Stev. 338 IZHAJA VSAK DAN ik aadsijak la praznikih afe 5 , a* pMititljMU at S. ajatra}. itaaaibllae i te*, m prodajajo po S nvč. (6 3t»$.) v mnogih fcofeiiiarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Potr«, Spojni, Seiaai, Nabroiini, St. Luciji, Tolmiau, Ajdovščini, Doraber^n itd. Zastarale It«t. pc § (10 stot.). ••LASI 8GE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Krokosti 1 ftaloao. GENE: Trgovin««! in obrisi oglasi po • ot. mm, smrtnice, »bralo, poslanice, oglasi denarnih MTodoT po st. m>/». Za oglase ▼ tekstu lista do 5 Trst 30 I, vsaka *ads'jna rrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beaeds, n^j-»»aj pa -4© sto*. Ogiaso sprejema Inseratai oddelek uprave ^SjdLoeti-. — Plačuje so izključno le upravi „Edinosti". ' ■ -=T PJaiijive m utofljivo v Trst«. TRST, torek 6. decembra 1910 ePINOST Olaeilo ?»Iit!&n«g& druitru* „Mifto»e mm Primersk«. r »šn* * m*sr Tečaj XXXV NAROČNINA ZNAŠA sa eele leto 34 K, pol leta 12 K, 3 meseci O X; na na- Kžk« bres docoslaae naročnine, se uprava no ozira, ■ateiattia aa aedaljsfcs Isčaaj* „SDI&Otvr' ataa*: a« Ml« l»1e 3Lrma S'2«, xt 90I lete 3 SO. ▼al dtpuu nsj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- viM pisna a« aa aprcj»ia*{8 in rakepial s» 03 vra&aja ffaroftaino, oglase In reklamacije je pošiljati na upravo lista URSDNI&VO: uilam Olergia fistotH iS (Naredni dem) Isdajateij i* odgovorni urednik ŽTEFAN »ODINA. Lasta:c Soaeoro^ lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinosl* [fpjanan sadruga x omejenim poroštvom v Tr^tu, ulic.- -irr,................GHorgio Galatti itev. 18. ====. Pelfaa-hranllnRnl ra?un It. 84VS52. TELEFON St 11-57. *aav- «^ da bo ta g0la poslopje, kakorsnega ni — izvzemsi mes;ta, služi,a y UZQr ge marsikaki novi šoli. — na Primorskem. Zato pa slavnost ni bila? le lokalnega pomena za Dolino, ampak sej je razvila v slavje vsega našega naroda | v Istri, in — ker sta bila na slavnosti zasto-: pana tudi Trst in Goriško — našega na-' roda v Primorju sploh. Oficijelna slavnost je začela s maž Podržaj, dočim so vsi njegovi predniki uradovali nemški. Seveda je bil do tedaj tudi pouk nemški. Stalno je bila Šola razširjena v trorazrednico 1877. Danes poučujejo na šoli štiri učne moči. V imenu učencev je govorila učenka iMarija Slavec in se zahvalila obč. zastopu in županu za tako krasno šolsko poslopje ter izrekla nado, da se bodo v novi šoli učili mnogo dobrega in koristnega. Potem, ko je šolska mladina odpela dve kitici cesarske pesmi, so si povabljenci ogledali prostore novega šolskega poslopja. V pritličju je pet šolskih sob, od katerih je ena namenjena za sedaj za otroški vrtec, kopalna soba za učence itd. V prvem nadstropju so štiri stanovanja. Nadučiteljevo in eno drugo stanovanje imata tudi kopalni sobi in prostorni verandi. Drugi primorski in posebno isterski slovenski učitelji bodo pač mogli opravičeno zavidati svoje dolinske kolege! V poslopju je napeljana tudi voda. Kloseti se čistijo avtomatično. Načrt za vso stavbo je bil napravljen po ideji župana Pangerca in vse poslopje odgovarja najmodernejšim zahtevam v peda-gogiškem, higijeniškem in stavbenem ozirti. Primorski Slovenci smemo biti v resnici ponosni na to stavbo, ki je v čast ne ie (Zvršetek pride). Slovensko vseučiliško vprašanje. Dr. Šusteršič se je dalje časa branil, slav-. sklicati dunajski vseučiliški odsek, češ, da nostno sejo občinskega zastopa. !mora o tem"vprašanju prej odločevati „Slo- Župan Pangerc je — predstavivši• vanska Enota". A slednjič se je raznim pri-obč. zastopu navzoče : drž. posl. prof. \ tiskom udal in sklical vseučiliški odsek za Mandića, dež. odbornika dr. Z u c c o na,; sredo. Danes je odsek poklican k baronu okrajnega glavarja P o 11 e y a, okrajnega Bienerthu, pri katerem se bo vršila konfe-šolskega nadzornika D o m i n k a in sod- j renca o laški pravni fakulteti. Baron Bie-nika Manzona, — imel slavnosti pri- nerth se hoče poučiti o pogojih, pod kate-meren nagovor. i rimi bi Jugoslovani dopustili gladko rešitev Glasom sklepa so odposlali cesarju predloge italijanske fakultete v proračunskem udanostuo brzojavko. j odseku. Potem, ko je imel posl. prof. M a n d i ć j „Narodni listy" od nedelje poročajo, kratek nagovor na obč. zastop, so se po- \ da smatrajo v parlamentarnih krogih za ■ vabljeni gostje in obč. zastopniki podali v i verojetno, da bi vlada ugodila zahtevam ; cerkev k sv. maši. Dekan Zupan je imel 1 Jugoslovanov in Malorusov. Jugoslovanom i v cerkvi velepomembni govor, v katerem je j pa da se prizna reciprociteta izpitov na za-I v lepih, vznešenih in do srca segajočih grebškem sveučilišču in bi se ustanovile i besedah opisoval pomen Šole in potrebo j slovenske docenture v Pragi. Tako „Nar. i izobrazbe. Po maši so se gostje, obč. listy". ! zastopniki, šolska mladina z učiteljstvom s Kar se tiče glasov, da je „Slovenski ina čelu in mnogoštevilno ljudstvo podali v klub" sklenil z Bienerthom glede vprašana j novo šolsko poslopje, kjer je obred cerkve- j italijanske pravne fakultete kompromis, so nega blagoslova izvršil dekan g. Zupan ob | slovenski poslanci te vesti odločno demen-asistenci domačega g. kapelana. j tirali. Vseučiliškemu odseku, kot edinemu Po cerkvenem obredu je imel c. kr. kompetentnemu faktorju niso bili doslej okrajni glavar Polley govor, ki ga je za- j predloženi še nikaki kompromisni predlogi, i ključil z željo, da bi iz nove šole izšlo j To se zgodi bržkone danes pri konferenci z ! mnogo učencev, ki bodo koristili državi in Bienerthom. Na vsak način pade odločitev ; človeštvu (in slovenskemu narodu — je g.; glede stališča Jugoslovanov napram itaii-: okrajni glavar pozabil pristaviti.) Ijanski pravni fakulteti v prihodnjih dneh. Nadučitelj g. B u n c je podal na to j Odloči se, ali bodo Jugoslovani v prora-; kratko zgodovino dolinske šole, ustanov-■ Čunskem odseku še dalje tirali obstruk-;ljene že v 18. stoletju. Najstareji spis, ki; cijo ali. pa vsprejmejo eventuelni kom-se nahaja v šolskem arhivu, je iz leta 1804. j promis. Ker se je nagibal dan in sta bili še dve košari polni, se je Janko udal v kupčijo. Stehtala sta črešnje in prijazni mož z raztrgano suknjo mu je odštel devetdeset krajcarjev. Prijetno so žvenketali denarci v žepu, pot je šla navzdol in voziček je tekel sam. „Noč bo; kje je dom ?* — se je vpraševal Janko. Iz predmestne gostilne je prihajal na cesto prijeten duh politih jedi. Janku se je oglasil želodec in skušnjavec mu je uduŠil očetovo svarilo. Pred krčmo je pustil voziček in vstopil. V prostorni sobi je sedel en sam pivec. Jako je naročil žganja in kos kruha. „Od kod si, fant?" — je vprašal neznanec. „Od daleč: Šest ur od tu. Pripeljal sem črešnje ▼ mesto." „Koliko si skupil „Hm! malo; nekaj čez goldinar." Neznanec v kotu se je zasmejal: „Ha 1 ha! čez goldinar ! in šest ur daleč na roki z vozom. Siromak! — sedi k meni." Jank~ je prisedel, ker ni hotel žaliti prijaznega človeka. Ko je izpil svoje žganje in pojedel kruh, se je odoravil. Neznanec ga je pa zadržal: „Ostani prijatelj — Janko praviš da si — ostani Janko! Za četrt plačam še jaz." Janka je skrbela noč in bal se je za voziček, a ostal je, ker je takoj vzljubil novega znanca Pavla. Pavle pa, ki mu je žganje že stopilo v glavo, je govoril: „Glej, Janko; šest ur sem in šest ija za goldinar! — ali te ni bilo sram povedati ? Sto jih lahko zaslužiš, če hočeš." „Pojdem sedaj: noči se in dolga je še moja pot. Bojim se tudi za voz." „Ne boj se! — še četrt žganja, je zavpil Pavle. Tudi Janku je žganje segrelo kri in prijetna omotica se ga je oprijela. Pozabil je na očeta in voziček: — saj je znal Pavle tako lepo govoriti. (Pride še.) Stram IT » EDINOST c it. 338 V Trstu, dne H. decembra 1910 Dnevne novice. Povspeševanje ptujskega prometa v Dalmaciji. — Prezidij ministerskega sveta javlja, da se je dne 30. novembra vršila seja pododseka za stvari ptujskega prometa. Razpravljali so o projektu za ustvaritev velikega ptujskega hotela na rivieri pri Zadru, o raznih hotelskih projektih in gradnjah cest v Boki Kotorski, pri Dubrovniku in na otokih Rab in Vis. V prihodnjem tednu bodo nadaljevali. Češka „Matica školska" bo praznovala te dni tridesetletnico svojega obstanka. V tem času je izvršila ogromno kulturno delo. Ustanovila je 100 ljudskih, 10 srednjih Šol in 70 otroških vrtcev. Njene Šole, na katerih je nastavljenih 450 učnih moči, obiskuje nad 12.000 otrok. Nabrano je bilo vsega skupaj 14 milijonov kron. Pač ogromna svota, ki jo je češki narod daroval — sebi! Kedaj naberemo mi Slovenci toliko ? Milan Krstič, bivši srbski odposlanec na Dunaju, ki se je po razporu s kraljem Milanom umaknil v privatno življenje in živel na posestvu svoje žene na Ruskem Poljskem, je tem pred kratkim umrl. Državno vero v Italiji hočejo odpraviti. Dunajski „Reichspost" poročajo iz Rima, da hoče italijanska vlada predlagati zbornici, naj se odpravi oni člen, po kate-terem je katoliška vera italijanska državna vera. ___ Domače vesti. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so razpisane na 29. t. HI. Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno podpisane, predsedniku volilnega odbora, d.ru Slavikn, odvetnika v Trsta. Glasovnice delodajalcev podpise dotieni ▼olilec-delodajalec sam. Glasovnice de- j lavcev mora podpisati delodajalec in! eden delavcev kakor njihov zaupnik. 1 Kandidatje se proglasijo pravočasno v j sporazumu z dotičnimi opravičenci. Vse j slovanske liste Dalmacije, Primorske in I Kranjskega prosimo, da bi vse te važne notice ponatiskavali. Imenovanje. Kancelijski oficijal Anton Makts R enčel v Trstu je imenovan višim kancelijskim oficijalom. Hrvatska zmaga v Puli. Pri volitvah v bolniško blagajno, c. in kr. vojne mornarice v Puli so zmagali Hrvati. „Piccolo" je radi tega že zapel svojo jeremijado. Mi mu samo povemo: Temu treba še privaditi ! Kako „Piccolo" slepi svoje občinstvo! „Piccolu" je zopet enkrat vzelo sapo. Ves zaslopljen pripoveduje svojim vernim, j da je ban hrvatski dr. Tomašić naklonil družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 5000: K iz deželnih sredstev. Potem pa — kolikor j toliko oddahnivši se — piše dolgovezne \ refleksije, ki pa so komponirane v duhu — jeremijad. Hinavsko zavija svoje oči in se zgraža nad dejstvom, da se inozemska oblast — ban hrvatski — vmešava v naše politične boje !... Ali ste čuli ljudje božje: proti vmeše-j vanju inozemskih oblastnij se pritožuje gla- j silo tiste signorije, ki bi bila že davno j politično poginila, da ne bi bilo danes niti sledi o njej, da se niso neprestano vmešavale v naše notranje boje inozemske oblasti : oficijelna Italija, italijanska diplomacija, italijanska vlada in — tudi to lahko rečemo — italijanski dvor! Pri čemer pa je še-le vprašanje; kdo je v avstrijski državi bolj „inozemski" : ali ban hrvatski, ali di Giuliani ?! Saj se avstrijski „merodavni krogi" celo očitno slicujejo na „više obzire",! da opravičujejo svojo vladno politiko v naših deželah, ki se naravnost pretepa z zdravim človeškim razumom. „Piccolo" — primi se za nos! Ali „Piccolu" je onih banovih 5000 K tako zmešala možgane, da je postal ves konfuzen, da sam ne ve, kaj govori. Kakor vedno, hoče tudi sedaj slepiti in varati svoje občinstvo, češ, da so Slovani berači, ki nič nimajo, da so brez sredstev, da so njihove moči mizerne itd.; potem pa prihaja v svoji konfuznosti do — čujte — zaključka, da so Slovani v Primorju sovražnik, ki se ga Italijani morajo bati! Ta svoj vratolomni logični skok pa: pojasnuje tako-le: bogatstvo, ki ga Slovanij Primorja nimajo, jim prihaja od zunaj, od; povsodi, kjer žive njihovi soplemenjaki: iz! Prage, iz Lvova, iz Zagreba, iz Sofije in iz — Petersbuga! Tako slepari „Piccolo" svojo javnost! Pa naj jo le, nam je to tudi prav — ali pa še bolje! Čim manje bo italijanska javnost poznala našo samopomoč, čim bolj bo de-sorijentirana glede našega snovanja, ki raste ven iz nas samih, tem kruteja bodo zanjo presenečenja, ki pridejo! ' Če se „Piccolo" toliko razgreva radi daru bana hrvatskega v naše kulturne svrhe, pa bi mogli postreči „Piccolu" z re-miniscencami iz polpreteklega časa, ko naši; domači oblastniki sicer niso dajali Italija-1 lom v kulturne^svrhe ; pač pa prejemali od njih, da so potem vračali Italijanom — politične usluge !! „Piccolo" nas menda umeje; saj se mora ravno on najbolje spominjati, s kakimi sredstvi in po kakih poteh je bil strmoglavljen pokojni Nabergoj! Tu tedaj ni „Piccolo" nič rekriminiral, nič moraliziral, marveč — triumfiral. E, grde reminiscence so to, dragi „Piccolo". Sedaj pa naj „Piccolo" še dalje slepi svojo javnost! Slovenščina na tržaških državnih šolah. Pod tem naslovom priobčuje „Učiteljski Tovariš: Zadnje dni so razni listi zaradi nejasnih informacij pisali o tej stvari tako, da bi človek mislil, da imamo Slovenci v Trstu zaznamovati posebne uspehe v tej stvari, a stvar je čisto taka, kakor sploh vse naše šolske stvari, namreč bedna. — V Trstu imamo tri državne elementarne šole: 1. deško in dekliško v ulici Fontana, 2. dekliško ljudsko in meščansko Šolo v ulici S. Giorgio in 3. deško ljudsko šolo v ul. Annunziata; vse skupaj imajo do 80 razredov. Po letnem poročilu za 1909-10 je dobra tretjina vseh učencev in učenk slovenske narodnosti. Ni torej nikaka koncesija, če na teh šolah uče tudi slovenščino. In res ta predmet uče že od leta 1875. V prejšnjih letih so ta predmet, ki je neobvezen — materin jezik neobvezen predmet! — učili poleg razrednega pouka oni učitelji, ki so kakor Slovenci bili sposobni za ta pouk. Pred 12 ali 10 leti so celo še v razpisih učnih mest na teh šolah zahtevali včasih izpit iz slovenščine in v tisti dobi sta bila imenovana dva učitelja (Schlenz in VrŠčaj) z obveznostjo, učiti po potrebi slovenščino. Ko je pa nemški naval na Trst postal močneji, so nemški vladni pedagogi prišli do prepričanja, da trpi nemški značaj teh šol, ako delujejo na njih Slovenci kot razredni učitelji, in ko je bil Kočevec Schlenz imenovan ravnateljem v Tridentu, so njegovo mesto pač razpisali z zahtevo slovenskega jezika, a na to mesto imenovanemu učitelju niso dali obveznosti učiti slovenščine, da si je mini-sterstvo v razpisu to zahtevalo. Gospoda so se pač bali, da bi bilo sčasoma treba več takih „utrakvističnih" učiteljev, ki bi ne bili v sramoto „nemški" šoli, (ki pa ima le 15 odsto nemških otrok, zakaj drugi so Lahi in Slovenci, ampak bi tudi zavzeli mesto, ki bi je moral po avstrijsko-nemški logiki dobiti kak trd Nemec. Zato so začeli nastavljati slovenske učitelje le za slovenščino, ki uče sicer na vsej šoli, a kakor učitelji neobveznega predmeta nimajo nikake veljave pri konferencah (šolski in učni red ima o tem natančna določila) ta zavod tudi ni v nevarnosti, da bi tak slovenski učitelj kakor razrednik kdaj prišel v položaj, obsoditi narobe pedagogiko, teh šol. Sicer imajo te Šole doslej le enega takih učiteljev (E. Čeh), asi. januarjem 1911. nastopi službo že imenovani Betriani in mesto podučiteljice na dekliški ljudski in meščanski šoli je bilo razpisano do 30. novembra ter se ima tudi 1. januarja 1911. spopolniti. Tako bodo te šole imele tri učne osebe za neobligaten pouk v slovenščini (ki se ga, žal, ne udeležujejo) poleg razrednika Vrščaja, kateremu je poverjen razven pouka slovenščine tudi razred, dokler ga kam ne spravijo, da potem njegovo mesto zasede trd Nemec, kakor se je to zgodilo ob upokojitvi St. Čampe. V sedanjih razmerah moramo biti tržaški Slovenci s tem zadovoljni, ker drugega ne dobimo. Da bi se na teh šolah postopalo pametno, t. j. da bi imenovali take učitelje, ki razumejo jezike večine učencev, t. j. laški in slovenski, ter proglasil pouk v slovenščini za Slovence in v Iaščini za Lahe obligatnim: na to ni msliti, ker so Nemcem te šole glavno sredstvo germanizacije Trsta in Primorja sploh (razmere v Puli, Opatiji in Gorici so še slabše). Škoda, da Lahi nočejo spoznati te nevarnosti, nasprotno, kar tlačijo svoje otroke v te šole ; vlada pa ob takih razmerah brez skrbi zahteva za najneznatnejše službe v Trstu znanje nemščine. — Zakaj se pa učni osebi Betriani in ona podučiteljica nista imenovali že v začetku tekočega šolskega leta, ko je bila potreba vendar že prej evidentna, to vedo le vladni krogi, ki so hoteli s tem 4 mesečno plačo (1316 K za oba) prihraniti menda za — dreadnoughte. Fakt je, da se zaraditega na deški šoli v ul. Annunziata pouk v slovenščini ni začel septembra, ampak se prične šele ta teden (s pomožnimi učitelji), na dekliški šoli v ul. S. Giorgio pa uče tako, da mnogo deklic ne pohaja pouka, ker je urnik neprimeren in lokal (za deklice iz okolice južnega kolodvora) preveč oddaljen, zakaj te deklice imajo ves drug pouk v ulici Fontana, k slovenščini bi pa morale pohajati v pol ure oddaljeno ulico S. Giorgio. Grijan—Miramar bo ime novi hotelski delniški družbi, ki se v najkrajšem času osnuje v Trstu; začetna glavnica jej bo 1,000.000 K, ki se razdele v 5000 delnic po 200 K nominalnih. Polovico tega zneska t. j. pol milijona kron so že vplačali trije tržaški slovanski zavodi in sicer: Tržaška posojilnica in hranilnica, Jadranska banka in Trgovsko-obrtna zadruga, ki so za ta znesek kupili znani hotel Grijan (Grignano) tik poleg znamenitega gozda in parka mira-marskega, ki je največja privlačnost za tujca v Trstu. Ostalih 2500 delnic se pravkar nudijo v podpis in' sicer po nominalni vrednosti a 200 K. S poziva za podpis delnic' posnemljemo, da je poleg prijaznega hotela, ki nam ga predočujejo tudi tri ilustracije, last pripravljalnega konsorcija, tudi še obširno, v prijetnem zavetju okrog hotela Jezeče zemljišče v obsegu 45.000 m2. Torej se bo podjetje lahko širilo in nudilo vedno večjo udobnost gostom in korist delničarjem, kajti svet za Miramarom ob kristalno-čistem Jadranskem morju je določen, da postane polagoma druga avstrijska riviera, ki pa naj ostane — naša. Kakovost kraja, morja in zraka se gotovo more meriti z Opatijo; kopališče pa bo, ko bo primerno razširjeno in moderno ujejeno, istotako lahko tekmovalo s toliko stavljenimi — Gradežkimi. Vsled tega je pričakovati, da postane novi Grijan najpriljubnejše zbirališče in morsko kopališče zlasti slovanskih gostov, na katere posebno računajo naši podjetni Tržačani. Odliko vanje, povodom rešitve par-nika „Trieste". Čitatelji se še spominjajo, kako se je parnik „Trieste" v mesecu juniju v Indijskem Oceanu — težko poškodovan — moral več dni boriti z groznimi viharji in so ga smatrali že izgubljenim, ker ni bilo več dni nikakih vesti o njem. Sedaj je cesar odlikoval več oseb, ki so se posebno odlikovale se svojo požrtvovalnostjo, spretnostjo in junaštvom v borbi z razluče-nimi elementi in ki imajo veliko zaslugo na rešitvi parnika in s tem mnogo človeških življenj. Odlikovani so kapitan ladije Nitsche z vitežkim križem Fran Josipovega reda ; prvi, drugi in tretji častnik : kapitan Anton Zadro, kapitan Gracijan Kosovič in kapitan Henrik Ledo zlatim križcem za zasluge s krono; iz možtva prvi podčastnik Adolf Lango srebrnim križcem za zasluge s krono, in krmilarja Nino Matesič in Obrad Popo-vič s srebrnim zaslužnim križcem. Znano je dalje, kako so kapitan in možtvo angležke ladije Lawther Rauge ne-vstrašeno in junaški stavljali v nevarnost svoje življenje, skozi devet dni sodelovali na reševanju parnika „Trieste" iz strašne situ-vacije. V priznanje in zahvalo zato je cesar podaril kapitanu I. Matheus-u zlato uro z najvišimi inicijali v brilijantih in kapitanu ladije-vlačivke „Devvan" G. D. mornariški j daljnogled s podpisom cesarjevim in z napisom „V priznanje pogumne in vspešne pomoči avstrijskemu Lloydovemu parniku „Trieste" v težki morski sili pred Bomba-yem dne 3. julija." Potem je minister za trgovino dr. Weiskirchner poslal zahvalni pismi poveljniku britiške vzhodno-indijske eskadre njegovi ekscelenci admiralu Edmundu John Warre Sladeu in guvernerju v Adenu generalu I. A. Bellu ; dalje kraljevemu italijanskemu konzulu v Bombayu, „dockmastru" v Bombayu, kapitanu F. Southnell Piperju, prvemu častniku parnika „Lowther Rauge" T. O. Hedleyu in šestorici mornarjev (ki so tvegali svoje življenje na poskusih, da se parnik „Trieste" zavleče v pristanišče). Slednjič je vlada v hvaležen spomin na reševanju ladije „Trieste" ponesrečenega mašinista na angležkem parniku „Lovvther Rauge" Samshawa, poklonila njegovi vdovi Izabeli, rodom z Reke in bivajoči sedaj v Sunderlandu na Angležkem, 10.000 kron. Dva Sicilijanca v slovenskem gledališču. Minulo nedeljo zvečer sta z južno železnico dospela dva Sicilijana v Trst. Po zunanjosti soditi, sta morala to biti imo-vitejša trgovca. Slučaj ju je ponesel izpred kolodvora naravnost pred „Narodni dom". Ker sta videla da gre toliko ljudi notri, sta vstopila tudi ona dva ter si vkupila vstopnici. Ko se je dvignil zastor, sta najprvo debelo zijala. Začudeno sta odpirala usta in gledala na oder ne da bi mogla ziniti besedico. Konečno je vendar prišel eden toliko k sebi, da je rekel napram drugemu : — Xe bel, ma mi no capisco niente. In oni drugi je odgovoril: — Ma neanche mi no capisso niente. — Dicono che Trieste e italiana, ma hanno teatro tedesco. (Slovensko : Lepo je, a jaz ne razumem ničesar. — Tudi jaz ne razumem nič. — Bo nemški. — Da, da, bo nemški. — Pravijo, da je Trst italijanski, pa imajo nemško gledališče). Ta pogovor je čul neki gospod, ki je pristopil, ter pojasnil, da to ni nemško, ampak slovensko gledališče. To se je zdelo obema Sicilijancema še bolj čudno. Ona tega nista mogla razumeti. Vprašala sta onega gospoda, če je prišel tudi on le slučajno notri. Ko jima je povedal da ne, ampak, da je Slovan, se jima je zdelo še bolj čudno. Pa kako, vi govorite italijanski ? — I seveda, a moj materni jezik je slovenski. Moža sta začudeno zmajevala z glavo ter vprašala: A oni drugi ljudje, ki so tukaj ? Ali razumejo tudi ti italijanski ? — Da, večinoma. Potem pa bi mogli iti tudi v italijansko gledališče ? — Gotovo, in tudi gredo včasih. Potem jima je gospod pojasnil, da je to „Narodni dom". „Narodni dom", cosa vol dire questo? — Časa nazionale dei slavi, je odgovoril vprašani. Moža sta začudeno zmajala z glave ter i rekla : Non comprendiamo. Obenem pa sta izjavila, da jima ugaja predstava in ostala sta v gledališču do konca. Odborova seja „Matice Slovenske" dne 2. dec. 1910, — Predsednik se je spominjal zasluge g. prof. Pleteršnika ter mu čestital za njegovo 70-letnico. — Ker je v „Mestnem domu" lovska razstava, se bo Vrazova „Akademija" priredila v veliki dvorani „Narodnega doma" (v nedeljo, dne 11. dec. ob 10. uri in pol). — Dopis ravnateljstva dež. muzeja o študijah o slovenski hiši pride v meritorno razpravo v tehniškem odseku. — Prezidij c. kr. finančnega ravnateljstva je dovolil, da prof. Pleteršnik pregleduje uradne mape v krajepisne svrhe. — Delo za Jugoslovansko Enciklopedijo je precej napredovalo. — Publikacije za I. 1910 so natisnjene in se začno v 10 dneh razpošiljati; obsegajo 74 tiskanih pol. Nakazani so honorarji pisateljem in urednikom. — Odbor je sklepal o recenziranih in nanovo došlih rokopisih. — Program za I. 1911 je določen tako-le: 1. Zbornik (z razno vsebino. Urednik dr. Ilešić. — 2. Štrekelj, Narodne pesmi. — 3. Mencingerjevi „Zbrani spisi" I. zvezek. — 4. Zabavna knjižnica (Urednik M. Pugelj). — 5. Hrvatska knjižnica, V. zvezek (v poštev prihaja neka hrvatska novela ali „Moderna srbska lirika" — eno kakor drugo bi izdali skupno „Matica Slov." in „Matica Hrv.). — 6. Knezova knjižnica (dr. Iv. Lah, Bram-bovci, II. del). — 7. Slovanski Životopisi (naslov knjigi se še določi), kakor: Šuman, Gogolj, Obradović, Macha, Tolstoj (ki mu je izdati en posebno značilen spis v celoti), ev. tudi Medved, Orzesakova, Konopnicka. — Doslej je plačalo nekako 3600 članov. II. čajev večer »Slov Čitalnice". Opozarjamo še enkrat na jutrašnji večer „SI. Čit.a, ki se bo vršil v gledališki dvorani „Nar. doma". Kako so se čitalnične prireditve občinstvu prikupile, je pokazal posebno mnogoštevilni obisk pri prvem letošnjem večeru. Tudi prireditev, ki se bo vršila jutri, zadovolji kakor upamo, vse udeležence in se je nadejati kar najboljše zabave. Pantomina „Možiček", kakor tudi burka „Mesalina" pod vodstvom g. V. Mirka in režiserja g. L. Dragutinovića, je skrbno naštudirana. Muzikalno oceno „Možička" priobčimo jutri. Ruski kružok. Radi odsotnosti gosp. Jedlovskega odpade ta teden pouk iz hrvaščine. Za ljudsko štetje. Tukajšnji Hrvati in Srbi se pridno pripravljajo za prihodnje ljudsko štetje. Vsako nedeljo ob 10. uri zjutraj imajo v „Dalmatinskem skupu" predavanje o ljudskem štetju in odbor ad hoc, sestoječ iz nad 30 članov, ima dve seji na teden. Za popisovanje tiskovin je določenih 12 lokalov. Izdado posebno okrožnico in mladina, ki bo opravljala popisovanje, se je že priglasila. Podporno za slovenske visokošolce v Pragi je imelo dne 12. listopada t. 1. svoj občni zbor, na katerem se je za X. upravno leto 1910-11 sestavil sledeči odbor: predsednik Ivan Arh, c. kr. vladni svetnik, c. in kr. ravnatelj najvišjih zasebnih in rodbinskih pvsestev itd., podpredsednik dr. Bohuslav Franta, svetnik deželnega odbpra Češkega kraljestva ; blagajnik dr. Karel Še-besta, odvetnik, tajnik korespondent Fran Heric, c. kr. amanuensis vseučiliščne knjižnice ; tajnik referent dr. Mihajlo Rostohar, pisatelj; odbornik dr. Ivan Žmavc, c. kr. skriptor vseučiliščne knjižnice ; namestnika odbornikov dr. Karel Chodounsky, c. kr. vseučilščni profesor itd., in Jan Vladimir Hrasky, c. kr. profesor češke visoke šole tehnične, državni pvslanec itd., preglednika dr. Peter C. Nesy, odvetnik, in Josip Va-lenta, višji inžener pri deželnem odboru, in namestnika preglednikov Anton Hruby, arhitekt, ter Alfonz Hrovatin, inžener. — Društvo je imelo v upravnem letu 1909-10 K 13037 prejemkov in kron 679280 izdatkov. Podpor v gotovini, obedih in v večerjah je društvo razdelilo 53 prosilcem v 270 slučajih za K 6186.98. Ostali izdatki so bili posojila za rigorozne takse v znesku 240 K ter upravni stroški. Ker si reven slovenski dijak ne more v Pragi radi neznanja češči«e ničesar postranski zaslužiti in tudi drugje ne dobiva podpore, je torej popolnoma od-kazan na „Podporno društvo", katero bi imel vsak slovenski inteligent podpirati. — Prispevki naj se izvolijo pošiljati na naslov ; g. dr. Karel Šebesta, advokat. Praga II. Spalena ul. 9. Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala za Miklavževo Gojmir in Dušan Pi-penbacher vsak po 5 kron, skupaj 10 K. Ta mlada rodoljuba bodeta prijetno miklav-ževala v družbi ljubljenih roditeljev, privo-ščata pa mladim slovenskim bratcem in sestricam ob mejah tudi nekaj te^a veselja... G. F r. S t e 1 e je pripeljal iz Kamnika celo vrečo — več nego en mernik — rabljenih poštnih znamk in stanja. Pri nabiranju so mu pomagale razne gospice in gospodje — in seveda odlikovali so se zopet naši malčki... Iz Severne Amerike — Winter Quarters — je poslal g. Anton Terbovc rabljenih poštnih znamk in prav ljubeznivo pismo, ki svedoči o vzglednem rodoljubju pošiljalčevem. V Winter Quarters imajo naši rojaki podružnico sv. Cirila in Metoda št. 9, V Trstu, dne C. decembra 1910 > EDINOST c št. 338. Starn 1IT * * Družba sv. Cirila in Metoda ima še dokaj božičnih razglednic v zalogi. Cena je nizka. Prosimo naročil. Tržaška podružnica „Slov. planinstva" naznanja svojim eenj. članom in prijateljem zimskega športa, da bodo tudi letos vozili ob nedeljah in praznikih športni vlaki na progi c. kr. drž. železnice in sicer iz Trsta — do Bohinj. Bistrice, Bleda in Jesenic proti znižani voznini po sledečem redu: Odhod iz Trsta (dež. kol.) ob 6. uri zjutraj, prihod v Boh. Bistrico ob 9. uri 40 min., na Bled ob 10 uri 14 min. in v Jesenice ob 10 uri 28 min. Odhod iz Jesenic ob 7. uri 32 min. zvečer ; z Bleda ob 7 uri 47 minut in iz Boh. Bistrice ob 8 uri 36 min.; prihod v Trst ob 11 uri 40 min. Člani trž. podružnice „Slov plan. dr." imajo pa še drugo udobnost in olajšavo, da se vozijo lahko nele s športnim, ampak tudi z vsakim drugim poljubnim osebnim vlakom ob nedeljah in praznikih ali dan preje iz Trsta, ali Opčin do — Podbrda, Boh. Bistrice, Bleda, Jesenic, Trbiža, Beljaka in Celovca se znižanimi voznimi listki, ki so veljavni za povrat 5 dnij. Te znižane povratne listke dobe člani trž. podp. Slov. plan. dr. proti društveni izkaznici v pisarni društva za povzdigo in promet tujcev za Trst in Istro, ulica Borsa štev. 2. Cena teh znižanih povratnih voznih listkov je sledeča: Trst drž. kolodvor: Do Podbrda tja in nazaj II. raz. 10 K III. razr. K 6 40, do Boh. Bistrice II. razr. tja in nazaj K 10*80 III. razr. 6 90, do Bleda II. razr. tja in nazaj K 12*30 III. razr. K 7 80, do Jesenic tja in nazaj II. razr. K 13-10 III. razr. K 8 30, do Trbiža tja in nazaj II. razr. K 16-20 III. razr. K 10 30, do Beljaka tja in nazaj II. razr. K 16 20 III. razr. K 10 30, do Celovca tja in nazaj II. razr. K 16 90 III. razr. K 10 80. Opčine drž. kolodvor. Do Podbrda tja in nazaj II. razr. K 8*50 III. razr. K 5*40, do Boh. Bistrice tja in nazaj II. razr. K 9 20 III. razr, K 5*90, do Bleda tja in nazaj II. razr. K 10 80 III. razr. K 6 90, do Jesenic tja in nazaj II. razr. K 11*60 UL razr. K 7*40, do Trbiža tja in nazaj II. razr. K 1460 III. razr. 9 30, do Beljaka tja in nazaj 11. razr. K 14*60 III. razr. K 9*30, do Celovca tj* in nazaj II. razr. K 15*40 III. razr. K 9 80. Odbor S. P. D. ki šteje že 71 članov in članic, nekaj jih še;t. 1. okolu 7. ure zjutral v veži hiše št. 11 pristopi. Na glavno podružnico v New-Yor-jul. Ruggero Manna iz ljubosumnosti zabol ku Št. 1. odposlali sv letnine 35 50 dol. j svojo bivšo ljubimko Marijo Tomasini. Mo-G. Terbovc obeta, da hoče tudi v bodoče j rilca so še istega dne ob 215 popoludne pri vsaki priliki delovati za našo miljeno aretirali v železniškem vlaku v Cervinjanu, šolsko družbo in nam pošilja prav lepih po- ko je hotel potegniti v Italijo. Državno zdravov. Mi g. Terbovcu hvaležno odzdrav- pravdništvo toži Negrija radi zavratnega ljamo. g. Aeletu in njegovim sotrudnikom umora. Razprava, kateri predseduje deželne ter vrlima Gojmiru in Dušanu Pipenbacherju sodnije svetnik dr. Andrich, je določena na se prav iskreno zahvaljujemo. Živio! dva dni. Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Tomicich, brani dr. Rossi. Naše gledališče. Predstavo „Vstajenja" lahko prištevamo med najlepše vspele prireditve ne samo letošnje sezone, temveč v vsej zgodovini našega gledališča. Vsi igralci od prvega do zadnjega so umeli etični in visoki smoter tega slavnostnega večera. Vglobili so se v svoje vloge in nam podali verno in reali-Hstično sliko te veličastne tragedije ruske ' duše. Seveda je na igralce blagodejno vplivalo to, da je bilo gledališče napolnjeno do zadnjega kotička in da je kakih 200 ljudi odšlo, ker niso dobili vstopnic. Med občinstvom in igralci je vladalo slavnostno razpoloženje. Občinstvo je spremljalo dejanje in misli velikega staička iz Jasne Poljane z razumevanjem, o čemer je pričalo dejstvo, da je med tisočero maso vladala med igro grobna tišina. Kdor pozna ta svetovnoznani roman Tolstega, mora priznati, da je dramatizator s spretno tehniko izvedel skoro neizvedljivo delo. Po alegorični sliki, ki je bila deležna vsesplošnega odobravanja in v kateri je pokazal gospod režiser svoj fini umetniški okus, sledilo je velezanimivo dejanje. Velikonočno razpoloženje I. dejanja je bilo izborno pogojeno: Korak kmetov in zvonovi so bili veličastna in trodukcija, ki so jo poveličevali svetlobni efekti. Glavno vlogo Katjuše je igrala gospa Dragutinovičeva in nam podala s to dovršeno kreacijo vnovič priliko, da smo videli njen umetniški talent. G.a Dragutinovičeva je umetnica realistične šole, zna se uglobiti v svojo vlogo, se ne lovi za vnanjimi efekti, temveč psihološkim razvojem doseza veliko več, nego, če bi se lovila za efekti. — Z njeno Maslovo postavila je na naš oder nepozaben tip, ki bijga radi zopet videii. Nehljudov je precej pasivna vloga. Z dramatizacijo je izgubila marsikaj lepega od svoje notranje vrednosti. G. Dragutinovic jo je izvel s polnim umevanjem duše Tolstega, kajti vedeti je treba, da v tej vlogi predstavlja Tolstoj — sebe. Kakor mlad gardni častnik, poznejši aristokrat, podal je tej figuri svoj individuvalni pečat. V II. in III. dejanju — pred poroto in v ječi — je povsem zadel spokorniški ton Porotniki — gg. Bratina, Boleslavski, Požar, Vavpotič in drugi — igrali so očividnim veseljem in temperamentom. V III. dejanju — v ječi — je poleg g.e Dragutinovićeve, ki je izborno podala padlo, a vendar strto in razposajenost le hlinečo ženo, vzbujala največo pozornost sokaž-njenka g.a Germekova, ki je kreirala veren tip propale ženske, ki pa vendar v svoji duši težko nosi žalostno usodo svojo. Njen jok na koncu dejanja je pretresal srca. G.a Ponikvarjeva jej je stala verno ob strani in ji je se svojimi zmožnosti znatno pripomogla k velikemu vspehu tega dejanja. G.ca Mekindova — ta edina simpatična kaž-njenka — je bila zvesta in sočutna tolažilka nesrečni Katjuši. Naravnost izboren jetinčar je bil g. Zaletel: se svojim basovskim glasom in robustno figuro. G.ca Železnikova in g.ca Bernetičeva sta tudi se svojo skladno igro pripomogli k skupnemu efektu. IV. dejanje se vrši v Lazaretu, kamor je — po sreči — prišla tudi kažnjenka Katjuša Maslova, kakor postrežnica. V tem dejanju naj pohvalno omenjamo g.a Ljubica in Ilica. V. dejanje, ki se vrši na kazenski šta-ciji v Sibiriji, je najlepši, v katerem izzve-neva ta velika tragedija nesrečne ženske duše v veličasten akord ljubezni in vstajenja. Ta zadnji sestanek — slovo za vedno — med Katjušo in knezom Nehljudom, ki jo je, da popravi svoj veliki greh na njej, dvignil zopet iz blata, jo očistil in dovel k novemu življenju: to je bilo kabinetno delo igralske umetnosti. Globok, neopisen vtis je bil, ko so se ob velikonočnem zvonenju in pevanju korala — podobno v I. dejanju — njiju pogledi zadnjikrat po- Tržaška mala kronika. Prišla pod tramvajski voz. Sinoči ob 7*45 je v ulici Stadion, na oglu ulice Donizerti hotelo neko dekle iti preko ulice. V tem je prišel tramvajski voz štv. 144. Kondukter ni mogel radi mokrote in blata hitro ustaviti voza in dekle je prišlo pod voz, ki jo je nekoliko metrov vlekel seboj. Dekle so v kočiji prepeljali v mestno bolnišnico. Kolikor so mogli konstatirati, se imenuje Roza Musso, je stara 18 let, doma iz Padove in služi kakor sobarica pri rodbini Macchioro. Dekle se je poškodovalo na tilniku in dobilo tudi notranje poškodbe in bo težko okrevalo. Skrivališče v klosetu. — V nedeljo zvečer sta sedela pri dveh sosednjih mizah v gostilni „Al cantinone" težak Lazar Vu-kelič in mornar Tosič Nikolaj. Vukelič je povabil Tosiča na kvartanje, ta pa je odklonil povabilo, kar je Vukeliča tako razjezilo, da je nastala taka rabuka, da je moral intervenirati redar. Vukelič se je skril v stranišče in redar je moral dolgo trkati, predno je možakar odprl. Nasilje proti redarjem. Predsinoč-njem se je 31-letni delavec Humbert Lipo-rini, iz Bolonje, pričkal z drugimi individuji. Dva policijska agenta sta ga posvarila, naj gre domov, ali mož se je zoperstavil. Ko pa je bil aretiran, je začel vihteti s pestmi okolo sebe in tudi enemu agentu zlomil dežnik. S težavo so ga spravili pod ključ. Tudi neka Felicita Fraglia iz Moščenic, j topljaliJ eden v 'drugem " in ko Nehljudov že izgnana iz Trsta, je bila aretirana radi nočnega razgrajanja in zoperstavljanja proti redarjem. Koledar in vreme. — Danes: Nikolaj škof. — Jutri: Ambrož škof. Odlikovano pekarna In slaščičarna i zlato kolajno in kiižeem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 - Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja glavnemu t H k ta t II & dan SVeŽ krtih. občinstvu, da una ... ..— , ■ . Prodajalaica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blŠkoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah In fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejlo moko iz najbeljSik mlinov po najnižji ceni. Bresplaiaa pestrežba na dos. — PriporoCa a se slavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem Mnenje gospoda dra. L. Ungerja, Dunaj prof. 8pecijalfstike nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču. G. /. SERRAVALLO Trst. Pripisoval sem ponovno Vaše SERRAVALLOVO KINA - VINO z železom malokrvnim dečkom in konvalescentom ter navadno sem bil zadovoljen z njegovim upljivom na obujenje teka in na splošno z njegovo krepilno močjo. DUNAJ, dne 15. aprila 1908. Prof. Dr. L. UNGER. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ■V PO ZMERNIH CENAH m RAFAELE ITALIA TRST - VJA MALCANTON - TR8T J3 Na obroke ! JAKOB DUBINSECV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olrao štev. 1, H. nadstropje — Trst Vela izbera izpelje! M za pspđe in MifattnMa Map ter moške in ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Odlika. Naravnemu izvirku grenčice ,Sternhof" pri Brnu je bila od generalne jurije ne razstavi v Napolju priznana di-Temperatura"včeraj otT*2. uri popoludne z zlato kolajno. Na lovski razstavi + 13 Cels. — Vreme včeraj: oblačno, de-!na DumiJ" je dobil zlato kolajne s pn- ževno. ^znanjem.___ Vremenska napoved za Primorsko:!---------—-— Oblačno s posamičnimi padavinami. —j—p Edina SlOVSflSka M Hladni vetrovi. V začetku slabo vreme, po- 1 tem počasno boljšanje. knjigoveznica Izpred sodišča. Zavratni umor. priče^^čei^Hazprav^^Ss'iiateira^fKarlu MITOIl""REPHlfEll» TfSt Ul. tOCHIO 9 Negri, rojen, leta 1886 ▼ Benetkah in pri- Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta stojnemu tjakaj. Negri je dne 7. septembra in fina dela po konkurenčnih cenah. De Vecchi 8 Z. Skerl nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otrobom. SENO prve vrste po 7 S. Oves Ban po 17 K. Detelja po 7*50. Offrskl oyea po 19 K. Otrobi „V" po 15*60 K. — Po 100 kilogramov na malo za razprodajo._ Simić & Co. - £rst ul. S. Anastasio 8-10 = OBAVLJA ===== Agenturske in komisijn. posle Bavi se s prodajo kolonijalnega blaga in nakupom dež. pridelkov. KrolDcnlco za ciulllsts In vojake Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6 II. n. Priporoča se slavnem občinstvu in vojafitvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zaerao. ^TRŽAŠKI SLOVANI | po raznih opravilih, imajo najlepše in najpri- H mernejše zbirališče v dobropoznani — :: Stavami llniverso :: ki se nahaja na trgu pred „Narodn. domom" št- 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave na razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laSki časniki in vse boljše iluBtrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. i Mi\m: plin VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare Št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst 44 ff Air Artigiano Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst jfcfcfc kinematograf „^fflria" Odprt se je v Skednja Elegantna dvorana, sestavljena-op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNM: L mesto 30 m., otroci ii vojati 20 m. n. mesto 20 m, otroci ii volaM-10 v. Stran IV „EDINOST" št. 338. V Trstu, 6. decembra 1910. ob zgrudivši se Kaljuši govori biagovestje : „Ljubezen, velika ljubezen" mogla bi vladati ■a svetu, a žalibog, ljudje tega ne vedo. Pojdi tudi ti Katjuša tja, pridruži se tem revežem, pošlji tudi ti svojo prošnjo pred prestol Vsevišnjega, ker sedaj si vstala in si čista! Nikdar več se ne povrneš na pot svojega prejšnjega življenja j« — Ob tem prizoru so rosile oči gledalcev. V tem zaključnem dejanju je ljubljenec našega gledališkega občinstva gosp. Rajne r v svoji sicer le epizodni vlogi po-mogel do velike veljave. Se, kakor strt in umirajoč človek je klical iz svoje ogrenele duše prokletstvo in bombo ..nad te gade, ki se imenujejo ljudje". Zvesto mu je stala ob strani g.a Ponikvarjeva kakor navdušena nihilistinja. Tudi ostali igralci so lepo rešili svoje vloge posebno g. Ljubic kakor bodoči mož Katjuše, je ustvaril dober tip blagega priprostega človeka, ki pozablja na to, kar je bilo in objema se svojim srcem nesrečno ženo — mučenico. Intendanci gre vsa čast, da je tako dostojno poskrbela za proslavo velikega Tolstegr. — Režija je najspretneje rešila svojo ob obstoječih razmerah kaj težko nalogo. Občinstvo je zapuščalo gledališko dvorano z globoki utisom, ki ga je napravila grandijozna koncepcija tega veličastnega dela. rih peres. Torej — v roko pamet, ki je bolja nego žamet, kakor pravi slovenski pregovor. Trg sv. Andreja je pričel v ponedeljek in traja 8. dni. Na travniku je postavljenih nekaj barak, ki delajo prav malo časti takemu mestu kakor Gorica. Ljudi z dežele je prišlo razmeroma malo ; vidi se, da taki trgi so se že preživeli, ko pa je v okolici in na deželi sploh zadostno število trgovin vseh strok. Naši ljudje naj se tudi ob tej priliki obračajo do narodnih trgovcev. Vesti te Istro. I? Pazina. Dne 12. t. m. se bo vršil v dvorani „Narodnega doma" sokolski ples. Začetek točno ob 8. in pol zvečer. Giuseppe Beldinanzi, urar urar ulica Commerciale 5, Trst Poprave po jako nizkih cenah. Mali oglasi * * * 9R-!otrn mladenič zmožen vrtcar.nva. išče pri-£U~lGl,lll merna službe. VeSč je slovenskega in nemSkega jezika. Ni.slov pove Inaeratni odd. Edinosti._2050 Ppinflfnnamn našemu občinstvu edinega slo- rnpuruudmu venskega fotografa A J e r k i č a Trat, Via delle Poste 10 (poleg glavne pošte). — Gorica, Gosposka ulica 7. 2129 SObd 86 0<^a v ,,sjem- — Šalita Greta 8, II. n. Gostiina T :r i ,CafK Goldoni' 1 Trst. Piazza Cario Goldcni št. 2 PJjaee naravne in prve vrste. Časopisi in ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se naitopleje priporoča FRANJO MARINSEK. Tudi popoludanska predstava komedije „Ena se joče in ena se smeje" le lepo vspela in je bila dobro obikana. __2049 z vso pripravo se odda 'v najem po nizki ceni. Obrniti bp je v ulico Car-radori (gostilpa N. D. O. — K o s i č._2260 v službo mladega kočijaža — Novo pogrebno podjetje, Trat 2043 Sprejme se Corso 49. * * * V četrtek, na praznik Matere Božje, dne 8. dec. pop. ob 4. uri ?? Rdeči talar". Ta igra je bila ena najlepših v našem gledališču. Na številno občinstvo je bila napravila največji utis. Gledališko vodstvo vstreže gotovo vsem, da vprizori to krasno igro še enkrat. Opozarjamo, da je to zadnja vprizoritev v tej sezoni. Nujno svetujemo zato vsem, da ne zamudijo te ugodne prilike. V četrtek, na praznike Matere Bo je, dne 8. dec. zvečer ob 8. uri na splošno zahtevo še enkrat ^ „VSTAJENJE" £eva Jfikolajeviča Tolstega V nedeljo je doživela ta predstava velikanski vspeh. — Gledališče je bilo do zadnjega kotička razprodano tako, da so se mnogi morali vrniti, ker niso dobili nobenega prostora več. Verjeti moramo, da bo tudi ta črtetek obisk velik. Vsak naj se torej pravočasno potrudi za vstopnice, ki jih prodaja vratarica „Nar. doma". Pred predstavo J-- PROLOG in alegorična ž va slika. Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". Danes točno ob 8. uri in pol zvečer pevska vaja za j moški zbor velika dvorana N. D. O. Gg. pevci so naprošeni, da se polnoštevilno vdeleže vaje. Pevske vaje se vrše vsaki terek in petek. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Odborova seja se vrši danes ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih. Bratje odborniki se pro-2;sijo, da se udeleže vsi te važne '/ odborove seje. Na zdar! Trgovsko izobraževalno društvo priredi običajni Miklavžev večer v nedeljo dne 11. t. m.; natančneji vspored se še naznani ; darila vsprejema vsaki dan društveni upravitelj v društvenih prostorih ul. S. Fran-cesco 2. I. Čitalnica pri Sv. Jakobu. Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja. — Miklavžev večer, ki se je imel vršiti v četrtek, se radi nastopa v gledališču preloži. Dan objavimo jutri. Darila vsprejema rodbina Kompara (nad Čitalnico). Rojančani pozor! V četrtek dne 8. t. m. pride v gostilno „Konsumnega društva" Miklavž, ki vam prinese obilo dragocenih darov, med temi tudi tako „mašino" za blato delat, ker ga tako grozovito manjka v Rojanu. _ Vesta iz Goriška, Iz Dutovelj. Naš prijatelj gospod Sluga mora imeti precej nemirno vest. Za vsakim gromom, v lastni senci vidi sovražnika. Nu, bodi mu povedano, da je vsakdo le zadovoljen, ako nima opravka žnjim. Zato pa bi tudi mi njega nujno prosili, naj pusti nas in naše gospodarsko društvo na miru. Pometa naj le pred svojim pragom. Njegove razmere nas prav nič ne brigajo, ker vsakdo nas ima dovolj svojih lastnih gospodarskih opravi!. Samo izziva naj nas ne, sicer mu enkrat povemo, koliko teže ima — štiriperesna deteljica, ki se nahaja na dutoveljski postaji, ki bi sicer — po službeni pragmatiki — prihodnjo pomlad ne smela več pognati šti-' 3 E Henrik pl. Chicchio „ Via Stadion 35 Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nikeliiate ali jeklene ure, — Regolatorji iz prvih tvornic. ,ZENIT, OMEGA". Sprejema vsako popravo z garancijo eaega teta = r~ ZazTko"uhol1neica F. VfDAU, Trst via S, iazzaro 22 Sg&Č Prejemi je naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje KožuMe z Jerastoom zoper Kakoršno si M\ škodo n 3E 3G I TRATTORIA E" „Air Antlcn Pompel"3 Trst, Piazza Carlo Goidoni 4 Priporoča «• slavnemu obCinitru. - Toči se izvrstno Tino : teran, istrafeo, furlansko in belo. Šteiiifeldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkiuii Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARINSEK. jf n Ravnokar je izšel velik cenik ^ j ur, zlatnine,srebrnine j katerega pošljem na :| l:: željo vsakomur :: a ::: brezplačno II _ »-■ M t I I I I t I III I I II I I 1 >~ -E u*ar - S| liliTs'^^-'^sf&t : Ustanovljena leta 1SS5 I : - U n ; Naj veča trgovina fj : na Gorenjskem. EJ Otvorite? M8 sinvensKs \mml Čevljarska zadruga v Mirnu pri Sonci naznanja, da je otvorila v Tratu. v uliol Barrlera vooohia Štev. 38 UMETNI LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje -vsakovrstna obuvaa od najprl-prc«teJŠ8ga do uajfiaejšoga ter aprejsma tudi poprav©. Priporočamo se toiej alavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedno izdelkov r.aše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo. Cone zalo nizke. NAROČBE S2 iZVRŠUJSJO TOČNO. Plombiranja sobov Dr. j. Cer mak : iobozBra^sik : - TRS' della G&serm.s, št. 13, n. koncesij, sobni &mli oživi mišica, omlad kožo, ohladi g^avo, d ^.sinfjcira usfs CENE: 1 ntaia s>:eklen*ca Kron zJio i srednja ' stekl. Kron i 3Q i velika * steklen. Kron 2-4© Zsmašek vsake : steklenice nosi vžgano to le znamko. Prodaja se v vseh trgovinah r.a drobno. Kjer bi se ne dobilo, naj se o&rne na j} „ Bogomil Pimo m nrar ? inia svojo nouo proda- _ ... ________v ur v TRSTU, ulica S fh3* Vis cen. Bstifri 13 \ 1B nasproti cerkve n £ bv. Antona no vet a. £ te Vsako v. verižic % pc tov. C(?riah. „Dinnn" izdelnug trasic, ž^nia. družba z o. z. na Dunaju I., Rnkhgasse 6 j. ■urico Preuer - Trst ^ša S. Lazzai*o št. 22 pohištvo iz bambusa ■■ in indijskega trstja. ===== Preameti, Driiira?ni za božična in novoletna darila. - Novo pogrebno podjetja - corso št. 49 PODRUŽNICA CORSO ST. 49 5fa Opčiiiah! ima bogato založeno prodajalno vseh mrtvaških predmetov in sicer ogromno izbero naravnih vencev vsake stroke in istotako buques palme in umetnih cvetlic, peri porcelana itd. Vsake velikosti in raznih vrst svetilnic itd. itd. §er.e ugodne. - Priporoča se si občinstvu posebno za prih. praznike vernih daš Pozor na naslov JTOBSF MBZEK, OpCine St. 170. Pristni • Mrnm edino u ČEŠKI GOSTiLHI ••i u ulici Beiuedere