto. vzoč na včerajšnji seji. Navzoča pa ta bila njegova namestnika, id sta tudi ministra. Aldltova žena je izjavila, da so Aidita «ugrabili desničarski elementi«. Radio Dzakar‘a še dalje objavlja resolucije, ki Jih razne organizacije pošiljajo Sukarnu, predvsem pa muslimanske in katolišse verske organizacije, ki zahtevajo prepoved komunistične stranke, katero obtožujejo. da je sodelovala pri poskusu državnega udara. Na splošno se zdi, da se vojska pokori Sukarnovlm ukazom ln ne vztraja pri zahtevi, naj b! sm go kaznovali upornike, predvsem pa tiste, ki so umorili Sest generalov. Vojska trdi, da Ima dokaze, da Je bi! upor Izvršen z uporabo orožja odnosov. Minister Peyrefltte je Izrazil prepričanje, da bo prišel dan, čeprav ne tako kmalu, da se bo vsa Evropa lotila reševanja svojih vprašanj ob spoštovanju zakonitih koristi !n potreb enih in drugih, vštevši tudi njene varnosti. Minister Peyrefltte je med drugim izrazil upanje, da bo francoski sistem barvne televizije SECAM sprejet kot enoten sistem barvne televizije v Evropi in da ga bo sprejela tudi Jugoslavija. «Lunik 7» treščil ob Luno? LONDON, 7. — Britanski observatorij v Jodrell Banku je sporoč 1, da je sovjetska avtomatska postaja «Lunik 7» prenehala pošiljati znake na Zemljo, In sicer šest minut potem, ko so se prižgale zav.ralne rakete. Ob «._0 po srednjeevrop- kl tajskega izvora. Toda predsednik slcem času je čil moskovski radio sporočil: »Cez manj kakor eno uro bo sovjetska medplanetarna avtomatska postaja »Lunlk 7» prispela na Luno«. Na podlagi dosedanjih opazovanj trdijo v omenjenem zavodu, da se je postaja verjetno razbila na Luninem površju. Tass ni eno uro po omenjenem sporočilu nič poročala. Atentat v Larnaki na skladišče goriva NIKOZIJA, 7. — Davi je izbruhnil velik požar v skladišču družbe »Shell« v Larnaki takoj po streljanju med stražniki in štirimi neznanci. Z vsega otoka so prišle v Lamako skupine gasilcev, da pogasijo požar, ki je baje uničil oet rezervoarjev s 7000 tonami goriva v vrednosti 200.000 šterlingov (približno 350 milijonov lir). Ciprska vlada je objavila izjavo, v kateri pravi, da so po streljanju slišali dve eksploziji In s oodročja rezervoarjev se Je dvignil gost oblak dima. En stražnik je bil ranjen v nogo. Aretiran Je bil en ciprski Grk Ciprska vlada poudarja, da Sukamo poudarja, da gre za »navaden dogodek«, ki ga je bilo pričakovati, «v deželi, ki je vedno v revolucionarni fazi«. Te dukoi nove besede je ponovil zunanji minister Subandrio po včerajšnji seji vlade. Sukamo Je prepričan, da mora voditi politiko tesnega prija- nJnem površju. Tass ni eno uro teljstva s Kitajsko in ohraniti ravnotežje med levico in desnico. Zato še vedno poudarja, da gre za «navaden dogodek«, ki ga Je treba prijateljsko in politično rešiti. Sukamo ni do sedaj sploh uporabil izraza «državni udar«. Zunanji minister Subandrio je po včerajšnji seji vlade primerjal petkov »dogodek« z «dogodki v preteklosti«. Vendar pa je Sukamo priznal, da bi petkovi dogodki mogli ošibiti indonezijsko enotnost. Pripomnil pa je, da bi ((represalije proti krivcem bile v korist neokolonialistov in imperialistov«. K vsemu temu pa je predstavnik vojske sporočil, da so v ponedeljek varnostne sile aretirale v Džakarti pet voditeljev komunističnega mladinskega gibanja «c vsemi dokazi o njihovih prevratnih načrtih«. Zahodni opazovalci trdijo, da vlada med predsednikom ln vojsko precejšnja napetost. Na splošno pa je v Džakarti mirno. Uradi, šole in trgovine so odprte, železnica redno deluje, Skrčen pa je telefonski in telegrafski obrat. Tanki in oklepna vozila še vedno stražijo strateške položaje v mestu ln policijska ura je še vedno v veljavi. Agencija Nova Kitajska Javlja, da je indonezijska parlamentarna delegacija podpisala danes skupno izjavo s Kitajs’ko, ki poudarja prijateljstvo med obema državama. Peyrcfitte o sodelovanju med SFRJ in Francijo BEOGRAD, 7. — Na vabilo zveznega izvršnega sveta in državnega tajnika za informacije Gustava Vlahova je prispel nocoj na uraden obisk v Beograd francoski minister za informacije Alain Peyrefitte s soprogo v spremstvu dveh visokih funkcionarjev francoske vlade. V Izjavi agenciji Tanjug Je francoski minister zelo pozitivno oceni! možnost nadaljnjega razvoja delovanja med Francijo in Jugoslavijo Na vprašanje, kako gleda na perspektive za rešitev ključnih vprašanj evropske varnosti, je minister Peyrefltte odgovoril, da je varnost Evrope odvisna od rešhve odprtih vprašanj, ki jih je zapustila druga svetovna vojna, predvsem nemškega vprašanja. To vprašanje pa bo moč rešiti samo z obnovitvijo ozračja zaupanja med državami vzhodne in zahodne Evrope. s postopno preobrazbo njihovih da bo nadaljevala svoje napore v korist irancoskega kmetijstva. Minister je analiziral tudi vzroke neuspeha pogajanj o finančni ureditvi skupnega kmetijskega tržišča. Obrazložil je francoske sklepe in poudaril, da so pogoji, v katerih je nastala kriza, prisilili ponovno preučitev celotnega delovanja bruseljkih ustanov. Glede Združenih narodov pravi da je de Murviije obra- sporočilo, zložil francosko stališče do vojaška intervencije v Kongu in Je dejal, da se bo moč v prihodnje izogniti krizi Združenih narodov, »če bosta prevladala bolj zdrava koncepcija o intervenciji organizacije za ohranitev miru ln ravnotežja odgovornosti ln se bo spoštovalo ravnotežje odgovornosti med skupščino ln varnostnim svetom, kakor določa listina«. De Murville je poudaril tudi važnost papeževega obiska v OZN in ugotovil na splošno ugodno reakcijo na papežev govor. De Murville je govoril na kratko tudi o Afriki in Je nato dejal, da Je francoska vlada v Latinski Ameriki znatno razvila svojo kulturno dejavnost ln tehnično podporo. Končno Je de Murville govoril tudi o Kašmiru ter je o nedavnih diplomatskih pobudah Kitajske «poudaril željo pekinške vlade, da sodeluje pri urejanju velikih azijskih vprašanj in zato meni, da je pametno sprejeti to državo v Zdru. žene narode«. Francoski zunanji minister Couve de Murville je 29. septembra potolkel prvenstvo kot zunanji minister. Na tem položaju Je od 1. junija 1958. Na kratki slovesnosti, ki so jo organizirali njegovi glavni sodelavci, so de Murvillu izročili starinsko izdajo spominov nekdanjega francoskega zunanjega mini-stra Gulzota, ki je bil zunanji minister od 29. oktobra 1840 do 24. februarja 1848. Arabci zahtevajo ukrepe zaradi Adena ALŽIR, 7. — Alžirska tiskovna agencija poroča, da je dvanajst arabskih držav, med katerimi tudi ---------- Alžirija, poslala varnostnemu svetu m.. « 1 • • • OZN pismo, v katerem pravijo, da 1 ltO OD -IU-lCtlllCl stanje v Adenu ogroža mednarodni . .. fr * mir in varnost in zahteva nujno iM&Slljl JLA. pozornost varnostnega sveta. Omenjene države poudarjajo, da T®' i« K , . publike mar al Tito je v intervjuje potrebno ukiniti adensko vojaško Ju Ustu „Narodna armija« ob nje- oporisče, ki ogroža mednarodni mir govl 20. obletnici Izhajanja med in varnost na celotnem področju, j drugim dejal, da zaskrbljujoči po-ADEN, 7. — Policija je uporablja- ' javl v. mednarodnih odnosih in o-la dan»s solzilne niine nri m,- I gro-suaje miru zahtevajo od Jugo-. Qan“s A ® f “le PJ, raz‘J“ slavi je, da vzporedno s stalno bor-njanju več sto študentov, ki so šli j bo za okrepitev mira, za mirolfub-po ulici v sprevodu in nosili praz- ; no reMtev mednarodnih vprašanj no krsto ter so bili namenjeni na krepi tudi svoje obrambne soosob-grob študenta, ki je bil ubit me.i nosti kot jamstvo svoje neodvisno- nedeljskimi spopadi v Adenu Tr- sti in socialističnega razvoja. Pri tem ne gre samo za krepitev s -made temveč za pripravljeno-t vseh jugoslovanski narodov, da branijo svojo neodvisnost in p-i. borjene pridobitve. Tito je ouoz> ril na potrebo stalnega s popoln ie-vanja poveljniškega kadra armade tako v strokovnem kot v idejnem pogledu in poudaril, da borbena SAJGON. 7. - Davi so se začeli morala ljudi in njihova politična Izkrcavati 65 kilometrov jugovzohd- .ta"1™ imlu Tolvobodiim govino v mestu so bile zaprte, 140.000 vojakov ZDA v Južnem Vietnamu no od Sajgona novi ameriški vojaki, Gre za 15.000 vojakov, ki so jih odpeljali z letali v Bien Hoa in jih bodo poslali na bojišča. S prihodom teh čet znaša število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu, ki neposredno posegajo v vojno, 140.000. Danes ni bilo v Južnem Vietnamu večjih spopadov. Iz Hanoja Javljajo, da je bilo v torek sestreljenih nad Severnim Vietnamom 15 ameriških letal. Dalje Javljajo, da je bilo nad Severnim Vietnamom sestreljenih od avgusta lanskega leta 644 ameriških letal. Včeraj je ameriški predstavnik izjavil, da so ameriška letala Izvedla do se- je atentat delo ((sovražnikov ijud i d*! 2.000 bombnih napadov na Se- verni Vietnam. jo imeli v vojni. Ko je poudaril, da mora biti armada vedno trajna osnova bratstva Jugoslovanskih narodov, je Tito u-gotovil, da je na osvobodilnih tradicijah vsakega od Jugoslovanskih narodov izražena ljubezen do domovine, privrženost resnici in pravici in da se je iz vseh teh pozitivnih lastnosti razvila hrabrost, pogumnost, neomajnost jugoslovanskega ljudstva, njegovo dostojanstvo in ponos. Priporočil je vsem pripadnikom armade, posebno pa poveljniškemu kadru, naj negujejo moralne norme v duhu teh pozitivnih lastnosti. SOFIJA, 7. — Angleški državni tajnik v zunanjem ministrstvu Thomson je prišel davi v Sofijo na razgovore o zadevah, ki se tičejo obeh držav. .... _ _______________, Vreme včeraj: naj višja temperatura 22, najnižja 15.6, ob 19 uri 18.3, vlaga 66 odst,, zračni tlak 1018.3 raste, veter 10 km vzhodnik, nebo Jasno, morje mimo, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevu Danes, PETEK, 8 oktobra Simeon Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17,33. Dolžina dneva 11.22. Luna vzide ob 17.C9 in zatone ob 3.31. Jutri, SOBOTA, 9 oktobra Abraham SEJA DEŽELNEGA SVETA Z osnutkom o strokovnem izobraževanju so mora poskrbeti tudi za tečaje v slovenščini Zahtevo po slovenskih tečajih sta postavila skupina KPI v resoluciji, ki jo je orisal dr. Šiškovič, ter dr. Škerk v svojem govoru Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem o-snutku o poklicnem Izobraževanju delavcev. Prvi je spregovoril socialist Moro, kt Je predvsem zahteval, naj predlagatelji zakonskega osnutka jasno povedo, kako se bo uveljavil za gorske kraje. Pri tem se Je ponovno pritožil, da Kamijo zanemarjajo ter rekel, da je strokovna šola v Tolmezzu v poslopju, kjer dežuje skozi streho na stroje. Svoj govor Je zaključil z besedami: «Sto-rlte tako, da se ne bo dejalo, da se dežela neha v Demoni, kot se pravi, da se Italija neha pri Me-strah». Svetovalka Pittlno (KD) Je v svojem govoru predvsem poudarila, da Je treba upoštevati tudi potrebe po strokovnem šolanju žensk. Demokristjan Del Gobbo je pohvalil zakonski osnutek ln je rekel, da pomeni velik korak naprej v strokovnem Izobraževanju. Demokristjan Uril pa je omenil neka vprašanja, ki Jih bo treba rešiti zlasti v zvezi z obiskovanjem tečajev ln s podporami tečajnikom. Svetovalec dr. škerk (Slovenska skupnost) Je v svojem govoru poudaril predvsem potrebe In zahteve slovenske manjšine v zvezi s strokovnim šolstvom. Rekel Je, da so imeli Slovenci pred fašizmom številne dnevne in večerne strokovne tečaje v materinem jeziku. V teh povojnih letih so naletele vse zahteve po šolah ln tečajih te vrste v slovenščini pri pristojnih oblasteh na gluha ušesa. Edina izjema je ustanova INIPA, ki Je uvedla na Tržaškem nekaj kmetijskih tečajev v slovenščini. Sedaj so potrebe slovenske manjšine še večje, ker so se po nedavni šolski reformi nehale vse nižje strokovne šole, medtem ko Išče prvo zaposlitev v vsej deželi kakih 1000 fantov ln deklet. Za slovensko manjšino Je potreben dober zakon za strokovno izobraževanje, pri čemer Je tudi velike važnosti uporaba materinega Jezika v tečajih. Nujno Je, da mladi ljudje spopolnijo svoje znanje, doseženo v slovenskih osnovnih šolah, v strokovnih tečajih, ki Jih umerijo v poklic. Vsaj kjer Je obisk slovenskih tečajnikov številen, bi morali uvesti spopolnitvene tečaje v slovenščini, saj govori zakonski o-snutek o «posebni kulturni obogatitvi)). škerk je nato dejal, da mora žal ugotoviti, da niso v februarju na deželnem zasedanj uR(<> strokovnem izobraževanju delavcev, za katero je dal pobudo pristojni odbornik, načeli nobene plati vprašanj, ki se nanašajo na slovensko delovno silo. To bi služlio tudi za spopolnitev sedanjega zakonskega osnutka. Rekel Je nadalje, da mu Je tudi žal, da ni v poročilu o zakonskem osnutku niti omenjena njegova resolucija, ki Jo je ob razpravi o letošnjem proračunu predložil z zahtevo, da se slovenskim delavcem ln kmetom omogoči strokovno izobraževanje v njihovem materinem Jeziku. To Je huda pomanjkljivost, saj se sploh ne omenjajo Slovenci in njihove potrebe. Ker imajo Slo-- venci slabe Izkušnje, bi jim moral deželni svet izrecno zagotoviti uživanje pravic na tem področju in s tem odstraniti njihove skrbi. Dr. škerk Je pri tem tudi mimogrede omenil, da hočejo nekateri birokrati ukinili pet didaktičnih okrožij in nadzomištvo slovenskih osnovnih šol na Tržaškem, ki delujejo že od leta 1945, čeprav je to tudi v nasprotju z Memorandumom. Ravno zato so nujni Jasni zakonski predpisi. Po končani splošni razpravi Je komunist dr. šiškovič orisal resolucijo, ki Jo je skupno z drugimi svetovalci svoje skupine predložil svetu. Resolucija se glasi: ((Deželni svet ugotavlja potrebo, da se pospešuje strokovno usposabljanje v vseh Jezikih, ki se govore v deželi, ter poziva zato deželni odbor naj poskrbi, da ustanove, ki dajejo pobudo za strokovne tečaje, ali Jih u-pravljajo. lahko poskrbe tudi za pouk v slovenskem jeziku». Dr. šiškovič Je dejal, da Je resolucija zelo jasna ter da Je vprašanje. ki ga obravnava, zelo važno. Že dr. škerk Je v svojem govoru postavil vprašanje tečajev v slovenskem jeziku. Resolucija le poziva odbor, naj poskrbi v okviru zakona za uvedbo tečajev v materinem jeziku slovenske manjšine. Ob čitanju zakonskega osnutka se vidi, da lahko njegovi členi predpostavljajo tudi ustanovitev takšnih tečajev. Dr. šiškovič je dejal, da bo morda kdo rekel, da se bodo ustanovili takšni tečaji, ko Jih bo kdo zahteval. Toda takšen ugovor ne more veljati ravno zaradi načela svobodne izbire, ki Jo vsebuje tudi ustava. Upoštevati je treba zato, da obstajata tu dve narodnosti ter je treba zato' predvidevati že vnaprej tudi slovenske tečaje, da se omogoči Slovencem, da se strokovno usposabljajo v svojem je ziku. Na podlagi členov 2 ln 6 bi se lahko zahtevalo, naj da dežela sama pobudo za te tečaje, toda de Janško nima dežela za to primernih instrumentov. Obstajajo pa u-stanove, od katerih bi morala dežela zahtevati, naj dajo ustrezne pobude. Lahko bi sicer ustanovili posebne nove ustanove, toda čemu naj bi rasle kot gobe po dežju. Sedaj nimajo Slovenci možnosti izbire in morajo razen redkih Izjem, to je nekaj kmetijskih tečajev ln predavanj v slovenščini, izbirati tečaje v italijanskem Jeziku. Krivdo je treba pripisati tistim, ki bi lahko organizirali takšne tečaje, a jih niso. Dr. šiškovič Je dejal, da meni. da se država preveč boji, da bi dežela vnesla v svoje zakone določbe, ki govore o slovenski manjšini. Pri tem je omenil tudi nedavno izjavo predsednika ustavnega sodišča Ambroslnija med svojim obiskom v Jugoslaviji. Dejal je nadalje, da so v Dolini Aoste ln v Gornjem Poadižju sprejeli zakone, ki ščitijo manjšino. Zato bi moral tudi ta zakonski osnutek vsebovati kakšno normo, ki bi predvidevala kaj v korist Slovencev, to Je dejansko strokovne tečaje v slovenščini. Na koncu so socialistični svetovale! predložili resolucijo v kori3t strokovnemu šolstvu v gorskih predelih. ZARADI GRADNJE NAFTOVODA Na Padričah sestanek prizadetih razlaščencev V sredo so se prizadeti zemljiški lastniki s Padrič — vseh prizadetih je 23 — udeležili na sedežu domače gozdarske zadruge sestan- ka, ki ga je sklical odbor konzorcija razlaščencev in oškodovancev. Prisotnim je spregovoril dr. Škerlj ter jih seznanil z najvažnejšimi vprašanji, ki se tičejo razlastitev, služnosti in odškodninskih zahtevkov zaradi gradnje naftovoda. Pojasnil je še, da so pogoji, ki jih družba SIOT predlaga v pogodbi za postavitev služnostih, pravic, nesprejemljivi, kot je seveda tudi nesprejemljiva višina odškodnine, ki jo predlaga družba za naftovod. Na vrsto vprašanj so prizadetim odgovorili tudi domači odborniki konzorcija Grgič in Kalc s Padrič ter Križmančič iz Bazovice. Prisotni so odobrili stališče, ki ga je odbor konzorcija zavzel do vseh vprašanj ter sklenil, da ne bodo ničesar ukrenili, ne da bi se predhodno posvetovali z odborom konzorcija. POMEMBEN ŠOLSKI JUBILEJ 20-letnica obstoja trgovske akademije Državni trgovski tehnični zavod s slovenskim učnim 'jezikom v Trstu, ali trgovska akademija, praznuje danes 20-letnico svojega obstoja. Na ta dan pred 20 leti jo je namreč z dekretom ustanovila bivša Zavezniška vojaška uprava in od tedaj redno deluje. Iz tega šolskega zavoda, ki si je pridobil lep ugled, je že izšlo veliko število diplomirancev, fantov in deklet, ki so se uspešno vključili v razne panoge javnega delovanja. Vodstvo šole bo v kratkem izdalo brošuro, v kateri bo opisano dosedanje delovanje in pomen trgovske akademije. Ob lepi obletnici čestitamo vodstvu šole, profesorskemu zboru, pomožnemu osebju in vsem gojencem ter jim Želimo mnogo uspehov ter plodnega delovanja v korist posameznikov, šole in naše narodne skupnosti. V veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina 19 bo v soboto ob 20. uri javna prireditev v čast odporniškega gibanja in v znak solidarnosti z narodi, ki jjh napada imperializem. Govoril bo sen. Vi-dali, pozdrave bodo prinesli predstavniki komunistične mladine, sodelovala pa bo skupina «Canzonie-re popolare italiano«. Vstop je prost. imiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiirriiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiimiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Slovesna otvoritev IV. mednarodnih pogovorov o vprašanjih zavarovanja Zasedanja se udeležujejo predstavniki sedmih držav - Pozdravne besede predsednika prizivnega sodišča dr. Malleseja in dr. Franzila Včeraj zjutraj ob 10. url Je bila v dvorani tržaškega porotnega sodišča slovesna otvoritev IV. mednarodnih pogovorov («IV Colloque Ju-rldique International))) o vprašanjih zavarovanja. Zborovanja se udeležujejo predstavniki sedmih dežel od 18, ki so včlanjene v zapad-no-evropski odbor za zavarovanje (Comite Europčen des Assuran-ces»). Otvoritvene slavnosti so se udeležili predstavniki šestih dežel skupnega evropskega trga in Švice. Slovesnost se Je začela točno ob 10. uri ter so se je udeležili naj-vlšji predstavniki državnih in u-pravnfh oblasti. Med drugimi so bili navzoči: .generalni vladni komisar dr. Mazza, prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese, pokrajinski predsednik dr. Savona, župan dr. •■Frai^zU,', dr. Pacia, ki Je zastopal predsednika deželnega odbora dr. Berzanteja ter razni drugi predstavniki civilnih In vojaških oblasti. Udeležence kongresa Je v imenu sodnega zbora tržaškega okrožja pozdravil predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese, ki je v zvezi z vprašanji, ki Jih bodo obravnavali na kongresu, poudaril, da je proučevanje problemov, ki zadevajo zdravniško - sodne izvide, tehnično in pravno vprašanje. Predvsem pa je pravno vprašanje — je poudaril dr. Maltese — ker pripada prav sodniku naloga, da ga pravilno postavi. Prav tako Je tudi z drugim vprašanjem — je dejal govornik — ki zadeva spor med gospodarsko ln fizično škodo, ki jo prizadeti trpijo zvezi z različnimi odstotki invalidnosti. Nato je spregovoril župan Franzu, ki je udeležence kongresa pozdravil v imenu mesta, ki se čuti — Je dejal — počaščeno, da so ga izbrali po Nici, Sorrentu in Parizu za sedež 4. zasedanja, župan Fran-zil je Se posebej poudaril, da je vprašanje zavarovanja eno Izmed najtežjih, ker se postavlja nujnost poenotenja najrazličnejših zakonodaj posameznih držav v okviru e-notnega pravnega evropskega sistema. V tej zvezi je govornik poudaril, da je naše mesto na zavidnem položaju, ker sta se prav tu porodili dve veliki zavarovalnici, ki še danes delujeta v državnem okviru in ker tu deluje mednarodni inštitut za zedinjenje prava o delu. Nato so govorili dr. Pacia, generalni komisar Mazza in predsednik odvetniške zbornice dr. Gasser. Sledil Je uvodni govor v francoščini prof. Jacka Basyna, predsednika odbora za zavarovanje, ki je obravnaval temeljna vprašanja kongresa ter podal smernice za bodočo diskusijo. Za njim sta spregovorila še francoski predstavnik Mo-lin ln senator Artom, ki je predsednik italijanskega vsedržavnega združenja zavarovalnic. Župan Franzil na otvoritvi IV. mednarodnih pogovorov o zavarovanju odšli do hotela «Obelisco» na Opči-1 nah, kjer so jim priredili skupno kosilo. Dela so se nadaljevala popoldne ob 15. uri s predavanjem prof. Luoi-sa Roche o ((proučevanju zdravniško legalnih izvidov«. Sinoči ob 18.30 je tržaška občina počastila goste z zakusko v muzeju Revoltella. Kongres se bo zaključil jutri. V ponedeljek pa se bo začelo 7. vsedržavno srečanje o vprašanjih zavarovanja, katerega se bo udeležilo čez 600 delegatov Iz vse države. Otvoritvena slovesnost bo v ponedeljek ob 10. uri v veliki dvorani tržaškega vseučilišča. PREDKONGRESNA AKTIVNOST SOCIALISTIČNE STRANKE Resolucija pokr. tajništva ima doslej v sekcijah večino V čem so razlike in stične točke vseh treh predloženih resolucij, o katerih se izrekajo sekcije PSI Prvi deželni kongres CGIL Jutri In v nedeljo bo v Trstu prvi deželni kongres CGIL. Začel se bo jutri ob 15. uri v dvorani kulturnega krožka ((Rinaldi« in se ga bo udeležilo 150 delegatov vseh delavskih strok, ki so organizirane v Delavskih zbornicah v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu. Deželni tajnik CGIL Mario Bet-toli bo prebral poročilo o temi: «Naloge in vloga enotnega sindikata v deželni stvarnosti: za razvoj mezdnih borb, za demokratično načrtovanje, za boljše gospodarske in socialne razmere delavcev.« Kongresa se bo udeležil v imenu osrednjega vodstva CGIL zvezni tajnik Rinaldo Scheda. Kot gost se bo udeležila kongresa delegacija sindikalnega sveta SRS, '.ijc oiiiummucga svcu: oivio, ki jO Ob 12. uri so udeleženci kongresa I bo vodil njegov predsednik Popit. 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111(111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 PET INTERVENCIJ GASILCEV V 24 URAH Avtobus podjetja «Sergas» zgorel na dolinskem trgu Požar je nastal zaradi kratkega slika v električni napeljavi - Skoda znaša 2 milijona lir V zadnjih 24 urah so imeli gasilci polne roke dela, saj je izbruhnilo kar pet požarov, od katerih je eden skoraj popolnoma uničil notranjo opremo avtobusa TS 27676 podjetja Sergas s Furlanske ceste 23, ki je stal na trgu v Dolini. Požar v avtobusu, ki je čakal na prvo jutranjo vožnjo iz Doline v Trst, je izbruhnil okrog 2.45 ponoči zaradi kratkega stika pri električni napeljavi. Nekdo je opazil požar in takoj obvestil gasilce v Trstu, ki so s posebnimi napravami za gašenje prihiteli v Dolino. Gaseči so se takoj lotili dela in s curki pene začeli oblivati goreči avtobus. Kljub hitremu posegu je ogenj uničil vso notranjo opremo in sedeže, del karoserije, eno pnevmatiko in električno napeljavo. Po ocenitvah, ki so jih opravili tehniki, je požar na avtobusu znamke (dancia esatau« povzročil približno dva milijona lir škode. Okrog 8. ure včeraj so gasilci z dvema brizgalnama odhiteli na Kor-zo Itaiia. kjer je v trgovini «Sca-pino« zaradi kratkega stika nastal majhen požar. Na srečo se požar ni razširil in gasilci so imeli le nekaj minut dela, da so preprečili vsakršno nevarnost. Predvčerajšnjim popoldne sta na gradbišču kjer je nekoč stala kinodvorana Massimo, in kjer bodo gradili veleblagovnico «Rinascente» na Trgu Stare mitnice, v presledku nekaj ur, nastala dva požara. Vnele so se nakopičene smeti in gasilci so jih v nekaj minutah pogasili. Prvi požar je nastal okrog 20. ure, drugi pa približno štiri ure Kasneje. V podpalubju na prednji strani ladje «Lucrino», ki je v doku v tržaškem arzenalu, je predvčerajšnjim zvečer v prostorih, kjer hra nijo barve in lake, nastal požar Čuvaj se je hitro zavedel nevarno stl in nemudoma poklica! gasilce Ti so prihiteli z dvema brizgalna ma in v pol ure pogasili nastali požar, ki Je povzročil približno 100.000 lir škode. Predkongresna dejavnost v socialistični stranki — PSI — je v polnem razmahu. Sinoči je bilo na sedežu v Ul. Mazzini zborovanje sekcije mestnega središča, medtem, Jto so se razne druge sekcije sestale že v prejšnjih dneh. Pokrajinsko tajništvo PSI navaja za sekcijo ((Chiabov« naslednje rezultate: 76,7 odst. za resolucijo pokrajinskega tajništva, 17,9 odst. za resolucijo Lombardi — levica in 5.4 odst. za resolucijo, ki zastopa De Martinove teze. Kakšen bo končni rezultat predkongresnih zborovanj se sedaj še ne ve. Zanimiva pa so razna stališča, ki jih tri glavne struje v socialistični stranki zastopajo v zvezi s vsedržavnimi in krajevnimi vprašanji. V tej zvezi je tiskovni urad PSI objavil sinoči daljše poročilo, kjer so v glavnih obrisih začrtana posamezna stališča. Resolucija pokrajinskega tajništva poudarja pravilnost politične linije, ki je prišla do izraza na kongresu v Benetkah in še ((posebej avtonomijo PSI, ki je predpogoj za uresničitev državne in demokratične poti do socializma«. Kar pa se tiče zedinjenja delavskih strank, predlagatelji menijo da gre le za ((politično perspektivo«. Glede dejavnosti vlade levega centra menijo, da je bila ta na splošno nezadostna ter da je razočarala javnost «ker so prevladale v njej zmerne težnje, ki nameravajo odkrito vladati v konzervativnem smislu«. Spričo tega je nadaljnje sodelovanje socialistov v vladi ((nezdružljivo s cilji socialistične politike: politiko reform in gospodarskega načrtovanja«. Spričo tega resolucija pokrajinskega tajništva zaključuje, da je potrebno, da PSI svobodno izvaja svojo politično akcijo, ker bo mogoče samo na ta način vplivati na katoliške in laične sile, da se ponovno začne izvajati politiko reform v duhu preobrata iz leta 1962. Glede krajevne politike resolucija pokrajinskega tajništva meni, da tu niso prevladale konzervativne sile levega centra ter zato pozitivno ocenjuje »poskus levega centra v Trstu«, ki opravičuje sodelovanje PSI s KD in PSDI. Na kraju resolucija opravičuje politiko pokrajinskega vodstva na področju krajevnih upravnih ustanov. Resolucija pristašev struje Lombardi — levica se razlikuje od prejšnje v treh ozirih: 1. zahteva, da socialisti izstopijo iz vlade, ker danes ne obstajajo pogoji za uspeš, no poživitev te politike; 2. treba je odločno odkloniti vsak predlog za zedinjenje s socialdemokrati; 3. treba je odločno odbiti vsak poskus razbitja levičarskih občinskih uprav na Tržaškem ozemlju. Tretja resolucija je povezana s stališčem tajnika socialistične stranke De Martina, ki ga je odobrila večina centralnega komiteja. V njej se poudarja, da je še vedno milimillllllllMIlilHIHIHIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIfllinillllllllllll ČE ČLOVEK VOZI BREZ «PATENTINA» IN PREHITRO S sposojenim avtom trčil v dva ustavljena avtomobila Nesreča se je pripetila v nočnih urah v Ul. Milano Trije ranjeni in trije avti močno poškodovani v ospredju vprašanje zedinjenja s socialdemokrati ter še posebej zedinjenja vseh socialistov na podlagi enotnosti vseh delavskih sil, tudi tistih ki so danes še pod vplivom KPI. Pristaši te politične usmeritve menijo, da je še vedno veljavna politična perspektiva iz le. ta 1962, ko se je izoblikoval levi center, čeprav je prišlo do določenih nazadovanj v težnjah KD. Vprašanje « usodi vrtcev ONAIRC Pokrajinska svetovalka KPI Gabrijela Grbec je poslala pokrajinskemu predsedniku pismeno vprašanje glede razpisa natečajev za tajnika, asistenta in tehničnega pomočnika pri Trgovski akademiji. Svetovalka hoče izvedeti, kakšni bodo izpiti ln kakšna so jamstva, da kandidati popolnoma obvladajo slovenščino. Prav tako je svetovalka Grbec poslala pokrajinskemu predsedniku pismo, v katerem ga opozarja na vesti o nevarnosti zapore otroških vrtcev ustanove ONAIRC. Ce bi do tega prišlo, bi bilo prizadetih v vsej deželi skupno 6687 otrok (na —. ..--- —— tisoč). Sveto- se uredi to vprašanje. » _ „ „ . _ Tržaškem približno šenih nazadovanj v težnjah KD. valka sprašuje, če bo pokrajinska Potrebno pa je, da stranka okrepi uprava sprožila kakšno pobudo, da svoje delovanje zato, da bi se ures- r - - ■ ničil, v okviru gospodarskih možnosti, že itak omejeni sporazumni program. Podpis vladnega dovoljenja za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska Minister za industrijo in trgovino Lami Starnuti je sinoči sporočil deželnemu odborniku za industrijo in trgovino odv. Marpilleru, da je pravkar podpisal vladno dovoljenje za gradnjo čezalpskega naftovoda iz Trsta v Ingolstad na Bavarsko. V deželnih krogih poudarjajo, da je bilo to vprašanje predmet razgovora na nedavnem sestanku med prizadetima predstavnikoma industrijskih in trgovinskih resorov v Milanu. Deželni odbornik Marpillero je v zvezi s to novico izrazil svoje zadovoljstvo spričo dejstva, da bo lahko po podpisu vladnega dovoljenja delo za gradnjo naftovoda na Bavarsko končno steklo brez vsake nadaljnje zamude. nilllllllMMIIIIIIiniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUllIllIlllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIlilllllllllllllllllllllUIIIIIIUIIIIIl SESTANEK DEŽELNEGA ODBORA KRŠČANSKE DEMOKRACIJE NAŠ ZAKON JE SVOBODA RECITAL PESMI ODPORNIŠKEGA GIBANJA NA SVETU V PRIREDBI ((CANZONIERE POPOLARE ITALIANO) nastopajo: LUISA RONCHINI GUALTIERO BERTELLI ALBERTO D’AMICO v soboto, 9. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina 19. Govoril bo senator VITTORIO V I D A L I O »UDELEŽBI KOMUNISTOV V ODPORNIŠKEM GIBANJU« Vstop prost Avtonomna tržaška federacija KPI Avtonomna tržaška federacija ZKMI Gledaljšča VERDI Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za zadnje štiri nastope revije Rascel-Scala z glasbeno komedijo «Zelvin dan«. Ponovitve bodo še danes ln jutri ob 21. url ter v nedeljo ob 16. in ob 21. url Nazionale 16.00 «7 uomini d'oro». Eastmancolor Rossana Podesta, Philippe Leroy, Gastone Moschin. Arcobaleno 16.00 »Agente 3S3 pas-saporto per 1’lnferno«. Technico-lor George Hardison. Excelsior 16.00 ((Castelli dl sabbia«. Metrocolor. Elizabeth Taylor. Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «11 compagno Don Ca-millo« Fernandel, Gino Cervi, Gianni Garko, Graziella Granata. Grattactelo 16,00 «11 colonello Van Ryan» Barve De Luxe Frank Sinatra. Raffaella Carrž. Alabarda 16.30 «Una pištola per Rin-go» Colorscope. Montgomery Wood, NJeves Navarro. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «11 corsaro del-1‘i'sola Verde«. Technicolor. Burt Lancaster Aurora 16.30 «Sierra Carlba«. Charl-ton Heston. Crtstallo 16,30 «11 triangolo clrcola-re» Silva Koscina. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 «L'urlo e la furla«. Yul Brynner. Capltol 15.30 «Come uccidere vostra moglie«. Technicolor. Jack Lem-mon, Virna Lisi. Impero 16.00 «Piano piano dolce Car-lotta«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vlttorio Veneto 15.45 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo« Technicolor. Mickey Ronney. Moderno 16.30 »Spionaggio a Casablanca«. Technicolor. Maurice Ro-net, Sara Monttel, Franco Fabrizi. Astoria 16.30 «Ore rubate«. Technicolor. Susan Hayword. Astra 16.30 «Batahan». Abbazia 16.00 «Ercole contro i Figrli del Sole« Technicolor. Mark Forest. Ideale 16.30 ((Soldati e caporali«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Vlttorio Congia. Skedenj 16.00 «Grido dl battaglia«. John Wayne. 22-letni ličar Silvio Galati iz Ul. Guerrazzi 15, si je včeraj ponoči nakopal četo vrsto nevšečnosti in še prijavo sodišču, ker se je brez vozniškega dovoljenja in nevešč šo-firanja, podal z avtom na kratek izlet po mestu. Vse bi bilo v redu, če se ne bi potem pripetila nesreča. Galatiju Je pred dvema dnevoma neki gospod izročil avto «dau-phine« TS 57401, da bi mu popravil karoserijo. Včeraj ponoči pa se je Galati brez vednosti lastnika poslu-žil avtomobila ln s seboj celo povabil dva prijatelja, 43-letnega delavca Maria Cocchlarello iz Ulice Montello 3 ln 20-letnega barista Simeona Miloticha iz Ul. Cattedra-le 12. Okrog 2. ure se je trojica v Izposojenem avtu peljala navzdol po Ul. Milano. Vozil je seveda Galati, toda ko je privozil v bližino stavbe št. 17 je zaradi precejšnje brzlne zavozil na levo In treščil najprej v (dancio flavio« TS 62611, ki jo je tam pustil 40-letnl trgovec Vincenzo D’Orso iz Ul. Milano 17. Zaradi močnega sunka se je nato Galati zaletel Se v fiat 600 TS 38718 last 40-letnega Lina Tommaslja iz Ul. Glulia 25. Udarci zaporednih trčenj so bili tako močni, da so na kraj nesreče prihiteli bolničarji iz bližnje reševalne postaje in redki ponočnjaki. Prihiteli so tudi agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. Medtem so z rešilnimi avti odpeljali v bolnišnico Miloticha in Coc-cniarello. Prvemu so nudili prvo pomoč, ker se Je pri nesreči pobil in ranil po levi roki ter bo okreval v enem tednu. Cocchlarello so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarcev po glavi in verjetnega zloma nosne kosti, udarcev po prsih in izgube spomina. Tri ure kasneje, po opravljenih formalnosti na kraju trčenja, so s policijskim avtom prepeljali v bolnišnico tudi Galatija. Njega so pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zdraviti se bo moral 8 dni, ker se je pobil in ranil po levem sencu in zadobll živčni pretres. Po nekaj urah so ga agenti zaslišali in Galati je priznal, da Je vozil avto precej naglo. Povedal Je tudi, da ga je v trenutku nesreče mučil hud spanec. Po zaključeni preiskavi so policisti Galatija prijavili sodišču Montecatini opisali nov delovni program tega podjetja: «Novi znaki za varnejše ceste.« S tem geslom bo podjetje Montecatini sprožilo kampanjo po vsej državi za uvedbo novih prometnih znakov iz plastike. Ob tej priliki je podjetje «Agep segnaletica«, kateremu je Montecatini poverila izvedbo programa v Treh Benečijah, izročilo tržaški občini svetlobni prometni znak o omejitvi brzine, ki so ga postavili ob koncu Miramarskega drevoreda. Novi znaki za varnejše ceste V novinarskem krožku bodo danes ob 18. uri predstavniki podjetja SINOČI V UL. ITALO SVEVO Avtomobilist povozil mater in hčerko V Ul. Italo Svevo blizu stavbe štev. 7, se je sinoči pripetila huda prometna nesreča. Ko sta 51-letna Caterina Cemecca por. Cemeeca iz Ul. D’Alviano 39 in njena 21-letna hči Stella Cernecca por. De Mar-co iz Ul. Cologna 76 prečkali cesto, ju je z avtom TS 67748 podrl 62-let-ni Pietro Rumignani iz Milj, Ul. Frausin 7, ki je vozil proti Ul. Ba-iamonti. Obe ponesrečenki so z re žilnim avtom pripeljali v bolnišnico, ter ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Mati ln hči sta se hudo pobili po glavi, prsih in zgor njih udih. Za Cerneccovo so si zdravniki pridržali prognozo, njena hči pa se bo morala zdraviti 20 dni. Zadela ga je srčna kap Ko je sinoči 52-letni električar Marino Žerjav iz občinskega zavetišča v Ul. Vidali 2 s prijateljem Brunom Carmelom hodil po Ul Gambini, se je nenadoma počutil slabo In se trenutek nato zgrudil. Bil je na mestu mrtev zaradi verjetne srčne kapi. Prihiteli so agenti letečega oddelka in dežurni zdravnik RK dr. Russo, ki je ugotovil nesrečnikovo smrt. žerjavovo truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Smrtne posledice prometne nesreče Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je sinoči podlegel poškodbam 23-letni Franco Culetto iz Foj-de, ki je 29. avgusta letos postal žrtev hude prometne nesreče. Tistega večera je Culetto hodil po desni strani ceste v Stramariu. Nenadoma ga je blizu stavbe štev. 107 z avtom V 76-OL-06 (F) podrl 27-letni jugoslovanski begunec Mario Boskin, ki prebiva v Mentonu. Ponesrečenca so tedaj pripeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zdravniki pa mu žal niso mogli rešiti življenja. Ustanovitev deželnega odbora KD za krajevne ustanove Nadzorna oblast razveljavila izvolitev dveh občinskih svetovalcev liste «Frausin» v Miljah, ker sta oba v občinski službi V palači Diana se je sestal de- deti podjetji («CICA» ln avtopre-želn: izvršni odbor Krščanske de- vozniško podjetje Semeraro). mokracije. Sestanka sta se udeleži- Sodniki so spoznali Schiavona za la tudi predsednik deželnega odbo- krivega ter so ga obsodili pogojno ra dr. Berzanti- in načelnik demo- na 4 mekeče zapora. Obsojeneč in kristjanske skupine v deželnem podjetje «CICA» pa bosta morala svetu dr. Miz?ap,,, Predsedoval je deželni tajnik KD Tonutti, ki je imel poročilo o političnem položaju v Furlaniji — Julijski krajini, s posebnim poudarkom na vprašanja odnosov med strankami. Poleg tega je izvršni svet KD odobril program deželne organizacijske konference stranke, ki bo 17. t.m. v Gradežu. Kot poroča deželni odbor KD, bo imela napovedana konferenca še poseben pomen v sedanji razpravi, ki se je razvila KD in izven nje, o vprašanju prisotnosti strank v sodobni družbi, o njihovi strukturi in njihovem delovanju. Sporočilo nadalje pravi, da bo Krščanska demokracija lahko dala važen prispevek v tem okviru, zlasti s sedanjimi izkušnjami stranke, ki se je znašla na vodstvu političnega življenja nedavno ustanovljene deželne uprave. Izvršni svet je na svoji seji izrazil prepričanje, da bo deželna organizacijska konferenca lahko nudila zanimive elemente pri usklajevanju prisotnosti stranke s potrebami deželnega ustroja in pri pre-obraževanju družbe. Na sestanku so tudi sprejeli predlog deželnega tajnika, da se ustanovi deželni odbor stranke za krajevne ustanove. Ta pobuda spada v okvir organizacijske krepitve stranke in je tudi v skladu s čuteniml potrebami političnega in upravnega značaja, ki so se pojavile z ustanovitvijo deželne uprave. Z deželno upravo se pokrajinske in občinske krajevne avtonomije vedno bolj vrednotijo in krepijo. Pokrajinski odbor KD je sporočil, da je nadzorna oblast razveljavila izvolitev dveh komunističnih občinskih svetovalcev v Miljah, Campagne in Fontanota, ker je prvi predsednik, drugi pa član upravnega sveta občinskega podjetja ACNA. Sporočilo pravi, da so proti njuni izvolit”! vložili priziv občinski svetovalci KD v Miljah. Hkrati pa Je v sporočilu rečeno, da bodo miljski demokristjanski občinski svetovalci zahtevali razveljavitev izvolttve v občinski svet tudi liberalnega svetovalca Stenerja, ker ga občinska uprava plačuje kot šolskega zobozdravnika. Mesti dveh omenjenih komunističnih svetovalcev, bosta zasedla dva nova svetovalca, ki sta na listi «Frausin» dobila največ preferenčnih glasov za izvoljenimi svetovalci na tej listi. plačati tudi določene vsote za stroške zastopstva zasebne stranke. Sodišče pa je odbilo vsakršno zahtevo glede predujma na račun odškodnine o kateri bo odločalo civilno sodišče. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsodba zaradi smrtne nesreče na delu Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) so obravnavali nesrečo na delu, ki se je pripetila 7. aprila leta 1962 na pomolu «Venezia» in pri kateri je izgubil življenje tedaj 62-letni Giuseppe Fornasaro. Policijske oblasti so prijavile sodišču 45-letnega Sergia Schiavona s Trga sv. Jakoba 21 in Marcel-vittoria Zampolla iz Cologno Mon-zese Do nesreče je prišlo, ko je Zampollo, ki je upravljal tovornjak, iztovoril na splav «CICA 3» tovor raznega materiala. Tedaj se je splav prevrnil, a Giuseppe For-nasaro je padel v morje, nakar ga je splav pritisnil ob pomol. Zaradi poškodb je nesrečnež umrl teden dni pozneje v bolnišnici. Na zatožni klopi se je znašel samo Schiavon, ki je odgovarjal za natovarjanje splava, šofer Zampolla je medtem umrl (baje je napravil samomor). Na sodišču pa sta se morali zagovarjati tudi priza- Dovoljcnje za gradnjo novega gledališča v Ulici Giustiniano Glavno ravnateljstvo za predstave ministrstva za turizem ln predstave je izdalo dovoljenje za zgraditev novega italijanskega gledališča v Ul. Giustiniani. Tržaško Stalno gledališče, ki je po porušenju starega gledališča v Ul. Giustiniano zaradi gradnje novega poslopja RAI-TV, moralo nastopati v Avditoriju, bo tako po dolgih in često razboritih polemikah, vendarle dobilo svojo novo stalno streho, Trst pa novo gledališko poslopje, ki bo zapolnilo občutno vrzel, ki vlada v Trstu glede gledaliških dvoran. Družbi «Fcrmar» izročili ladjo «Alossandra F.» V ladjedelnici Sv. Marka so včeraj izročili pomorski družbi «Fermar» iz Trsta motorno ladjo za prevažanje suhih tovorov »Alessandra F.». ki je druga med šestimi enakimi ladjami v gradnji pri Združenih jadranskih ladjedelnicah po naročilu državnega holdinga Fincantie-ri. Izročitveno listino je za družbo Fermar podpisal njen pooblaščeni upravnik dr. S. Ferruzzi, za CRDA pa pooblaščeni upravnik ing. G. Carnevale. Motorno ladjo «Ales-sandro F.» so zgradili v skladu s določbami italijanskega pomorskega registra in Lloyd’s register of Shipping ter so jo te dni preizkusili na odprtem morju. Ladja je popolnoma ustrezala željam kupcev, ki jo bodo v najkrajšem času postavili na svoje pomorske linije. ((Alessandra F.» meri 190,46 m v dolžino, 22,80 m v širino in 14, m v višino, njen ugrez pa znaša 9,85 m. Na ladji je sedem skladišč s skupno prostornino 30.400 kub. m, PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN« iz Nabrežine obvešča, da bo prva pevska vaja danes, v petek 8. t. m. ob 20. uri v prostorih Glasbene Matice na trgu v Nabrežini. Vabljeni vsi pevci! S P D T PRIREDI od 26.12.65 do 2.1,66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigami, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo le do konca tega meseca! S P D T BO OTVORILO letošnjo sezono planinskih predavanj dne 15. oktobra 65 ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma. Predaval bo dr. France Srakar o «Slovenski odpravi na Kavkazu 1964». Predavanje bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni. P. D. ŠKAMPERLE prireja za člane bivših mladinskih društev v soboto, 9. oktobra na stadionu «Prvi maj« družabni večer Vstop na prireditev z vabili. Upravičenci, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli vabila, ga lahko prejmejo ob vstopu v dvorano. Začetek prireditve ob 20.30 Včeraj-danes PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL obvešča, da je društvena knjižnica odprta vsako nedeljo od 11.30 do 13. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Branka Popoviča darujeta družini Karlo in Mario Cok 3.000 lir za Dijaško Matico ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. oktobra 1965 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRL! SO: 69-letni Salvatore Salta, 69-letna Amalia Cokada vd. Valencie, 61-letna Maria Bologna por. Nemelil, 70-letni Giovanni Marassi. 66-letna Sofia Blasich por, Antonini, 80-letnl Carlo Levi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN 4. 10. - 10. 10.) All’Angelo d'oro, Trg Goldoni 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastica 44, Nicoli, Ul. di Ser-vola 80, Alla Basilica, Ul. S Giusto 1, Busolini, Ul. P. Revoltella 41, INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2. Od 13. do 16. ure Alla Basilica. Ul S. Giusto 1. Busolini, Ul. P. Revoltella 41, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzoni, Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAngelo doro, Trg Goldoni 8, Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Marchio, Ul. Ginnastica 44, Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 LADJE V PRISTANIŠČU Enrl (It.), Irma (It.), Kiriakl (Gr.), Pallas (Hol.), Kosova (Tu.), Stelvlo (It.). Liana (It.), Astor (Pa.), Vul-cania (It.), Salpa II (It.), Duino-Lucrlno (It.), Vis (Jug.), Axum (Et.), T. Stavros (Ma.), Arda n bo nastopila manjša sprememba. vore. Skušajte razpršiti oblake, ki se zbirajo nad vašo družino. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse težko; če skušajte premagati z lastnimi močmi. Primorani boste nastopiti kot razsodnik v nekem sporu med prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 21,6.) Dosegli boste izredno lep poklicni u-speh. Danes je najprimernejši dan za obiske. RAK (od 22.6. do 22.7.) Nastopil je odločilen trenutek glede uveljavitve nekega načrta, ki ste dolgo delali na njem. Mirno vzdušje v družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) 'Obstaja nevarnost, da boste v svojem delu storili nepopravljivo napako. Ne vnašajte v družino pesimizma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljena je uspešna dejavnost za vse, ki se ukvarjajo s politiko in diplomacijo. Močno vas bodo prizadeli očitki nekega prijatelja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne dovolite, da bi neki sodelavec ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne kažite prevelike zaupljivosti do oseb, ki ste jih komaj spoznali. Ogibajte se nekaterih ■ prijateljev, ki bi vas hoteli privesti v brezdelje. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preden se spustite v neki finančni podvig, natančno ugotovite, ali razpolagate za to z ustreznimi sredstvi. Ne zapravljajte po nepotrebnem svojega časa. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite ugodno priložnost in se s svojim predstojnikom dokončno pomenite o nekem važnem vprašanju. Skušajte izboljšati svoje odnose z nekim sorodnikom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po zaslugi nekega sodelavca boste znatno izboljšali metode svojega poslovanja. Pazite se pred nekom, ki sicer vanj slepo verujete. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne var-čujte z napori, da bi ohranili to, kar ste doslej zgradili. Skušajte biti bolj širokosrčni v odnosu do ljubljene osebe. mu razvoju medsebojnega strokovnega, tehničnega, trgovinskega in industrijskega sodelovanja. Med novimi pobudami so se nekatere nanašale tudi na turizem. Med temi velja omeniti zamisel, da bi med italijanskimi in jugoslovanskimi obmorskimi letovi-čarskimi kraji odnosno turističnimi organizacijami prišlo do takšne oblike sodelovanja, po katerem naj bi, pričenši z novo turistično sezono, vnesli v svoje programe tudi vrsto izletov na sosedno področje. Tako naj bi na primer turiste, ki nameravajo preživeti svoj dopust na jugoslovanski obali Jadrana, povabili na izlet čez Jadran v Italijo, in narobe, turisti, ki nameravajo letovati na italijanskih plažah, naj bi bili povabljeni na podobne izlete v Dalmacijo. Taka oblika sodelovanja, ki se sicer ponekod in v določeni meri že izvaja, bi se lahko brez posebnih težav lahko občutno razširila, zlasti zdaj, ko se na številnih relacijah med obema vzporednima obalama uvajajo vedno nove trajektne proge. V zvezi z novoustanovljenim mešanim odborom za razvoj teh-nično-industrijskega sodelovanja na obmejnih področjih, je mešana zbornica razdelila med svoje člane posebno spomenico o glavnih smernicah, po katerih se bo razvijalo delo novega organizma. V spomenici je poudarjeno, da se bo sodelovanje razvijalo ob spoštovanju predhodno točno določene razdelitve dela med obema prizadetima strankama. V pogodbah o skupni proizvodnji bo moral biti določen tudi način razpečavanja proizvedenega blaga na italijanskem, jugoslovanskem, oziroma na kakšnem tretjem tržišču. Vprašanja finančne narave se bodo morala reševati tako, da ne bodo na tej ali oni strani nastali primanjkljaji, kajti za poravnavo vsakega primanjkljaja bi bilo treba poseči po instrumentih izven območja novega mešanega odbora. Pri tem pa je treba upoštevati, da se skupno poslovanje lahko poljubno raztegne, in to na industrijskem, obrtniškem in kmetijskem področju. Kar se tiče sodelovanja na podlagi zadružništva, se morajo prizadeti operaterji zavedati, da ima taka oblika sodelovanja smisel samo v primeru, ko gre za dolgotrajno skupno delovanje. Kar se tiče posameznih področij, na katerih ima vzajemno sodelovanje največ pogojev za koristen razvoj, navaja dokument med industrijskimi panogami zlasti prehrambeno industrijo (proizvodnja mesnih izdelkov, testenin, dvopekov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, piva in podobnih izdelkov); na področju obrtništva se odpirajo nenavadno široke možnosti za sodelovanje tudi v manjših proizvajalnih enotah, pri katerih bi lahko prišlo do posebno uspešnega poslovanja, ker bi se solidnosti jugoslovanske proizvodnje lahko pridružil okus italijanske ustvarjalnosti. Tako proizvedeni izdelki bi si z lahkoto utirali pot na najrazličnejša mednarodna tržišča. Na pod- V kriškem portiču so ribiči razpeli svoje mreže. Dan je poln svetlobe in sonca, vse naokrog pa sta mir in sveži, slani zrak. Ta idilični kotiček je, med mnogimi drugimi, kot nalašč ustvarjen, da nudi turistu vse, kar mu srce lepega želi. čutek krivde od sebe. Smeh gledalca v drugem dejanju je nekoliko grenak, in to v brechtovskem smislu. V prevračanju ljudi in prepričanj pred družbeno silo, ki je na oblasti, v bojazni za svoje drobne osebne udobnosti in koristi, ne smemo videti samo satiro na te pojave v Cankarjevem času, ampak pojav, ki je živ na vsem svetu, ne samo pri nas, in ob katerem se moramo zamisliti. V tretjem dejanju pa je jasno zastavljen Kalander in njegovo poslanstvo. To je druga smer v drami, utelešena v mladih družbenih silah, predvsem v socialistično orientiranem proletariatu in v «pošteni inteligenci«. Ta sila bo kovala svet, to je jasen politični manifest. Ta misel je prisotna od vsega začetka; z nastopom Kalan-dra pa je konkretizirana, občutena in perspektivna, župnikovo svarilo ni samo svarilo, ampak zapoved, kajti »Hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju... nikomur, ki je moj kruh, ne gledam na usta, če se je pokrižal, preden je ugriznil; ne vprašam ga za grehe, ne gonim ga v cerkev. Ali eno je potrebno in je ukaz: da pokaže name, kadar ga vprašajo, kdo mu je gospodar.« Jerman mu jasno odgovori: »Očitno je tedaj: hlapčuj, pa boš napojen in nasičen in postelja ti bo postlana!« Jerman ostane svest samemu sebi, kajti tudi na prigovarjanje župnikovo ne klone, njegova ideja je le ena: «iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila.« Ta prizor in prizor z materjo pomeni v razvoju drame očitno zaviranje, ki prehaja v tragiko. Odlike teh prizorov so preprostost in jasnost. Idejni razgovor župnika in Jermana vodi v konflikt, ta napetost pa je prav v tem dejanju dramatična V četrtem dejanju se pojem hlapčevstva razširi na vso vas, v idejnem smislu na ves narod. Dejanje je izredno dramatično. Vendar je Jerman s svojim nastopom pospešil smrt svoje matere in s tem je etično tako prizadet, da se osebno ne bo več čutil sposobnega za nadaljevanje konflikta z oficialno oblastjo, še manj pa za borbo. Jerman odstopi, Kalander prevzame njegovo mesto. «Jaz sem Kalander kovač, kdo mi še kaj more.«1 župnik pride kot ob koncu prvega dejanja. Nadaljnji konflikt se bo moral v prihodnosti razvijati med župnikom in Kalan-drom. Ce se na kratko ustavimo ob Jermanovem značaju, bi ugotovili, da je Jerman v bistvu Cankar sam. Jermanova življenjska in idejna linija je vzporedna s Cankarjevo v taki meri, da dolguje tej identičnosti svojo živahnost, toda tudi svojo nedognanost, Vladimir Pavšič pravi v Ljubljanskem Zvonu, v eseju o Jermanovem problemu (LZ 1937/št. 368), da so bili osebni problemi, »ki so mučili in uničili Jermana, tudi Cankarjevi osebni problemi, in v času, ko je pisal svoje «Hlapce» zanj samega še nedokončno rešeni...« Jermana je postavil med nas kot nekoliko bolestno in razdvojeno naturo (prav tam). V petem dejanju je Jerman vklenjen v svojo usodo in v svojo osebno bolečino. Počuti se osamljenega s težko krivdo, da je pospešil smrt svoje matere. Slabo vest ima pred njo, ki je vsa vdana bogu in sveti katoliški cerkvi. Mati zahteva od njega, da se spokori. Formalno daje Jermanu videz, da je zldmljen, da je kapituliral, da odstopa od zastavljenega cilja. Vendar ga osebna bolečina 9. '////////, PETEK, 8. OKTOBRA 1965 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; , 11.30 pek slovenskih pesmi;' 12.30 Za Glasbene strani; 9.45 Pevski pro-vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno po- gram: 10.05 Operna antologija; tovanje; 17.00 Igra ansambel «The Jets« iz Trsta; 17.20 Pesem in ples; stoletja; 9.30 Ruske narodne pesmi; 10.15 Lepe melodije; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Friedrich Flotow: Prizori iz opere »Mar-10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod ta«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 J6tS» IZ 1 rSld, A i .ZU Jrcdclu IH * 1 J ,, , . ’ , , 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 mance; 11.45 Glasba za godala; bavna glasba; 13.30 Priporočajo Umetnost, književnost in prire- 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Dva vam...; 14.00 Poročila; 14.35 Ma-ditve- 18.30 Znani dirigenti in skla glasa in en mikrofon; 14.55 Vre- rijan Lipovšek: I. suita za godal-datelii v Trstu' 19 00 Pevski zbori me na ital. morjih; 16.00 Oddaja ni orkester; 15.25 Zabavni inter-Furlaniie-Julijske 'krajine; 19,15 za najmlajše; 16.30 Simfonična mezzo; 15.30 Partizanske pesmi Zlata žlica; 19.30 Glasbeni kontra- glasba na ploščah; 18.10 »La ban- jugoslovanskih narodov; 17.05 Kon-str 20 00 šport- 20.35 Gospodar- conota da un milione di sterline«, cert po željah poslušalcev; 18.15 . ’ .' , ___ -n/llicl/o i rrva • 10 1« fVI-lala TO Ha. . stvo in delo; 20.50 Tržaški motivi; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Zgodovina evropskih ustav; 22.15 Violinist Leo Silvestri; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva. Trst radijska igra; 19.10 Oddaja za de- Zvoki iz studia 14; 18.45 Festival- lavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Simfonični koncert. sko poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Četrt ure z ansamblom Jožeta Privška; 21.15 Oddaja o morju in „ , . . , . „ „ _ , pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orke- jazza; 22.50 Literarni nokturno; , • ’ = 'T~I ~ 23.05 Iz opusa Bohuslava Marti- II. program stralni koncert; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Glasba za dobro vo- nula 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo- ijo; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 «La prova del nove«; 14.05 Pevski program; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapso- žek; 12.25 Tretja stran. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka Ital. televizija glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 _________ a „____________ Ruski motivi; 9.00 Program na }g!35 Enotni “razTedV* 19*.OfT Vaši 18.15 Oddaja za najmlajše; 19.15 Simfonični koncert; 19.55 šport; ,,, , - . 20.30 Dnevnik; 21.00 «1 fiordalisi »l6',38 ,.O!ikfstrallu,v,k0nS®ft: d’oro», televizijska igra; 23.15 17.35 Mala ljudska enciklopedija; nnevnik ploščah; 9.45 Poje Dick Rivers, 10.00 Operne arije; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Glasba po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Melodije za vas; 15.45 najljubši pevci; 20.00 Lahka glasba; 21.00 Slavni valčki; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazzovski kotiček. II. kanal HI. program 18.30 Pregled angleške kulture; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsako- ~------------------ večerni koncert; 20.30 Revija re- Domačl ansambli; 16.00 Za prijet- vjj. 20.40 Glasba Mauricea Ravela; 21.00 Dnevnik; 21.15 Oddaja o Braziliji. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Polj- ropopo^er1^ Album ktesi- S« kov; 17.10 Poje zbor «Tre pini«; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Sid Ra-min igra za vas; 19.30 Prenos RL; 22.15 Sekstet Chet Baker; 22.40 la Goldonija. 18.25 TV obzornik; 18.45 Človek in proizvodnja; 19.15 Peščena ura — kulturna oddaja; 19.45 TV ak-J10 venijo cija; 20,00 TV dnevnik; 20.30 TV 7.15 Romantični operni spored; obzornik; 20.40 Doba swinga Koncert za sedem pihal; 23^00 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8 35 ameriški celovečerni film; 22.10 Prenos RL. Pri skladateljih prve polovice 19. Poročila. in tragika ne ovira, da ne bi spoznal položaja, v katerem se je nahajal kot vodja naprednega gibanja na vasi. Spoznal je, da je prešibak — «rajši bi, da bi me upihnila burja, dokler sem gorel... žalostno je sam v sebi zaspati... ugasniti v praznosti, luč brez olja...« In tako je Jerman odložil življenje in prihodni boj delovnega ljudstva na pleča delavca proletarca. »Jaz ne bom več zboroval... daj mi roko. Za dve moji! Ta roka bo kovala svet... Ne, jaz ne bom več zboroval. Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala...« In zdaj konec drame. Jerman je ostal sam z umirajočo materjo, obupan, z bolečino v srcu in s prošnjo do matere: «Mati! — Le enkrat še name poglejte, mati! Le eno besedo še recite, le enkrat se nasmehnite!... o mati, nikar na pot, dokler me ne blagoslovite...«. Usta so mirna, oko molči... Vstani, popotnik, brez blagoslova! Izgubil je mater, ki jo je imel najrajši, ostane mu še ena sama pot — pot v smrt. In vzame revolver. »Komu bi rekel zbogom? Kdo bi odzdravil, če bi ga pozdravljal?« Ali ni v tem trenutku podoben Maksu Krncu? «Storili ste mi veliko škodo, oče, da ste me napravili tako majhnega in slabega... Naj bo, kakor je božja volja.« Cankar je v to hamletovsko omahovanje, ki ga je pokazal v svojih junakih, utelesil svojo lastno naturo in duha in s tem dal veren odraz življenja slovenskega inteligenta v določenem času. Sedaj pride preobrat, ki so ga nekateri literati imeli za čudež. Ce popolnoma realno motrimo prizor Jermanovega odhoda v življenje, bi rekli sledeče: Ko se hoče ustreliti, začuje iz izbe materin glas: «Franc». Prav gotovo se je mati, za trenutek osvestila, se po krščanski logiki omečila ter odpustila sinu. To ga je odvrnilo od samomora. V tem hipu zasliši tudi od zunaj svoje ime «Franc». In pride Lojzka «v plašč ogrnjena«. Prizor pomeni odpuščanje in srečno prihodnost, pa čeprav na Goličavi v pregnanstvu. Končne besede to potrjujejo: »Slišala si! Duša, dekle, žena! Daj, da naju blagoslovi... Za novo življenje blagoslovi!« In povedel jo je k materi, da sprejmeta blagoslov — za novo, lepše življenje. V pregnanstvu. Naj končam ta skromni zapis z besedami Cankarjevega druga O. tona Zupančiča, ki jih je govoril osemintridesetega leta ob odkrit-ju Cankarjevega spomenika v ljubljanski Drami: »Dosti je ostalo burje ob njegovem delu in še dandanes niso uravnovešene tehtnice, ki merijo njegovo ceno. Toda ne gre nam tu za golo estetiko, tudi ne za svetovna merila. Gre nam docela za intimen slovenski fakt, ki bi ga kot gledališki človek raz-ložil morda najbolje takole: Med pripravljanjem kateregakoli Cankarjevega dela, čutiš v gledališču, kakor pred največjimi deli svetovne dramatike, tisto silno vznemirjenje in rojenje, ki priča, kako se vsi od prvega do zadnjega zavedajo, da stoje pred prav posebno pomembno, za nas pre-važno nalogo. Vsak režiser, ki mu je poverjena uprizoritev kake Cankarjeve igre, vsak igralec, ki mu je dodeljena ustvaritev kake Cankarjeve osebe, si je v svesti, da se ne ukvarja samo s tehnično-odrskimi in zgolj umetniškimi vprašanji in skrbmi, temveč da lušči neko skrito jedro, ki oklepa dragoceno vsebino: etiko veli-like pisateljeve osebnosti. Sleherni se čuti odgovornega za neko razodetje, ki mu ga je pesnik zaupal in trepeče v svetem strahu, ali ga bo s svojo ustvaritvijo res mogel sporočiti tistim, ki ga bodo gledali in poslušali. Ta sveti strah je notranji akt ljubezni in popolne vdanosti geniju in oznanja neizpodbitno dejstvo: Cankar Je naš dramatik katexohen •) in slovenski drami Je neizogibna dolžnost pogljabljati se v njegova dela, prodirati v njegovo skrivnost, skušati dati njegovim likom veren obraz in ga čedalje bolj in bolj približevati občinstvu«. •) katezohen gr. = zlasti, posebno, predvsem, kratko in malo J. KONEC Sodnik vreden pol milijarde Odvetniki ene najdražjih pravd v zgodovini Anglije so zavarovali življenje svojega sodnika za 300.000 funtov (to je nekaj več kot pol milijarde lir). Pravdajo se za dediščino nekega Kanadčana, ki je zapustil premoženje v vrednosti okoli šest do deset milijonov funtov. Ker so sodni stroški zelo visoki, so se hoteli dediči zavarovati za primer, da bi sodnik pred koncem procesa umrl. Ce bi se namreč to zgodilo, bi morali pričeti ves proces znova, kar bi ponovno terjalo velike stroške. Za dediščino se prepira štirinajst oseb, 65 izvedencev je povedalo o zadevi svoje strokovno mnenje, zbranih je trinajst zavojev dokumentov, v katerih je več kot tri milijone besed. Vsak dan procesa stane okoli 5000 funtov, proces pa traja že 91 dni. Goriško-beneški dnevnik ODLOČNOST KATEGORIJE, KI BRANI SVOJ KRUH Trgovci z jestvinami nasprotujejo odprtju veleblagovnice <11 Lavoratore> Lastnik podjetja iz Vidma se že pogaja za nakup poslopja, v katerem je sedaj kavarna Garibaldi OB VČERAJŠNJI JAVNI DRAŽBI Goriška zastavljalnica je prenatrpana z blagom Mnogo je radovednežev in bolj malo kupcev HOKEJ KONEC PRVENSTVA Candy Monza novi italijanski prvak Novara in Amatori pred Triestino in Ferroviariom V soboto se je zaključilo italijansko prvenstvo v hokeju na kotalkah. Po osemnajstih kolih je Candy Monza osvojil naslov italijanskega prvaka in tako pretrgal zlato serijo Triestine, ki se je tri naslovom. Novica, da namerava videmska veleblagovnica «11 Lavoratoreo odpreti v Gorici veliko samopostrežno trgovino, v kateri bi prodajali skoraj vse od Šivanke do avtomobila, je vzbudila val nezadovoljstva med vsemi goriškimi trgovci. V sredo popoldne so svoje ogorčenje Izrazili na sestanku na sedežu zveze trgovcev, v naslednjih dneh pa naj bi temu protestu pridružili svoj glas tudi člani drugih kategorij. Vest o nameri videmskega trgovca Antonia Bardellija, edinega lastnika veleblagovnice «11 Lavoratore« v Vidmu, zgrajene pred kakimi tremi leti v novem kovinskem poslopju v tri nadstropja, se je razširila, ko je prefektura vprašala sindikalne organizacije ter predstavnike drugih kategorij za mnenje o izdaji obrtnice temu trgovcu, ki bi prodajal jestvine na drob. no, sadje, zelenjavo, mleko, kruh, meso, manufaktumo blago, klobuke, dežnike, torbice, kovčke, igrače, optične in fotografske predmete, parfume, stekleno blago, pohištvo, tapetniško blago, gospodinjske potrebščine, električni material, kartonažne izdelke, šolske potrebščine in knjige, skratka vse blago, ki ga sedaj v Gorici prodaja nekaj stotin trgovin. Videmski trgovec je za sedaj že kupil trgovino s konfekcijskim materialom «A1 Corso» v Gorici, pogaja pa se za nakup poslopja, kjer je v pritličju kavarna Garibaldi. Trgovske prostore bi uredil v pritličju kakor tudi v zgornjih nadstropjih, ni pa izključeno, da ne bi prodajalno razširili tudi na dvorišče in sosednje parcele, ki še niso pozidane. Skratka gre za širokopotezen načrt podjetnega trgovca iz Vidma, ki bi, kakor je to že uspelo Standi, povzročil občutno škodo številni kategoriji trgovcev na drobno. Na sestanku na sedežu zveze trgovcev sta predstavnik kategorije trgovec Mario Morassi in predsednik zveze trgovcev Bressan obširno govorila o posledicah, ki bi jih odprtje takšne velike trgovine prineslo našim trgovcem; ob tej priliki sta tudi povedala svoje nasprotovanje izvedbi takšne zamisli. Vest o novi veleblagovnici je zelo slabo učinkovala na trgovce tudi zaradi tega, ker so v zadnjem času zelo prizadeti zaradi zmanjšanja števila Jugoslovanskih potrošnikov. Njihov padec Je tako občuten, da se je v nekaterih trgovinah, ki so Jih obiskovali zaradi specifičnih vrst blaga, zmanjšal promet tudi za 50 do 70 odstotkov. Ce bi se nesreči, ki Jo predstavlja izguba jugoslovanskih kupcev, pridružila še huda konkurenca veleblagovnice ravno v središču mesta, tedaj bi marsikateri trgovec moral zapreti svoj lokal. Celotna zadeva pa ima še drugi videz: gre za načrt velikih trgovskih družb in podjetij kot so STANDA ter distribucijskih podjetij SPAR Vege itd., da bi monopolizirale trgovino ter s tem potisnile v kot male trgovce, če Jih ne bi že hotele popolnoma zatreti. Trgovci na drobno se tem načrtom upirajo, ker hočejo braniti svojo zaposlitev in svoj kruh. Ni izključeno, da se bodo v naslednjih dneh sestale še druge kategorije in obsodile poskus priznanja domovinske pravice veleblagovnici, ki nima z Gorico nikakršnih zvez, ampak hoče doseči čimvečji dobiček na račun gorišklh potrošnikov in trgovcev. Razsodbe okrajnega nosti so na 30.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov obsodili 66-letnega Eugenla Mininela s Tržaške ceste 124. Zaradi posebnih razlogov, ki so se pokazali med procesom, včeraj niso obsodili 34-letnega Giorgla Bu iattija iz fitarancana, obdolženega, da Je imel na Javnem prostoru lovsko puško brez orožnega lista. Sodnik Je celo odredil, da mu orožje vrnejo. Pred sodišče Je prišla tudi Roza Gergolet, 50 let stara, iz Doberdoba Ul. Roma 23, obdolžena, da organom javne varnosti ni prijavila tuje državljanke Ane Makovec, ki Je delala pri njej. Gergoletovo so oprostili, ker ni kaznivega dejanja. Branil Jo je odv. Pascoli iz Gorice. Obdolžili so tudi Giovannija Vi-sintlna, starega 33 let, iz Ronk Ul. Monte sel busi 85. Na Trgu v Ver-meljanu se Je pijan peljal s kolesom ter motil Javni mir. Sodnik ga je oprostil z dvomom. Prihodnji teden seja občinskega sveta v Sovodnjah Seja sovodenjskega občinskega sveta, ki Je bila sprva sklicana za danes zvečer, Je odpovedana; drevi se bo sestal občinski odbor, ki bo določil dan prihodnje seje. Po vsej verjetnosti bo v torek, da bi mogla župan in tajnik na njej poročati o včerajšnjem sestanku glede dijaških podpor. Sestanek konzorcija za industrijsko cono v Tržiču Danes ob 15. uri se bo Ul. S. Am-brogio v Tržiču sestal upravni svet konzorcija za industrijski razvoj občine Tržič; sestanek bo vodil Dela na cesti Nova Gorica-Lok-ve dobro napredujejo in danes bodo odprli del ceste od Nove Gorice do Trnovega, kjer so zaključili z asfaltiranjem cestišča. Z delom so pohiteli zlasti v zadnjih tednih, ko je bilo vreme bolj naklonjeno. Sedaj nadaljujejo z u-rejanjem cestišča naprej proti cav. Aristide Grassilli, predsednik konzorcija. Proučil bo splošni in podrobni načrt za uresničitev prve faze izgradnje infrastruktur industrijske cone, ki se bo razprostirala na področju Liserta in Schiavet-tija. Splošni načrt je izdelal kon-zorcijski tehnični urad, njegova izvedba pa bo stala okrog devet milijard lir. Zanj bo konzorcij zaprosil deželni prispevek. Pred dnevi so zaključili v štever-janski občini s pregledom goveje živine v okviru akcije proti jetiki in brucelozi. Občinski zdravnik dr. Egone Tomba je ob tej priliki pregledal skoro 300 glav goveje živine ter ugotovil le majhen odstotek o-bolelosti med njo. Pri pregledu so obiskali hleve po vseh občinskih zaselkih ter ga zaključili v Jazbinah. Čeprav je zdravstveno stanje živine dobro, pa so ob tej priliki ugotovili, da bi bilo potrebno marsikatero izboljšanje hlevov in ponekod bi morali postaviti tudi nove. Seveda pa živinorejci sami nimajo sredstev za taka draga preurejanja in bi bilo treba zanje poiskati državni prispevek iz zelenega načrta ali kakega drugega vira. Tudi pri deželni upravi so že govorili o pomoči kmetijstvu in prav pri hlevih bi lahko kaj pomagali. Pri tem je treba vsekakor upoštevati, da ni dovolj samo dobra krma in nega, ampak mora biti zdrav in ustrezen tudi prostor, kjer živi Nemcem in Lokvam, do kamor je še skoro 8 km. Tehnik Skrij, ki vodi delo, je mnenja, da če bo vreme ugodno in bodo delali s sedanjim tempom, bo celotna cesta urejena in asfaltirana že letos. Pri tem je treba pripomniti, da od Trnovega dalje razširjajo cestišče in popravljajo ovinke. Ko V prodajnem oddelku goriške mestne zastavljalnice je bila po daljšem predsedku včeraj dopoldne zopet običajna dražba zastavljenega blaga, ki ga zastavljavci niso prevzeli v predpisanem roku. Na dražbi so bili dragoceni predmeti in navadno blago, predvsem kosi oblačila in gospodinjske potrebščine. Na dražbi se Je zbralo še precej ljudi, povečini radovednežev in tu in tam se je kdo tudi odločil za nakup. Vendar pa cene niso šle dosti navzgor. Kot običaj- živina. To Je potrebno zlasti za krave mlekarice, da bo njihovo mleko res zdravo in dobro. Našli so avtomobilista, ki je povozil kolesarko Avtomobilist, ki je v sredo popoldne na križišču ulic Leopardi in Pascoli povozil 24-letno Olimpio Moro, por. Godina, je 19-letni Clau-dio Humar, dijak, doma iz Ul. Giu-sti 7. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, Je ponesrečenko, ki si je pri padcu s kolesa zlomila zapestje, Humar odpeljal v bolnišnico; na dvorišču, kjer Je ženska izstopila, pa se je odpeljal, ne da bi si ji predstavil. Na podlagi avtomobilske registracije ga je izsledila prometna policija. Med pretepom se Je včeraj dopoldne ranil po obrazu Luigi Furlan, 43, iz Verdijeve ulice 43 v Ronkah. V bolnišnici v Tržiču so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi zloma čeljusti. bo to delo zaključeno, se bodo Lokve zopet znatno bolj približale goriškim poletnim in zimskim izletnikom in športnikom. Na sliki vidimo še zadnja dela na cesti v Trnovem. Za celotno ureditev ceste na Lokve, kakor tudi za asfaltiranje cest na samih Lokvah, bodo potrošili 200 milijonov dinarjev. no so poleg zastavljenega blaga prodajali tudi tako, ki so ga postavili na dražbo nekateri trgovci, ker Jim je že dolgo ležalo v skladišču ter so tudi na ta način skušali dobiti kupce. Med drugim je bil na prodaj električni šivalni stroj Salmoiraghi, ki je bil videti še popolnoma nov. Vendar pa pri dražbah odločno prevladuje zastavljeno blago. Tega imajo v skladiščih zastavljalnice toliko, da so morali začasno prekiniti s sprejemanjem navadnega blaga in sprejemajo sedaj le dragocenosti, ki zavzamejo manj prostora. Po zadnjih statističnih podatkih od preteklega aprila so imeli že takrat v zastavljalnici skoro 11 tisoč zastavitev navadnega blaga in okrog 3400 zastavitev dragocenosti. Od takrat se je količina zastavljenega blaga še povečala in zato so morali prekiniti nadaljnje sprejemanje, ker v skladišču nimajo več prostora. Izmenjava izkušenj urbanistov iz Furlanije in Slovenije V Campoformidu se je zaključil dvodnevni seminar urbanistov ki so se ga udeležili tehniki in izvedenci dežele Furlanije-Jul. krajine in Slovenije. Seminar je otvoril arh. Di Sopra in je na njem govorilo večje število udeležencev iz obeh dežel. Izmed predstavnikov Slovenije so posegli v debato inž. Gabršček, dr. Saje, arh. Musič, prof. Vogelnik, dr. Jeran in dr. Mlakar. Iz debate je bila razvidna korist takih razgovorov in srečanj, ki naj bi se razvila v trajno sodelovanje, v okviru dobrega sosedstva in uskladitve delovanja na tehničnem področju. Ob zaključku del so udeleženci z zadovoljstvom sprejeli predlog delegatov iz Slovenije, naj bi se vršil prihodnji tak sestanek v Ljubljani in naj bi njegov delovni program še bolj razširili. Na sestanku v Ljubljani naj bi približali in postavili v stik probleme naše dežele s problemi Slovenije in Koroške, ki imajo marsikaj skupnega. Posvet o podporah srednješolskim dijakom Sinoči ob 18.30 je bil v sejni'dvorani pokrajinske uprave na Korzu Italia v Gorici sosvet vseh županov goriške pokrajine in številnih občinskih tajnikov o načinu razdeljevanja podpor iz Javnih sredstev dijakom nižjih In višjih srednjih šol. Sestanek je sklicala pokrajinska u-prava, vodil ga je predsednik pokrajine Chientaroli, prisoten pa Je bil tudi deželni funkcionar, ki je obsežno poročal o uresničevanju te važne pobude. Ker so na Goriškem šele pred nedavnim krajevne ustanove bile usposobljene za delo, bodo rok, ki Je za vložitev prošenj za podpore sprva veljal do 10. oktobra, po vsej verjetnosti podaljšali, da bi mogli tudi gorlškl dijaki dobiti pomoč za nakup šolskih knjig in plačevanje potnin. O zadevi bomo obširno poročali Jutri. V nedeljo, 10. t. m. priredi godbeno društvo «KRAS» na Trgu sv. Martina v Doberdobu ob 16. url KONCERT ob zaključku letošnje sezone. Vsi ljubitelji godbe na pihala so vljudno vabljeni. Vstopnine prosto. leta zaporedoma ponašala s tem Vsekakor moramo priznati, da je prvenstvo osvojilo res najboljše moštvo. Edino Candy je namreč odigral vse prvenstvo brez kriz in nenadnih polomov, če izvzamemo hud poraz, ki ga je doživel v Trstu proti Triestini. Glavna moč mo. štva je bil napad, kateremu je le za 1 gol ušel naslov najboljšega. V osemnajstih tekmah je namreč dosegel 79 golov, medtem ko jih je Ferroviario 80. Tudi obramba je bila druga najboljša, tokrat za Triestino (40 oziroma 38 prejetih golov). Vse svoje vrline je Candy pokazal še v zadnjem nastopu, ko so morali tržaški navijači prvič okusiti grenkobo poraza domačega moštva, saj do te sobote ni nobenemu moštvu uspelo premagati v Trstu niti Triestine niti Ferro-viaria. Monza pa je tokrat nastopila z nujno potrebo po zmagi, medtem ko si je Ferroviario že prej zagotovil peto mesto in je tokrat igral le za prestiž. Kljub temu so se Tržačani borili skoraj z obupom, tako da so se morali gostje potruditi kot redkokdaj v tej sezoni, aplavze tr laške publike, ki jih Je Na drugo mesto se je uvrstila Novara, nato pa Amatori. Novara Je letos zaigrala zelo čudno. Po prvih šestih kolih je imela le šest točk in vse je kazalo, da ne bo mogla poseči v boj za najvišja mesta. V drugem delu pa je nizala same zmage in se tako nevarno približala vodečim. Visoka uvrstitev Amatorija zelo preseneča. Moštvo je nastopilo močno pomlajeno, ker je starejše elemente, med katerimi najboljšega strelca Tavo-nija, odstopilo Rapidu. Glavni poraženec tega prvenstva je Triestina, za katero predstavlja četrto mesto velik neuspeh. Moštvo je namreč v prejšnjih letih osvojilo tri zaporedna prvenstva in je tudi letos nastopilo kot glavni favorit. V resnici pa ni igra rdečih nikoli zadovoljila. Moštvo je igralo preveč raztrgano, tako da so posamezne akcije slonele predvsem na iznajdljivosti in spretnosti posameznikov. Poznalo se je, da nekateri igralci niso mogli redno trenirati, kot na primer vratar Mari, ki se je v prvih tednih sestajal s tovariši le nekaj ur pred tekmo, in Počkaj, ki je bil pri vojakih. Ce je izkušenost pripomogla Mariju, da je kot vratar vseeno vršil svojo dolžntfšt z izredno spretnostjo, je Počkaj dosegel svojo standardno kondicijo le v zadnjih tekmah, medtem ko je prej imela Triestina na razpolago le dva napadalca. Najbolj se je seveda izkazal Martellani, ki pa je bil preveč osamljen v svojih prodorih. Slabše se je odrezal Perok, ki je le v nekaterih tekmah zaigral kot je bilo od njega pričakovati. O-bramba je bila kot vedno na mestu in je tudi letos prejela najmanj golov. Poleg že omenjenega Marija sta igrala zadovoljivo še Prinz, ki je bil istočasno kapetan moštva, in Cervo. Naj še omenimo rezervnega vratarja Talocchija, ki se je vrnil na igrišče po nekaj letih. Drugo tržaško moštvo, Ferroviario, je doseglo častno peto mesto, ki pa nikakor ne more zadovoljiti navijačev, katerim je prvi del prvenstva obetal mnogo več, saj se je moštvo mnogo časa zadrževalo kar na vrhu lestvice. Vsi upi so splahneli v petih tekmah med osmim in dvanajstim kolom, v ka terih je Ferroviario nabral le eno točko. Nasprotno od Triestine je bila glavna moč moštva napad, ki se je izkazal kot najplodnejši tega prvenstva. Gregori, Spessot in Bis-soli so bili posebno v prvem delu prvenstva strah in trepet vseh vratarjev, žal pa je bila obramba tudi letos nesigurna. Ne moremo se sicer pritoževati nad Scieghijem, kateremu lahko zamerimo le odvečne grobosti, toda Berce in pred. vsem vratar Ottonelli sta bila najšibkejši točki moštva. bilo pričakovati. Na dnu pa je lestvica še vedno neodločena. Medtem ko je bilo že dolgo časa jasno, da bo Follonica zapustila družbo najboljših, sta Ra. pid Modena in Bassano končala prvenstvo z istim številom točk, za kar bo potreben še medsebojni spopad, ki bo odločil, kdo naj sledi Follonichi. Vsekakor so predvidevanja naklonjena Bassanu, ki Je že «veteran» v takih dramatičnih finiših, v katerih se vedno izmaže. U. K. TOKIO, 7. - Svetovni prvak mušje kategorije Salvatore Burru-ni je doživel v dvoboju, ki ni veljal za naslov, z Japoncem Kat-soyushijem Takayamo pekoč poraz po točkah. Japonec, mlajši in bolj gibčen od Burrunija, je Italijana spravil v tretji rundi celo na tla. Stamura) iz Ancone, Officine Cala-bresl iz Barija in Pollsportiva Li-bertas iz Brindisija. Kot se vidi, bo imela Goriziana lahko delo v tej skupini in vse kaže, da si bo že s tem prvenstvom osvojila pravico do nastopa v elitni ligi italijanske košarke. Verjetno bo našla najhujše tekmece prav v tržaških in videmskih petorkah in tudi v Safogu. Sicer Zaradi poškodbe konec kariere Valerija Brumela? MOSKVA, 7. — Svetovni rekorder v skoku v višino Valerij Bru-mel je postal žrtev prometne nesreče. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali, so ga morali operirati. Baje so mu ugotovili več zlomov in ni izključeno, da ne bo mogel več nastopati. Eni so celo izrekli mnenje, da bo zlomljena noga krajša. Njegovo stanje sicer ni resno, in Brumela so že obiskali prijatelji in znanci. Po vesteh Tassa naj bi športni voditelji, ki so ga obiskali, izjavili, da bo Brumel, ki je brez dvoma eden najboljših atletov vseh časov, lahko po okrevanju ponovno nastopal. Pe neuradnih vesteh si Je Brumel zlomil desno nogo na dveh mestih in ima tudi dva zloma v bližini gležnja. Domači nogomet V nedeljo bo ob 10. uri v Ulici Flavia tekma juniorskega turnirja S. Sergio - Breg. * • • V nedeljo ob 13.30 bo na igrišču v Boljuncu prijateljska tekma Breg - Gippo Viani. jo igralcev, ki bi se lahko kosali s košarkarji Goriziane. KOLESARSTVO CASTELLANIA, 7. — Gianni Mot-ta je danes zmagal v dirki «Fausto Coppia od Turina do Castellanie. Motta je 242,100 km dolgo progo prevozil v 6 urah 00’20” s povprečno hitrostjo 38,210 km na uro. Za njim so se z istim časom uvrstili Bitossi, Massignan, Zilioli, PoggU-li, Battistinl itd. sto oziroma sedmo mesto kot je trofejo Petri, da ostale ekipe iiiiiiiiiiiiiaiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMii UGOTOVITEV OB PREGLEDU ŽIVINE Hlevi v Steverjanu so potrebni popravil Zdravstveno stanje živine pa je dobro V domači nogometni areni Mlada enajstorlca Brega je v nedeljo doživela v tekmi z Llbeftas poraz. Sicer jih ta spodrsljaj ne sme potreti. Pot do zmage je trda in prav zato bodo morali mladi Brežani prej asimilirati sistem igre. To je njihov glavni nedostatek, kar se je videlo v nedeljo. Napadalni prodori so prepuščeni bolj potezam posameznikov in ko pride do množičnega napada, vlada v vrstah Brega precejšnja zmedenost. Tudi središče igrišča ni zavarovano kol bi moralo biti, zaradi česar so imeli nedeljski nasprotniki lahko delo pri organizaciji napadov na gol. Mladinci Brega so nastopili z naslednjo postavo: Rapotec, Pe-taros, Hrvatič, Bandi, Zocchi, Pregare, Lavriha, Cuk, Kocjančič, Zahar in Žerjal KOŠARKA _________ Prvenstvo moške R lige Goriziana brez ovir? Italijanska košarkarska zveza je določila skupino prvenstva moške B lige. V skupini, kjer bo Ginnastica Triestina, bodo tudi Gori-ziana in Safog iz Gorice, APU Snaidero iz Vidma, Recoaro iz Vi-cenze, Robur iz Ravenne, Pollsportiva Libertas iz Forll, Sef (prej sodišča v Tržiču A. K. Bili smo mladi Pred okrajnim sodiščem v Tržiču so včeraj sodili večjemu številu obdolžencev. Zaradi nadležne plja- aiimmmiiiMiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiMiiiiti Kino OORSO. 16.30: «1 complessl«, N. Manfredi, U. Tognazzi in A. Sor-di. Italijanski črnobell film. VERDI. 17.00: «Vaghe stelle del- l'orsa», Claudia Cardlnale in James Sorel, čmobeli italijanski film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 17.00: »Agente 077 — Missione Bloody Mary», K. Clark In H. Laine; ameriški barvni klnemaskopski film. VITTORIA. 17.30 — 20.45: »Guerra e pace», Audrey Hepburn in Hen-ry Fonda; ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: «Le nevi di Chi-llmatigiaro», Gregory Pečk in Su-san Hayworth; ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-prta v Gorici lekarna KUERNER. Korzo Italia St. 10, tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 23,2 stopinje ob 14.30 uri in najnižjo 13 stopinj ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je bila 66 odstotkov. Druga skupina je lezla za nami. Culi smo Jih peti, v noči se glasovi še lepše razlegajo, za nami pa jih ni bilo. Klicali smo Jih, odgovora tudi ni bilo. Zopet smo klicali «omo mo mo», to je bil namreč naš klic, ki smo ga vsi l. ladinci poznali. Pa pritečejo na Prebenegu možje iz hiš, čemu kličemo. Povedali smo jim, da kličemo tovariše, ki so za nami. Malo je manjkalo, da nas niso nabili, ker Je njih navada, da kličejo v noči samo, kadar je požar ali nesreča v vasi. Umolknili smo in šli lepo poklapani proti domu, naj se drugi za nami izvlečejo, kakor vedo in znajo. Pravijo, da ima marsikdo več sreče kot pameti in to je resnica. Tovariši so Se naprej lezli za nami in prepevali kot za stavo, da smo Jih čuli do Pre-benega, Namesto za nami pa so ubrali pot v Mačkovlje, ker so se hoteli še tam v gostilni malo osvežiti. V gostilni so bili vaščani in ker so naši tovariši prepevali slovensko, so jim plačali pijačo in jih povabili, naj prisedejo in prepevajo dalje. Prisedli so in ostali. Slovenska pesem Je združila mesto, okolico in vas. Spomini, slike naše preteklosti se vrstijo. Kje vse smo bili? Na Erzelju, Trstelju, Čavnu, Nanosu, Vremščici in drugod. Sli smo tudi na Učko, na skalnati simbol naših tovarišev trpinov, istrskih Hrvatov. Mnogi so kar pešačili iz Trsta na Učko, drugi smo šli z vlakom do Lupoglave, s tistim smešnim ir. zasmehovanim vlakcem, ki ga je Mussolinijeva veličina odpeljala v Abesi-nijo. Od Lupoglave smo pešačili do vrha. Kako daleč je vse tol Bili smo na Doberdobskem jezeru, se vozili v preperelih čolnih in plali vodo iz njih, da nismo potonili med trstičjem jezera. Tudi v Predjamo smo šli. Z vlakom do Košane, nato peš v Predjamo. Kako čudovito pravljičen je bil pogled na grad v skali, za nas, ki smo ga prvič videli in še ni bilo tiste stavbe spredaj, ki zakriva pogled nanj, dokler ne prideš prav v bližino. Napasli smo si oči in dušo nad to lepoto in se nato spomnili, d-, bi bilo lepo iti še v Postojno, Že ker smo tako blizu. Pešačili smo torej še v Postojno in se tam še nekaj obirali. Mesto nam ni takrat nudilo topline, bilo Je na meji in domači živelj se je izgubljal med priseljenci, ki jih je bilo veliko število; tuja govorica je preplavila naš kraj. Ker smo se nahodili, smo bili trudni in smo se spomnili, da bi bil čas, da gremo domov. Takrat smo se tudi zavedli, da smo 50 km proč od doma. Kaj sedaj? Tudi če dirjamo, ne pridemo do večera peš nazaj. Moramo pač z vlakom, da ne bodo domači v strahu, če se ne vrnemo. Z vlakom, to je beseda. Marsikdo od nas je imel denarja samo toliko, da Je prišel z vlakom do Košane. Posvetovali smo se in tovariško uredili. Tisti, ki so bili zaposleni, so zbrali potrebno vsoto, da so nam plačali vožnjo do doma; največ je k temu prispeval Miloš. Tudi tekmovanja «čez drn in stm» so bila pravzaprav skupni izleti, ker smo zraven tekmovalcev šli na izlet tudi člani društev, ki so tekmovala. Tako tekmovanje, to je skupni izlet, je bilo tudi v Povir. Tekmovala pa so takrat razen fantov tudi dekleta. Ker pa Je bil tisti tek zelo naporen, so pozneje dekleta odstopila od tekmovanja, prišla pa so vseeno na cilj. Drugo tako tekmovanje in izlet Je bilo na Volnik. Kako dobro smo poznali tudi Glinščico! Malo Jih je zahajalo takrat v ta prelepi košček našega sveta in med njimi ni bilo tistih, ki so nas zmerjali in preganjali. Fantje so se učili plezanja, brez učitelja, brez varovalnih vrvi in marsikdo v samih nogavicah. Me dekleta pa smo gledale v steno in trepetale, da kdo ne zleti z višine, in si nismo upale kritizirati, da nam ne bi re- kli, da smo sitne. Tako so leta tekla, naših društev ni bilo več, življenje za nas Slovence je bilo težje in težje. Naša mladost nas je reševala, da nismo klonili. Romali smo v «planinski raj» na daljni grob našega Simona Gregorčiča, ki nam je s svojimi pesmimi utrjeval prepričanje in vero, da bo naš sirotni narod prenesel tudi ta vihar. Še drugi grob smo obiskovali. Grob, ki je pravzaprav konec vsega, je bila nam svetla luč, ki nam je v tisti temi kazala pot in dajala moč, da nismo klonili. Tomaj in skromno pokopališče in še skromnejša lesena tablica z imenom Srečko Kosovel. Spomenika bi takratne oblasti ne dovolile. Prav zato je bil s tem revnim znamenjem ves naš, del nas mladih. Njegovi bori so bili naši bori, njegove kraške gmajne, naše gmajne in naše brinovke so pozneje ustrelili v Bazovici. Hodili smo po njegovih samotnih poteh, ki so bile tudi naše med brinovimi grmi, burja se je zaganjala v nas in on je živel z nami in nas krepil v tistih naših težkih mladih letih. Mladi pa niso hoteli umreti. Fantje so začeli hoditi sami na izlete in niso marali, da jih dekleta spremljajo. Sami so hodili tudi na skrivne sestanke, imeli so jih tudi pri Miloševih. Vedele smo, da nekaj snujejo, izbegavali so pa vsako pojasnilo. Neka tovarišica je prejemala v službo na svoj naslov šifrirana pisma, ki jih je potem oddajala dalje, niso ji pa povedali, za kaj gre. Tako smo dekleta ostajala vedno holj sama, tudi zaradi tega, ker je moralo mnogo naših fantov obleči vojaško suknjo. Med temi je bil tudi vodja izletov našega svetoivanske-ga mladinskega društva. Jezile smo se na fante in začele smo hoditi na izlete kar same. Pešačiti smo bile vajene. Domenile smo se v tednu, kam in kako naj gremo, in šle smo V jezi nad fanti in v našo tolažbo smo prepevale; Kadar gremo na izlete, fantom kažemo mi pete, fantje kislo se drže, ker ne maramo za nje. Pa ni bilo prav tako, še vesele bi bile, če bi prišli z nami. Vseeno se nam je zdelo preneumno, da bi stalno hodi- le same, zato sva se domenili s tovarišico, da jih malo pobaramo in se zmenimo za skupni izlet. Šli sva torej v Rocol, da bi vprašali Marušiča, kaj misli. Po poti sva srečali tovarišico, ki naju je opozorila, naj ne hodiva na Marušičev dom, ker so njega aretirali in bi gotovo zajeli tudi naju. Pozneje smo zvedeli, da so prijeli tudi Bidovca in Miloša. Tako se je začelo zadnje dejanje tragedije naše generacije, ki se je končalo s streli v Bazovici. Ti streli so zadeli nas vso, saj so tudi v to ciljali. Zadeli so nas, ker smo bili z njimi tako tesno povezani in vsaka pot in kraška steza, vsaka gmajna, brinov grm, borov gozdiček nas je spominjal na nje, katerih kri je prepojila kraški kamen. Mladost se je u-upirala pojmu «nikoli več». Nikoli več ne bomo slišali Miloševega «o la la» in njegovih orglic, nikoli več ne bo prepeval Marušič «Eno devo le bom ljubil« in nikoli več ne bomo videli vedno vedrega in nasmejanega Ferdota. Na bazoviški gmajni so ubili tudi našo mladost in skoraj bi nam ubili tudi vero v človeka. KONEC UHEDNISIVO: TRSI - UL MONTEUCHl s tl TELEFON H3-KU8 U) M H38 - p.tftni predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellloo l II. Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 801) lir - Vnaprej: Četrtletna 3 260 Ur polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 Ur - SFRJ: posamezna številka v tednu m nedeljo 50- din, mesečno 1000- in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI7 DZS Ljubljana Stari trg 3/1., telefon 22-207. tekoči račun prt Narodni Danki « Ljubljani 600 14 «03 86 - im.I.A»I cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi - la vieb drugih pokrajin Italije pri «Soc!eta Pubbllclta ttailana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ih tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst