The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of 'America AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI He$lo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) «*»feat Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (NO.) 100 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 24. MAJA — THURSDAY, MAY 24, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Predsednikova poslanica o srebru-Kralj Boris tez moči ___" * — | |„, ............ , .............. ....... ,, , • V SVRHO STALNEJŠE DENARNE VREDNOSTI PRIPORO-i ČA PREDSEDNIK, DA SE SPREJME SREBRO ZA DEL-'1 NO DENARNO PODLAGO, IN SICER Z ZLATOM V RAZMERJU 25 PROTI 75 ODSTOTKOM. — KONTROLA NAD PROMETOM V SREBRU NAJ BI SE IZROČI-LA PREDSEDNIKU. ■ t ■i: } T Washington, D. C. — V to- rek je bila v kongresu prečita-poslanica predsednika Roo-sevelta, v kateri je izraženo Priporočilo, da se uveljavi srebro kot delna denarna podlaga ^ ameriškem denarnem siste-*uu. Predsednik utemeljuje to Priporočilo, da je potrebno v Svrho, cla se doseže denarna enotna vrednost, ki bo bolj stalna v svoji kupni in plačilni mo- 'v. C1- Primerno je pa tudi iz tega vzroka, da postavimo našo de Zelo med prve, ki bodo izvedle sporazum glede srebra, kateri Se .ie sklenil na mednarodni konferenci v Londonu. V svrho tega predlaga predsednik, da se sprejme zakon, Potom katerega naj bi se zviševala množina srebra v denarni podlagi, dokler bi njega množina ne narastla v toliko, da bi znašala eno četrtino celotne iikovine denarne podlage, dočim »i ostale tri četrtine tvorilo z lato. Predsedniku naj se da oblast, da bo lahko določeval kupovanje srebra, kakor bo potrebno, da se doseže ta končni c'lj. Najvišja cena za kupljeno srebro pa ne sme biti več kakor centov. Dalje priporoča predsednik, ha.i se mu da pravica, da lahko Pobere v vladno blagajno celokupno srebro v tej deželi, kolikor se ga ne potrebuje v indu-Strijske svrhe, in dalje, da lahko uravnava uvoz, izvoz in sploh' celotni promet s srebrom. dobiček, ki ga privatniki Napravijo s trgovanjem s srebrom, naj pa se naloži davek 5() odstotkov. Kljub temu, pravi predsed-Jl'k, da Amerika lahko izpelje ta Program, ne da bi povzročila Občutno zmedo v svetovni |rgo- j Vlr>i, bo vendar potrebno, da se **eluje na sporazum med svetnimi državami z namenom, tudi ostali svet sprejme obe *°vini, zlato in srebro, za de-nai"no podlago. Dosega tega sPorazuma ne bo težavna, kajti vSe države so do zdaj že ratifi-r'lrale določbe londonske konfe-*6*ice, ki se je s to zadevo bavi-a> V tem oziru je predsednik u<*i že konferiral z zastopniki ^fkaterih držav in malokdaj so razmere glede tozadevnega i ,tl končnega sporazuma tako *°dne, kakor so ravno sedaj. --o- DEČKA IMELA ZABAVNO VOŽNJO Chicago, 111. — V ponedeljek g v.j dva 141etna dečka privo-g j1 nenavadno šalo, ki pa ju končno privedla v policijske ^Pore. Aretirana sta bila, kc Policija zasačila, da se vo-p a v ukradenem avtomobilu to Pozneje, da je bi ze šest, avtomobil, ki sta gi ^ radia tisti dan. Nista pa sku fetaa n0b6nega Pro(lati> rnarve« e V07'ila, dokler je bilo ka, h,, ",lna. v njem, na kar sta gi st,la m ukradla drugega. ZAŠČITNA ODREDBA Kazen za delodajalce za preganjanje uslužbencev. Washington, D. C. — V ponedeljek je predsednik Roosevelt podpisal odredbo v zaščito J VLADNI NAČRT ZA POGORIŠČE Washington, D. C. — Vlada ima v načrtu, da svoj novi gradbeni program preizkusi v Chi-cagi v okolici klavnice, kjer so bile hiše uničene v sobotnem pozor.'. Ta soseščina je bila vsled svojih slabih in starih stanovanj ena tistih, ki bi spadale pod gradbeni program za izbo! DIKTATORJI NAD KRALJEM Kralj Boris bil prisiljen, da je priznal novo vlado. — Večina upornikov mu ni pr ijazna. —o— Zofija, Bolgarrka. — Celi svet se čudi, kako se je mogel POGAJANJE * S STAVKARJI Sporazum z vozniki trukov v Minneapolis na vidiku. Minneapolis, Minn. — Kriza, ki jo je povzročila stavka tukajšnjih voznikov trukov, se je v torek bližala koncu. Med delodajalci in delavci je ostala le v zan« še ena sama sporna točka. De- Vendar pa bo z izvajanjem izvršiti v takem redu in brez ^p^enš^u" KoTe bila dr^i^ |ma|^ga okraja. Žal je nemila lodajalci namreč nočejo prista- J programa počakala, da se prej Kapljice krvi. Tudi zdaj, ko se na §e y ^ 'trdnejšem spanju, |usoda Prekrižala vse načrte, ki ti na to, da bi odobrili pismene izrazi vodstvo klavnice, če ni- je nova diktatorska vlada do- / okojj 2 zjutraj začelo goreti so imeli domači, ki jih je pogodbe, ki bi jih vezale z uni- ma 0no samo kakega svojega bro usidrala, in prebivalstvo ve, ' ' . k' nn«*lnnie k} ip u: imela rajhenburška fara z mla- te Jiigosla*i|*» ■WH6MMlM«»l I l.l.luf • — j' ZAGONETKA NEPRESTANIH POŽAROV; ZLOBNA ROKA DELA ŠKODO POSESTNIKOM V OKOLICI PTUJA NA ŠTAJERSKEM. — NEMILA USODA MLADEGA DELAVCA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI IN NOVICE. Huda nesreča (naslednika spoštovanega svoje- Ptuj, 2. maja. — Velika ne-'^a.očeta Jožeta Tadeja, ki je Ijšanje stanovanjskih razmer vladni prevrat v Bolgariji, zna- !greča je zade|a v nedeljo zju. (toliko let uspešno županoval in zanemarjenih soseščinah. — ni kot izredno nemirni državi-'traj posestnika Šorlija Franca |vodi! ■iavne P°«le svojega do- jami. Dan preje, v ponedeljek, 1 je imela stavka za posledico -vroče nemire, v katerih je bilo 37 oseb ranjenih. i -o- JUNAŠKI OGNJEGASEC Chicago, 111. — V torek je . na poti v službo mestni ognje- 'g gaseč Henry Bodenlos zapazil c na cesti blizu Clybourn in' j. North Ave. v plamenih truk, ( naložen s 500 galoni gasolina. } Ljudje so prestrašeni bežali od \ truka na vse strani, boječ se £ eksplozije. Celo lastniki trgovin so zapustili svoje lokale in zbe- , žali. Omenjeni ognjegasec pa je nasprotno stekel naravnost proti gorečemu truku, pograbil < gasilni aparat, ki je bil k tru- , ku pritrjen, in je uspešno po- , gasil ogenj, na kar se je mirno odpravil v službo. j -o-- DVA PRETEPAČA PRIJETA , Chicago, 111. — S plinskimi bombami je skušala policija v itorek zgodaj zjutraj obvladati dva moška, 371etnega H. Stroa-!na, bivšega kaznjenca, in 34-.letnega A. Mrozeka, ki sta se zabarikadirala v stanovanju v drugem nadstropju hiše na '2342 W. Ohio St. Divje sta streljala skozi okno in skozi 'vrata, da se jima policija ni mogla približati. Strelov pa se tudi ni upala vrniti, ker je bila v stanovanju z njima Stroanovaj petletna hčerka. Končno je prišel oddelek policije, ki je bil zavarovan z jeklenimi jopiči in j je vdrl skozi vrata ter obvladal oba divjaka. Cela afera se je pričela, ko je eden omenjenih I dveh spustil dva strela skozi tla, ki sta priletela v prvo nad-jstropje. Ko je ogroženi stanovalec prišel v drugo nadstrop-i je, da se pritoži, sta skozi za-'prta vrata pričela streljati j nanj, na kar je ta poklical po-i j Hcijo. lastnega načrta. KRIŽEM SVETA da ima nad seboj strogo vojaško diktaturo, poteka življenje v državi popolnoma normalno. I Neverjetno pri celi stvari se je zdelo to, kako je mogel kralj Rio de Janeiro, Brazilija. Boris tako hitro izpremeniti gospodarsko poslopje, ki je bilo le delno zidano. Ogenj je u-ničil zgradbo s precejšnjo zalogo sena in slame. Razen gospodarskega poslopja so zgoreli tudi številni sodi, slamoreznica dim Frančekom. Na pet let robije Veliki kazenski senat v Ljubljani je v sredo 2. maja končal in razni kmetijski stroji. Edina obravnavo proti 321etnemu p»-krava pa je dobila hude opek- Cestniku Francetu Preskarju iz — Narodna zbornica, ki sestavlja novo državno ustavo, je odklonila predlog, p0 katerem bi veljala obvezna vojna služba tudi za ženske. V razpravi je zdaj predlog, da se dovoli volilna pravica z 18. letom starosti. — Berlin, Nemčija. — Pripadniki nove nemške narodne vere so imeli pretekli ponede-ljek svojo konvencijo v mestu j utegnil o voditi Schwarzfeld, na kateri se je v°Jne-sklenilo, da se vse lokalne verske organizacije razpuste in se nato združijo v eno versko skupino. — Dunaj, Avstrija. — Iz ječ je bilo izpuščenih 80 socijali-stov, med njimi bivši župan Seitz in bivši premijer Renner. Obvezati pa so se morali, da se bodo vsak dan priglasili polici-iji, da ne bodo uporabljali telefona, in da ne bodo potovali v svoje mišljenje. Prej je bil znan kot eden najbolj demokratičnih vladarjev, zdaj je pa tekom par ur pristal na diktaturo. Ni storil tega iz proste volje; pre-vratniki so vdrli v njegovo palačo in ga prisilili, da je podpisal vse, kar so zahtevali. Preostalo bi mu edino to, da odstopi. Zavedal pa se je, da bi to povzročilo veliko "zmedo in bi celo do civilne Velike Lašine v kamniškem 0-kraju. Preskar je bil obtožen, da je 17. januarja na svojem Večina članov nove zarotni-ške vlade ni prijateljska kra lju; nekateri ga naravnost so vražijo. Med zadnjimi je vodja cele zarote, polkovnik D. Vel-čev, ki je silovito zameril kralju, ko ga je ta odstavil od službe načelnika vojne akademije. Novi finančni minister, Peter line. Zaradi pomanjkanja vode in ker Polenšak nima gasilnega društva, se je ogenj še razširil na stanovanjsko poslopje. Do- Aomu umoril svojega tasta Ma-bri sosedje so pomagali reševa- Podbevška tako, da ga je ti, kar se je rešiti dalo. Tudi .večkrat s sekiro udaril po le-stanovanjsko poslopje je uniče- |vem temenu, da je tast na otrp-no. Posestnik je imel poslopje njenju možganov umrl. Preskar zavarovano komaj za 6000 di- !»« je sam javil orožnikom. — narjev, škode pa je okoli 60 ti-'Da je prišlo do uboja, so krive soč dinarjev. [sedanje slabe razmere in kriza. I Sorti ju je zločinska roka ho- Preskar namreč ni mogel tasta tela že dvakrat zažgati doma- plačati toliko kolikor je bilo v jčijo, a je Šorli neznanega mo- pogodbi in pri nekem prepiru " ža obakrat pregnal. Tretjikrat se je tako razburil, da je tasta !pa se je zločin le posrečil. Upa- napadel s sekiro. Drugače j« mo, da bodo naši vrli orožniki Preskar znan kot priden in var-zločinca izsledili. čtm mož, medtem ko o starem i Komaj je pogašen ogenj v Podbevšku ne morejo nič do-'eni vasi, že začne goreti v dru- bre£a poročati. Zlasti rad je rr, , .....gi. Takoj naslednjega dne je kradel in je bil radi tatvine ž« reodorov, Je ze prej pn vec,^ g_ zyežei. začelo goreti desetkrat zaprt. Vendar je so-pribkah javno zasmehoval kra-, danjko lop1e posegtni. dišče Preskar j a priznalo kri-ljevo družino. Mm. predsednik ka ^ ^^ y R . ^ vim ubo;ja in ga obsodilo na pet Georgiev m v svojem proglasu DrftVgkeln lju 0genj je uni- let robije. avtomobilih. Washington, D. C. _ V ^ čil poslopje do tal in ž njim vred* tudi skoro vse kmetijsko orodje in večjo zalogo sena. Ljudska govorica ti-di, da sta ogenj podtaknila dva neznana popotnika, ki sta prosila za prenočišče, pa jima je bilo odklonjeno. — V okolici Ptuja so departmentu za "mrtvo" pošto ie prišla v neki knjigi skrita bomba, katera je eksplodirala in nekega.uslužbenca nevarno ranila. Ne more se ugotoviti, od kod je bila bomba odposlana. šo besedico omenil kralja. Prevdariti pa se mora, da so vsi uporniki, ki so zdaj na krmilu, idealisti, katerim je do-' brobit države nad vse in niti enemu se ne more očitati najmanjše korupcije. -o—<— • Smrtna kosa i V Mariboru je umrla Magdalena Dovečar, vdova železničarja,1 stara 61 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Tombo-sko, poštni sluga v pok. iz Rogatca, star 70 let. — Na Bledu ŠOLA ZA DRŽAVLJANSTVO Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, se bodo pod vodstvom vzgojnega oddelka uprave za civilna dela otvorili širom celega Illinoisa enotedenski brezplačni kurzi, v katerih se bo dajal pouk v državljanstvu inozemcem. Kurzi se prično ta četrtek in tisti, ki se za nje za-' nimajo, dobijo potrebne infor-jmacije v uradih javnih višjih v -i našli nekateri posestniki na hiš- umr,a Helena Wolfling roj. ZA OPROSTITEV DR. WYNE-'nih yratih napise> grozeče a Malner. KOOP Chicago, 111. — Družina požigi. Pri posestniku Stalcerju dr. ,v Orešju je nekdo napisal s kre-Alice Wynkoop, ki se nahaja v do na vrata, da mora tudi ta hi- Dwight, ob- ša zgoreti. Orožniki zasleduje- Rebše iz P""''51 Pri St Janžu Prijatelja j« hotel obiskati Trgovski pomočnik Ignac ženski kaznilnici v sojena na 25 let zapora vsled jo zločinca, umora, izvršenega nad njeno snahinja Rheto, je podvzela Trag korake, da izposluje stari žen- Rajhenbu ski prostost pod kavcijo. Trdi- milo je ud; jo namreč, da je kaznjenka res- ugledno in ielavstva od strani delodajal- '|J€ cev. Odredba, ki se je izdala |Vl na pritisk narodnega delovnega '0>' urada, se glasi: "Noben delodajalec, ki je podvržen kakemu NRA kodeksu, ne sme odpustiti nobenega uslužbenca vsled te n ga, ker je ta proti njemu1 vložil S pritožbo ali pa je podal dokaz, n da je delodajalec kršil določbe.^ kodeksa." Tisti, ki bi prekršili |n to odredbo, so podvrženi kazni ^ v najvišji meri $500 ali pa za-poru šest mesecev, ali pa obo- e j emu. Sl --o---ž ARABSKA KRALJA SE SPRI- J JAZNILA P Kairo, Egipt. — Vojna v A- ® rabiji se je končala, ko sta kralja obeh sovražnih plemen, 8 namreč Ibn S a ud iz Saudi Ara- 0 bije in Imam Jahja, kralj Je-men plemena, podpisala mirov- .E no pogodbo pretekli torek. Pre-1 mir je se je sklenilo že pred 'j. tednom dni. L ---o--ld PRODAJALCI ČASOPISOV |r NA STAVKI j Cleveland, O. — Dečki, ki po J z cestah prodajajo časopise, so v c ponedeljek stopili v stavko. — 'S Njih zahteva je, da jim listi 's plačajo po $1.50 za vsakih sto \ prodanih izvodov; zdaj dobi-'j vajo po 85c za jutranje in 75c'c za večerne izdaje. Stavkarji so f raztrgali ali požgali na tisoče 1 izvodov raznih' listov, ko so jim s jih razvaževalci pripeljali v : prodajo. I; --o--1 SOCIJALISTU PREPREČILI GOVOR Taylorville, 111. — Policija ^ je pretekli ponedeljek aretira- |; lla v tukajšnjem mestu N. Tho-) masa, bivšega predsedniškega; kandidata na socijalistični listi, , (in metodistovskega pastorja D. j Andersona, ker sta hotela imeti j zborovanje brez dovoljenja mestnih oblasti. Thomas je sku- J šal dobiti dovoljenje za zboro- j vanje v neki dvorani, v kateri ( je prostora za 5000 oseb. 2u-, pan Spresser pa mu je dovoljenje odklonil, rekoč, da v celi državi ni 5000 oseb, ki bi ga hotele poslušati. Oba govorni- ; ka sta se nato zbrala s svojimi | pristaši pred sodnim poslopjem j v sredi mesta. Ko pa sta skuša- j la imeti govor, sta bila od policije aretirana, množica, kakih 400 oseb, pa s pomočjo plinskih bomb razpršena. -o- "Naš list 'Amer. Slovmec' je trdnjava, ki je ne sme prema gati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!" šol. AEROPLAN NA PREKOATLANTSKEM POLETU Tragična nesreča Rajhenburg, 2. maja. — Nemilo je udarila strašna usoda ugledno in spoštovano Radeje-Ino bolna in da ima tuberkulozo. lVo družino v Senovem pri Raj- henburgu. Smrtno se je pone- na Dolenjskem se je namenil 'obiskati svojega prijatelja v vojašnici v Celju. Ker ni mogei v vojašnico skozi glavna vrata, je hotel skočiti na dvorišče preko zida. Pri tem si je zlomil nogo in se tudi drugače nevarno pobil. Letalo Leonardo da Vinci, la pristanek na Irskem. s katerim sta Sabelli in Pond preletela Atlantik in napravi- srečil 171etni domači sin Fran-cek pri popravljanju kamenite škarpe v Radejevem vinogradu na Kamnem pri Koprivnici. Kamenje in prst se je sesulo z o-bronka. nanj ter ga podsulo. — Pred no so po nečloveških naporih ponesrečenca odkopali, je že nastopila smrt ter pokosila mlado, upapolno življenje. Po kojni Francek je bil fant, da je malo takih. Kljub svojim 17 letom se je uveljavljal kot razumen in pameten mladenič po vsod v vsaki družbi, posebno pa še v katoliških fantovskih orga^ nizacija rajhenburške fare. Obetal je veliko. Določen je bil za gospodarja na lepem Rade- April je dal veliko dežja Poročajo iz Ljubljane, da je letošnji april dal veliko dežja, zlasti na Gorenjskem in Notranjskem. V Železnikih j« 26. aprila padal celo rjav dež, zelo redek primer. -o- (jev.em posestvu, Modras ga je pičil Posestnik Jože Dragan iz Sircev j a pri Novem mestu se je napotil v svoj vinograd, da si nabere nekaj zdravilnih zelišč. Pri trganju je začutil da ga je v prst desnice nekaj skeleče ubodl« in že tudi opazil modrasa. Vjel ga je, nesel v robcu dom«v i* m prodal. Da strup ni šk®i«v*l j« Dragan popil večjo količine ž teza vrednega I nja in nato šel k zdrawiiku. četrtek, 24. maja 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS- TARZAN V I$OTRArUQ§.Tl ZEMLJE C 1831. by Edgar Ric* Burrouj-ha. iS- All rights reserved ^•'VA'/' i MTTii^ Komaj sta. Jason in Thoar pretekla npkaj j,ir-v„ claljave, je' skočilo' riačl njiju Ijakšitih dvanajst "poraščenih moških in ju podrlo na'tl'a. Na, enkrat sto imela oba zvezane roke na hrbtu, da si nista mogla ničesar več nomagati ali se' braniti. Na tleh'ležeča sta si lahlio Woje nove sovražnike ogledala. "Za božjo voljo,'1'"Je rekel Jason v angleškem jeziku, "ali sanjam? Gotova bi si nikdar' ne mislil,'da se bom v notranjosti zemlje Srečal s pravimi španskimi razbojniki." In vos so bil ti pellucidarski Korsarji tem le najbolj podobni. Jason je govoril dosti glasno, da je eden njegovih ugrabiteljev ga vprašal, v kašr.cm jeziku govori. "Dobra stara amšriška govorica," je odvrnil Jason in se nato obrnil k Thoaru vprašajoČe: "Jeli da niso ti možje katere mi iščemo?" "Ne," odvrne Thoar, f'to so tujci, katerih nisem še nikoli videl." "Nazai k ladji s tema," je ukazal največji kosmatinec. "Te može hoče imeti naš kapitan." Po nadplgem času sta naša ujetnika prispela z ugrabitelji do neke vode in ti so ju potisnili v precej velik čoln, ki je bil privezan k debeli grči. Korsarji šo čoln hitro odvezali in nato pluli naprej, p:o nizki močvirni vodi, skozi'goščo. V.tč-krat so oBhfrožali velike lagune, ki iih je Jason naravnost občudova'. Vsi ugrabitelji, le naša jetnika ne, so veljkokrat jedli in spali, a čoln je še vedno drčal naprej, da se je zdelo, da ne bodo prišli iz tega močvirja. GricUey je tv.ibal in ::e čuc-i1, kakšnemu cilju in usodi neki gre sedaj naproti. Končno se je plitva reka razširila in tudi pokrajina ob obali je vse drugače izgledala. Na Ivorsarjih je pa onazil nenavadno razburjenje, kakor bi od nekod pričakovali nevarnost. Vsakdo, kdor je le mogel, je moral goniti veslo, tudi naša ujetnika so raz-vezali in jima potisnili veslo v roke. Jason je ugibal kaj jih je tako oplašilo, a še vse prezgodaj je izvedel. Stran 2 aMERIKANS^i; SLOVENEC turf <» najstarejši tloymM [The first and the Oldest &ioveuc Ust v Ameriki,, Netoavap Mm, bit» doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred iS,..""'' '"'^M dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko ▼ tednu i« 2a» do Četrtka dopoldne. — Na dopisa brea pod-f I^CTmp pina se a» ozira. — Rokopisov uredništvo n» vrača. Entered as second class matter November 10, i "«4$ 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the 1 p* OQ ow uam Act J March 3, 1879. Nesrečna Mehika Guverner mehikanske države Sonora, ki meji na Združene države ob Arizoni, je, kakor se poroča, izdal ukaz, da ima vsa katoliška duhovščina v Sonori zapustiti državo tokom 12 ur. Povod temu sporu med guvernerjem države Sonora, Ko-c'olfo Elias Calles, sinom bivšega mehikanskeg;a predsednika, svobodomiselca P. Elias Gallesa je, da je vlada izd:ala posebne eirkularje, v katerih je zahtevala, da. predstojniki vseh šol in vzgajališč izjavijo svoja mnenja proti "fanatizmu" v veri..Načelniki šol in učitelji splošno so to vladno zahtevo enostavno ignorirali razen par izdajic udinjanih Callesu. Ker vlada ni dobila zaželjenega odgovora ali izjav od strani učiteljstva, ki je v veČini katoliško in je smatralo vladno zahtevo za višek protiverskega fanatizma, je framazonska vlada države Sonore oprtila vzrok za to enostavno na katoliško duhovščino in izdala ukaz za izgon iz Sonore. Nesrečna Mehika! Mehikanci so od nekdaj poznani kot ljudje zelo vulkaničnega značaja. Dolga desetletja so bile v Mehiki na dnevnem redu revolucije. Zadnja leta se je v tem nekoliko pomirilo. Toda vulkanični značaj Mehikancev ne miruje. Calles je pred leti začel neusmiljeno preganjati vero, duhovščino in cerkev. Dve leti je divjal v svoji tpgoti in vzorno posnemal bratce boljševike v Rusiji. Ppstre.liti je d,al hladnokrvno več sto duhovnikov in katoliških lajikov. Njegov sin, zdaj guverner v Sonori, posnema svojega očeta- Poročila omenjajo, da na dan odhoda duhovnikov so v ke ljudske množice oblegale vse cerkve, da bi dobile priliko šc enkrat za sv. zakramente pre dno jih duhovščina zapusti. Kakor bi se otroci, poslavljali od svoje matere, je izgledalo. Me-Likanska vlada pa kakor brezsrčna zver razdvoja ljubečo mater cerkev od svojih udanih vernikov! ALi. je to demokratično ? ! Naši idejni nasprotniki, ki tako radi kritizirajo dela vsakega katoliškega voditelja, bodo pri tem dogodku lepo tiho, le pazite. Pa ne samo tiho, naslajali se bodo pri tem dogodku! -—o----- Večji davki Davčni eksperti in ocenjevalci izjavljajo, da so na vidiku višji davki, za leta 1933, 1934 in 1935. Vzroki so v visokih administrativnih proračunih, mestnih, okrajnih, državnih in zveznih vlad. Zvezna administracija je potrošila zadnje leto bil j,one za gospodarsko obnovo. Ne trdimo, da to ni bilo potrebno. V mnogih slučajih sploh ni bilo drugega izhod,a. Toda yse to bo treba sedaj plačati in račun za vse to bomo plačali davkoplačevalci. Tako je skoro gotovo, da prodajni državpi davek ostane v veljavi za nedogleden čas, ker se je izkazal kot izbo-ren dohodek za davčne blagajne. Ni pa nič kaj priljubljen onim, ki ga moramo plačevati pri vsaki stvari karkoli kupimo. Nauk pri vsem tem je ta.: Ljudske mase in vsi sloji si sami v krizah ne znajo pomagati. Na pomoč morajo administracije, ki nastavijo posebne ekspertne komisije in razne odbore za to delo. Vse to stane milijone in davkoplačevalci jih moramo plačati sami. Prav isto je v trgovini in povsod. Konkurenti sami ..so si rezali vratove v brezglavni konkurenci. Priti je mo-j rala NRA s svojimi pravilniki, da nas, ukroti in prisili s palico k pameti in pametnemu ravnanju v trgovini in obrti. Račun za to dobimo in ga bomo morali plačati. 0 BIRMI, SUŠI IN DRUGEM V JOLIETU Joliet, III. S Na binkoštno nedeljo smo J imeli v Jolietu velik dan. Imeli 1 smo sv. birmo v "asi slovenski farni cerkvi sv. Jožefa, kjer je prejelo zakrament sv. birme | okrog 300 otrok. Bilo je to res 'nekaj impozantnega. Naš veli-i ki hram božji, ki* je menda 'največja in najlepša slovenska cerkev v Ameriki, je bil polno , nabit birmancev in botrov in boterc. Zakrament sv. birme je delil pomožni škof chicaške nadškofije, v katero spada tiuli naša slovenska župnija, Rt. Rev. Sheil, D.D. Pred! podelje-njem ali birmovanjem je imel prevzv. g. škof krasen nagovor ha birmance o pomenu zakramenta sv. birme in o sv. Duhu, katerega praznik je bil v nedeljo. Vse to bo ostalo našim fantkom in dekletcem v najlepšem spominu. Saj so to dogodki za mladega človeka, ki jih ne more nikoli pozabiti. Jaz ; se še danes spominjam, kalfo je bilo, ko sem bil birman pred malo bolj kakor 28 leti v Metliki. Bil je to dan, ki se1 ga vedno spominjam, in kako bi se ' ga ne. Več tednov so nas g. kaplan učili za sv. birmo. In na 1 dan sv. birme, kako je bilo vse ! veličastno. Okrog cerkve mlaji, > cerkvene in narodne zastave " vse okrog cerkve; vse je bilo v "i nakit ju in vsa okolica je bila > tisti dan v Metliki. Stari slovenski korenjak, kakorsnih Sloye-nija nima Več, prevzv." g. škof 2 dr. Jeglič je birmoval. Vsi smo " čutili, da je prišel k nam oče, ki smo ga vsi ljubili. In to našo "i ljubezen do njega je prevzv. | škof dobro razumel, zato j.e } | tudi on nas ljubil in je to Ijul^e- I z en velikokrat v javnosti poka- 3 zal, ko se je potje^oval za pravice Slovencev. O kje so tisti zlati časi! In moj boter! Lepo masno knjigo mi je dal, l^i jo imam še danes za drag spomin. Ure mi ni Ifupil, dal pa mi je i1 velik d,ar za tiste čase, namreč ~ zlat za pet goldinarjev, 'in ta-krat je pet goldinarjev nekaj pomenilo. In potem doma go-a stija. Moj oce je pripeljal z go v ire najboljšega, ki ga je imel, iii 0 (tudi dobrih jestvin ni manjka-'jlo. Kako l,ep, nepozaben dar je bil to. Ko bi mogel Človei I* 1 ■ ' < ' : ■ • . 1 '" doživeti s tako otroško pri- II prostostjo in udanostjo, kakoi takrat, še kak tak dan. Oh, ko m bi ga! Zato je pa prav, da se ?, otrokom take dneve osladi s po-o sebnim veseljem. Saj so to edi-o ni dnevi, ki ostanejo zapisani z nepozabnostjo v otroški duši za vse njihovo življenje. Na osrednjem zapadu (Mid-: die west) vlada že šest tednov! silovita suša. Zadnji teden sem prisedel k prijatelju v avto in' sva šla na deželo. Zemlja po pašnikih in njivah je hudo raz-pokana in zija po enih krajih po več palcev na široko. Pašni-1 ki so vsi suhi in krme letos ne bo nopene. Živina je mršava in J tava sem in tjai da bi dobila j kaj za pod zob. Farmarji žalostno tarnajo, kaj bo, kaj bo,1 če kmalu diežja ne bo. Res ža-^ lostna slika za farmarja in vsakogar. To pomeni silovit u-darec ne le za farmarje same, j marveč tudi za vse druge ljudi. To pomeni, da letos poljskih pridelkov ne bo in bo pomanjkanje vsega. Sledila bo draginja življenjskim potrebščinam in s tem bomo udarjeni vsi. In pred par leti, kdo se ne spominja, koliko je bilo poljskih pridelkov. Ako si se peljal mimo farm, sadje, paradižnike in drugo zelenjavo so farmarji kar puščali na polju, da je se-i gnilo. Vsega je bilo preveč in nobene cene ni imel.o. Človeku, ki ni navajen potrate, se je j škoda zdelo vse to. In poročali so celo, da so v nekaterih kra-^ jih imeli toliko pšenice in koru-; ze, da so z njo kurili pozimi. Kaj pa letos? Brain trust v .' Washingtonu je celo določil, . koliko ima kdo sejati, posaditi 'x tega ali onega. In nekdo drugi pa določa, koliko bo zrastio. Tako je. Časi se ponavljajo iz stoletja v stoletje. Svet ima ro-dovitna leta in nerodovitna. A-merika je imela dolgo vrsto j rodovitnih debelih l,et. Zadnja . j štiri leta so bila pa suha in ka-kor izgleda, ne bo še debelih lin rodovitnih let. Tako je. -j Društveno živijenje je med -jnami vedno živahno. Mnoga i društva se pripravljajo za 0 j svoje letne piknike, katerih seči'zona'se kmalu začne. Naši pik-ujniki so navadno dobro obiska-e ni. Jih pa naši možje tudi do-c jb.ro prirede, da je za vsakega .-jres veselje iti na njihove pik-,j, nike. i-1 Pa še drugo zanimanje via-j- da med našimi društveni ki ir n društvenicami. Letos bodo ka. i- dve konvenciji, l^rva bo konti vencija Kranjsko Slovenske k Katoliške ' Jednote in drug? i- Družbe sv. Družine. NaŠi mož-r je in žene že dobro proučujejc o pravila in drugo za izboljšanje e naših organizacij. Prav je, da i-jse člani zanimajo za svoje or i- ganizacije. Posebno mladina z naj bi se, kajti ta bo prej al: u ,slej sprejela v roke vodstve naših organizacij. To bodo naši bodoči "gruntarji", kakor so rekali naši stari doma. Zato, mladina, zanimaj se za svoje organizacije. O "Najdenčku" smo že brali kritiko v tem listu. Kritik iz West Allisa je igro dobro opisal, ki je bila res lepa. Človek . včasih že misli, da je naša mladina nekak otok sam zase v našem narodnem življenju v tej deželi in da nas ne umeva, ali noče umevati, ali je to preveč, da jo osvajata kar dva vpliva, namreč deloma slovenski in deloma amerikanski. Toda dogo-dek, da sta mlada amerikanska Slovenca podala slovenskim odrom novo dramsko igro, pa prežene iz naših duš take mrač-j ne dvome. Ali ni to dokaz, da naši mladi nas dobro razumejo, samo če hočejo? In zanimi-jvo je baš še to, da sta ta dva i mlada slovenska duhovnika. To 'je znamenje, da naša slovenska duhovščina pozna zgodovi-^110 slovenskega naroda, v kateri je baš mlada duhovščina \ [domovini igrala vsikdar vodilno vlogo na vseh poljih kulture in prosvete. Tako je prav! (Mladi gospodje na plan! Najprej za slovensko dramatiko in 'za slovensko pesem in slovenska beseda bo med nami še dolgo živela. Prav je, da se zani-jmamo ža ameriške športne .igre. Toda, da bi pa vse energije potopili pri samem bitju (žoge, pa za nas Slovence tudi ,ni. Mi Slovenci smo navajeni še na drugo delavnost kot pri dramatiki, petju itd. Prav' zato kot Slovenec izrekam na tem mestu iskrene čestitke preč. gg. | Ilitti j u in Kužni i za njihov ■trud, da sta se potrudila in podala slovenski javnosti v Amc-r riki košček novega zanimanja . z lepo igro "Najdenček". Lo i tako naprej! i' K sklepu tega dopisa pozdravljam vse čitatelje našega :. vrleg^ lista Amer. Slovenec, - kateremu želim obilo novih na- ročnikov. Jolietčan. ) ---o- i, KAJ JE NOVEGA V DU-LUTHU? 1 Duiuth, Minn. Iz naše naselbine, tako zva-l nega "Big Dulutha", se le nia-i lokdaj kdo oglasi. Tako, da bi i človek lahko mislil, da v našem - mestu ne bivajo naši rojaki oz. - Jugoslovani. Kdor bi si kaj ta- - kega mislil, bi se zelo motil. V - našem mestu je precejšnje šta-:X vilo Jugoslovanov, toda za njo - nismo vedelj, d.okler nismo u-stanovili Amer.-jugoslov. kluj: - št. 7 in ga priklopili k A.J.Z. v n Mbinesoti. V omenjeni klub i* smo pa zadnje leto pridobili ste .-• naših rojakov, večina izmed teh e so tukaj v Ameriki rojeni. Ne-a kateri izmed fdi naših rojakov - so že bdi na polovico potopljc-a ni v morju ^merikanizma, oso-e Vito oni, ki so oženjeni s tuje-a rodci. Naš klub jih je pa ven-•- dar le nazaj pri vedel, da se ds a nes zopet zavedajo, da so sino-i vi in hčere jugoslovanskih sta-o rišev. GLAS IZ WEST ALLISA West Allis, Wis.: — Stric, veselo poročilo, prav veselo. ! Naša podružnica Slov. ženske : zveze št. 17, je v nedeljo 13. maja priredila "Materin dan". Krasna prireditev, krasen uspeh. Ali simpatlzir&m s SI. ž. zvezo ali ne, ali so kake diference med nami ali ne, je drugo vprašanje, ali če hočeš sociiti objektivno, nepristransko, moraš resnici na ljubo priznati, da je bila zadnja nedeljska prireditev ena izmed najboljših v dolgih letih. Dala in pokazala nam je nekaj prav posebnega, nekaj druzega, kot smo pa navajeni. "Materin dan" je bil posvečen materam-članicam, živim in mrtvim, posebno pa mrtvim. Od ustanovitve podružnice jih je umrlo devet članic in vse so bile matere. Tem posebno je bila prireditev namenjena. Smrt. Veličastna si — a grozna. Slovesen je tvoj prihod, samo ne prihajaj med nas. Obujati spomin na mrtve — o to boli. Ne glejmo počrnelih mrtvaških lobanj, ne poslušajrno, kako brusi smrt svojo koso. In vendar smo j gledali in poslušali, zdelo' se nam je lepo, in bilo je lepo. Se na-,vadna drama, pa naj bo še tako lepa — naveličamo se je. Uprizoriti pa Smrt — vstali bomo in ušli. Pa nismo — prireditev j nam je zaprla sapo, — priklenila naš pogled na naš posluh. Zdelo se nam je, da smo kot bolniki, ki jim je zdravnik dovolil le "lahke" jedi. Mislili smo, da močnih sočnih stvari ne prenesemo. Vse pretežko za nas. Kakšna "lahka" burka, ne rečem, ta 'že, ampak spraviti na oder smrt j in nje žalosten spomin! Brrr. Še pogrebov sem sit. Zato se je podružnični odbor bal, kaj bo z ."Materinim dnevom". Občinstvo ne bo maralo za žalostne spomine, prizore in pridige. Proti vsemu pričakovanju pa je imela pri-I H ' ' .".-' I V nedeljo vač.er dne 27. ma-j j a naš klub zopet priredi pre-' davanje in po predavanju ples-! no veselico za člane in članice kluba in njih znance in pri j ate-1 lje. Predavanje in plesna vese-! lica se bo vršila v Maccabee's j ■ Hali, 19 Lake Ave., North, in ■ se prične ob 7:30 zvečer. Glav-i ni predavatelj bo prof. Francis Preveden, naš rojak, ki pouču-. je v tukajšnjem College, "Villa - Sancta Šcholastica". Ker bo to zadnje predavanje - in plesna veselica za člane in - članice našega kluba to spom- - lad, je upati, da se bo vsak > član in članica omenjene, zabave udeležil in pripeljal seboj } najipanj dva svoja prijatelja. > Vstopnina bo samo 15c 1 Vljudno se tudi vabi vse na- - še rojake v Duluthu in okolici, da se udeleže omenjene zaba- - ve. Ce to storite ne bo vam žal. - Dobra zabava se vam že v na- - prej jamči. -j John Movern, tajnik kluba. ---o- -j Katoliški Slovenci, oglašajte -i svoje prireditve v "Amerikan-I km Slovencu"! ZAHVALA Chicago, wr Velika proslava Jednotine 401etnice, katero je priredilo društvo sv. Alojzija št. 47 K.S-K.J. v nedeljo, 6. maja, je nepričakovano uspešno in slovesno končala. V prijetno dolžnost si štejemo, da se v imenu društva naj-iskrenejše zahvalimo vsem, ki so kaj pripomogli, da se je Jed-notina 4«01,etnica tako sijajno proslavila. V prvi vrsti naj bo izrečena najiskrenejša zahvala Ilev. Alexandra Urankarju kot župniku za veličastno urejene cerkvene obrede, in cerkvenem^; pevskemu zboru Adrija ter pe-jvovodji Mr. Ivan Račiču j krasno petje med službo božjo-i Dobro se zavedamo, da bi ta J slovesnost ne bila tako popol-j na, ako bi vi z nami ne sodelovali.. Članstvo nnašega društva !se gospodu župniku in vseli1 i pevcem in pevkam, kakor tudi ipevovodju iz srca prav lepo .hvalimo za velikodušno naklonjenost. Nadalje naj bo izreče- (Dalje na 3. str.) _____ reditev bril j anten uspeh. Bri-ljanten, čeprav ga moramo meriti le z West Alliškim merilom. Prireditev je bila sicer sama na sebi skromna, kratka, majhna, a za West Allis, vsaj za nas Slovence, velika. Občinstvo jo je pozdravilo z globokim umevanjern in velikim spoštovanjem. Dokaz, da je bila vzeta iz globin človeških src in da je šla do src. To s strani prireditve. Na strani občinstva se je pokazalo, da nismo tako plehki in plitvi kot sami mislimo. Ljudi nikoli ne poznaš do dna. V slovenskem narodu je skritih mnogo sil in zakladov, ki jih še sami ne vidimo. Na našo slovensko dušo so tu v sveti deželi dolarja navalili toliko težkih skal, nametali na nas toliko smeti in ograbkov, izlili na nas toliko pomij in saj, odrti je, nevošlji-vosti in korupcije, da sami sebe več ne poznamo. Tipamo, iščemo za nečem kot v temi. Sami sebe ne najdemo. Goltamo in dušimo se v zaplotarskih prepirih, s strupenim jezikom in kolom rešujemo svojo in narodno čast. Ko si pa podrl nasprotnika na tla, potlačil v gnoj, mu stopil na tilnik in zarjul kot Tarzan krik zmage v West Alliški džungli, misliš, da si opravil imenitno in veliko narodno delo. Opice se la-sajo za prazno kokosovo lupino. Džungla. V takih razmerah je tem bolj toplo pozdraviti "Materin dan" Slov. ž. zveze, še bolj toplo pa tisti tihi, topli plamen-ček slovenske duše, ki je izpod ruševin prisijal, posvetil in pokazal, da hrepenenje za resnično lepoto, za resničnim napredkom med nami še ni izumrlo. Samo preveč ruševin, preveč smeti in pomij. Kako silno potrebujemo katoliške šole in dvorane, kjel bi lahko razprostrli svoja krila, razvili svoje moči, pokazali, kaj znamo. Ruda. denarne; pošiljatve j v Jugoslavijo, Italijo in vse dru- I ge države pošiljamo točijo m j zanesljivo po dnevnem kurzu. I Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto me- I njajo, računamo po cenah onega I dneva, ko prejmemo denar. -Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5. pošliitc....$ 5.75 Z-d $ 5.00.......... 200 Din Za $10. pošljitc....$10.85- Za $10.00.......... 4(10 Din Za $15. posliite....$16.00 Za $12.25.......... S00 Din Za $25. pošljite....$26.00 Za $24,00..........1.000 Din Za $40. pošljite....$41 -25 ' Vsa pisma in pošiljatve naslovite na; John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK J?D., CHICAGO. IhU Četrtek, 21. maja 19'34 AMERIKANSK1 SLOVEN lE C* Stran ss SREBRO - SPREMLJEVALEC ZLATA (Prirejeno za A. S.) UGRABLJENI BIL IZPUŠČEN Vprašanje srebra kot denar "topa zopet v ospredje in to ne samo pri nas v Združenih državah, temveč po celem svetu, vprašanje srebra ni torej samo naš problem, temveč je problem, v katerem je živo zainteresiran cel svet. Rešitev tega vprašanja je zelo dalekosežna in od nje je odvisna količina našega bodočega blagostanja, kajti ista posega naravnost v žep vsakega izmed "as, kajti od rešitve tega vprašanja je veliko odvisen naš eks-, Port in sicer eksport srebra samega, dalje in glavno pa bombaža in pšenice, mašinerije itd. Ako bo naš farmar prodaj svoj bombaž in svojo pšenico, si bo s tem denarjem kupil novo obleko, nove čevlje, novo pohištvo, novo mašinerijo, nov avtomobil. In če bodo miljoni naših farmarjev pričeli kupovati fabriške izdelke, bo tudi delavec dobil stalno delo in dober zaslužek. Ravno sedaj, ko to pišemo, smo na predvečeru važnih ukrepov od strani naše vlade v Washingtonu glede vrednosti in u-Porabe srebra in to napravlja ta Predmet toliko bolj zanimiv. Zato sem mnenja, da je v interesu "tvari same in v interesu čitate-Ijev, da se seznanijo s tem vprašanjem vsaj v glavnih točkah, kajti povsem mogoče je, da bo 1'avno vprašanje srebra pri naših jesenskih volitvah za kongres Prišlo na pozornico, ako ne v splošnem, pa vsaj onih "državah, y katerih se srebro producira in zato zanje odločujoč gospodarski faktor. Na podlagi tega sem ninenja, da bodo čitatelji to razpravo čitali z zanimanjem. 1- RAZMERJE MED SREBROM IN ZLATOM Med kovinami je za zlatom igralo prvo vlogo srebro, od kar ^m/., čjoveška zgodovina. Ravnilo kediij jo katera od teh kovin prišla v rabo in do svoje veljave se ne ve. Spomeniki in svedo-ki starega veka govore o obeh teh kovinah in o njuni vrednosti. Rimski pesnik Ovidij poje o "zlati" in "srebrni"' dobi v raz-v°ju človeške družbe in sveto pismo govori o srebrnikih, katere je Judež Iškarijot prejel kot Plačilo za izdajo svoje učitelja ■ Kristusa. Iz Ovidijevega slučaja je jasno, da sta bila zlato in srebro dobro ustaljena pojma o vrednosti ter da je zlato zavzemalo pr-vo mesto, a srebro drugo mesto. Judeže v slučaj pa jasno kaže, da se je že tedaj rabilo srebro kot denar, kot predmet stalne vrednosti, kot izmenjevalno sred-§V0. To dokazuje, da se v zadnjih dva-tisoč letih v tem oziru ni dosti ali nič spremenilo, ako se ne oziramo na to, da mi danes branimo zlato in srebro v varnih shrambah ter tiskamo in cU'kuliramo papirnate bankovce, ki reprezentirajo zlato in srebro ' 111 izplačamo srebro in zlato, katero bankovec reprezentira, samo 5!a zahtevo, dočim so pred 2000 leti kovali in cirkulirali denar direktno in edino iz zlata, in srebra. Ker je srebro vedno zavzemalo ■:;5 di'ugo mesto, .je bila koliSinanje-k ?0vo vrednosti vedno odvisna od 'data, kar velja tudi danes. Čim Ve<- je bilo zlata v kaki deželi, i m manjšo vrednost je imelo •■''X'bro. in obratno, čim manj je .'do zlata v kaki deželi, tem več-vrednost ie imelo srebro. Ako to razmerje primerjamo * Razmerami v našem starem | tedaj bi rekli: čim manj '.1 žgancev, tem večjo vrednost! . ^ močnik, ali, če primerjamo razmerje z našimi vsakda-: ^.Umi razmerami v Ameriki, te-_ aj bi pa rekli: čim manj nam je v °'SH na razpolago, tem večjo In flnost ima krompir, ali, čim nf' !1J.,le svile, tem večjo vred-irni* bombaž, ali, čim manj jln,!''.1:c'moga, tem večjo vrednost 10 drva, in obratnoj seveda. brom še bolj jasno, naj navedem še to primero: Mi imamo v Washingtonu predsednika in podpredsednika. Dokler je predsednik živ, zdrav in delaven, toliko časa ostane podpredsednik v ozadju in opravlja samo dru-go-vrstne funkcije in zahteve in povpraševanje po podpredsedniku niso posebno velike in zato tudi njegova vrednost za ljudi, za narod, ni posebno velika. Ako pa predsednik umre, ako zboli in ne more opravljati svojih poslov, tedaj pa mora podpredsednik stopiti na njegovo mesto in o-pravljati posle, katerih predsednik ne more opraviti. S povečanjem njegovih poslov, se poveča sorazmerno tudi potreba in vrednost podpredsednika. Ako sedaj postavimo zlato na mesto predsednika in srebro na mesto podpredsednika, ter si predstavljamo funkcijo enega in funkcijo drugega, pa nam mora biti precej jasno njuno medsebojno razmerje. Ako predsednik umre, po zakonu podpredsednik prevzame predsednikovo mesto in posle. V tem slučaju postane podpredsednik dominanten faktor. Tudi to pravilo velja za zlato in srebro. Ako v kaki deželi zgine zlato, ali ako ga ni v zadostni količini, tedaj zavzame srebro njegovo mesto in srebro postane dominanten faktor, srebro postane podlaga denarnegfi sistema dotične dežele, to je, srebro postane glavno izmenjevalno sredstvo. To se je zgodilo, oziroma se godi na Kitajskem, v Indiji, v Mehiki in skoro v vseh južno-ameriških deželah in tudi nekaterih drugih, kakor bo pozneje omenjeno. Te dežele so imele, oziroma imajo, samo srebro za podlago svojega denarja. 2. KJE SE SREBRO PRIDOBIVA IN KOLIKO? Štiri države se smatrajo kot glavne producentinje srebra in sicer navajam te države v redu, ki ga katera teh držav zavzema v količini produciranega srebra. Največ srebra producira naša sosedinja na jugu — republika Mehika. Njena produkcija znaša 34 /i vse svetovne produkcije in sicer je ta odstotek vzel i/ statistike od 1. 19,00. do 1920. Drugo mesto v produkciji srebra zavzemajo Združene države in kakor kaže omenjena statistika, smo mi producirali 30' < vsega novega srebra. Važno pri nas je pa to, da smo mi po večini dobili to srebro kot so-produkt pri izkopavanju drugih rud, zlasti i pri kopanju bakra, svinca, cinka 'in nekaterih drugih rud. i Tretje mesto v srebrni produkciji zavzema naša soseda na severu — Kanada. Njena pro-Jdukcija je znatno manjša od na-jše in zavzema nekoliko manj ka- jstyo v svojem gospodarskem Cviljenju. Kovali in cirkulirali sta srebrni denar in skoro vsi pri-jhranki teh ljudi, katerih je nad ! 700,00,0,000, so šli v obliki srebr-nikov v skrinje, luknje, v zemljo l ip druga skrivališča. Tako so šli 1 vsako leto miljoni in miljoni srebrnikov iz prometa in istočasno ustvarjali potrebo po novih sr.e-, brnikili, to je, ustvarjali so sta- je padla 1. 1930. na 53 unč srebra I jemo izraziti šolski godbi sv. za 1 unčo zlata in 1. 1932. pa je Štefana za prijazno naklonje-lnulki cena celo na 73 unč srebra 'nost in voditelju Mr. Parker za za 1 unčo' zlata, ali z drugimi be- 'velikodušno sodelovanje, kar je sedarni — 29 centov za unco sre- [povzdignilo slavnost pryznova-bra, a leta 1929. je bila unča srebra 53 centov in 1. 1920. pa Ta velikanski padec v ceni srebra v povojni dobi bi bila pra- nja Jednotine lOletnice. Obenem si štejemo v dolžnost se zahvaliti vsem članom in članicam katoliških društev za izkazano nam naklonjenost, društvu sv. Štefana Št. 1 KSKJ., va uganka, ako bi v istem Času len trg za nov.ojproduciranp sre- tudi drugi naravni produkti ne !drugtvu Vitezov sv Florijana bro Na podlagi tega stadij Tfi- ?ackll v ceni v istem ali sllčnem ® ^ Uj.,' društvu fanm tajska in Ind.ua v stanu kupiti razmerju. Brez dvoma bi pa jm- poma aj ksKJ.1, dr. Mu- deč ne bil tako globok, ako bi v r-ja ^ - ^ ^ ^ nc^iji ne bilo političnih homa- ;KSKJd). sv. Ane & 2U KW tij in ako bi na Kitajskem ne b^;K j ¥artina štev. 178 lo neprestanih državljanskih voin, ki so obuboževale in gospo- i. tajska in Indija v'st;anp kupiti letno do 70',- s.vetoyne produkcije srebra. Isjjo kakor na Kitajskem in v Indiji "se ,je'dogajajo v drugih državah, kjer je bilo srebro glavna jiod^aga za denar. Tretji in najmanjši del svetovne produkcije srebra pa se je porabil za thenar, v prvj vrsti za denarni drobiž" posameznih držav. ■ 4* SPREMINJANJE VREDNOSTI SREBRA Kaj je pravzaprav prava vrednost srebra? Na to vprašanje je ravno tako težko odgovoriti kakor na vprašanja: Kaj je naj iskrene jša zahvala glav-praya vrednost krompirja, ali, KSKJ., d,r. Marija Čist. Spo.čet- darsko disorganizovale prebivalstvo. Vejiko so k temu padcu pripomogle tudi skrajno slabe gospodarske razmere, zlasti v tlr-žavah, ki so bile soudeležene v svetovni vojni. -o-- U IZ (Nadaljevanje z 2. strnr- »i t* Bogataš F. Gettle ix Bevery Hills, Cal., katerega je policija pred c^obrim tednom r ešila iz rek ugrabiteljev. $lika ga kaže v družbi z njegovo dr užino. 3. KAM SREBRO GRE V Del od letne produkcije srebra se porabi, vsako leto pri izdelovanju raznih tovarniških produktov, zlasti pri izdelovanju srebrnega orodja in druge sre-brnine in zlatnine. Tu sem spada tudi uporaba za srebro-plati-ranje in zadnja leta tudj rabo pri izdelovanju glediskilji filmov, j Vse to imenujemo industrijsko uporabo srebra. Ta uporaba pa I je majhna v primeri z svetovno produkcijo srebra. Največ srebra je šlo na glavni tržišči, v Indijo in na Kitajsko. To je na prvi pogled docela nerazumljivo, toda resnično je vseeno. 1 Pomisliti moramo namreč, de i ' i živi v Indiji in na Kitajskem več kot ena tretjina vsega prebivalstva na svetu ter da te ogromne mase ljudi skoro ne poznajc bank in tudi bančnega poslovanja ne, ako odštejemo nekateri njihova glavna mesta in tržišča kjer se že moderna civilizaciji uveljavlja. Vse te neštevilne človeške mase ne poznajo bančnih vlog, ne bančnih knjižic, ne bon-dov, ne delnic in ne drugih vrednostnih papirjev. Ti ljudje delajo to, kar so delalj naši pradedje in pra-pra-dedje, to je, da pridobljeni denar hranijo v skrinjah, loncih, v luknjah, v zemlji in drugih skrivališčih. Ti ljudje ne poznajo papirnatih bankovcev in če jih tudi poznajo, nimajo vei'e vanje; in če bi tudi imeli vero v bankovce, bi istih ne mogli shraniti na svoj način, ker bi jih lahko miši snedle, ali bi sprhneli ali razpadli od vlage. Oni imajo vero samo v kovino, ki ne sprhni in je miši ne morejo pojesti in se zato lahko ohrani od roda do roda; oni torej hočejo j nekaj, kar daje trpežnost in stal-ino vrednost in to sta v prvi vrsti zlato in srebro. Zlato kot denar pri Kitajcih in Indijcih ni moglo priti vpo-štov, ker j,e bilo in je predrago. Zlato se je stekalo v državne bla-' ga j ne v Londonu, ?ari^u, Berlinu, Amsterdamu, Petrogradu, v Washingtonu, v Tokiju, na Dunaju in drugih glavnih mestih najmogočnejših modernih držav in sicer za podlago za papirnati d(enar, kojega cirkulacija je hitro rastja zaradi hitro se razvijajoče industrije in kupčije. Potreba po zlatu je bila velika in to je naravno dvigajo njegovo ceno. Kitajska in Indija sta se morale zadovoljiti s srebrom in isto rabiti kot izmenjevalno sred- dukcije, to je 9%. Četrta 'glavna producentinja srebra je republika Peru, ko.je produkcija se ceni na 5% sve- j tovne produkcije. Zgodovina. srebrnih rudnikov v tej deželi I sega daleč nazaj v življenje sta-' rih Inkov. Navedene štiri dežele torej predsedniku Jednote M kaj je prava vrednost pšenice, !?ranku O.peka, in gl. tajniku j a št. 211 KSKJ., članicam SŽZ. podr. š.t. 2, slov. podporni 'družbi sy. Mohorja, dr- sv. Cirila in Metoda št. 33 ZSZ., dr. 'sv. Jurija št. 9,(50 reda ^atol. Borštnarjev, dr. sv. Neže št. 826 reda Kat. Iporstnaric. j Obenem prav lepa z.ahvala i vsem obrtnikom, trgovcem in prijateljem za prispevane obilne oglase in komplimente. Ravno tako se zahvalimo Mrs. Mary Mladich in Mrs. Luciji Kure za požrtvovalno delo v kuhinji, ali, kaj je prava vrednost goveje |Mr. Josephu Zaiar za izkazano kako,r tudl Mr- Ludviku Skala živine itd.? Vsaka branjevka ve, nam naklonjenost ter požrtvo- kot stoloravnatelju za mojster-da se krompiv tem dražje proda, !valn9st svojega časa, ker sta ,sk? speljan program popoldne čim manj ga je na trgu in vsak jnas počastila s svojo navzoč-mešetar na sejmu ve, da je cena nost j o predpoldne pri sv. maši. živine tem nižja, kolikor več je j v prijetno dolžnos.t uj tudi š,te-pride na šemenj. Ako'vzamemo'jemo se zahvaliti gi. uradnikom sedaj srebro kot naraven pro- !Mr. Frank Opeka, Mr. Joseph dukt, a ne kot d,enar, tedaj velja za srebro isto pravilo kakor za druge produkte, to je, ce je na svetovnih tržiščih več'srebra kakor ga morejo, ali, kakor so ga proclucirajo 79f i vsega srebra na celem svetu; ostalih 22% pa produeirajo v prvi vrsti sledeče dežele: Bolivija, Španska, Nemčija, Japonska, Indija in Avstralija. Produkcija srebra je v predvojni dobi neprestano naraščala in sicer je ista znašala v letih od 19,00. do 19Q4. povprečno 168 ( milj on ov unč letno. V naslednjih , petih letih se je povprečna letna produkcija dvignila na 188 rrii-l.jonov unč, a v petih letih neposredno pred svetovno vojno pa je znašala letna produkcija 216 . miljonov unč. V medvojni dobi, j v letih od 1914. do 1919., pa je' padla produkcija na 185 miljonov unč letno. To je povsem naravno, ako se upošteva, da je bil svet prezaposl.jen z vojno ter da so v Mehiki, glavni producenti-nji srebra, vladale strašne politične homatije. V povojni dobi, 1920. do 1924. pa se je produkcija zopet dvignila na 208 miljonov unč. V letih od 1925. do 1929., to je v štirih letih pred krizo, pa je produkcija srebra dosegla rekordne številke, to je 254 miljonov unč letno. Ako seda.i seštejemo navedene številke za dobo od 1900. do 1929., dobimo da se je v teh 30 letih produciralo 6,095,000,000 (6,095 miljonov) unč, to je 3,- da tudi uporaba za srebro-plati-!kVPci volJni bo šla cena ranje in zadnja ^ta tudj rabo doji obratn.o_ pa bo šla cena go- ri, ako kupci rabijo več srebra Vse to imenujemo industrijsko kakor P,a & J? na trgu. Ako ^a uporabo srebra. Ta uporaba pa ,k?Ma W je majhna v primeri z svetovno ,kako odgovarja potrebi, oziroma produkcijo srebra. Največ srebra ^tevi, potem bo cena ostala je šlo na glavni tržišči, v Jndjjo ,8taIna> ozil'oma cena ne bo šla in na Kitajsko. To je na prvi. do,stl f?ri l1? «« pogled docela nerazumljivo, to- Da pa sploh moremo priti do kakega zaključka glede cene srebra, j.e treba, da pogledamo v preteklost in vidimo kakšno ceno ■'je srebro imelo v zadnjih 60 le-tib- Zalar in nadzornici Mrs. Likovicih za prisotnost Louise popoldne v šolski dvorani, za tako krasne, spodj^dljive in navdušene besede ob času proslave Jednotine 401etnice v prid naj -odličnejše slovenske katoliške podporne organizacijo KSKJ. Nadalje izrekamo prav lepo zahvalo Miss Bernice Fajfar za 401etno deklamacijo KSKJ. — Ravno tako se lepo zahvalimo .uredniku Amcr. Slovenca Mr. 'John Jerichu za" prijazno na-Da pa sploh moremo priti do klonjenost in prisotnost z lepim govorom na praznovanju Jed- notine 401etnice. Obenem se v dvorani. Gotovo bo ostala ta proslava lOletnice KSKJ. vsem udeležencem nepozabna in se je bomo spominjali še mnogo let ter imeli nanjo prijeten spomin. Frank Kozjek, predsed., Joseph Kremesec, tajnik, Math Kremesec, blag. -O- NAZNANILO Chicago, III. V nedeljo dne 2,7. maja bo liaše d,ruštvo imelo svoje letno ropianje k Mariji Pomagaj v Le-Uiont, Illinois. Vabljene ste vse članice in tudi drugi, cla se udeležite tega romanja. Šli bomo z trykoni. Vozpina stane samo 30c za odrastle in 15c za otroke. J;užina v Lempntu stane 35,c. —-Zelo važno pa je, da vsi, ki mislile iti z nami na truk se javite meni najkasneje do četrtka ve- Žefrana za častitke izkazane nam na proslav' ob praznova- čei. (dne 24. maja). Ravno tako Pred letom 1870. je bila cena nju Jednotine 401etnice. Nada- za juž{no v Lemontu. Drugače srebra precej stalna in sicer se ;lj,e se zahvalimo vsem članom Vam ne moramo obljubiti pro-jje ista stialpo o^pčevala na pod- in članicam dramatičnega' klu- 'stora na truku in ne'postrežba .. t _______ j... eno enajstino svetovne pro- Q47,500 ton srebra. PRELETELA ATLANTIK igro, katero so vsi prav i zborno izvajali v veliko veselje vseh navzočih. Igro "Mutasti muzikant" so predstavljali Mr. John Korenchan, Mrs. Anna Krapenc, Miss Mary Janesh, Mr. Anton Krapenc Jr., Mr. Joseph Fajfar. lagi vredposti zlata. Tozadevno ba Ilirija za lepo in zabaypo pravilo je bij,o: 16 unč srebra ima isto vr§dftQ8.t kakor ena unča zlata, to je, 16 porti 1. Po letu 1870, pa je vrednost srebra skoro neprestano padala in leta 1900. je bilo treba že 33 unč srebra za eno unčo zlata. V trideset letih je torej padla vrednost srebra za več kot polovico. Leta 1910. pa se je cena znižala na 3,8 unč srebra za eno unčo zlata. Za časa vojne pa se je cena srebra zopet znatno dvignila in 1. 1919. j.e skoro prišla nazaj tja, kjer je bila pred petdeset leti, to je 16 unč srebra za eno unčo zlata. Ta dvig je bil nepričakovan in se je smatral za nekaj posebnega, toda glavni vzrok za ta dvig je bila znatno zmanjšana svetovna produkcija srebra v letih svetovne vojne. Z povečavanjem produkcije pa je pričela cena srebra zopet padati in 1. 1929. je zopet dosegla isto nizko ceno kakor 1.1910., to je 38 unč srebra za 1 unčo zlata. Depresija seveda tudi srebru ni prizanesla. Njegova cena Letalca C. Sabolli (na levi) in Geo. R. Pond, ki sta na-vrednosti nieravala polotiti iz New York a v Rim, a sta bila vsltd defek-vt;ijah med zlatom in sre-j ta v aeroplami prisiljena, da a ta pristala na Irskem. . 1 Pa iJ0 razmei.]e v 111 tunkc" Lemontu. Z sesterskim pozdravom, Pauline Kobal, tajnica, 2113 W. 23rd St. Canal 4,823 ---o- " 'Amer. Slovenec' je barometer našeca verskega in na-1 „-•< * t ■ rodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese Prijetno zahvalo si tudi šte- 'nase d^ovanje.''-—Rev. Černe. Na ravno isti dan i kakor bo otvorj.ena v Cbica^i svetovna tiajsstava leto«, (J bom otvorila tudi jaz moj povo opremljeni veliki A Rojakom Slovencem v Chicago, South Chicago, Pullmanu, West Pullmanu, v Jpliety, Rockdale, Lock- A portu in vseh drugih bližnjih mestih in krajih se toplo % priporočam, da ta dan obiščejo nas novo otvorjeni «ji BEER GARDEN. ' % Za pjps bcji svirala najboljša godba. Točili bomo \ najboljše' lino pivo, najbolj okusna jedila in prigrizki 7) vsakoipur na razpolago- Pridite in poveselite se ta /T dan z nami. Kdo bi vedno otožen bil, poje narodna A. pesem. In to naj velja vam vsem. I/, ŠE ENKRAT! f Pridite vsi v ojpilem številu na, našo 1 otvoritev novo opremljenega B K E R f G A R D E N A, v soboto 26. maja 1934 | popoldne in zvečer. Vse vas uljudno va- v bi Vaša k MARIČKA j S^i ^heo^v^ Str^e^, Lo^Jkport, Illinois \ \ h 23 LET IZKUojNJE Pregleduje ' oči in predpisuje očala DR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashlfind Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. ! " Jacob Gerend Furniture Co. ! ■ I 704-700 North 8th Street, Sheboygan, Wis. ! j . j ( Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, j I j Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih ccnah. Telefon: 85 — Res. 4080-W L / Sfrari 3' •AMERIKANSKI SLOVENEC f Ce&feE, 21." maj a 1933 ZAMETENE STOPINJE Spisal Prevela HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER [Več ur—katerega dne, drugega ali tretjega, v torek ali sredo, tega več ni vedela—jo je ta načrt mikal in vabil. In ko je oni eezdalje bolj tožil, ga je skušala in mu ponudila, da skupaj umrjeta." e Mark je brez sape ponovil stavek: "Ponudila mu je, da skupaj umrjeta. Kdo |Vam je to rekel?" "Ona, v zavetišču, ko se v razburjenosti ni Več obvladovala. Tega nisem slišal samo jaz. Morda sem jaz le bolje razumel nego ostali. Zato Vam lahko pripovedujem vse te podrobnosti." "Kdo je bil Še zraven?" "Brata Omer in Julij Menoud iz Bourg-Saint Pierrea, ki sta šla preko Valsoreya in sta tam prišla do nas. In še Patrik, hišni hlapec, ki me spremlja na pohodih. Lahko ga vprašate." "Cemu neki, oče! Nadaljujte, prosim Vas, 5n ne skrivajte mi ničesar! Ponudila mu je, 'da skupaj umrjeta?. . ." ' "Da! In tedaj je ta človek, ki je bil že prav na koncu in je od življenja pričakoval le še Jnučno trpljenje, odbil to skušnjavo z zadnjim haporom svoje volje. Hrabril jo je, naj še vztra-Ija: 'Saj že prihajajo, že prihajajo,' jo je miril; 'zame bo že prepozno, ti pa boš še živela.' Jaz Vidim v tem vpliv vere. In storil je še več, in tudi to morate vedeti: ni ji povedal le, da bo še Kivela, povedal ji je tudi, da bo živela skupaj z možem in hčerko in da bo tako še najbojle." "Dosti!" ga je prekinil Mark,, ki je vstal. Toda oče Sonnier se ni hotel vdati in je še jclalje branil mrtveca: "Hoteli ste resnico, gospod! Priznal je svoje Jiapake in se jim odpovedal. Odpovedal se >jim je, ko je čutil, da se mu bliža smrt; v-tem hipu se zavemo pravega zmisla življenja. In poklical je svojega sina." Prior je nežno in prizanesljivo miril: "Oče Sonnier obožuje žrtve. V mislih snuje krasne pogrebne svečanosti, posebno še tistim, ki so bili v nesreči pogumni. Nadaljujte, oče!" "Brž sem »pri kraju. Popoldne tretjega dne je nehal govoriti in nastopil je smrtni boj. Dolgo je hropel in šele zvečer je izdihnil. Ko smo ga našli, je imel zaprte oči. Najbrž mu jih je ona zatisnila. Preživela je ob njem še eno noč in še eno jutro. Kdo se more vživeti vanjo? Niti moliti ni mogla zanj, tako so ji šklepetali zobje. Toliko je bila že pretrpela, da je postala brezčutna. Vendar pa se je še vedno borila proti spancu, da ne bi otrpla v mrazu, kakor je pripovedovala. Najbolj jo je bilo groza, da nas ni mogla poklicati, ko nas je zagledala vrhu pečine: lastnega glasu ni več slišala. Hotela je živeti." "Ne!" je ugovarjal Mark, "hotela je umreti." "Razen v oni minuti izkušnjave, ki je Vam nisem zamolčal in ki Vam priča o resničnosti moje povesti! Vsakega teh žalostnih večerov je navila svojo uro. In kruh, ki ga ni več mogel požirati, je pojedla sama. Obglodala je celo usnje pri čutari. Vsi smo slabi ljudje in dvomim, da bi bilo katero človeško bitje preživelo takšne muke." Za hip je prenehal, nato pa je znova premagal svojo prirojeno boječnost in toplo dostavil: "To je vse. Odpustite mi, gos'pod, če sem Vam storil bridkost in Vas vznemiril. Govoril sem le resnico in povedal sem vse. Ne vem, kaj je bilo med vama in tudi nimam pravice vedeti, če je kriva, se je za svojo krivdo pokorila v teh bridkih dneh in zato boste usmiljeni do nje. Saj se Vam mora smiliti." Obmolknil je ves olajšan in skoro strah ga je bilo lastne prošnje. Zdaj, ko je izvršil nalogo, je želel le še, da izgine in se skrije. Ta človek, ki je bil priučen za pomoč in reševanje, ki se v gori ni ustrašil nobene nevarnosti, se je silno bal zapletenih duševnih zgodb in mu je bilo za to povest treba več odločnosti nego nad prepadi gore Velan. Prosil je prior j a, da sme oditi, in bil je že na pragu sobe, ko ga je dohitel Mark. "Oče, naj Vam stisnem roko!" mu je rekel. "O, veselilo me bo, gospod!" "Vam se moram zahvaliti za njeno življenje." "Kakor hitro je mogla govoriti, je klicala le Vas." In ko je po odhodu očeta Sonniera ostal prior sam z Markom, je ponovil le: "Kakor hitro je mogla govoriti, je klicala "le Vas." Mark je zbegano gledal duhovnika, ki je tako preprosto razširjal mir okoli sebe; vdal se je njegovi skrivnostni moči in skoraj boječe je vprašal: "Kaj naj storim?" "Odpustite! Odpustite ne samo z ustnicami, temveč tudi v srcu." Tedaj se je Mark uprl: "Da! Odpustite! Vi mi itak ne morete drugače svetovati. Kaj je to Vam? Ne morete razumeti, dozoreli ste v samoti; ne morete razumeti !" "Kdo pravi, da Vas ne razumem?" je odvrnil prior in ostal ves v svojem nalezljivem miru. "Toda, oče, 'odpustite' je samo beseda. Radi njenih bolečin in bridkosti naj ji odpustim? In potem? Potem je treba živeti, je treba pozabiti. Kako naj pozabiva, ona in jaz, te bridke dni? Mar ne vidite, da so ti spomini vprav zaradi svoje bridkosti neizbrisni? Bolj trdno ko z vrvjo, ki se v padcu ni raztrgala, je z njimi privezana na mrtvega. Njegova je, on jo čuva. Ce bi ju bili našli na pečini oba za vedno mržla in objeta, bi bili govorili o njiju kakor o zaljubljenem parčku. Se je li kaj spremenilo, če ga je ona preživela?" "Vse se je spremenilo, sinko, ker ga je ona preživela. Oče Sonnier Vam je povedal: po oni izkušnja vi je hotela živeti in njeno življenje ste zdaj Vi in otrok. Jo boste li znova izročili smrti, ki bo hujša kot ona v gori in ki se ji pravi zapuščenost duše, ki se kesa? Vi govorite o njeni zmoti kakor o dovoljeni ljubezni, Vi navidezno zagovarjate njen greh!" "Ne zagovarjam ga, poznam le njegovo moč." "Moč greha! Danes je sproščena." "Sproščena telesno. Toda njeno srce?" "Njeno srce? V prvem kriku, ki ga je izustila po' svojem vstajenju, je klicala Vas. Mar naj Vas jaz poučim, da so žene bolj navezane na življenje nego moški in ne zamenjavajo tega, kar je bilo, s tem, kar je? Bog je ni hotel udariti. Vrnil Vam jo je. Jo boste li Vi odbili? Jo li boste odbili, ker jo ljubite?" "Kaj veste, če jo še ljubim?" "Kako ne bi vedel ? Opazoval sem Vas medtem, ko je govoril oče Sonnier." "Nu, da! Prav zato, ker jo ljubim, je ne morem znova vzeti k sebi." Strašno se je vznemirjal v notranjem razburjenju in nenadoma je izjavil: "Vendar pa ne morem oditi, ne da bi je videl. Naj stane, kar hoče, videti jo moram." "Kaj ji boste rekli?" "Ne vem še, kaj ji bom rekel. Vem samo, da jo moram videti. Prosim, oče, odvedite me k njej. Odvedite me takoj k njej." Prior ga je vsega objel s svojim pogledom, kakor bi ga hotel presoditi, nato pa je rekel preprosto: "Pojdiva!" (IJalje prih.) -o- Širite amer. slovenca s Prireditve pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE Da je udeležba po voljna je treba oglašati! Za večjo udeležbo oglašujte v listu 'Amerikanski Slovenec' Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111. Blagajničarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cefmak Rd., Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza, je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina ie samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdaja svoje lastno glasilo "Z AR J A" Urednica: Mrs. Albina Novak, 6036 St. Clair a ve., Cleveland, Ohio. ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo- žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2.00 letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 6036 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. 0<>-CK>-0-00-0-0-<><>0<><>-0<>0-C>-00-00-CK><>0<«>-0<>-CK>0-0<><><>^ IZ GLAVNEGA URADA S.Ž. Z. PRISPEVEK K 'RAZPRAVI' Članice naše organizacije in druge rojakinje, ki prejemajo edini slovenski ženski mesečnik "Zarjo", so vsak mesec sproti poučene o gibanju Slovenske ženske zveze. Ostale rojakinje ne vedo, ali napredujemo, ali nazadujemo. Preteklo leto po konvenciji je naša organizacija dobila nov čarter v državi Illinois, da se tako njeno delovanje vsestransko strinja in krije z državnimi postavami. Državni pregledovalci so se nad vse .laskavo izrazili o njenem poslovanju in načinu kako je investirano skoraj vse njeno premoženje, kar je bilo takrat podrobno poročano v Zarji. Novo življenje je zavelo v organizaciji, kjer ni tudi nikdar prej manjkalo življenja. To se je pokazalo posebno v sedanji kampanji, ki se bo končala šele z zadnjim dnem maja meseca, pa je že do konca meseca aprila privedla k Zvezi nič manj kakor 800 novih članic, ki so skoraj vse slo- venske rojakinje, dasiravno po novem čarterju Zveza sprejema tudi druge katoliške Slovanke. V tem številu je vključenih tudi par novih podružnic, ki so se rodile zadnjih par mesecev. Na par krajih se pripravljajo nadaljne nove podružnice. Naj jih opozorim, da znaša pristopnina do zadnjega dne meseca maja 1934 samo 25c za novo članico, dne 1. junija in nadalje pa bo pristopnina zopet znašala 75c kakor navadno. Kjer torej nameravate ustanoviti novo podružnico v mesecu juniju ali juliju, ste še vedno na dobičku, če malo pohitite in jo ustanovite še v maju, magari šele zadnji dan v maju. Nove podružnice in nove članice sploh bodo še vštete v kampanjo, če odpošljejo prošnje za sprejem, kakor tudi pristopnino in asesment za mesec maj še v maju, kar bo razvidno iz poštnega pečata na kuverti. Josephine Račič, gl. tajnica SŽZ. Ep < i V uradu "Amer, Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kuriti; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in V —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, V kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. ............ —■ s V vsako hišo Sveto pismo! , Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš kate-I ro knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. j pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer l nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce I kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI . IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, pri-U merna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo | slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.0© I Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS \\ Ko sem prebrala članek g. sotrudnika k "razpravi" slovenskega jezika, sem se takoj zanimala zanj, ker je vseskozi plemenit. Naj bo ta g. sotrudnik kdorkoli .Da je ta ideja res plemenita smo videli iz tega, ker se zanima in želi napredka in stanovitnosti slovenskega jezika. Mislila sem, da bo glede tega veliko razmotrivanja in zanimanja, po je že tako, da radi prezremo kadar je kje kaj važnega in velikega pomena. Vse le bolj molči, ali se pa vsak boji v žrjavico po kostanj, kot je že prejšnji dopisnik razpravljal o tem. — G. sotrudnik in uredništvo so podaljšali čas za razpravo še za mesec junij, potem bo g. sotrudnik dal za najbolj pogodeno razpravo še nagrado $10.00. Torej dragi pisatelj, pisateljica, potrudi se vendar in napiši s svojo spretno roko ter povej svoj nasvet ker glej Sreča te čaka — um ti je dan, 1 • našel jo boš — če nisi zaspan. Deset dolarjev, to je že lepa nagrada in v teh časih mora kmet že celo poletje rediti dva prašiča, da dobi jeseni toliko svoto skupaj. Jaz zase vem, da ne bom dobila nagrade in če bi jo, ioj, kar poskočila bi od veselja. Ker se pa tukaj ne gre za osebne, pač pa za splošne koristi, za koristi celega našega slovenskega naroda tukaj v Ameriki in za obstoj naše slovenske govorice in ker se jih za to idejo tako malo oglaša, zato sem se namenila tudi jaz k tej razpravi nekaj zapisati. Ne bom pisala po ovinkih, pač pa naravnost, da me bo lahko vsakdo razumel. Ze v naprej pa rečem, naj nihče ne zameri, če pri tem tudi jaz posežem tu ali tam malo v žrjavico. Saj bo vsak priznal, da brez truda ni ne nagrade, ne našega napredka. Torej z nasveti na dan. Prvo in najvažnejšo vlogo za ohranitev našega jezika igrajo, oziroma bi morali igrati zares starši. Starši, zlasti mati, ko tvoj otrok začne izgovarjati besede, uči ga izgovarjati slovenske besede. Navadi ga napraviti križ v imenu Očeta in Sina itd. Slovenščino se naj otrok uči doma, pravilno angleško se bo že navadil v šoli. Doma ga pa ti pridno vadi svojega jezika. Glej, križ, ki si ga naučila, ne bo nikoli več pozabil. Naš g. župnik nam je enkrat pravil, da česar se Janezek nauči, to Janez zna. Povedal nam je, da je napravil veliko šol, se veliko naučil, pa tudi veliko pozabil. Kar se je pa v mladosti naučil pri starših, tega ne more nikoli pozabiti. Res je tako. Vsak izmed nas ima živo v spominu to, kar se je v prvi mladosti navadil od staršev. Jaz bi lahko napisala teh spominov moje prve mladosti, cele knjige, kar se sedaj dogaja, kar sproti pozabim. Potem, ko pohaja otrok v šolo, naj bo v tvoji hiši pri družini le slovenska govorica. Ni prav tako, da ko ti sin ali hči toliko doraste, da -bi ti lahko pomagali tvoje breme nositi, pa ti delaš in skrbiš ter pustiš, da ti morebiti sin kar tako lahkomiselno živi, kakor se mu zdi. Vse premalo zaupanja imamo v našo mladino. Več prednosti bi ji morali dati, pa naj bo že ti oče v svoji trgovini, pri društvih, organizacijah, igrah, petju itd. Seveda, če bi jim kaj takega v roke dali, bi moralo biti vaše oko bistri opazovalec in kjer vidite napredek, naj bi ne bilo brez primerne pohvale, da tako otroci dobe večje veselje. Nekateri imajo dobro voljo pa jim ne gre vse dobro. Tem je treba pomagati z lepo besedo. Lepa beseda vselej najde lepo mesto. Ce bi mi na ta način dali naši mladini zaupanje in ji priznali prednost, kolikor je potreba, bi se tudi naša mladina zanimala za našo slovensko materino govorico. Ako bi hoteli res slovenski jezik obdržati, kakor to želi g. sotrudnik, bi si morali vsi prizadevati zato, ne samo mati in oče, tudi naša slovenska duhovščina, tudi vse naše slovensko časopisje. Imenuje se slovenski časopis, pri tem pa poklanja svojim či-tateljem- cele strani angleškega berila. Po mojem mnenju je, kolikor več je priobčenega v angleščini, toliko več je zatajenega v slovenščini in odtujenega. Tista mladina, ki se zanima za slovenski list, naj nikdo ne misli, da bi se ne naučila ga tudi čitati, tudi tisto, ki ni priobčeno v angleščini. Tisti pa, ki se ne zanimajo za slovenski list, se tudi ne zanimajo za njegovo angleščino. Taki si nabavijo angleške časopise in knjige, katerih bi slovenska mladina sploh ne smela brati. Ce bi bili slovenski listi res popolni, bi naša mladina vedela veliko več slovenskega berila, tako pa vzame v roke tisto, kar je laglje. Zatorej : slovenski starši, častita duhovščina in slovensko časopisje, to je tista sila, ki bi se morala iz dneva v dan razvijati in napredovati. Ti pa draga mladina, slovenski fant in dekle, ki si zmožen brati te vrstice, pa morebiti ne moreš napisati v slovenskem jeziku, poslušaj kaj ti je storiti. Vzemi papir pa piši svoji prijateljici, svojemu prijatelju, izvo-ljenki ali izvoljencu in piši slovensko. Ce morda ne znaš kake besede, vprašaj očeta ali mater in ti ti bodo rade volje pomagali. Potem zahtevaj, da ti tudi on ali ona vrne oziroma odgovori istotako v slovenščini. Ko se sni-deta, pa preglejta, kje sta naredila napake v pisavi. Do tretjega bo šlo malo bolj težko, potem bosta imela s tem čedalje več veselja in pa kar je največ vredno skušnjo ali šolo bosta prestala. Jaz sem imela pri tem tudi skušnje. Imam par mladih prijateljic, ki se niso nič zanimale za slovensko časopisje. Nagovarjala sem jih, naj mi slovensko pišete in res sta začeli. Prvih par pisem je bilo res zelo polovičnih, v tretjem je bilo že manj napak. Sedaj ml pa pifieti tako lepo slo/ vensko, da mi je žal, da sama ne znam tako lepo zapisati, dasi sem se učila v slovenskih šolah. Samo nekaj dobre volje je trebA, pa gre. Zato ti fant in ti dekle, če ljubiš svoje starše, ljubiš tudi njih slovensko govorico in ljubiš tudi svoj rojstni dom, četudi tukaj v Ameriki. Bodi ponosen nanj in zakliči tudi ti s pesnikom Gregorčičem: "Srce ti dam o domovina žrtvujem rad se tebi v dar. Da boš mi enkrat zgodovina v sramoto pa nikdar nikar!" Ena z willardske fare. -o- NAJVEČJA ELEKTRARNA SVETA V vzhodnem delu Londona so otvorili novo veleektrarno, ki že preskrbuje 3000 četvornih milj vzhodno od Londona z elektriko. Ta elektrarna je doslej največja naprava svoje vrste na svetu. Stavbni stroški znašajo doslej dva in pol milijona funtov. Nova elektrarna ima dva največja turbo-generatorja na Angleškem in dva največja transformatorja na svetu. •-o- Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga! Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jvgosla-vije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111.