XVII - 77 - 1996 razdelitvijo nekaj tisoč vodnih ptic sta v trenutku zbudili toliko pozornosti, da sem hitro postavil teleskop. V prvi skupini se je pozibavalo kar 42 srednjih žagarjev z več kot zanimivo obarvanostjo perja: dva (2) samca sta bila skoraj svatovsko obarva- na, šest ( 6) samcev je imelo le belkaste krovce in v nasprotju s samicami bolj rdeče oči ter temnejši prednji del hrbta, vse druge ptice ( 34 os.) pa sem določil za samice. Deleža mladostnih in odraslih samic nisem mogel jasno razpoznati, po eni strani zaradi lastne malomarnosti, ker s seboj nisem vzel priročnika, po drugi pa tudi zaradi dejstva, da so se žagarji v času opazovanja vedno bolj pomikali proti sredini jezera in bi jih v večernem mraku bilo tudi dokaj težko določiti. No, pogled na drugo skupino, domnevno tudi žagar- jev, pa je razodel nič drugega kot 25 rac žličaric Anas clypeata. V se so bile v zimskem perju oz. prvoletnem perju, med njimi sedem (7) samcev. Opazovani sred- nji žagarji so doslej največja skupina te yrste ptic, opazovana na reki Dravi. Borut Stumberger, 2282 Cirkulane 41 .VELIKI ŽAGAR Mergus merganser ~ GOOSANDER - FeI)1ale with 3 young on 14th May 1996 at Sturmovci near Ptuj Dne 8.4.1996 sem dopoldne in popold- ne spremljal naraščanje in upadanje Dravinje pred~ izlivom v Dravo v Krajin- skem parku Sturmovci. Narasla reka je prelagala prodnike, s seboj pa nosila velike količine blatnih delcev. Na vrhu prodnega vala, ki ga Dravinja ni zalila, so obakrat sedeli štirje ( 4) samci in štiri ( 4) samice velikih žagarjev. Vsakič so leno odplavali in izginili za rečnim zavojem. Kasnih opazovanj žagarjev je tega leta na Dravi bilo še več, zato opazovanju nisem namenil posebne pozornosti. Tudi zato ne, _ ker se je več velikih žagarjev tu stalno zadrževalo vse od meseca januarja naprej. Isto mesto sem obiskal ponovno 14.5.1996 skupaj s televizijsko~ekipo, ki je snemala dokumentarni film o Sturmovcih. Tokrat sem opazil tri (3) samce in eno (1) samico, oddaljeno od samcev kakih 70 metrov. Ker se mi je zdelo, da vidim ob samici mladiča, sem izostril teleskop. Medtem, ko je televizijska ekipa lomastila ACROCEPHALUS naokoli in si ogledovala prizorišče kadra, pa je samica velikega žagarja mirno plavala z dvema mladičema na hrbtu in tretjim, ki ji je na vse pretege sledil pod napol podrto vrbo. V si žagarji so kmalu izginili za ovinkom matice. Mladiči so bili po moji oceni stari okrog 3-4 dni. O nadaljnjem poteku gnezditve žal ne mo- rem poročati; splet okoliščin je bil takšen, da to kratko malo ni bilo mogoče. Po letih ugibanj, ali veliki žagar gnezdi tudi na reki Dravi, to lahko sedaj pozitivno potrdim. Najbližja gnezdišča žagarjev so na avstrij- §kem Stajerskem na reki M uri in so od Sturmovcev oddaljena okoli 50-60 kilome- trov zračne črte. Ali pa tudi ne: kolega Franc Janžekovič je to gnezditveno sezono velike žagarje opazoval na stari Dravi pod Vurberkom v bl.gini velikih konglomerat- nih sten .. . Borut Stumberger, 2282 Cirkula- ne 41 KOSEC Crex crex CORN CRAKE -Singing male on 23 th May 1996 at Hotiza (Prekmurje) Kosec je med pticami vsekakor poseb- než, za svoj življenjski prostor izbere vlažne travnike, aktiven pa je predvsem ponoči, ko ga po petju tudi najlažje odkrijemo. Podnevi poje zelo redko. V severovzhodni Sloveniji ni veliko znanih koščevih lokali- tet, kjer nedvomno in redno gnezdi. Tudi Prekmurje ostaja v tem pogledu svojevrst- na bela lisa. Kljub obsežnim vlažnim travnikom med vasmi Srednja Bistrica, Mala Polana in Hotiza, ki biološko na prvi pogled zadostujejo koščevim življenjskim potrebam, pa vendarle o gnezdenju ni oprijemljivih podatkov, čeprav smo za- dnja leta omenjene travnike raziskovali tudi ponoči. Vlažne travnike pri Hotizi, takoj za krajem Gyula Marof, sem obiskal v sončnem popoldnevu 23. 5. 1996. Kmetje so travnike ponekod že kosili, nepokošene površine pa so kazale mozaično podobo travniške kulturne krajine, ki bi jo bilo treba, takšno kakršna je, nemudoma zavarovati in ohraniti pred koruznimi polji. S počasnimi koraki sem 11gazi111 po zeleni in cvetoči preprogi, polni kuka- vičnic, pa tudi sibirska perunika je pone- kod kazala svoje modre cvetove. Nena- 129 ACROCEPHALUS doma je cvetočo idilo pred menoj pope- strilo še petje kosca. Pričel sem ga oponašati in kmalu zatem se dvigne iz trave in v nizkem letu prileti do grma tik pred menoj. Ker sem bil očitno dober oponašalec in sem mirno čepel v visoki travi, se mi je kosec približal na doseg roke. Ob mojem gibu je odskočil nazaj v zeleno kritje in nadaljeval svojo mono- tono pesem. Nisem ga hotel več vznemirjati, zato sem nadaljeval pot po čudoviti cvetoči preprogi, zadnjih večjih vlažnih travnikov v severovzhodni Slove- niji. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor ČRNA LISKA Fulica atra COMMON COOT -On 20th October 1996 at Vrata in the Julian Alps (2140 m) V želji, da bi občudovala gamse, sva se 19. 1 O. 1996 odpravila na Bivak II v Vratih. Popoldan, po mirnem in sončnem dnevu, so vrhove prekrili megleni oblaki. Noč je bila zelo vetrovna in hladna, saj je zmrzovalo tudi znotraj bivaka. Ko sva zjutraj prav potihem odprla vrata, naju je namesto gamsov presenetila črna liska Fulica atra. Hodila je po zasneženem pobočju dvajset metrov od bivaka na nadmorski višini 2140 metrov. Ko naju je zagledala, je odletela čez dolino Vrat oziroma do koder je segal najin pogled. Na istem pobočju sva kasneje v soncu opazovala jato snežnih vrabcev Montifri- gilla nivalis. Tomaž Mihelič in Barbara Andrijanič, Gradnikova 63, 4240 Radovljica KAMENJAR Arenaria interpres TURNSTONE - On 24th September 1996 at Cerkniško jezero 24. 9. 1996 sem na Rešetu na Cerk- niškem jezeru med skupino malih in spremenljivih prodnikov opazila zanimi- vo ptico. Sprva sem, misleč da je le "navaden" rdečenogi martinec, ptico foto- grafirala, ko pa je zletela, sem začela dvomiti o pravilni determinaciji. K sreči so posnetki uspeli in tako sem brez dvoma lahko ptico določila kot kamenjarja. Ose- bek je bil mladosten. Po pregledu sezna- mov ptic Cerkniškega jezera sem ugotovi- la, da je to prvo opazovanje te redke ptice na Cerkniškem jezeru. Jana Kus, Tržaška cesta 51 , 1111 Ljubljana. 130 XVII- 77 - 1996 KUKAVICA Cuculus canorus COMMON CUCKOO - Phoenicurus ochru- ros as bost on 11 th July 1996 near Ljutomer Gospod Franc Jagrinec i2 Spodnjega Kamenščaka 61 pri Ljutomeru je dne 11. 7. 1996 ves iz sebe po telefonu sporočil, da je s trama izpod strehe domače hiše z gnezdom vred padla na tla mlada kuka- vica in naj si nemudoma pridemo dogo- dek OQ'ledat in poskrbeti za nebogljenega mladica. Napotili smo se v Sp. Ka- menščak. Res je bila mlada kukavica; a kam sedaj z njo? Da je ne bi pokončale domače mačke, smo jo dali kar v za- vrženo ptičjo kletko in pustili odprta vrat- ca, da bi jo lahko krušni starši hranili. Toda najprej moramo ugotoviti : kateri? Ze po nekaj minutah s polnim kljunom prileti šmarnica Phoenicurus ochruros in v veliki kljun nenasitne kepe perja odda hrano. Nato šmarnica s krmljenjem ne- moteno in neutrudno nadaljuje. Tako je mladič ostal v kletki in ga tudi nismo hoteli več motiti. V vasi je mlada kukavica postala nevsakdanja zanimivost in več ljudi si jo je prišlo ogledat. V naravi so taki dogodki ponavadi očem skriti. Gospod Jagrinec je kasneje povedal, da je šmar- nica kukavico hranila še nekaj dni. Toda neko jutro je bila kletka prazna in tudi šmarnic ni bilo več videti. V se kakor pohvale vredno delo g. Jagrinca, ki je znal poskrbeti za mlado kukavico in njeno preživetje v najbolj kritičnih dneh, ko zapušča svoje pretesno gnezdo. Ivo Vrhar, Ptujska 7, 9240 Ljutomer; Franc Bračko, Gregorčičeva 27, 2000 Maribor VELIKI SKOVIK Otus scops ~ EURASIAN SCOPS OWL - Stuffed w:1- specimen in a public house on 12th October 1996 at Prekmurje 12.10.1996 je skupina Društvo za opa- zovanje in proučevanje ·ptic Slovenije tavala po Goričkem. Po večurni hoji smo Karmen, Damijan, Jgkob in pisec notice zašli v gostilno pod Svedrinim bregom v dolini Velike Krke. Dekleta in fantje smo se pomenljivo nasmihali pomanjkljivo oblečeni in razgaljeni lepotici s stenskega koledarja, ki je zrla naravnost v nas. Ko sem se drugič nasmehnil, sem naključno obrnil glavo za zorni kot na desno in mahoma me je minilo trenutno na-