Leto LXXV., St. 226
cent. SO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNI JEVA ULICA S_
Zuriickgeschlagene Seind liche AngriSSe itn Osten
Erfolgreiche deutsche Gegenangri&e — Drei Zerstorer der Ssvvjets im Schwarzen Meer versenkt — Schwere
Bomben auf Ziele in London
\us dem   Fuhrerhauptquartiert   7. Okt.
Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekaont:
Auf ilrr Tamainhalbin^I nI an der Front ruisrhcn Melitopol und Saporo-sohif   kam es  nnr zu ortlichen Kampfen.
In dni Sohuerptinktabsehnitten der siid-li< h« n und mtttleTCTl Ostfront \vunlen nu<h pe>tern fteinđtfeJie An.eriffo irros«*tontoi!s im  Gefrenaitfrrfff  -/tiriiokjresebla jren.
Siidlieh Velikije I.uki traten dir Sou jets mit stiirkeren, \ on FHeg-erverbande-n lin-frerstiitzten Enfanterie- nnd Panzerkriiften. ziim Anjrriff an. Die Kampff -ind im vol-len GaitgO.
Von der Front zwfschen limon- und I/-a-rinp;(.Mf uird 1« -Idiafte 6rtlich«> *\:impI1a-tfgkeH genieMet.
DentecJie stnrTkampffluirzeuir0 irriffon im Srhvvarzon Mocro einen Verband von drei sowJeti8Chen Zerstorem an. die ver-Mjrht^n dio Sudkuste der Krim zu be-«M*hies***n. Dureh Bombentref fer vvurrten alle dre* »rstbrer versenkt.
In den harten Abvvehrkiimpfen am Ru-banbriiokenkopf, muie im siidlichen und uuttleren Abschnitt der Ostfront hnbvn s5< \y da- 2. BattaiUon d os Sr«BUfll(*rie gimentefl \r. 290. dOe ostmarkisrhe 9. Pjiii/.ordi vision. <t»e rhemi*ch-\ve«tfali*one SOfi. und die bavrisoho 3S7. InfanterienJvi-*.:<■»!  bo*»onder»» hevviihrt.
In SuditaJien midCJ am Volturnofluss \viedorholte Angrifte fefndlichrr Infante-rie- und Fanzerkriifte lutlfltfciij im Gegeav stoss abgesehlagen, \vahrend in den Siid-apenninen unsorc Xaehtrupj>en na«-h Ab-wehr starker feindlicher Vorstbsse lanjr-sam narh \"ordwesten ausvveicben. Im I^aume von Tormoli halten t'ie erbitt^rten Kiimpfe mit dieru sich verstarke nden Fein-de ar.
IVe laiftuaffe betep-te in dor vergan-of n«'n Nac-ht Ziele im Gebiete vor Ivmlon mit    Sppenjrbomben    sclnvf-ren Kaliber*.
Alle  Flujrzeujre  kehrten  ru   ihr -n stiitz-
ptmkten vnriick.
Attacchi nemici in oriente respinti
Contrattacehi tedesebi con successo — Tre cacciatorpe-dini ere sovietiche aSfondate nel Mar Nero
T>al Qt9artier g<enerale dol Fiihrer. 7 ot-tobro 1943. II Comando Supromo tedesco eomuniea:
Sulla jM'iii>ola del Taman o stil fronte tra Molit opol o Saporoseie rbbero liiojro soltanto combattiint nti loeali.
Net punfi <'i ^ravitazione nel settorr me_ ridionalo o centrale dol fronte orientalc gli attaeehi romioi venivano anehe iori in jjran parto r«—pinti daf nostri contrattaoohi.
A sud di \olikije Luki i sovietici pa,ssa-vano all^attacco con ingonti forze di fanto-ria o motoHzzate, appog:priato da repa rti aeroi. I <'onihattimonti sono in pieno corso.
Dal fronte tra 1'Hmen rd il Ladoga si annuneia \ivace attivita combattiva locale.
Aeref todesehi in pirohiata attaocavano nel Mar Nero nn repa rt o d i tre eaeoiator-pedinioFP sovietiehe le quali tenta\^ano <I» bombardaro la costa mf-ridionalo della Cri-mea Le tre caeciatorpedtnlere venivano rent rate ed affondate.
In uravi combattimonti difensivi sulla te. sta di ponte del Cuban come pure nel set-tore meridionale o centrale del fronte orien-tale si distinjrnevano partieolarmente U 2. Battajrlione del Regimento dei Granatieri N'o. 290, la 9 Divisione oorazzata della Ost-mark. la 30« Di\dsione della Renan£a-West. falia e la 337 D\-iskme di Fanteria bavare-se.
NelPItsiiia meridionale, sul fiume Voltur-no. venivano respinti ripetuti attaeehi ne-mioi di fanteria e di carri armati. in gT»n parte in eontrattaeehi, mentre sull'Apenni. no meridionale le nostre retrognardie ene hanjio respinto forti attaeehi nemici, si ri-tirano lentamente verso nord-ovest. Nel sottore di Termoli continuano esasperati eombattimenti con forze creseentl nemiche.
La notte seorsa la Luft^affe colpiva con bombe esplosive di grosso calfbro obietti\-l nel territorio di Londra. Tuttl gli aerei fa-eevano rito m o a! le Joro basi.
Nemška marka ohranja svojo polno vrednost
Finančni minister grofi Schwerin v. Crosigk o nalogah
finančne uprave v vojni dobi
rtin. 8. .-.kt. Z. O priliki ustoličenja novo imenovanega \*išjeg^a finančnega predsednika v Hannovru je govoril državni finančni minister grof Sch\verin von Crosigk o nalogah finančne uprave v vojni. Poudaril je. da je mogočo rešiti te naloge le ta.ko, da .se v celokupni upravi izvrši kar največje poenostavljenje poslovanja. Vsak predlog, ki služi temu cilju, se bo natančno prouči}. Kot najbolj odločilno je označil ininister zagotovitev potrebnih sredstev za vodstvo vojne in stabilizacijo valute. Obe nalogi »e v polni meri izvršujeta in se bo?ta iz\-rse\aJi tudi v bodoče
Opozarjajoč na probleme, ki so 9 tem v zvezi, je opozarjal minister zlasti na sistem racioniranja potrebščin in kontrole cen. Pri upora ni te poti ohrani denar svojo poino vpednooL Izkazalo se bo, da so pravilno postopali oni, ki so štedili, in da rta-
pačno ra^rnajo tisti, ki skušajo danes naložiti svoj denar v premičnine in nepremičnine.
Minister je nato razpravljal tudi o vprašanju davkov med vojno ter je opozoril na nevarnost, ki jo lahko povzroči denar, če se odtegne zdravemu kroženju. Pri tem je podal minister obsežen pregled vseh problemov vojnih financ. Končno je očrta] naloge finančne uprave v naslednjih treh temeljnih točkah:
1. Brezpogojna pravičnost. Podano mora biti popolno jamstvo za to. da pod enakimi pogoji ne plača nihče več ali manj davkov kakor drugi.
2 Gospodarsko razumevanje za podane potrebe.
3. Socialno razumevanje za potrebe in trpljenje ljudi. To stališče mora priti do izraza tudi v vsakdanjem življenju.
živčni zlom šefa angleške mornarice
Anglija je izgubila svoje pomorsko prvenstvo In mora sedaj izbirati med odvisnostjo od Amerike ali Sovjetske
zveze
Stookrroim. s ckt. Z. P*osedanjega šefa generalnega štaba angleške mornarice sira Dudleva Pounda je, kakor se vidi po poročilih iz Londona, na povratku iz Que-beca zadela kap. Z ladje so ga takoj prepeljali v bolnišnico.
Trdi se. da je Pound že pred quebeško konferenco bolehal na prenapetosti živcev. Kljub temu pa je vztrajal na tem, da se osebno udeleži te konference. Tikala se je zares važnih pcmorsko-političnih vprašanj, ki so za Anglijo seveda skrajno mučna in iisodna. Mnogo bclj kakor zadeve strategije v sedanji vojni so b'la na dnevnem redu zakulisnih razgovorov quebeške konference tako zvana povojna vprašanja, zlasti pa Rcoseveltov načrt o trajnem zavezništvu Anglije in Zedinjenih držav, ki stremi po podreditvi Anglije in dokončni vključitvi britanskega imperija v svetovni sistem Ze-dirjenih držav. Angleškemu brodovju je pri tem dodeljena zelo poniževalna vloga.. To brodovje. ki se je doslej imelo za prvo na svetovnih morjih, jt sedaj ameriška konkurenca že prehitela in ga potisnila na drugo mesto.
S presenetljivo jasnostjo je prišla z ameriške strani izjava da so Zednjene države zgradile največjo pomorsko silo na sveto in da jih nič ne more ovirati, da ne bi to svoje graditeljsko« delo nadaljevale. Pravkar je izjavil predsednik ameriške mornariške komisije, admiral Wickery v nekem intervjuvu, da je Angležem pri svo. jem obisku v Londonu pojasnil, da so Ze-dinjene države postale gospodar morij m da mislijo to tudi ostati, pa nej bo z ali brez angleškega sodelovanja.
To se nanaša očitno tudi na del načrtov, ki jih je predložil Roosevett v Quebeca in 10 so dovedli do Hpnraranna o podaljšanj*
angleško-ameriškega vojaškega zavezništva. Druge podrobnesti zaenkrat še niso znane, zadevajo pa brez dvoma v veliki meri anglešk' brodovje. ki ga že deij časa smatrajo na ameriški strani kot jamstvo za angleške dolgove na osnovi zakona o najemu in posojanju. Prav zelo je verjetno, da je šlo vse to siru Dudlevu Poundu. možu stare šele. zelo k srcu. On n ljudje njegovega kova sedaj uvidevajo. kam je privedel Churchill poprej tako mogoCno Anglijo: postavil jo je pred odločitev, da se podredi ali Zedinjenim državam ali pa Sovjetom. Londonski tisk seveda soglasno slavi Poundovega naslednika Cunningha-ma od katerega pričakujejo, kakor poudarjajo nekateri listi, odločnejši nastop na morju. Sir Dudlev Pound ;e n?slovil v torek svoj poslovilni pozdrav mornarici, v katerem sc ctožno spomirja njenih velikih tradicij.
V Argentini ponesrečeno ameriško letalo
Bueno* Aires, 7. ckt. R. Na vojaškem letališči; argentinske prestolnice se je ponesrečilo neko letalo takoj po startu. Pri tem sta našla smrt dva člana ameriške letalske komisije, neki major in neki podoficir.
Zavrnjeni sovražni napadi na vzhodni fronti
protinapadi ~ Tri j potopljeni na črnem morju —
v Londonu
ruSilci na cilje
Iz Fuhrvrjevega glavnega stana, 1. okt. Nemško  vrhovno poveljništvo objavlja:
Na Tamanskem polotoku in na fronti med M elit opol jem in Zaporotjem je prišlo samo  do krajevnih borb.
V odsekih ob težiščih južne in »rednje vzhodne fronte so bili tudi včeraj po veči-nf v protinapadih odbiti sovražnikovi napadi.
Južno od Velikih Luk »o močnejše sovjetske pehotne in oklopne sile s podporo letalskih oddelkov predle v napad. Boji so v polnem U'ku.
S fronte meu Ilmenskim in Ladoškini jezerom poročajo o živahnem krajevnem bojnem delovanju.
Nemška strmoglavim letala so na Črnem morjn napadla oddelek treh sovjetskih rusilcev. ki so skušali obstreljevati južno obalo Krima. Z bombnimi zadetki so bili vsi trije rušilci potopljeni.
V hudih obrambnih bojih ob kubanskem predmostju ter v južnem in srednjem odse. ku vzhodne fronte, so se posebno odlikovali: 2. bataljon 290. grenadirskega polka, 9. oklopna divizija iz Ost marke, rensko-vvestfalska 306. in bavarska 337. pehotna divizija. _
V južni Italiji so bili ob reki Voltumu odbiti ponovni napadi sovražnih pehotnih in oklopnih oddelkov po večini v protisun-kih, medtem ko se v južnih Apeninih naši zadnji oddelki po zavrnitvi močnih sovražnikovih sunkov počasi umikajo proti seve-rozapadu. Na področju pri Termoiiju se nadaljuje ogorčena borba z vedno močnejšim sovražnikom.
Letalstvo je preteklo noč obmetavalo z rušilnimi bombami težkega kalibra cilje na področju Londona. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišč«.
Hude sovjetske izgube
Berlin, S. okt. R. O bojih na vzhodni fronti poročajo dodamo k vojnemu poročilu:
Zapadno on Smolemka je sovražnik obnovi! svoje napade, ki pa Su bili v hudih borbah zavrnjeni. Nemškim četam je v mraku uspelo zopet zavzeti vas. ki je v teku dneva petkrat menjala posestnika. Na področju zapadno od Demidova sc borbe 7 menjajočo se vojno srečo nadaljujejo. BolječviŠke tclpe. ki sc prišle n gozdov, oblečene deloma v nemške imtfor me, da bi se združile s Sovjeti, so b;le po večini uničene Tr sovjetsko strelske divizije so bile zavrnjene 7 izredno hudimi in krvavimi izgubami.
Muasofinijev dar za prebivalstvo Bologne
Milan. 7. okt. R. Duce je določil za prvo pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu Bolo-tjne, ki je bila dne 25. septembra žrtev ponovnega terorističnega letalskega napada s strani Angležev in Američanov, 3 milijone lir
Visoka šola za socialne vede
Severnozapadno od Ve! i za je moštvo nekega letalskega oddelka zavrnilo napad sovjetskega bataljona. Južno od Velikih Luk so nastopili beljševiki z močnimi silami k napadu BoTbc so še v teku. Med Ilmenskim in La' doskim jezerom ter na področju Oranienbur-ga so bili brezuspešni izvidniškt *unk< Sovje-tov zavrnjen:. Sovjeti so samo na enem mestu izgubili pn tem pet tankov.
Na visokem severu so nermka letala zadela ! z bombami veliko sovražno tovorno ladjo n jo zažgala . Druga nemška brza letala so v nizkem poletu bombardirala neko sovražno luko na Ribiškem polotoku in povzročila velika razdejanja.
Berlin, 8 okt. R. Z vzhodne fronte še poročajo: Ševernozapadrto od Veliža so odbile edinice nemške divizije napad boljše-viškega bataljona^ ki je pri tem utipel velike izgube. Tudi številne sovjetske udarne čete so bile na tem odseku uničene. Več zbirališč sovražnih čet je bilo razbitih. Južno odtod so snški oklopni lovci razbili 10 težkih sovjetskih tankov ter uničili mnogo težkega orožja. Sovražnikove izgube so znašale po izpovedbah ujetnikov do 75%.
Američani ropajo zgodovinske dragocenosti
Rim, 7. okt. R. O ropu umetnin v Sredozemlju, ki ga je Roosevelt uradno organiziral, poročajo: V Neaplju je prišlo k ravnatelju narodnega muzeja vojaško odposlanstvo ter zahtevalo pojasnila o shrambi najdragocenejših muzejskih redkosti. Muzej ima pesebno izbrane izkopnine iz zgodovinskih mest Pompeje\ in Herkulaneja. Lastnik zbirke starih siciljskih novcev, neki zasebni učenjak iz Palerma, je bil o i vojaških oblasti prisiljen, naj izroči svojo zbirko ameriški komisiji. V Alžiru so Američani izropali številne dragocene umetnine. Ameriški listi poročajo iz Washingto-na. da je prispela v Ameriko nepoškodovana znanstvena in zelo dragocena zbirka arheološkega muzeja v Alžiru.
Anglež o bojih v južni Italiji
Stockholm, 8. okt. R. O borbah v južni Italiji poroča posebni dopisnik >E>aily Te-legrapna«: t>Angleško-ameriško vojno vodstvo je postavljeno sedaj pred težke strateške probleme. Na bojišču 8. armade so v teku zelo srdite borbe.«
Mojstrska izvedene operacije ob izpraznitvi
Sardinije i. Korzike
Berlin- 8. ckt R. Po izdajstvu Badoglia in po izročitvi dela italHanske vojne mornarice Angioameričanom je sklenilo nemško vrhovno poveljstvo izprazniti Sardinijo in Korziko. V to svrho so bila takoj izdana potrebna povelja. Toda izpraznitev obeh otolcev je bila združena z velikimi težavami. Potrebni ladijski prostor za prevoz čet. orožja in zalog na kopno je bil zelo pičel. Angleškc-ameriško vojno brodov-
Dva angleška rušilca potopljena na Pacifiku
Tokio. 7. okt. R. Japonske podmornice so potopne, kakor se ie sedaj zvedelo, preteklo nedeljo dva angleška rušilca. k: sta bila na izvidništvu nad južnim Pacifikom Potopljena rušilca sta pripadala razredu »Admiral«. Imela sta po osem cevi za torpede. Japonsko vojno poročilo iavlja dalje, da je japonsko letalstvo izvedlo uspešne bombne napade na sovražna opor.šča na otok;h Guonov in Tro-brijan na vzhodnem koncu Nove Gvineje. Japonska letala so bombardirala izbrane voja" ške cilje na otokih.
Američani se uprrajo novim davkom
Xeu> Vorfc. 5 okt. R. Židovski ameri-ki f:nančni mim>ter Morgenthau je napovedal novo povišanje davkov ter nngfmal da si bo moralo prebivalstvo Zedinjenih držav še tes neje zadrgniti pas.
Buenoa A«re«, 7. okt. R. Ameriška poročevalska služba javlja: V ameriškem kongresnj vedno bolj narašča razpoloženje za odstranitev židovskega finančnega ministra Morgenthaua. čim bclj narašča odpor proti novim davčnim zakonom, ki predvidevajo povišanje davkov za 10.5 milijarde dolarjev.
Lizbona, 6. okt. R. Ie Mehike poročajo o živahni agitaciji sovjetskega poslanika Ul-manskega. Z zlorabo svojega diplomat*e-ga položaja hoče napraviti Mehiko
Boljševički imperializem
Stoekholm. 8. okt. R. Švedski list »Dag-liht Allehanda piše. da zahtevajo Sovjeti kontrMo nad Dardanelami.
Kovn«. 8. okt. R. O politiki Sovjetov piše glavni letonski list: Sovjeti so zahtevah zasužnjenje Litve. Letonske in Estonske. Angleži in Američani so tem zahtevam ugodili. Baltske države so na lastni koži občutile boljševiški teror, vedo pa tudi prav tako dobro, da nimajo ničesar pričakovati ne od Angležev, ne od Američanov.
Nazadovanje proizvodnje premoga v Angliji
London, 7. okt. R. Tajnfik angie^e radarske zveze Edwarcte je izia^il na nekem zborovanju rudp*-^-- *n «*o dobave angle-ftkega premoga dosegle do sedaj najnižje od
je je bilo zaradi Badoglievoga izdajstva gospodar morja okrog otokov, peleg tega pa so tud: italijanske čete na eteku po ka. ptulaciji Italije zavzele sovražno zadržanje napram Nemcem, ki se je vedno bolj stopnjevalo.
Na Sardiniji se je pričela izpraznitev na severnem delu otoka. Vojna mornarica je pripravila v ta namen vse razpoložljive ladje v severr.ih lukah Sardinije. Kljub stalnemu egrežanju s strani anglo-ameri-škega in badoglievskega vojnega brodovja se je nemški vojni mornarici posrečilo, da je v 9 dneh prepeljala celokupno nemško posadko z vsem erežjem in zalegami ter vozili Čez 20 km širok preliv na Korziko. Prevoz so ščitile ob podpori letalstva zibke nemške pomorske sile. Badcglievske čete so le oklevaje sledile nemškim pokretom in so pr'čele streljati šele potem, ko so se vkrcale že zadnje nemške zaščitnice.
Berlin, 8. okt. R. Z izpraznitvijo Korzike je b-la zaključena edinstvena operacija, pri kateri so v enaki meri sodelovali vsi trije deli nemških oboroženih sil. Tudi zadnjim nemškim zaščitnicr.m se je posrećilo, da so dosegle kraj vkrcavanja. un'čile tamošnje naprave in zapustile otok. preden se je sovražnik pojavil Kljub Badoglieve-mu izdajstvu sovražniku ni uspelo, da bi ujel mal:številno nemško posadko ali le njen neznaten del. nasprotno pa so Nenci privedli z otoka na cel*no več tisoč ujetnikov.
Hetttnki, 5 okt R. V fmski prestolnici ie bila otverjena visoka šola za «oc;alnc vede. v kateri se bo izobraževal naraščaj za občinske uprave   n socialno skrbstvo.
Odpor italijanskega prebivalstva proti Anglosasom
Milan, S. okt. R. Na Siciliji in v uižni Italiji povzroča pasivni odpor prebivalstva ar.gleškm in ameriškim OkupacijSkini oblastem vodno večje težave. C niere delta Sera« poi>:ča o tem: »Angleški ta ni agenti stalno iščejo pobegle patriote, k; so ostal: zvesti fašizmu. V Brindisiju in Ta-rantu zasledujejo zlasti avtorje letakov in napisov *2ivel Mussolinic, »Uvela Italija«.
Otipljiv dokaz partizanske slabosti
Ljubljančani «#o moglj !>iti vfl-mj, v četrtek popoldne mi>d S. in I. uro priče IJV-nlnuivega in zu mnoge o<l njih zelo jmuič-nega prizora. Skoro trirotrt ure ho se pomikale po Tržaški in bi\ši Blcliveisovl 4-e-sti t<t dalje skozi Bežigrad detaje kolone konj in ujetih italijanskih vojakov. Kilo je okrog *2(M>0 badogUevskih ujetnikov t«*r okrog 5000 konj. Gre za. Italijanske VOjBr ke, ki so s<i po Badogttevl kapitulaciji pridružili partizanom,  postali tako sodelavci
komunist i<*n i h teroristov in r. njimi vrrd krivci nesretV, ki je zad«'la prcmaogC go-
eiško in druge primorske kraje. Tri očiščevalnih akcijah so bili zajetg in uničeni
ali ujeti tuda ti badoalkn'nki vojaki, i>ei
od njih J*1 bil vČ4'mj transportin.iu i»reko Ljubljane in je obenem vo<!il s sel*>j partizanom in hndogIiev<»om odvuete konJ4».
Pri gledaJcih, kil jih je bilo dovolj na vseh ljublajiiskih cestah, koder se je pomikal transport, je vzbudilo Sploftno i»o-zornost zlasti dejstvo, da so bile ujetniške skupine zelo šibko zastra/enc po neioskih Vojakih, tako da je morda komaj »ki 50 ujotnikov prišel en strtižnik. Za ujetnike f«ame je bil4> to, kakor so je hihkn jn«no videlo, več ko dovolj.
Bolj značilno pa je drugo dejstvo, ki se je povsod živahno komentiralo in gotovo ne bo ostalo brez kristnega vtisa. Enako aaatražen kakor skox| Ljubljano jt> prSol transport vso dolgo pot od Postojne čez Notranjsko do Ljubljane. Pasi ral je torej kraje, ki naj bi bili po zatrjevanju komunistične propagande in po mnenju mnogih naivnih Ljubljančanov čvrsto V oblasti pnrti-zanov. Kljub temu t* transporta nrso nikjer napadli, čeprav so motili računati, da bi vsaj dei zajetih badoglieveev mortla v tem primeru vendarle potegnil I njimi.
Japonski napadi na ameriška letal šč a
Tokjo. 7 okt. R. Z japonskega r.poTi-čn na Kitajskem poročajo: Japonski letaL-k: rnidclki ki operirajo od poletja na Kitajskem, vin ču-jejo s podvojeno silo sovra/na cttl^v.i Pt^-sebno hudi napadi so bili Izvršeni ni r ,iri-ska letalska oporišča Kvinan, Kvohn m ^;fln-dhi   Japonske izgube so malenkostne.
Proglasitev filipinske neodvisnosti 14« oktobra
Tokio. 7. okt. R. V japonski prestolnici ie bilo objavljeno, da bo neodvisnost Filipinov proglašena  14 oktobra.
Tokto. 7. okt. R. Bližnja pK)£astt0f neodvisnosti Filipinov je izzvala med filipinskim prebivalstvom silno navdušenje. Prvi predsednik nove samostojne filipinske dr/.ave dr. Laurell je opominja! Filipince, naj sc i/kažejo vredne svobode in neoovisnosti.
Izpod kopa na morala indijskih čet
Ranjpin, 7. okt. R. Podoficir, ki je po-begn'1 iz angleške indijske vojske, poroča o kaotičnih razmerah v Indiji. Lakota, ki vlada v Indiji, je še bolj izpodkopala moralo indijskih čet. To velja tudi za kitajske čete zaradi česar sta b;li dve kitajski diviziji, ki sta razporejeni ob meji, postavljeni pod ameriško poveljstvo.
Klasičen primer britanskega hinavstva
Po desetih mesecih priznavajo izgubo pamika „Ceramic"
Berlin. 8. okt. Z Z zamudo ce!:h 10 mesecev so Angleži sedaj priznal- 'zgubr. britanskega parnika »Ccram c« (18.713 br t), k' ga je potopila nemška podmornica pod poveljstvom pomorskega poročnika \Vernerja Hen-keja 6. decembra 1942 zapadno od A zor«,v Reuter priporom ji oa-^o iu/noafrske oblast sedaj dale svoj prstanek za objavo te iz gube
Da bi se povečal zaželjeni vtrs, ki si ga žd" London, da namreč niso anqic>ke marveč južnoafriške «>bla>tT r;d'jo-vomo za ta manever molčanja, si je da i Reuter br/ojavit; z Kap-stadta vest. v kater: pravi doslovno: »Tukaj-nje pomorske oblasti potrjujejo eno najbolj pretreslj;vih tragedij te vojne na oceanu, iz gubo I8.000tonskesa angleškega pamika »Ce ramic«, ki je z već sto potniki in s nosaoko vred brez sledu izginil. »Ceramic« je bil preteklega novembra potopljen na poti iz Anglije v Kapstadt. Ker je bila usoda potmkov negotova, doslej izguba tega pamika uradno ni bila objavljena.«
Ta opis je naravnost klasičen primer britanskega hinavstva. Angleži  so sj bili glede nofaisov in posadke tega parnika po-
nolnnma na jasnem, kajti tri an po njegovi potopitv* 9. decembra 1*>42. ie nemške vrhovno poveljstvo s posebnim poročilom objavilo potopitev te«a parnika s točno označbo njegovega "mena Ko <o An?lc/i. kakor ohićujno. taj'i; i/aubo teoa venkegs in dra'j* :ienegl parnika. so bile z nemške strani na p< dfalgS Poročila pomorskega poročniku Heniceja objavljene nadaljnje podrobnosti, ki nis(; dopuščale nobenega dvoma ne glede usode parnika. ne gfeoe usode potnikov in po*-:i,lkL NemŠk ra dio je objav'1 tud- izpoved britanskega pionirskega vojaka Erica Mundava ^iužbena številka 2.148.745. iz Thomtona. ki ga je neka nemška podmornica na^la na ostankih ladje med stot nami mrtvih, kj so obviseli na ladijskih razbitinah in ki je edini preživel katastrofo »Cera m i ca t
Kljub tem nej^vom o Anglež; takrat zamolčali izgubo te ladje in govore rudi še danes, da je »brez sledu izginila« in da je »usoda potnikov neznana«. To pa samo zaradi tega, da ne bi bilo treba priznati da jt bilo poročilo poveljnika nemške podmornice točno Raje so pustili svojce več ko 500 žrtev skoraj loto dni v negotovost* glede usode potnikov-
Strani 2
Srev. 226
Spomini na Fr, Levstika
Ražnk in Zvezda sta mn bila zda pri aren
Mnogo se prebira zadnji čas znamenitih
Levst krv  sp:s   »Martin   Krpan?.  Naj mi bo dovoljeno,  da  priobčim  nekaj prdrob- j
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
nosti iz ž'vljcnja našega slavnega učenja k*t   nesnika,  pisatelja   ter neustrašenega borca.
IVO
Levstik. Manj pa je znano, kako je v podrobnem nastala telrvadna terminologija. Sestali so se Levstik, čeh prof. Vavru** ter telovadca Drašler in Ccloreto. Zadnja sta vajo pokazala. Levstik in Vavru sporazumela in vajo poimenovala.
je bil  Levstik skriptor   na licejsk; I  (Povedal  pokojni Drašler.)
knjižnici v Ljubljani, se je rad sprehaja! v prostem času po Zvezdi, in sicer po p -
ti. cb kateri stoji sedaj vremenska hišica.
Pri hoji se je držal ravno. Ko mi ga je pokazal oče. sem ga odtlej opazoval z veliko spcštljivostjo. saj sta bili zame tacaš najljubši berili: Levstikov Marfn Krpan  in zgodba o mladem Vukasoviču.
Pczneje, ko sem zahajal v licejsko knjižnico, sem ves srečen večkrat videl Levstika, ki ie sedel pri desnem oknu bralne dvorane, pri levem pa bibliotekar dr. Muys * Liccjska knjižnica je bila namreč nameščena v starem gimnazijskem poslopju na Vodnikovem trgu v drugem nadstropju na severni strani.
Oba gespoda sta čitala; dr. Muys je navadno kadil kakšna dobro smodko. če je kakšen dijaček ponižno prišel v knjižnico -n poprosil uradmka Vidmarja za to ali ono knj gro, ga je eden ali drujri goapo-dev malo izpod čela pogledal, češ, ali si goden fante za to knjigo!
Pozimi je bilo v knjižnici dobro zakurjeno in prav pr j tno je bilo čitati v tej sveti tihoti. -Na mizah so bila nameščena naslenjala za knjige, kar je bilo zlasti pri čitanju Valvasorja kaj prikladno. Znano je, da je v prvi vrsti Muvscva zasluga, da je dobil Levstik službo ket skriptor na licejski knjižnici.
Ko je prišel dr. Muvs 1. 1865 v Ljubljano, ga je priorljal dr. Sehaffer. poznejši deželni odbornik m poslanec, na stanovanje moje stare matere, ki ie takrat bivala na Poljanah v švareovi hiši. Muvs je najel sobo in prvo. kar je zahteval, je bilo, da so mu preskrbeli kad za vsakdanjo mrzlo kopel. Moja mati je bila takrat stara 15 let. Muys je prišel večkrat h gospodinji na pogovor, prinašal knjige za čitanje, včasih pa omenil: ^Bitte, er-zahlen sie mir irgendeine Lebensgcschich-te. Wlr Schriftstcller verwerten Alles, was wir Int eressantes horen. c (Prosim, povejte kaj iz življenja; mi pisatelji vse porabimo, kar je zanimivega.) Muvs je bil zelo korekten in natančen gospod. Nekoč se je strašno zjezil nad čevljarjem, ker mu je dal slabe templjance.
Iz prejšnjega bivanja Levstikovega v Ljubljani, v letih šestdesetih, mj je pravil cče sledeče: :Ko so bile vojske na Laškem, je bil Levstik zaposlen pri sestavi "VVolfcvega slovarja. Levstik se je jezil, da ga vedno drezajo, češ. delo gre prepočasi od rok in potožil, kako je v takih časih težko delati.« Levstik je namreč hodil v Mestni log, se vlegel na zemljo in poslušal, kako so grmeli na Laškem topovi.
L. 1S*>7 je izšla knjiga ^Nauk o telovadba, I.   del«.  Znano je.  da jo jo spisal
Levstik je bil izredno močan v mlaja*h letih in kot tak med domačini v Laščah
priznan.
Nekoč sta z mejim očetom celo noč hodila po Zvezdi. Levstik je razlagal, od kod izhaja neka pomenljiva beseda. Tudi naš Rcžnik je bi Levstiku pri srcu. Kar
je že očetu pravil, potrjuje Levstikovo pismo Stritarju z dne 10. I. 1886 » . . . Iz-prehajat se tudi bolj hodim. nego-Li poprejšnje čase, ker vem, da je večna seja bila najbolj knva moje bolezni. Vsako jutro zajtrku j ?m zsunaj. Dokler je bilo vreme ugodneje in dan daljši, hcdil sem na novo strelišče, ki je na samem pod-krilji Rcžniškega hriba.c (Rožnik, poprej slovenski zv-an ^Rusiee< f. p., od rdeče ilove prsti, od koder je tudi nemško ime Rosenbach): a zdaj pozimi, bodi si lepo ali grdo vreme, dež ali sneg. vsako jutro hodim v švicarijo (Schweizerhaus) nad gradom Tivoli. Zjutraj vstajem po leti o petej uri. a po zimi o četrtej. . . . Potlej sem zunaj, dokler mi ne treba iti v knjižnico, rekše do 10 ure. Čutim, da mi to zelo dobri . . .
Dve leti pozneje je Levstik umrl. Pogreba sem se udeležil kot gimnazijec. Sprevod se je vršil iz hiše rta Poljanskem nabrežju, ki je stala niže dolj od sedanje Ljudske tiskarne.
Ta dan je bil pred sod'ščern popolnoma oproščen dr. Ivan Tavčar v zanj zelo opasni pravdi.
V trgovini moje matere so prodajali hišne blagoslove. Levstikov rokopis se glasi:
Božji blagoslov.
Z  vero ljubezen, Z ljubeznijo mir, Z  mirom blagoslov. Z blagoslovom Beg. In kjer Bog skrbi, Tam potrebe ni j I
* Dr. Gcttfried Muvs. rojen na Rensko-pruskem 26. 12. 1828. Študiral na univerzi v Bonnu zgodovino, klasično filologijo in crientalijo. promoviraj 1. 1853. v Miin-sterju, 1. 1S55. docent na univerzi v Bonnu in predaval splošno svetovno zgodovino do 1. 1859., od januarja 1S59- 1S63 redni profeser na univerza v Lvovu. resig-niral na profesorsko službo, bil premeščen 1. 1865. kot vodja knjižnice v Ljubljano. Muvs je dvigml biblioteko na znanstveno višino svoje dobe. Umrl je v Ljubljani 1. 1898. Upokojen je bil julija 1897.
** Prrf. Vavru je tudi spisal telovadno knjigo. (Prvedal župnik Iv. Vrhovnik, ki je knjigo tudi imel.
NlfVNI VESTI
— Iz »Službenega lista«. Službeni list šefa pokrajinske uprave v Ljubljani« objavlja spremembe v ureditvi sestra, in postavitev poslovalnice S I. A. E. v Ljubljani v likvidacijo.
— Iz trgovinskega registra. J. Blatnika nasl., univerzitetna tiskarna, litografija in k ar tonaža d. d. S sklepom občnega zbora z dne 29. maja 1943, odobrenim z odlckom Vis. komisarja z dne 3. septembra 1943, VIII. št. 3733 1, so se spremenila družbena pravila v § 15. glede števila Članov načel-stva: upravni svet sestoji iz 6 članov
— Biserno poroko sta praznovala te dni pri Ptuju Franc in Marija Menzr.ni. Slav-Ijenca imata 85 let. Imela sta 13 otrok. Sla\ ijenec se je udeležil okupacijskih bojev v Bosni leta 1878.
— Ljudsko gibanje. V Kranju je umrla ga Ana Pire. roj. Likozar. vdova po pokojnem blagajniku Mestne hranilr.ice. Doživela je 73 let ter je uživala splošno spoštovanje. — Poročili so se v Kranju krojaški pomočnik Aleš Božič in Kristina Per-rar. posestnik Anton Jereb in zasebnica Julija žakelj, mehanik Anton Kos, in zasebnica Ana Nemec, zidarski pomočnik Alojz šmajd in Stanislava Oblak, mesarski pcmočrrk Ciril Krek in Frančiška Gantar, čevljarski pomočnik Ivan Voglar in Ida Kropej, posestnik Andrej šorli in Marija Jeršin, podčastnik vojne mornarice Ivan fivaiger in Herlinda Maček, kmetijski pomočnik Josip Košir in Marija Osredkar, čevljarski pomočnik Alojz Markič in Angela Pušar, gostilničar Rudolf Ahlin in Ana Kovic, poljedelski delavec Franc Raztresen tn Ivanka Temine, nameščenec Mihael Pleteršek in Silverija Istenič, lesni delavec Alojz Tavčar in Frančiška Šmid.
— Pom°č slovaškim kmetovalcem. Na Slovaškem bodo prejeli kmetovalci posebne denarne podpore za dobavo kmetijskih strojev Dobavila jih bo Nemčija.
— Nove tovarne na Portugalskem. Portugalska vlada je dovolila, da se ustanovijo tri tovarne za izdelovanje amonijakevegn sulfata. Stroški za zgraditev omenjenih tovarn se računajo na 300 milijonov eskudov.
— Finsk°-ogrsko gospodarsko sodelovanje. Ne lavno so bila uspešno zaključena trgovinska pogajanja med Finsko in Ogrsko. Po novi pogodbi se bo blagovni izmenjava med obema državama znatno povečala. Ogrska bo dobavljala Finski prdvsem razne kmetijske proizvode in izdelke iz konoplje ter razna zdravila. Finska pa bo dobavljala Ogrski predvsem razne lesne izdelke.
IZ LJUBLJANE
Opozorilo poveljstva slovenskega domobranstva
Poveljstvo slovenskega domobranstva je zvedelo, da hodijo po hišah osebe v kombiniranih uniformah ter vrši;'o hi'ne preiskave in aretacije. Opozarjamo vse, da člani slovenskega domobranstva n*3o dob'li za to nikakega povelja. Zato naj vsakdo osebe, ki bi pod krinko slovenskega domobranstva hotele vršiti sam Mastno hišne preiskave, preda stražniku. Obenem opozarjamo, da se bo proti vsakomur, ki bi ialil ali se nepovoljno izražal o slovenskem
domobranstvu. uvedel prstopek takoj na mestu. Poveljstvo slovenskega domobranstva.
— lj V pretekli noči je deževalo. Včeraj
je biio še narjlepse i ktobrako vreme in sorazmerno toplo, saj je maksimalna temperatura znašala 21A Ni še kazalo, da se bo vreme spremenilo, čeprav je zračni tlak popuščal. Ponoči ;e pa zavladalo izrazito južno vreme in nai mestom se je izlila precej močna ploha. Davi je solnce posijal i takoj ob solčnem vzhodu, ker ni bilo nugle. Bilo je precej toplo; dež ponoči ni ohl'dil ozračja. Minimalna temperatura je zna/a'a 13.2°. Zračni tlak je začel zopet naraščati, ven lar kaže, da je sedanjega mirnega vremena konec. Najbrž se bodo vrstile n~g"o vremenske spremembe.
—lj Nesreče. V Ijub^ar.sko ho/n šnico je bilo sprejetih zopet nekaj ponesrečenih otrok. Tako si je zlomil desnico 8letni sin skladiščnika Zvonko Ambrož; padel je z drevesa. Prav tako si je zlomila delnico pri igri 51etna hči delavca iz Prerei ja Ja-kica Mavc Dušanka Milanovič, 131e'na dijakinja iz Ljubljane, se je obrezala na desnici. — Razen tega je bil sprejet v bolnico še inž. Slavko Dular, 291etni montanist iz Ljubljane, ki se je močno ranil na levici, ko je padel na cesti.
—lj Drž. k laična, gimnazija bo imela prvo šolsko sv, mašo v ponedeljek dne 11. t. m., in sicer ob osmih za višje, ob 9 za nižje razjede. Navodila za. redni pouk, ki se začne v torek dne 12. oktobra, so nabita v šolski veži. Ravnatelj
— Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo učiteljske šole v LjUDljani sporoma, da bo
otvoritvena služba božja v ponedeljek dne 11. oktobra ob 8. url v cerkvi Srca Jezusovega. Učencem tn učenkam I. razreda vadnice Di treba priti k služb: božji. V šolo pa naj pr.de_;o: ucei c. od 1. do 4. razreda dešVte varinice v torek dne 12. oktobra ob 8. ur:, učenke dekliške vadnice isti dan ob 9.20 i ob pol desetih). Učenci in učenke učitelj is: a bodo vrstni red pouka zvedeli v
Kinematografi  Union.   Matica in Sloga predvajajo najnovejši žurnal s posnetki drzne osvoboditve Duceja po nemških padalcih.
Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30
Zopet veliko dramatično delo po Erast Zahn-ovi noveli >Der Schatten«
VIOLANTA
Večna lepota gorskih krajev tvori čudovit okvir pretresljivega dejanja ljubezni, krivde in pokore V glavnih vlogah: Annelies Reinhold, Kichard Hau&sler in Haas Schlenk Predstave ob 15. in 17. uri, v nedeljo pa še ob 10.30 url
URADNI RAZGLASI
KINO UNION                Telefon tZ-Zl Tragična usoda mlade žene, ki je podlegla v težki razdvojenosti med dolžnostjo m ljubeznijo___
ROMANCA V MOLU
Marianne Hoppe, Paul Dahlke, Ferdinand Marian. Siegfried Breuer
Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri
»vLNO MATICA Telefon
Igralska in režijska umetnina po slavnem Gang-hoferjevem romanu
Plazovi
Borba Iju li iz gora proti plazovom. Izklesani ljudski značaji v ljubki romantični ljubezni dveh mladih src. — Sijajni igralci: Fritz Kampers, Hansi Knoteck, Maria Andergast in Paul Richter.
Predstave   dnevno  ob 15. hi 17. uri. Ob nedeljah ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30.
cerkvi dne 11. oktobra. Ta razpored bo nabit tudi v veži na oglasni deski. Ravnatelj.
— Prijave za abonma. Do 12. t. m. spremalo
v veži dramskega gledališča prijave za abonma. Do vštevši 7. t. m. so lanskim abonentom rezervirani njihovi sedeži; od 8. t. m. pa bodo sprejemali nove abonente. Namesto Prenuerskega abonmaja bo letos red r-Prvi«. ki bo dobil nekaj dramskih in opernih premier, vendar pa bodo v glavnem premiere izven abonmaja. Prijave od 10. do 12. in od 15. do 17 .ure.
t— Na I. moški realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova uiica) bo otvoritvena služba bežja v ponedeljek 11. oktobra ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. »Učenci naj pridejo v cerkev, po masi se zberejo učenci I. razreda v avli, kjer se bodo razdelili na oddelke. Učenci 2. in 3. lazreda In 4. c, d, e pa gredo v svoje učilnice. Ostali učene, pa naj pridejo v svoje učilnice ob 10.30. — Ravnateljstvo.
Poziv
Uprava policije poziva vse hišne lastnike,
upravitelje kakor tudi vse podjetnike, da tekom 48 ur po objavi tega poziva prijavijo vse one osebe, ki ao se po 23. juliju 1943 izselile iz Ljubljane in katerih bivališče ni znano.
Pismene prijave 6e oddajajo pr: g. pristavu Uršiču na upravi policije v III. nadstropju, soba št. 32. med uradnimi urami, in sicer med 8.—12. in 14.30—17 30 ure.
Proti vsem onim, ki bi se temu pozivu ne odzvali, se bo najstrožje postopalo.
UPRAVA POLICIJE. SPREMEMBE V UREDITVI ŠOLSTVA
V »Službenem hstu« z dne 6. t. m. je objavljen naslednji razglas šefa pokrajinske uprave-
Ukinjata se v celoti naredbi visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 19. februarja 1042 št. 30 (o ureditvi telesne vzgoje v šelah) in z dne 12. novembra 1942 št. 207 (o dopolnilnih dolcObah predpisov o telesni vzgoji v javnih £oiah)
Ukinjata se čl. 4. in 5. naredbe visokega konrsarja za Ljubljansko pokrajino z dne 17. septembra 1942 št. 176 (po čl. 4. navedene naredbe je bila odpravljena realka, po i\. 5. pa so bile klasične in realne gimnazije razdeljene na triletrv nižji in petletni višji tečaj).
Potrebne spremembe k učnim načrtom in programom odrcai z odlokom šef pokrajinske uprave
LIKVIDACIJA POSLOVANJA AVTORSKEGA DRUŠTVA S. I. A. E.
Smatrajoč za potrebno urediti na ozemlju pokrajine posrednico poslovanje glede avtor sk:h pravic gla-ben;h in dramskih avtorjev, je predsednik pokrajinske uprave v Ljubljani izda! nasleanjo odredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 0. t. m. in je stopila takoj * veljavo.
Ljubljanska   poslovalnica   društva »Societa
Ituliana degli Autori cd Editori« (S.I.A.E.), pravne osebe s sedežem v Rimu. sc postavlja v likvidacijo. Za likvidatorja je imenovan Josip Majee, tiskovni referent pri pokrajinski jpiav; v Ljubljani.
Morebitni aktivni presežek iz likvidacije pripade Glasbeni akademiji v Ljubljani, Gospo" ska uMca 8.
Dokler se ne osnuje za ozemlje pokraj;nc novo avtorsko društvo, ima pravico za pobiranje avtorskih nagrad v dosedanji izmeri e to naredbo postavljeno »Posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih in dramskih del«, čigar vodstvo se poverja Josipu Maj-cetu, tiskovnemu referentu pri pokrajinski upravi.
dnevi vinogradnikov
Oktober je vinotok — kakor ta me^cc ime nuje na: človek /e dolgo. V *nog radništvo ima
Dorenjski vinogradniki so grenili rudi v starh časih, da so radi prezgodaj trgah. To sprevi-
pri nas bogato tradicijo. V  naših krajih so i d:mo iz trgatvenega reca. ki ga je leta 1832
pridelovali vino žc v rimskih čas:h. Slovenci so se menda naučili gojiti trto po naselitvi v novi domovini od starejšega avtohtonega prebivalstva. Vsekakor smemo reči, da na> človek prideluje vino žc odkar biva v teh kraj h. Zato je razumljivo, da je tn moralo zapustiti močne sleč^e v ljucVki kulturi Pridelovanje vina je združeno z neko obrednostjo, slovesnostjo;, ki doseže svoj višek v trgatvi. Trgi tcv je največji praznik na;cga kmeta v v'no-rnanih kraj h. Čeprav se kmečkih ljudi pola-'ća slovesno občutje tudi ob žetvi in ob drugih veselih prilikah, ko sprejemajo r:d zemlje sadove svojega truda, vendar ni nobeno kmečko delo pri nas združeno s takAnc slovesno vznesenostjo.
Zemlja ie *kopa. delo trdo. Kdor pozna vi-nogradnikovo delo ter ve. s kakšno ljubeznijo, vztrajnostjo ter požrtvovalnostjo je treba stre či trti, da rcd;, br tudi razumel, zakaj se vi-ncgraanik tako veseli trgatve, ko so premagani vsi napori in ko je tudi nebo pr zanu:alo tr»om med letom. Zemlja je skopa in mnogo zahteva za to. kar daje. Trdo je vinogradnikov© dcio in trto vse leto ogtažajo ujme Po trikrat na leto je treba globoko prekopati vinegrid Vse leto ima vinogradnik trinoge dela v \'no graau od prve rezi do trgatve. Trto je treba večkrat na leto po4crop'ti z gahec fre že ni kopi. je pa treba vezati, škropit D< trgatve se vinogradnik s skrbjo o/:ra proti nebu. Trta je občutljiva Pozimi jo pogosto uniči bujši mraz Spomladi napravijo večkrat vel ko škodo •»lane. poleti pa oi-raža trsje najhuj-a vnograd-nikova ^iba — toča Deževno vreme ru; pnja trti. zlasti deževje škoouie grozdju ob koncu poletja, ko začno zoreti dragocene jagode. Po pesnikovih besedah vinogradnik do'go upa in Se boji. Ko je konec bojazni, ko napoči dan trgatve, se začno za vinogradnika najbolj prazivčni dnevi v letu Teaaj trta daje, med <cm ko je vse leto le zahttvala ter jemala
Škodljivost prez&idn}e trgatve C.c vemo. kako se vinogradnik boji za svoj pridelek, tudi ia/e razumemo, zakaj se tu in tam vino g o. o n ki m tako mudi, oa b- čim prei obral; Grozdje. Upoštevati je tudi treba, da je na Dolenjskem posuto žc preeei hlaono m deževno, ko grozdje zori. Roli ugodn > vreme za pozno trgatev jc na Štajerskem, kjer se dobro za-venajo. da bo vino tam sla je in m^čnei^s čim  deli bo grozdje s'adilo   jesensko sonce.
KI.OW'fAR\A
f:P A J Kw
Vam strokovno osnaži, Dreobli!^  ^n prebarva Va5 klobuk  da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —  Se priporoča
KUDOLF P A J K. LJUBLJANA. SV. PETRA CF.STA ftT. S8
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 Nasproti botela Union)
izdal gubernij za novomeška »kres jo« (okrožni urad). To pa ni bi! pevirem no-v red, kakor nam pripoveduje zgodovinar, temveč je bil v glavnem sestavljen iz predpisov, ki so bili I v veljavi žc v davnin:. Ta nov1 trgatveni red I je mea drugim določal: Nihče nc sme /ačeti trgati, dokler ni uradno naznanili začeteK trgatve. Začetek trgatve je določa'a vnegrad-ni'ka (»gorska«) gosposka, in sicer z izvoljeni m gorniki, odborniki vinogradniških posestnikov. Gcspo-ka f«e je pn določanju začetka trgatve seveoa ozirala na vreme in na to. kako jc grozdje zorelo. Zato je bilo treba vsako leto pcaebej določit: čas» začetka trgut\c Zadnjo nedeljo avgusta so oznanili, da nc sme nihče začeti trgati pred določenim dnem Kdor b» prekrši] ta preapis, bi bil občutno kaznovan. Gornik mu je zaplenil trgat veno posodo m plaCati jc rpošal po srebrn' goldinar globe Določeno pa je bilo tudi, oa nihče ne sme trgat' pozneje, kakor je bilo predp'sano Vseh teh predpisov g trgatv so se morale držati tud' go>.poskc in graščine; tudi za nje so bile prca pisane kazni v primeru krčitve. Da so pa lahko določili primeren dan za začetek trgatve, ie moral 'zvoljeni gnrn:k. gorski mojster, večkrat prehoditi vinograde, da |e ugotovil, kako grozdje zori. Potem je poročal gosposki) da ie določila z izvoljenimi možmi čas trgatve.
Tuoj v Nemčiji so zdaj v veljav predpisi o trgatvi; izkazal- so se zelo koristni Kakovost pridelka je mnogo večia. ko trgajo ob pravem času Letošnja trgatev, ki se je pri nas že začela bo baje precej obilna, vino bc pa tudi dobro, kakor kaže. V nekaterih krajih je napravita hudo škodo toča.
umi
URADNI RAZGLAS
Pozivajo se vsi na področju ljubijanak*
mestne občine bivajoči moški in ženske italijanske narodnosti, ki po svoji službeni dolžnosti niso vezani na stalno bivanje v Ljubljani, da se brezpogojno zplrvsijo v dne« 11. do vključno 14. tek. meseca med urad-nimi arami pri upravi policije v Ljubljani, feubičeva ulica št. 5, I. nadstropje, desno, sobi št. 9 in 10.
Otroke prijavijo starši ozir. rejniki.
Vsi priglašeni se morajo izkazati s potrebnimi listinami o istovetnost.
Zoper one. ki so temu pozavri ne odzovejo, ae bo postopalo najstrožje po zakonu
Ljubljana. 8. oktobra 1943. Predsednik pokrajinske uprave L. Kupidk
COMVN1CATO 1'FFICIALF
Tutte le persene di nazionalita italianA, di sesso masehile o femminile, dimoranti nella citta di Lubiana, cbe per ragioni di servizio non sono obbligrate di avere la lo-ro residenza fissa a Lubiana. sono diffida-te di presentarsi incondizicnatamente nei glorni 11 lino tiitto H Riorno 14 eorrente mese nelle ore d*ufficio a Ha Direzione di Pcl;zia a Lubiana. Via ŠubuVva No. 5-1, parte destra. stanze No. 9 e 10.
Bambini dovranno esscre uenunziati dai Icro jrenitori o di ch.i ne fa le veci.
Tutte le persone denunziate devono le-gittimarei con opportuni documenti c:m-provanti la loro identita.
Contro i renitenti alla presente diffida, si procedera rigerosamente a sensi di efp"
Lubiana 8 ottobre 1943.
n presidente deli* Amministi azicne pro_ vineiale: L. Rupnik.
fSe/czitfCiSi
KOLEDAR Danes: Petek, 8. oktobra: Brijrita,
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matic*: Plazovi. Kino Siojra: Violanta. Kino Tnion: Romanca v molu.
DEŽURNE l, E K A R N E DajBB*; Mr. Su.šnik, M/\ii;in  trjr 5: Deu-Klanjšček D^a, Cesta Arifie Rta 4: Br h ,iec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota. 9. oktobra, ob 10.: Nevesta s krono, lz-
Ceiie od 18 lir uavzdol. Nedelja. 10. oktobra ob 14.: Deseti  br.-t. V-von.
Cene od 18 lir navzdol. — Ob 17.   \eiii.i moz.
Izven. Cene od 18 lir navzdol, četrtek. 14. oktobra ob 16.30:    Cvetje v je>enl.
Kratila predstava. Ot\oritev dram.--.ke t-ezone.
Izven. Cene od 22 lir navzdol. Otvoritev dramske sezone bo v Setrtek  14. t. m. s krstno precistnvo -Cvetje v Jeseni«. IlP«. ki
jo je spisal O. Sest, Je OrasiaUamcija 1 imvG9x~
Jeve istoimenske povesti in obstga s pruL>K >m in epilogom 13 slik. Drimal »tor je ni^rahil izključno originalni Tavcrjpv tekst, pripre lz knjige pa Je postavil v tak vrstni red. ket najbolj odgovarja odrskim zahtr.um. Uprizoritev Je scenično postavljena v stalen odrski okvir, po-amezne slike so zvezane s petjem narodnih pes-'. ki jih Je izbral in priredil vsebini Igre primerno prof. Matija Tome. Pel Jih bo Petiovčifcev kvartet. Igro je zrežiral prof. Se^t.
OPERA
Sobota.   9.   oktobra,  ob   Iti.:   Madame Dutterny.
Izven. Cene od 32 lir navzdol Nedelja, 10. oktobra, ob Iti.: Zemlja smehljaja.
Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sreda, 13. oktobra, ob 16.: Traviata. Izven. Cene rd 32 lir navzdol. Otvoritev operne sezone Je predvid-na z* *<">-boto 16. t. m. Peli bodo Gluckovo opero »Orfej in Evridika«. Partije Evridke. Orfeja in Am< rja &o zasedene z Vidalijevo. Golobovo m Ribičevo.
iriKent: D. Zebre; režiser: C. Debcvec; koreograf: P. Golovm.
RADIO LJUBLJANA
PFTEK,   8.   OKTOBRA 1943
8 3O_9.0O: Jutranj: poadrmv. 9 0O—'.*20: Poro-eda v nemšćmi in slovensctal. Prekinitev oddaje.
12.20_12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nem-
gčlnl in slovenščini. 12.45—14.00: Melodija in ritem. Igra »Ritmični orkester«. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—1500: P^p:>ldan-.ka Rlas-ba. 15.00: Poročilo nemšketra vrhovnega prtv.-lj-stva. — Prekinitev oddaje. — 17 00—17 15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Zabavni koncert. 17.45—13.00: Iz nuuh p^mtev — predavanje. — Prekinitev oddaje. 19.00—1020: Fantje na vasi« pojo. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za na-ftlednjt dan. 19.45—20.00: Mala mediqra. 20 00— 20.15: Poročila v neuiščinl. 20.15—21.00: »Glasba velikih mojstrov*. Igra Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario Sijanec. 21.00— 22 00 Ki kor Vam tigftia. 22 00—22.10: Poročila v nenSčlni. Konec oddaje.
ZNAK ČASA
Gosp* novoxic£li služkinji; ^In kaJ<o naj raa kličem
Služkinji: »Uršlcr jo moje cenjeno ime!«
vr:r novih    valnih stro.ikv ugOS-
no naprodaj v K<blarjevi ulici 7.
pozor! Na zaloeri imam veC parov malo
rabljenih škornjev, gumijaste škornje in druge Čevlje, nadalje fantovske obleke !n gramofon. — Klavžer, VoSnjakova ulica št. 4.
Genoveva Fox: 5
DEKLE Z MEJE
K Oman
Mladi far.tje. ki so stali in gledaii. sov gostem kolobarju obdajali prostor, ženske in otroci S3- mogli samo poslušati pohvalno vzklikanje in zabavljanje ter čakati, koga. okličejo za zmagovalca. Nazadnje se je vzdignil trušč, glasnej5: od vsega, kar so bili do zdaj slišali. Visoko nail množico- sta se pokazala glava :n to^ti vrat Lonza Tuttla, ki so ga na amah nesli v krčmo. Takoj se je gruča moških razkropila; eni so krenili za zmagovalcem v krčmo, drugi so š-Ii poskušat srečo z j metalnimi c-broči. spet drugi pa so ss zapletli v razgovore o politiki in o tem. kako kaže žetev. Le malo se jih je že zdaj zadovoljilo s tem, da je b;lo glavne zabave konec; ti so se skrbacali na svoic vozove in telege ter se odpeljali ik>mov.
Nazadnje pa je napočila še za mladino najrazburliivejša ura dne — tekma dečkov. To leto se je tudi Peter Allen udeleževal skakanja za stavo, in Izabela je upala, da bo zmagal nad vsemi c »talim i. Srce ji je od tesnobe tem hitreje in hi-
treje razbijalo, clm bol^e ?o fantje skakali drug za drugim. Zadnji je nastopil Peter. Ves miren je bil in s hladnimi očmi pe ^e oziral po trgu. Zdajc"; pa mu je trznilo v cčeh. njegovo prožno, zlekn^eno telo se je vrglo v zrak in p*"* kočilo najdaljši F-kok za nekaj pednjev. Tzabcla m je prlcb^kn oddahnila, in mišice v mečah. ki jih je trla napela, kakor da ji j- sami sk'čiti. so ji popustile.
>Tako vesela som. Peter.« mu je za.š?-pctala. ka2ior hitro se ji je ponudila priložnost, da jc prišla v niegovo blžiro. Dečku so temne oči za£areia, ko so se srečale z njenimi. »Hvala ti, Eela.t je rekel, >mislil sem si že, da te bo veselilo.!: Ko so ga dragi fantje odnesli na ramah, je s ponosnim smehljajem gledala za njim. Nato je da^ L'zi in Jani. da sta jo potegnili s seboj, vsaka za eno roko, in se šla z njima slepe miši.. .
In potem ie dan min*l. začel se je p?-\ratek. Trudna rimžbica na vtvsu z belo-liso volovsko vprego je bila vao pot moi-čečna. Ded, ki je zdel na svejem trden * toln. ae je te±ko op*ral na palico in ob vsakem odskoku voza rahlo pofiihaval. Mati Ouensova je tiho redela in se spominjala prijetnih ur, ki jih je bila prebila
s sosedami, medtem ko ji je dojenček spal v naročju in se je P"lly s težko, kinka-fočo glavico naslanjala nan^o. šele ko ji je obstalo oko na možu. ki ie jahal vštric veza. je dobilo njeno obličje zaskrbljen izraz. Zakaj ie neki tako mrko glelal? Odkod te bvažde na njegovem čelu? Kaj tako važnega in pomembnega, .^o bili rešeto i; >— ' o v «9voi p.n " -»*-"■- ^ x — ■ i * Izabela, ki je srp-toma vnov^ preživljala v«?e radcFti veselice, se je kdai pa kcai i|\rtva;  ozrla oćftu v mračni oh.nz
Med večerjo, nri mleku in <rahu, jc oče Owens nazadnje povedal, kaj
^>Boiim ae.<r je dejal, »da nas prihodnje dni zajame vojna. Prepo\'ed trg-van ja. k; nas ugonablja. bo hujskačem v kongresu povod, da uveljavijo svojo voljom
»Enkrat smo j h že premagali. Angleže, pa jih lahko še.t se je dedek pobahal. »To pot jim vzamemo Kanado.«
Oče Owens se za starca ni menil dosr* več kakor za blc-betanje male Polico. Brazdi med obrvmi sta se mu zadolbli še globlje, in izpregovcril je, kakor bi glasno premišljeval. »Pravijo, da se Indijanci že zbirajo vzdolž meje. Sam Daviš je že povezal culo, in kakor hitro bo vojna napovedana, misli naložiti Abbyjo in otreke
na voz in j h spraviti k bratu v Montpel-lier. Prav:, da tako še lahko živi in zdravi pridejo čez reko . . . ali pa tudi ne<£.
Tedaj je opazil, da je bila žena proble-dela v obraz in di so b ie Izabeline oči velike od strahu in je bila Poay obtičala sredi uspavanke, ki jo je prepevala punčki, in zastrmela van;.
»Ohr. je rekel s hinavsko živahnostjo, ker je bil z'nil več, nego je hotel poved v. »Sam je bil zmerom velik črnogledec. Da se le pokaže na nebu oblak, debel kakor pest. že govori o nevihti, in ne spominjam se, da bi bil vsa ta leta. kar smo s:sc<i.r kdaj prerokoval ka.j drugega kakor zgodnjo zimo ter pozno in mrzlo pomlad. Ne ne. zbegat5 se nam še ni treba dat!, samo zato, ker ima Sam hude sanje«.
Ne'tai minut je huljil v mizo in molčal. Zamišljeno je drgnil z roko sem ter tja.
»A še rekajc, je povedal z glasom užaljenega moža/»Kaj menite, kaj mi je re. kel danes oče Allen? Ce izbruhne vojna, se je zad^-1 name, tedaj upa. da jo bom na svoji keži korento čutil, hujskač, ki sem. Ste že slišali kaj takega? Jaz hujskač? Samo zato, ker sem republikanec in ker sem glasoval za Madisrna. Bogme, malo je manjkalo, pa bi bil Allcna na tla pobil, federalista ničvrednega!«
R^hriftleiter _ Urejuje - Rcdattore: Kodolf Orim - FBr »Narodna tiskarn. A. O.« al. Droekrtelle - Za »Narodne- Mura. d. d-, a- - *^^" ""^^ ■ *** «uaJe   ' 1   Fran ~
Schriftlelter — urejuje      nrQa" ■» FUr den juseratcnteU verantnortUca — Za Imteratnl oddelek odgovarja — ResponsabUe per la parte pubbllcltaria: LJubomir Volti*