OVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja:	*
Za celo leto predplačan 15 gld., za po! leta H gld., za četrt leta^4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leu.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema npravnlStvo lu ekspedlelja v „katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v KementSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol uri popoldne.
Vredništva telefon -štev. 74.
Štev. 19.
V Ljubljani, v torek 25. januvarija 1898.
Letni le XX V I
Položaj štajerskih Slovencev.
čudne vesti prihajajo iz Gradca. Nemška večina deželnega zbora štajerskega hoče slovenskim poslancem braniti slovensko besedo! To bornirano obnašanje nemške večine je nerazumljivo. Nerazumno mora biti vsakemu pametnemu človeku, kako da se hoče slovenskim deželnim poslancem braniti, posluževati se v deželnem zboru svojega materinega jezika, ko je vendar na Štajerskem več kot 400.000 Slovenccv. Ali Slovenec v lastni svoji domovini ne sme slovenski govoriti ? ! Nemci hočejo slovenske poslance prisiliti, da govore v deželnem zboru nemški, in sicer s tem, da spremenijo opravilnik in v novem opravilniku izrecno določijo, da se v deželnem zboru sme le nemški govoriti.
Toda gospodje ne pomislijo, da je pravica slovenskih poslancev, govoriti v deželnem zboru slovenski, zajamčena v členu XIX. drž. temeljnega zakona in da poslednjega ne more spremeniti štajerski deželni zbor. Če bi pa vkljub temu uveljavil se tak opravilnik, potem bi nastale posledice, o katerih se danes nemškim eksaltadom v štajerskem deželnem zboru niti ne sanja, ki bi pa bile neizogibne.
Pred vsem bi posledica morala biti, da bi kranjski deželni zbor sklenil, da se v njem sme le slovenski govoriti. Nadalje bi pa utegnilo se tudi pripetiti, da n. pr. češki deželni zbor sklene, da se tam jedino le češki sme govoriti. Posledice bi bile potem povsodi eksodusi manjšin. Mi, ki stojimo na stališču vsestranske pravičnosti, bi vse to iskreno obžalovali, ker bi izdatno pomnožilo krizo, v kateri se žalibog nahaja Avstrija — toda po našem prepričanju bi bile te posledice neizogibne.
Merodajni krogi naj tedaj gledajo, da se predrzna nakana nemških liberalcev in nacijonalcev štajerskih pravočasno zapreči!
Deželni zbor Kranjski.
IV. seja dne 25. jan.
Deželnemu zboru predseduje deželni glavar Oton D e t e 1 a , vlado zastopa deželni^ predsednik ekscelenca baron II e i n.
V začetku sejo izroče posl. baron Sch\ve-gel in tovariši interpelacijo na deželno vlado, v zadevi izvoza malih bukovih deščic, imenovanih tavolete, in testonov, ki se rabijo pri napravi zabojev, v katerih se razpošiljajo pomeranče iz Italije. Interpelacija je pač umestna, ker ta obrt tankih bukovih žaganic je v zadnjih dveh letih skoro popolnoma propadla, to pa ker Italija dobiva tavolete iz Amerike, katera je od italijanske države zahtevala, da se pomeranče smejo v Ameriko le v zabojih, iz ameriškega lesa narejenih, pošiljati, sicer jim je vhod zabranjen.
Vsled tega kupujejo trgovci v Italiji le ame-rikanske tavolete, katere so skoro popolnoma izpodrinile naše avstrijsko blago, tavolete in testone. S tem jo zadan hud udarec našim Žagarjem in posestnikom bukovih gozdov, ki so z žaganjem tavolet našli precej ugoden vspeh gospodarstva.
Pripominjati pa treba, da je avstrijska vlada leta 1892 dovolila italijanski vladi, da more tu svoje južne pridelke, osobito pomeranče in limone, brez vsakatere eolnine uvažati v Avstrijo; pogodila pa je pri tej izredno veliki olajšavi, ki ima dejanjsko za posledico, da so vsi avstrijski kraji preplavljeni s pomerančami, kar pa vendar tudi dela konkurenco našemu sadju, jabolkom in hruškam, da dobe naše tavolete in testoni prost vhod v Italijo, ki pa sedaj tega ne izpolnuje, temveč svoje pomeranče pošilja k nam v Avstrijo v zabojih iz amerikanskih. tavolet napravljenih.
Interpelantje zahtevajo tedaj z vso opravičenostjo, da se od italijanske vlade z vso odločnostjo zahteva, da se pošiljajo pomeranče v Avstrijo le v zabojih iz avstrijskih tavolet izdelanih ter da naša vlada drugače zabrani vhod italijanskim pomerančam v našo državo.
Želeti je, da bi avstrijska vlada z vso ener-žijo to zahtevala, kar je dejanjsko italijanska vlada Američanom dovolila. Alie se vsaj to doseže, da se bodo pošiljale pomeranče v Avstrijo v naših tavoletah, doseglo se bo vsaj deloma, da se zboljša naša trgovina s tavoletami.
Na to interpelacijo barona Schvvegelna je deželni predsednik ekscelenca baron II e i n odgovoril, da je že pri trgovskem ministerstvu napravil potrebne korake v tem oziru, ki mu je naročilo, da zadevo preiskuje, ter ima tudi trgovska zbornica nalog, izjaviti se glede tega vprašanja.
Potem je izročil na deželni odbor interpelacijo poslanec K a lan s tovariši glede novega, a podirajočega se mostu pri Kovoru pod Tržičem, ki je v takem stanu, da ni v nevarnosti le most, marveč tudi ob kaki povodnji bližnje hiše in njih prebivalci.
Deželni glavar Oton Detel a je na to odgovoril, da deželnemu odboru ni bilo do sedaj znano, da je zadeva tako resna, da pa hoče deželni odbor nemudoma vse ukreniti, da se zabrani preteča nevarnost.
Posl. Luckmann v imenu fin. odseka poroča o premeščenju in povakšanju hleva v dež. prisilni delavnici.
Tekom preteklega leta je vodstvo prisilne de-lalnice vnovič nasvetovalo, da se premesti in zvekša hlev, in sicer zopet z ozirom na gotova kmetijska opravila ; ta predlog pa v finančnem oziru ne sega predaleč, in deželnemu odboru se zdi stvar izvršljiva in priporočljiva.
Tukaj gre za premestitev konjskega hleva, ki se sedaj nahaja v takozvanem gospodarskem poslopji — kjer so tudi naturalna stanovanja vseh funkcijonarjev prisilne delalnice — v veliko šupo za delarniškim poslopjem. Ta premestitev se priporoča iz dveh ozirov. Prvič morajo edino zaradi tega hleva prisiljenci še vedno hoditi po omenjenem traktu in zaradi tega mora pri velikih vratih vedno stati paznik, dočim se vsa kuhinjska in gospodarska opravila opravljajo v veliki šupi. Če so sprejme nasvet vodstva, bo s tem gospodarsko dvorišče proti ostalemu zavodu popolnoma zaprto in se bo paznik pri uhodu lahko prihranil. Dalje pa je tudi potrebno, da se sedanji konjski hlev poveča na ta način, da se priredi še hlev za dva
ali tri vole, kar bi se pri sedanji situvaciji bržkone ne dalo izvršiti. Prisilna delalnica ima namreč blizu 6'/» oralov njiv in 3'/» orale travnikov v zakupu, ki se neposredno drže lastnih zemljišč ter spadajo k lidejkomisni Codellijevi grajščini. Na teh zemljiščih so razun sena prideluje krompirja, zelja, repe itd. za hrano prisiljencev, in pa ovsa za konje. Po dosedanjih skušnjah najbolj kaže, da se to zemljišče še nadalje v zakupu obdrži ; vožnje pa je za dva konja preveč, kajti le-ta morata dovažati tudi hrano tistim prisiljencem, ki so na delu na raznih krajih mesta, ter se rabita tudi za razne drugo vožnje. Vodstvo torej nasvetuje, da so kupita dva ali po okolnostih trije voli, s katerimi bi se obdelovale njive in travniki. Ker je od kuhinje dobiti dovolj odpadkov, moglo bi se vsako loto spitati in prodati enega ali dva vola; vrh tega bi se s tem dobival tudi potrebni gnoj, ki se je do sedaj pogostokrat moral v večji množini kupovati.
Novi konjski in vdovski hlev premestil bi se na severni konec velike šolo ter bi se v to, kakor tudi za shrambe in krmo in druge postranske prostore porabili trije oddelki. Po proračunu, ki ga je izdelal deželni stavbeni urad, znašajo stroški za to prezidavanje 1200 gld., vender pa je upati, da se bo pri tem delu, ki se bo pod vodstvom deželnega stavbnega urada vršilo v lastni režiji in z domačimi močmi, dalo prihraniti kakih 10 odstotkov.
Vsprejet je bil predlog:
Premeščenje konjskega hleva v prisilni delal-nici z gospodarskega dvorišča v veliko šupo in zajedno naprava volovskega hleva in potrebnih potranskih poslopij za najvišji znesek 1200 gl. se odobruje.
Proračun deželne kmetijskešole na Grmu za leto 1898; poročevalec fin. odseka posl. vit. Langer.
Potrebščina za š o 1 o se proračunava na — 7159 gld., za 546 gld. manj, kakor je predlagal dež. odbor; potrebščina za gospodarstvo pa na 11.608 gld., manj za 1279 gld., kakor je predlagal dež. odbor. Torej znaša vsa potrebščina za tekoče leto 18.767 gld.
Dohodki pa znašajo: Za šolo državna podpora v znesku 2400 gld., šolnina 300 gld., razni dohodki 20 gld., skupaj 2720 gld. Pri gospodarstvu se prihodki proračunavajo na 7500 gl. Vse pokritje za šolo in gospodarstvo znaša torej 10 220 gld. V primeri s skupno potrebščino v znesku 1 8.7 67 gld., se kaže p r i m a n j k 1 j e j a 8 5 4 7 gld., ki se bode pokril v znesku 2400 gld. iz deželnega kulturnega in v znesku 6147 gld. iz deželnega zaklada. — Pripomniti treba, da so letos v proračunu nekateri večji izredni stroški za nove nasade, prezidavo hlevov itd.
Posl. S c hw e i g e r pri tej priliki govori nastopno : V rokah imamo poročilo dež. odbora, s katerim se predlaga proračun kmetijske šole na Grmu za 1. 1898. Jaz bom glasoval za predloge dež. odbora, oziroma finančnega odseka; sedanji deželni odbor pa prosim, da mojih besed ne smatra za kako nezaupanje glede svojega dose-
danjega delovanja glede grmske šole. Jaz bom tedaj glasoval za proračun pa z gorkim apelom na dež. odbor, da on sani zvrši vso predloge, katere je stavila enketa za grmsko šolo. Ob jednem pa prosim, da dež. odbor strogo pazi na to, da vsi dotični podrejeni organi vestno in natančno spolnujejo, kar se jim nalaga, da ne bode konečno kak poslanec primoran, stopiti pred visoko zbornico z radikalnim predlogom, da so tudi radikalno odpravijo grmski nedostatki.
Posl. Lenarčič predlaga, da se za nakup mlečno centrifuge dovoli 100 gld. in za mlečni hladilnik 46 gld. Ta predlog podpira dež. odbornik Povše, ugovarja mu poročevalec Langer, češ, da je mlečna centrifuga pač koristna za velika gospodarstva, ki rede do 100 in več krav, a ne za tako malo gospodarstvo, kakoršno je na < Jrmu.
Predlog posl. Lenarčiča je bil odklonjen.
Vdovi bivšega odgonskega sprevodnika Marjeti A b č i n se miloščina v znesku 50 gl. podaljša za tri leta.
Prošnja pazniške vdove Ane Hiti za zvišanje miloščine se odkloni.
Primariju dr. vitezu K. Bleivveisu se dovoli za poslovanje v deželni hiralnici 200 gl. re-muneracije za 1. 1897.
Dr. Divjaku, primariju v dež. blaznici, se dovoli 200 gld. remuneracije.
Prošnja bivšega paznika v prisilni delavnici, Jos. Tomazina, se odstopi dež. odboru z naročilom, da mu podaljša provizijo, ako je še nesposoben za službo.
M. Eppichu, bivšemu odgonskemu sprevodniku, se zviša miloščina od 200 na 300 gld., ako dežela štajerska prevzame primeren del.
Petru Mileku, bivšemu odgonskemu sprevodniku, se miloščina zviša za 48 gld. na leto.
Vdovi Zanoškar U. se miloščina podaljša za pet let.
Prošnja Adlešiča A, učenca na dunajski obrtni šoli, za zvišanje podpore se izroči dež. od-boru v rešitev.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. januvarija.
Dogodki v Pragi. Jedno najbolj perečih vprašanj zadnjih dnij je gotovo vprašanje glede praškega nemškega vseučilišča Že minulo soboto je sklenil akademični senat te visoke šole, da poda skupno ostavko. Ostavka se je takoj brzojavnim potom odposlala naučnemu ministru grofu Latourju. Utemeljuje se korak senata s tem, da je vlada s svojo odredbo glede dijaških znakov prelomila dano zagotovilo ter se pregrešila proti društvenemu zakonu. Ali je vlada vsprejela ostavko definitivno ali ne, o tem še ni došlo nikako poročilo , pač pa je gotovo, da je mesto rektorja Ulbricha prevzel vodstvo vseučiliščnih poslov prof. dr. Schuster, vodstva posamnih stolic pa mlajši profesorji. Poleg senata se pa kujajo tudi dijaki sami, ki so baje že sklenili, da se ne udeležujejo predavanj, kakor je tudi profesorski kolegij neki že sklenil, da ustavi za nekaj časa predavanja. Poslednja vest, kakor smo že včeraj omenili, uradno še ni potrjena, gotovo pa je, da je včeraj zjutraj d o šel v Prago sekcijski načelnik Hartel, da uredi omajane razmere. Nemško-nacijonalni in liberalni listi hujskajo neprestano nemško dijaštvo in prebivalstvo sploh, naj ostavi »nehvaležno« mesto ter se preseli v kak mirneji kraj, koder vse čuti in leze nemško. Vendar pa ta ideja najbrže ne more najti dovolj privržencev, kajti niti nemški poslanci no marajo ostaviti deželni zbornice, ako-ravno so se že spolnih napovedani pogoji. Sedaj vztrajajo v deželni zbornici neki samo še zato, da najdejo priliko, odgovoriti namestniku Couden-hove na njegovo zadnje pojasnilo. Ko se to zgodi, našli bodo še kak drug izgovor samo zato, da bodo še nadalje lahko ovirali delovanje deželnega zbora.
Maiarska nasilnost z ozirom na poma-žarjenje imen, presega že vse moje. Ni dovolj, da je zbornica vsprejela zakon, s katerim se bodo vsiljevala mažarska imena krajem in občinam, ni dovolj, da imajo povsodi prednost oni izdajalci lastnega naroda, ki se prelevijo v Mažare iz same dobičkaželjnosti, marveč s silo se pritiska na sinove nemažarskih narodov, da zataje svojo narodnost. To nam zopet jasno kaže najnovejši ukaz inažarske vlade. Zapovcdala je namreč vsem že-
lezniškim uslužbencem, da morajo spremeniti oziroma pomažariti svoja imena, sicer izgube službo ali bodo pa vpokojeni. Poleg ukaza jo dobil vsak uslužbenec od vlade določeno ime, katero naj rabi v bodoče on in njegova rodbina. Vkljub takemu nečuvenemu nasilstvu se drznejo mažarski uradni listi trditi in bobnati v svet, da uživajo na Oger-skem nemažarske narodnosti popolno svobodo. Res krasna svoboda!
Ostavka barona J oz tke. V nedeljo je objavil ogerski uradni list cesarjev odlok, s katerim se ustreza želji dosedanjega ogerskega ministra pri najvišjem dvoru, barona Jozike, ki je vložil ostavko, o kateri se je govorilo in pisalo že nekaj mesecev sem, ter ob jednem naroča minister-skemu predsedniku baronu Banffvju, naj začasno vodi posle odstopivšega ministra O tem dogodku piše dunajski »Vaterland« nastopno : Baron Jozika je storil veliko napako, vkljub temu daje nežno-čuteč katolik, ko je vstopil kot član v kalvinsko-prostozidarsko vlado. Storil je to najbrže le vsled svojega dinastičnega mišljenja, toda dospel je konečno vendarle do prepričanja, da ni mogel izvršiti, kar je nameraval. Sedaj se je pa srečno izmuznil iz BanfTyjevega min. in poslednji bode sedaj lahko izvel načrte, kakoršne je že pred jednim letom naznanil v svojem glasilu »Nemzetu« na kljub svojemu tovarišu Joziki. Bode li sedaj baron Jozika vsaj z vnetim delovanjem za katoliško stvar skušal popraviti to, kar je zakrivil za časa svojega ministrovanja? Želeli bi temu katoliškemu plemenitašu, da se to zgodi ! — Ako je temu res tako, bo vsled odstopa baron Jozika gotovo manj ali vsaj ne več mogel storiti, kakor je storil dosedaj, kajti zelo dvomljivo je, da bi v javnosti tako vneto delal za katoliško stvar, kakor deluje recimo grof Ziohy, nasprotno bo pa Banfly sedaj neovirano lahko izvrševal svoje načrte v prvi vrsti na kvar katoliški stvari. Potem ogerski katoliki s tem gotovo niso mnogo pridobili.
Vprašanje glede bolgarskih izselnlkov
je sedaj rešeno. Na dnevnem redu je bilo to vprašanje že nekaj let, najbolj pa od tedaj, ko je knez Ferdinand obiskal ruskega carja v Petro gradu. Pogajanja so bila dolgotrajna in je imel pri tej stvari nekoliko besede tudi bolnik ob Bosporu. Od 42 izseljenih bolgarskih častnikov, ki so bili vsprejeti v rusko armado, se jih povrne v Bolgarijo 36, izmej katerih zavzemo nekateri višja mesta, nego so jih zavzemali poprej. Major Gruevv, ki je v zvezi z Benderewom največ se trudil za odstranjenje kneza Aleksandra, se povrne kot obrist. Izdajalci so prejeli plačilo za svoje domosovražno delo, toda vprašanje je, kako jih bodo sprejeli domači častniki bolgarske armade, izmej katerih bo vsled tega trpel marsikdo precejšnjo škodo. Pravijo, da je vsprejem izseljenih častnikov nekaka odškodnina za naklonjenost sultanovo, ki je po dolgotrajnem pogajanju vsled posredovanja ruskega poslanika privolil v imenovanje nekaterih bolgarskih škofov v Makedoniji. Rusiji je seveda to zelo povšeči, ker se bo vselil po teh častnikih v bolgarsko armado ruski duh, po katerem dobi Rusija zopet veliko večji vpliv. Nekateri politiki trdijo, da se ta najnoveji pojav ne strinja posebno z dogovorom mej Avstrijo in Rusijo glede ohranjenja statusa quo in da je torej Rusija nekako pretrgala mirovno alijanco, o čemer se pa seveda sedaj še ne more soditi.
Slovenska Matica".
CXIII. odborova seja dne 19. januvarija 1898 leta.
N a v z o e n i: Gg. Fr. Leveč (predsednik); dr. H. Do-lenec; l\ Grasselli; A. Koblar; A. Kržič; dr. J. Lesar; M. 1'leteršnik ; dr. L. l>ožar; dr. J. Stare; J. Sušnik ; J. Šubic; A. Tavčar: J. Vavrfl; Fr. Wiestlialer. V. Zupančič in dr. J. Zupanec (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, otvori sejo in da besedo zapisnikarju.
Zapisnika o CXI. redni in CXII. izredni od-borovi seji, overovljena po predsedniku in odbornikih dr. P o ž a r j u in S u š n i k u, se odobrita brez ugovora.
Na ogled so zapisniki o sejah gospodarskega odseka z dne 19. avgusta in 6. decembra, in pa zapisnik o soji književnega odseka z dne 17. januvarija.
Overovateljema današnjemu zapisniku nomi-nuje predsednik odbornika ravnatelja Šu bi ca in nadzornika Z u p a n č i č a.
Dne 4. julija lani je odkrilo slovensko učiteljsko društvo v Podbrezju na Gorenjskem po-kojnemu Andreju Praprotniku na rojstni hiši in dn<§ 8. septembra pokojnemu Ivanu Tomšiču na njegovem rojstnem domu na Vinici spominsko ploščo. Obeh slavnosti udeležila se je tudi Matica ; pri prvi sta jo zastopala odbornik Žumer in tajnik, pri drugi učitelj Gangl.
Dne 28. julija je umrl notar Janko Kersnik, Matičin odbornik, ustanovnik in poverjenik. Matica je izrazila njegovi vdovi pismeno sožaljenje, položila na krsto venec s trakovi in bila pri pogrebu na Brdu zastopana po predsedniku in odborniku ravnatelju Senekoviču. Njegove čestilce na Dunaju, praznujoče dno 6. decembra Kersnikov večer, pa je brzojavno pozdravila.
Starosti odborovemu, odborniku dr. Jerneju Z u p a n c u, je povodom odlikovanja z naslovom ces. svetnika čestitala pismeno.
Po isti poti se je spomnila »Glasbene Matice«, katera je dne 8. decembra praznovala 251et-nico svojega obstanka s slavnostno sejo v »Glasbenem« in s slavnostnim koncertom v »Narodnem domu«, vabeča tudi svoje odbornike k slavnostni seji.
Predsednik se zahvali odbornikom G r a s s e 1-1 i j u, Koblarj u, dr. Po ž ar j u in R u t arju, ki so kot člani ožjega odseka veliko pripomogli, da se je K o p i t a r j o v a slavnost dne 12. okt. v Ljubljani tako častno praznovala in dostojno izvršila ; končno zahvali vse one, ki so k temu sploh kaj pripomogli.
Na znanje se vzame, da je sprejela Matica knjižno zvezo s poljskim društvom »Tovvar-z y s t w o 1 u d o z n a n c z e« v Lvovu.
Matica je izgubila v zadnji dobi več ustanov-nikov in poverjenikov: umrli so poleg notarja Kersnika župnik dr. L i p o l d, Oblak, Drčar in Pogačnik, dekan Stari ha, kanonik Ho fstetter in zasebnik Navratil. (V znak sožalja so odborniki dvignejo s svojih sedežev.)
Sklene se, da se Matica, ki je povabljena na praznovanje tisočletnice Pavla Diakona v Starem mestu na Furlanskem meseca septembra 1899, te slavnosti, ako bode možno, primerno udeleži.
Po kratkem razgovoru se reši več gospodarskih vprašanj, ki se tičejo hišnih in tiskarniških zadev.
Odobre se nagrade pisateljem, korektorjem in urednikom društvenih knjig za leto 1897, ne-izpremenjene, kakor jih je ^ nasvetoval književni odsek.
Te dni prične »Matica« z razpošiljanjem. Društveniki prejmo za leto 1897 po sedem knjig v obsegu 91 pol, in sicer: 1. Letopis za 1. 1897 ; uredil prof. A. Bartel. 2. Dr. K. Glase r: Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. 2. zvezek. 3. Dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. III. snopič. 4. S. Rutar: Trst in Istra. II. del. 5. Zabavne knjižnice X. zvezek: Trojka-Povest. Spisal dr. Fr. D. 6. J. Šubic. Elektrika. I. del. 7. Ant. Knezove knjižnice IV. zvezek. Uredil predsednik.
Knjige prejmo le oni društveniki, ki so udnino za 1. 1897 poravnali.
Ker se je za »Stenski zemljevid slovenskih pokrajin« dozdaj prijavilo šele 1442 naročnikov, torej še ne prav polovica za iz-davanje in zalaganje potrebnega števila, je poziv ponoviti in se zategadelj vsi poverjeniki, ki nabiralnih pol še niso poslali, naprosijo, da store to kmalu.
Na znanje se vzame, da »dr. Kosovo V z g o j e s 1 o v j e «, društvena založna knjiga ni dobilo aprobacije za šolo, baje, ker sloni na Iier-bartovi pedagogiki. Čudno je, da so Sindnerjeva knjiga, po kateri je Kosovo »Vzgojeslovje« poslovenjeno, sme še nadalje rabiti kot učna knjiga, nje slovenski prevod pa ne, in da se temu očitajo Sindnerjeve napake. Sklene se to knjigo vsako loto podarjati interesovanim krogom kot učno pomagalo.
Društvo je prejelo jalto veliko prošenj od društev, zavodov in posameznikov za podaritev zatožnih knjig, katerim se je redno ustrezalo. — »Matici« so došle na te podaritve ustne in pismene zahvale.
\ eliko se je izpremenilo mej p o v e r j e -n i š t v o m : Nove poverjenike so dobile Brežice, Draga Loški Potok, Šmarje pri Jelšah, Medvode,
Metlika, Postojina, Brdo in Borovnica ; spojili sta se zopet poverjeništvi: Kotle in Pliberk v jedno poverjeništvo; novo poverjeništvo so snuje za Unec in Rakek.
Društvu je pristopilo od zadnje redne seje 245 letnikov ; za 1. 1897. jih je plačalo 2525, za 1896. leto pa 2461.
Kot marljivi poverjeniki so se odlikovali posebno gg. Andoljšek v Dragi, Eller na Zilji, Jarc v Braslovčah, Kalan v Krškem, Lapanja v Kobaridu, Schvventner v Brežicah, Markošek v Mariboru, Gomilšek v Jarenini, Abram v Gorici, »Slovenija« na Dunaju, dr. Glaser v Trstu i. dr. — s tem, da so »Matici« pridobili več novih uuov.
Knjižnici je prirastlo od zadnje Beje 241 knjig, zvezkov in časopisov ; največ ruskih, čeških in slovenskih ; petina podarjenih, štiri petine zamenjanih.
Voli se pododsek treh odbornikov (gg. K o -b 1 a r , dr. P o ž a r in S u b i c) z nalogo, da razmišljava in poda odboru nasvete o tem, kaj bi bilo storiti z vedno močnejo narastajočo društveno knjižnico.
Ko se odbor za to odloči, da bodi občni zbor takoj po Veliki noči, zaključi predsednik, ker se nihče več ne oglasi za besedo, sejo ob sedmih zvečer.	_
Dnevne novice.
V Ljubljani, 25. januvarija.
(Deželni zbor kranjski) je rešil vse točke dnevnega reda. Prihodnja seja bo v petek ob desetih.
(Knjige ^Slovenske Matice") so dogotovljene in se sedaj razpošiljajo društvenim članom. Letos je »Matica« izdala sedem lepih knjig za neznatno letnino dveh goldinarjev. Pridržujoč si oceno knjig za pozneji čas, rečemo danes že lahko, da bodo letošnje knjige »Slovenske Matice« splošno ugajale vsem članom, ker se odlikujejo z zanimivo raznovrstnostjo v znanstvenih strokah in v leposlovju. Veseli nas, da sta se v leposlovnem delu zopet oglasila slavno - znana naša pripovednika dr. Fr. D e t e 1 a in dr. Jan. M c n c i n g e r. Prof. dr. G 1 a s e r nadaljuje slovstveno zgodovino, prof. dr. Š t r e k e 1 j jednako zbirko narodnih pe-smij, direktor Š u b i c podaja času primeren spis o elektriki, nje proizvajanju in vporabi. prof. S. R u t a r razpravlja Trst in mejno grolijo Istro ; poleg teh šestero knjig je omeniti še letopis z navadno vsakoletno vsebino.
(Resolucija.) Občinski odbor pri D. M. v Polju najodločneje obsoja surovo nasprotovanje nemških kričačev v državnem zboru in obžaluje, da se je vsled njih surovosti preprečilo vsako toliko potrebno delo na gospodarskem polju. Ob jednem obsoja nespravljivo postopanje one stranke na Kranjskem, kateri ni do tega, da bi se končal pogubonosni prepir med Slovenci na Kranjskem. Z veseljem in hvaležno pa pozdravlja solidarnost jn požrtvovalnost državnozborske večine, posebno slovansko krščanske zveze, in želi iskreno, da bi se dosegla toliko potrebna sprava med Slovenci v blagor dežele kranjske in blagor naroda slovenskega. — Županstvo D. M. v Polju dne 20. januvarija 1898. Ivan Plevnik, župan, Janez Dovč, Slape, Janez Bojt, Janez Kočar, Jernej Avsec, Anton Maci, Anton Strah; Janez Dovč, Sp. Kašel, Lovrenc Perdan, Franc Primar, Ivan Gradišek, Jožef Mercina, Lovro Perdan, Jožef Rojšef, Jernej Anžič, svetovalci.
(Osebne vesti.) Novoimenovani milostljivi prošt novomeški dr. S eba sti j a n Elbert je imenovan dekanom, udom krajnega šolskega sveta in škofijskim komisarjem glede veronauka na višji gimnaziji v Novem Mestu. — Gosp. kapelan Ivan B e r n i k v Borovnici je imenovan župnim upraviteljem.
(Imenovanje.) Gospod finančni koncipist Maks Kostanje v ec je imenovan finančnim komisarjem v Ljubljani.
(Iz tiorij.) V Gorjah je bila dne 24. jan. volitev novega starešinstva in je bil enoglasno izvoljen županom Jakob Žumer, ki je že dosedaj skozi 18 let hvalevredno vodil gorjansko občino. To je očiten dokaz, da vživa popolno zaupanje svojih soobčanov. Bog ga ohrani še mnogo let v prid gorjanski občini! Za svetovalce so bili izvoljeni : Vinko črne iz Zg. Gorjan, Vinko Repe iz Spod. Gorjan, Blaž Lukan iz Zaspega in Miha
Čop iz Blejske Dobrave. Po izvršeni volitvi je i novo občinsko zastopstvo na predlog odbornika, župnika Ažmana sklenilo sledečo sklepe: 1. Gor-janska občina se pridružuje s polnim srcem mnogim drugim občinam, ki so čestitale papežu Leonu k njegovi biserni sv. maši. 2. Gorjanska občina obsojuje kar najostreje nagajivost (obstrukcijo) nemških nacijonalcev v državnem zboru in izreka iskreno zahvalo predsedniku državnega zbora Abrahamoviču in načelniku krščanske slovansko zvezo dr. Šusteršiču. 3. Gorjanska občina željno pričakuje združenje in spravo obeh narodnih strank v kranjskem deželnem zboru.
(Saccrdotes adscriptl sodni Sslml. Cordis Jesu) imajo mesečni shod v četrtek, dne 27. t. m. ob 10. uri v Bemeniški dvorani.
(Napovedbe za osebno dohodarino.) Vlada je dovolila, da se podaljša rok za vlaganje teh na-povedeb splošno in brez posebne prošnje do 15. februvarija V posebnih, ozira vrednih slučajih so na prošnjo podaljša ta rok tudi do 15. marca, vendar izgubo dotičniki, ki vlože svoje napovedi po 15. februvariju, volilno pravico v ce-nilne komisije.
(Z Vrha pri Vinici.) Resolucija, katero je poslal občinski odbor na slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju dne 17. januvarija t. 1., dajo isto izroči svojemu namenu, se glasi: Občinski odbor na Vrhu ostro obsoja nedostojno postopanje nemško-nacijonalne in socijalno demokratične opozicije v državnem zboru, ki je s surovim na-silstvom onemogočila vsako vspešno delovanje v parlamentu, ter obžaluje lažnjivo in podlo pisa-renje Slovanom nasprotnega časopisja, hoteč na Slovane zvrniti škandalozno dogodke v državni zbornici. Pozdravlja pa z iskrenim veseljem solidarnost slovanskih zastopnikov s pošteno mislečo nemško stranko, ki jih veže v trdno parlamentarno večino, in upa, da ostane ta večina, kateri je na srcu jednakopravnost narodov in njih vsestranski napredek, močna in zmagovita nasproti vsem navalom opozicije, ki hoče s surovo silo vzdržati nemško hegemonijo in zatirati slovanske narode. Konečno čestita predsedništvu poslanske zbornice na jekleni neustrašenosti, s kojo je vodilo nezaslišano burne razprave in odbijalo skrajno surove napade opozicije. — Županstvo občino Vrh, dne 17. januvarija 1898. — Ivan Žalec, župan- — Sledijo podpisi odbornikov.
(Nesreča ) Iz Planine na Notranjskem se nam piše, da se je dne 19. t. m povozil ribniški lončar Franc Hočevar iz Blat pri Dolenji vasi. Peljal jo naložen voz lončene posode proti Planini. Takra Unca, ko se zavije cesta po Cerji navzdol proti Planini, je šel zavijat zavor na zadnjem koncu voza, toda zavor so mu utrga in voz čedalje hitreje zdrči po klancu. Voznik skoči naprej k prednjemu koncu, da bi tukaj zavor pritegnil, toda nesreča je hotela, da se mu zamota suknja me kolo in navzdol hiteči voz ga potegne pod-se. Strlo mu je nogo pod kolenom popolnoma, konji so dirjali naprej, ubogi voznik pa se je po vseh štirih plazil za njimi in klical na pomoč. Poštni hlapec, ki je peljal zvečer pošto s Planine na Rakek, je našel ponesrečenca in mu preskrbe pomoč. Pripeljali so ga k županu in gostilničarju g. Kovšci v Planino, kjer je dobil gostoljubno postrežbo in zdravniško pomoč. Vzlic veliki nesreči in hudim bolečinam Ribničan ni zgubil prirojenega humorja, in ko mu postrežnica reče : »Oče, še boste lonce vozili, še«, šaljivo odvrne : »Jest že ne, če jih ne bodo konji«. Hočevarja so čez 2 dni prepeljali v ljubljansko bolnico. Bog daj, da bi kmalu do cela ozdravil in še vozaril posodo po svetu.
(Dražba premičnine f g. Janeza Oblak-a,
župnika v Borovnici, bo v četrtek dne 27. januvarija t. 1. dopoludne ob 9. uri v Borovnici.
(Srečolov) z 2500 srečkami po 5 kr. za tekoče leto je dovolilo finančno ministerstvo prostovoljni požarni hrambi v Škofji Loki v pokritje stroškov za gradnjo gasilnega doma.
(Talijo za rešitev življenja) v znesku 10, oziroma po 5 gld. je priznala deželna vlada Antonu Bohm, Matevžu Mandeljc in Blažu Jan, ker so meseca maja lanskega leta potegnili iz blejskega jezera Iv. Erlacha in mu tako rešili življenje.
(Važno za dninarje pri državnih železnicah.) Železniško ministerstvo je odredilo, da je odškodovati dninarje, ki so prideljeni kurilnicam,
za navadno delavno dobo od 7.—12. in od 1.—6. ure, z jedno desetino dnine, za vso nadaljne ure, takor tudi za delo ob nedeljah in praznikih pa z jedno osmino navadne plačo. Nadalje je odredilo ministerstvo, da to osobje ne sme več delati neprenehoma 24 ur, marveč da mora slediti 12 urnemu delu 12 urni počitek. Poslednja naredba je bila žo davno potrebna in jo bodo uslužbenci gotovo z veseljem pozdravili.
(Novo društvo.) V Šmartinu pri Litiji so je ustanovilo novo bralno društvo, čegar pravila je dež. vlada žo potrdila.
(Iz idrijske okolice.) [Konec.) Kje pa jo bil tedaj dojiisnik iz idrijskega »okraja« s svojim modrim svetom: naj so tudi v novem imenovanem zemljevidu pišejo krajevna imena tako, kakor jih imenujejo ljudje? Potem — seveda, ako bi se bil povsem uvaževal ta modri svet — bi ne bilo več pomot pri pošti, in rešena bi bila — Avstrija! Čemu imamo pa ljudske šole V Ni li učni jezik nji glavni predmet? — Ako bi se mladina naučila pravilno pisati in izgovarjati tudi imena krajev, mest, trgov, vasi, selišč, rek, gora
—	bodo kmalu izginili — vsaj z novim rodom
—	tisti spački, kojih So vedno polno mrgoli mod ljudstvom, čemu se torej sklicevati na ljudsko govorjenje ? Ako je to merodajno, potem pa govorimo in pišimo tudi razumniki: Grem na sveta Gara (m. sv. G6ro); — v Iderje ali v Iderge (m. Idrijo) — ker tako govorijo ljudje; na Vojsk, ali Vojščo itd., ker tako govorijo ljudje, potem pa ne bo pomot pri posti! Potem pa pišimo doslodno tudi: Miklajč (m. Miklavec), nimam cejt (časa), fajarce (m. vžigalke, žveplenke), itd., ker tako govorijo ljudje ! Potem pa molimo tudi še mi : »gnado si povlma«, »žegnana si«, in — »gmajna« svetnikov, ker tako molijo tu in tam še tudi ljudje! Res izvrstni poduk in navodilo podaja nam g. dopisnik iz idrijskega »okraja«, samo, žal, za pol stoletja prekasno! — Ra/.un Čudenberga je g. dopisniku k srcu prirastel zlasti tudi »Čekov-nik« in nikakor no more ali noče umeti, zakaj se »nekaterim zdi, da je Čakalnik pravilno«. Ra-beč prislov »pravilno« pa sam prizna, — seveda nevede in nehote — da je merodajno »pravilo«, in sicer slovnično pravilo, na katerega podlagi se zamore in smo razlagati kako — tudi krajevno
—	ime; ni pa še merodajno, kako ljudje govorč, ako sploh hočemo govoriti o kaki pravilnosti. — Razložite nam torej g. pristaš in zagovornik »če-kovnika« to ime, — z razlago »Čakalnika« vam ne bomo ostali na dolgu! — Toda g. dopisniku iz idr. »okraja« je za »Čekovnik« merodajen le
—	poštni uradnik, zato piše doslovno: »če bi kdo naslovil pismo na čakalnik, bi moral poštni uradnik ugibati, ali je to Cekovnik.« Imenitno! Vprašanje nastane samo, mu je li poštni uradnik tudi hvaležen za tako dvomljivo-laskavi poklon, s kojim mu g. dopisnik prisoja tako malo — razumnosti. Vender pa moramo g. dopisniku iz idr. »okraja« povedati nekaj, kar mu bo v veselo zadoščenje in ob enem naj služi tudi resnici na ljubo : Tudi v novem, zgoraj imenovanem zemljevidu še vedno — kakor v »generalstabskarti«, ponosno paradira čekovnik in »čekovnik vrh«.
—	Že mora tedaj tako biti pravilnejše, kot: Vrh čakalnika, kakor se tudi pravilnejše piše in govori : Blegaš vrh, Triglava vrh, mesto: Vrh Ble-gaša, vrh Triglava. Po tem takem bi pa moralo pravilno biti tudi : Ilom Vrh Cikelj vrh, in ne: Vrh Homa, Vrh Cikeljna, kakor se je pa vender le vsprejelo v novimenovani zemljevid! Sicer pa niti Čudenberg, niti Čakalnik nista vzrok pomotam pri pošti. Kakor se je zvedelo iz zanesljivega vira, je že letošnjega »Dom in Sveta« prva številka »priromala« na Vojsko, mesto v Sp. Idrijo, kamor je srečno došla šele »čez par dnij« gosp. župniku-naročniku v roke, dasiravno je iz Idrije do Sp. Idrije le '/4 ure hoda. Po ravno »tisti bližnici« prejela je tudi že letos neka gospica dopisnico v — Idrijo, kjer je doma in kamor je bila naslovljena dopisnica z onstran Ljubljane. V tem oziru se tudi č. župnemu uradu tam gori na Vojskem ne godi najbolje, kar tudi vemo iz gotovega vira. Da molčimo o druzih pomotah pri pošti, še celo uradni dopisi c. kr. okr. glavarstva tolminskega mu dohajajo po vseh mogočih in neverjetnih ovinkih širom Kranjske, deloma Štajersko in Primorske, kar baje dokazujejo zavitki, obloženi z dotičnimi poštnimi pečati. In to se je, kakor smo zvedeli, v kratkem zgodilo že trikrat
zapored, zadnjič že v tek. letu. — Vsekako je tudi to »Čudenberg«, kateremu se moramo čudom čuditi! — Po mislih g. dopisnika iz idr. »okraja« bi seveda vseh teh in drugih pomot no bilo pri pošti, ako bi se naslovi glasili: na fajmoštra per far, N. N. na Iderje, ali Iderge, N. N. na Vajsk, ali Vajšče itd. — ker tako imenujejo ljudje ! — — Ker pa mi radovedneži nismo in ne moremo biti »njegovih mislij« (kar nam bo g. dopisnik že dovolil) sili le se na dan vprašanje: Torej kje iskati vzroka pomotam pri pošti ? To — naj pa kdo drug pove!	Radovedneži.
iTretje javno predavanje) priredi »Slovenska krščansko - socijalna delavska zveza« v Ljubljani v četrtek, dne 27. t. m. ob '/»8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma«. Predava drž. posl. dr. Jan. Ev. Krek o delavski pogodbi. Gostje dobro doSli!
(V deželnem zborn graškem) zaporedoma grdo napadajo konservativce, kakor Slovence, razgra-jalci, znani iz državnega zbora. Njim so se pridružili tudi \Valz, Sulter, Rokitanskjr itd.
(Za spodnještajerski jnbilejski zakladi so nadalje darovali: Slavni trg mozirski 100 kron, slavna hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 kron, slavna posojilnica v Mozirji 200 kron.
(Samomor bolničnega oskrbnika) V Miirzzu-schlagu je oskrbnik deželne bolnišnice tamošnji župan Kraft. Deželni odbor je dal te dni preiskati bolnišnično blagajnico, pa se je našel primanjkljej za 600 gld. Par dni pozneje smo zvedeli, da so je Kraft umoril. Poročevalec o štajerskih bolnicah v deželnem odboru je deželni odbornik gosp. Fr. Robič.
Društva.
(Slovensko bralno društvo v Kranju) priredi dne 30. januvarija 1898, ob 1. uri popoludne v svojih prostorih svoj redni letni občni zbor s sledečim vsporedom •• 1. Ogovor predsednika. 2 Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Posamezni nasveti in predlogi. 6. Srečkanje časopisov za na dom.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 25. jan. Poslanec Richter in tovariši so vprašali, zakaj dež. maršal toliko časa ne dene na dnevni red razgovora o predlogu za odstranitev jezikovnih naredb. Predsednik izroči to vprašanje dotičnemu odseku.
Praga, 25. januvarija. Pri razpravi o proračunskem provizoriju sta se za Schflcker-jern oglasila še češka poslanca Pippich in Vašaty, ki sta ostro kritizovaia počenjanje nemških kričačev. Pred glasovanjem so osta-vili zbornico nemški poslanci. Provizorij je bil vsprejet z glasovi Alladočehov in veleposestnikov. Prihodnja seja je še le v petek, da dovrše posamni odseki svoja opravila in da s s nekoliko pomiri splošna razburjenost.
Praga; 25. januvarija. Bivši češki namestnik grof Thun bo pozvan, kakor poročajo tukajšnji listi, zopet na politično polje in utegne zopet postati češki namestnik, ker baje grof Coudenhove ne more pomiriti prebivalstva. — Nemški dijaki so včeraj sklenili, da se takoj skliče shod akademikov
in da do tedaj ne bodo obiskovali predavanj. Sekcijski načelnik Hartel se je včeraj dalje časa dogovarjal z rektorjem vseučilišča in profesorji.
Praga, 25. januvarija. Mladočeški poslanec dr. Pinkas je napovedal včeraj poslancu Wolfu dvoboj radi razžaljivega izraza ,.narod policijskih hlapcev". Obestranske priče so že določene.
Praga, 25. januv. Dvoboj mej poslancema Wolf in Pinkas se dosedaj še ni vršil, ker so priče razsodile, da žaljive besede, ki jih je izustil Wolf, ne merijo direktno na posl. Pinkasa, marveč splošno na češke zastopnike. Zatrjuje se pa, da bo posl. Pinkas iskal po drugih sredstvih in dokazih, na podlagi katerih mu bode mogoče zahtevati od Wolfa zadoščenja.
Brno, 25. januvarija. V seji dež. zbora je d' Elvert včeraj utemeljeval svoj predlog, v katerem se vlada poživlja, naj prekliče jezikovni naredbi. Govornik je izjavil, da dež. zbori po sodbi Nemcev nimajo pravice reševati jezikovno vprašanje in da je v to pozvan le državni zbor. Sine se pa dež. zbor izreči o jezikovnih naredbah, katerih posledice najbolj čutijo moravski Nemci, ki vsled tega zahtevajo, da so čim preje odpravijo, ker preje ne bo miru v deželi. Odgovarjal mu je prav dobro posl. Parma, ki je za njim utemeljeval svoj predlog glede rabe deželnih jezikov pri avtonomnih oblastvih. Mej govorom prvega poslanca je navstal v zbornici in na galeriji velik vrišč, tako da je dal deželni glavar galerijo izprazniti. Nato so ostavili dvorano vsi češki poslanci in se povrnili šele. ko je nastopil drugi govornik.
Inomost, 25. januvarija. V današnji seji deželnega zbora se je soglasno vsprejel predlog, naj se odsotne italijanske poslance pozove, da se udeležujejo deželnozborskih sej. Na to je govoril poslanec Grabmayer o zadnjih dogodkih v Pragi ter ostro prijemal namestnika Coudenhove radi znane odredbe glede društvenih znakov, izjavljajoč, da se je storil ta korak samo na ljubo češki druhali. Nato je utemeljeval predlog, naj vlada prekliče jezikovni naredbi.
Zagreb. 25. jan. Zjedinjena opozicija in posl. Rauch so se včeraj povrnili v zbornico.
Pariz, 2 5. januvarija. Tudi v včerajšnji seji poslanske zbornice je vladala mej poslanci precejšna razburjenost. Jaures je napadal vlado in desnico, odgovarjal mu je Meline, kateremu je večina izrazila zaupanje.
Kolonija, 25. januvarija. „Koln. Zeitg." poroča iz Kaneje: K obrežju sta pripluli dve angleški vojni ladiji. vsled česar je zavladala mej mohatnedovci velika razburjenost. Sinoči so prijeli 24 vstaških vodij, kar je provzročilo še večje ogorčenje. Na nogah je vse evropsko vojaštvo. Admirali in konzuli se posvetujejo. Bati se je še večjih nemirov. Pomirjevalne besede konzulov vplivajo nekoliko na splošno razdraženost, toda veliko vspeha nimajo.
Carigrad, 25. jan. Grškega poslanika Maurocordato je vsprejel sultan v avdijenci.
Algir. 25. jan. Nemiri se ponavljajo še nadalje. Guverner Lepine z nekoliko vojaki sam miri razburjeno množico. Zatrjuje se, da bodo prognani vsi inozemci, ki so se vde-leževali nemirov.
Umrli »o:
21.	januvarija. Marija Marovt, delavka, 70 let, Opekarska cesta 22, ostareloBt.
2,1. januvarija. Franc Zabukovec, tesar, 30 let, Vodmat St. 73, jetika.
24. januvarija. Antonija Eber, vrtnarja hči, 7 mesecev, Domobranska cesta 4, intoxieatio Santonin.
V bolnišnici:
22.	januvarija. Ivan Znidaršič, ogljar, 37 let, mrtvoud.
Tujci.
23. januvarija.
Pri	Wutscher iz Št. Jerneja. - Maitzen, Fuzi,
Censky iz Trsta. - Pollak iz Tržiča. - Kramer, Hrussoczv bischl iz Karlovca. — Wortmann z Reke. — Klofuter, Orn-stein iz Zagreba. — Benistein. Gregorovič iz Krapiiie — Plaschke iz Prage. — Mrak iz Pazna. - Kalan iz Škofje Loke. — Havas iz Vel. Kanile. — Gasperšič iz Feldkirchena.
—	Gellin, Paihhofer, Tscbepper, Goldberg z Dunaja — Jleissner iz Bora. — Pollack iz Kamnika. — Samide iz Škofje Loke. — Cužek iz Knežaka. — Mayer iz Gradca. — Zilih iz Novega Mesta. — Neugebauer iz Budejevic. - Parger iz Pariza. — Schlesinger iz Št. Petra. — Lavrenči« iz Šmart-nega. — KonSek iz Trojan. — Pollak iz Borovelj.
Pri Molitu: Nuschak iz Trsta. — Philippsohn iz Be-robna. — Neumann iz Gradca. - Pereles iz Prage. — Beer Wertbeimer, Baller, Klein, Kiinigstein, Spielmann, Berger,' Stein, Zacli z Dunaja, — \Vachs, Schreiber iz Lundenburga!
—	Skaltcky iz Novega Mesta
Pri Lloi/du: Schelander iz Gradca. — Penca iz Mokronoga. — Zupančič iz Rakovnika. — Rechnitzer iz Radgone. — Vebovec, Pehani iz Žužemberka. — Krause iz rraueukirchcn-a.
Pri bavarskem dvoru: Sclimtar iz Bruneka. — Kovač, Rotistela iz Trsta.
Pri Juinem kolodvoru: Klavora iz Feldkirch-a _
Kružič iz Kraljeviče. — Stroj iz Št. Petra.
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem 306 2 m.
Cai opazovanju
Stanje barometra
v mm.
24] 9 zveeer~| 736 2
Temperatura j Vetrovi po Celziju [
Nebo
—0 2 | sr. jug | jasno
.S £ J
; = ! -
oo
25| 7 zjutraj I 742 8 I —2 i I »r. vzU. | oblačno | 2. popol. | 744'7 | —1-7 | sr. jvzh. |poloblaeno 8rednj» včerajšnja temperatur* -0 0". za 21° nad normalom.
I>ra prodaj je
dvonadstropna hiša v Ljubljani
popolnoma na novo predelana in popravljena, stoječa sredi mesta z zelo ugodno lego. V hiši nahaja se že več let stara, renomirana gostilna, katero obrt kupec lahko s I majem t I. prevzame. 6000 do 8000 gld. plačati bi bilo takoj, ostanek kupnine prepusti se kupcu pod zelo ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo «Slov. Naroda«.	27 3—3
Napovedbe (fasije) za osebno dohodnino in za prihodnino
(rentuino) 50 3-3 izdeluje in pojasnila o tem daje
JOK PERHAUC,
konces privatna pisarna, Marije Terezije cesta štev. 4, v pritličji na levo.
Dunajska l>
o r 55 a.
ŽSL
mm
Dne 25. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	4n
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„	90
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 Kron .	102	"	85	"
Ogerska zlata renta 4"/„.......121	„	15	"
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 kron . .	99	„	35	l
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	932	—
Kreditne delnice, 160 gld..............356	„	60	^
London vista...........119	„	90	"
Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.velj.	58	„	75	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	58	„
Italijanski bankovci........45	„	40	„
C. kr. cekini......................5	,.	68	„
Dne 24. januvarija.
4°/0 držame srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4"/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 • . ! . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta 4"/„ kranjsko deželno posojilo . ... . Zastavna pisma av.osr. zem.-kred.banke4"/„ 1'rijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3°/0
n	„ južne železnice 5°/„ .
dolenjskih železnic 4°/0
162 gld. 25	kr.
162 „ 25	
1£9 „ 25	
99 „ 65	
139 „ 75	
130 „ -	
109 „ -	
112 „ 50	
98 „ 70	
98 „ 60	
224 „ 75	
184 „ 40	
128 „ —	
S9 „ 50	M
Kreditne srečke, 100 gld.............gld. 60	kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	166	-
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	"	—	"
Rudolfove srečke, 10 gld. .	26	"	25	"
Salmove, srečke, 40 gld......j8	"	_	"
St. Genois srečke, 40 gld......79	"	50	"
VValdsteinove srečke, 20 gld. ....'.	57	"	_	"
Ljubljanske srečke........]	22	"	75	"
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. '	lfil	"	_	"
AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 gl.st. v.	3452	"	50	"
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	424	"	_	"
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	80	"	50	"
Splošna avstrijska stavbinska družba	106	"	50	"
Montanska družba avstr. plan. ..."	146	"	30	"
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	171	"	25	"
Papirnih rublje v 100 .. .	127	"	50	"

1. januvarijem 1898 se je pričelo novo celoletno narooevanje !
" U	AvtcnttfllO oznanil° žrebanja tii in inozemskih loterijskih srečk,
izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
ki obsega za-
pp	januvarije
MERCUR
XXXVI. leto.
Brezplačni privržek SS^S^SUl
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr poštnih uradih i n pri administraciji , Mercur", Dunaj, X., Wollzoile 10.
2 gld. 60
celoletna naročnina.