IZVRŠITEV LETNEGA PROIZVODNEGA PLANA ZA AVGUST 19«
štronbr.::n ZELEZAR
G L A Š J L O

Z §ft E¿ A R N E J TO R E
1. Aglomeracija	. . . . . . 72,1*/»
2. Elektroplavž		72,1 •/.
3. Jeklarna	. . 67,0 •/•
•4. Valjarna		62,0 •/•
5. Livarna sive litine			72,9 •/•
6. Livarna valjev		41,0 •/.
7. Obdelovalnica valjev		36,8 •/•
8, Samotna		69,2 •/.
Skupaj podjetje	67,3 •/•
5TORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesecOdgovorni urednik: Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Avgust Boršič, Marjan Klinc, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Štefančič, inž. Niko Zakonjšek in Drago Završnik f§| Tiska ČP »Celjski tisk« Celje
DVOJE ZASEDANJ DELAVSKEGA SVETA
ZAKJUCKI FINANČNE KOMI-
Uredniški odbor
članom kolektiva
Ni redek pojav, da časopisi, predvsem manjši, kot je naš, anketirajo svoje bravce z namenom, da bi ugotovili kako so le-ti z listom zadovoljni, kaj jim je všeč in kaj ne, česa si v bodoče še želijo, da bi njihov list objavljal. Tildi mi se bomo verjetno odločili za takšno anketo, čeprav večkrat slišimo mnenja članov kolektiva o našem listu. Tkvoedamo se, da vsem tudi ni mogoče ustreči. Zasledovati moramo predvsem osnovne namene Usta, katerega naloge so, da informira delovni kolektiv o vseh dogajanjih v podjetju ter ga mobilizira v prizadevanju za dosego boljše in večje proizvodnja, in s tem boljših delovnih in življenjskih pogojev. Toliko v uvod.
Če pogledamo vsebino našega
‘-. a bomo videli, da se veliko piše 'djetju kot celoti, o poslo-: " §	~ lotnega podjetja, o delu
.	; organizacije za vse
„¿je, o delu organov delav-noupravljanja podjetja; prinaša naše glasilo pri-»i. ri[-xn iz obratov o življenju in delu ' neposrednih proizvajavcev in od njih samih. Iz poročila o poslovanju našega časopisa objavljenega v prejšnji številki je razvidno, kar je sicer ,pohvalno, da je v enem letu sodelovalo s prispevki 214 članov kolektiva od tega 45 delavcev neposredno iz proizvodnje. Vendar smatramo kot že rečeno, da je prispevkov od ljudi iz neposredne proizvodnje še vse premalo. Ponekod (ne pri nas) se dogaja, da mora urednik ali uredniški odbor, napisati vse prispevke za časopis sam ter s tem postane «■glasilo urednika oziroma glasilo uredniškega odbora«. Mi tega prav gotovo ne želimo. V naslovu našega lista piše, da je glasilo delovnega kolektiva, zato naj to tudi bo; izhajati mora iz kolektiva in pisati za kolektiv.
Naša skupna želja naj torej bo čimveč prispevkov iz neposredne proizvodnje. Če bi iskali vzroke, zakaj ljudje ne pišejo, bi videli, da gre v največ primerih zg podcenjevanje svojih sposobnosti. Marsikdo pravi, da ne zna pisati, ne pozna pravopisa, da nima kje dati prepisat na stroj itd.
Prispevke sprejemamo tudi v rokopisu, samo da je čitljiv. Tisti pa, ki imajo možnost pa le naj pošljejo prispevke napisane s strojem. Kar zadeva pravopis in izražanje, kar brez skrbi, glavno je vsebina in misel, ki jo nek sesta ¡ek vsebuje. Če dopis ni čisto slovnično pravilen nič ne de, to . je lahko popraviti. Na koncu bi spomnili še nato, da vse prispevke (tudi slike) honoriramo tako, da tisti, ki se potrudi in kaj napiše prejme majhno nagrado za svoj trud.
Glede roka oddaje prispevkov pa opozarjamo, da sprejemamo prispevke vedno. Nova številka se pa zaključi vsakega 25. v mesecu. To je potrebno, če bomo hoteli, da bo naš časopis izhajal redno.
Delavski svet je na svojem sedmem zasedanju dne 30. julija razpravljal najprej o Pravilniku o delitvi čistega dohodka. Osnutek je bil predhodno v razpravi in sicer ga je obdelala širša komisija v kateri so bili tudi predstavniki obratov z namenom, da so ga kasneje lahko tolmačili v svojih obratih. O osnutku so razpravljali vsi obratni delavski sveti kakor tudi sindikalna organizacija. Komisija za sestavo tega pravilnika je dobila tudi precej pripomb katere je predložila delavskemu svetu. Sklenjeno je bilo, da se osnutek sprejme z nekaterimi dopolnitvami. z veljavnostjo od 1. januarja letos.
V	naslednji točki dnevnega reda je DS sprejel Pravilnik o poslovanju strokovne tehnične knjižnice v podjetju, ki jo vodi od upravnega odbora podjetja imenovan knjižni odbor. Knjižnica bo v bodoče delovala v okviru tehničnega sektorja z namenom pamagati pri strokovno tehničnem delu in nadaljnjem razvijanju splošne in strokovne izobrazbe kadrov.
V	zvezi z gradnjo stanovanj v Šentjurju, kjer živi veliko število članov našega kolektiva, je DS sklenil da se:
Dne 16.. aivgusta smo imeli v gosteh sovjetsko sindikalno delegacijo, ki se je zadržala pri nas en dan. Gostje so zastopali sindikat rudarjev, sindikat metalurgov in Sindikat kemičnih delavcev. Delegacijo je spremljal predsednik: republiškega odbora .sindikata rudarjev, metalurgov in kemičnih delavcev Hrvatsike in predsednik OSS Celje tov. Črešnik.
Goste smo sprejeli v gasiv-•skern domu, kjer jim je po uvodnem pozdravu dn medsebojnem Seznanjanju tehnični direktor ing. Nečemer govoril o zgodovini naše Železarne, o proizvodih ter proizvodnem procesu. Sovjetski
—	dodeli kredit 12 prosivcem našim delavcem za novogradnje in adaptacije stanovanj v Šentjurju do višine skupno
1,540.000	dinarjev s tem da sindikalna podružnica še stvar pregleda
—	v svrho sofinansiranja stanovanjske izgradnje v Šentjurju je DS odobril plačilo 50 % udeležbe ali 10 milijonov dinarjev; za drugih 50 % se pa odobri najetje kredita do višine 10 milijonov din z rokom odplačila 20 let in z 1 do 2 % obrestno mero.
—	člane kolektiva, ki se bodo vselili v ta stanovanja v Šentjurju pogodbeno veže, da v primeru prekinitve delovnega razmerja z Železarno štore ta stanovanja zapustijo.
Ker so bili predvideni zneski za izobraževanje prekoračeni je DS na predlog TJO odobril, da se iz sklada skupne porabe dotira še 3 milijone dinarjev za izobraževanje.
Za dokončno ureditev »Vrun-čevega doma« na Svetini, ki ga je zgradila Zveza borcev NOV Štore je DS na predlog TJO odobril dotacijo 600 tisoč dinarjev.
V zvezi z novimi pogoji, ki bodo nastali z uvedbo novih predpisov in zakona o zdravstvenem
raciosnalizatoirstvo, organizacijo prijavljanja tehničnih izboljšav in patentov ter načine nagrajevanja. Po ^seh uvodnih razgovorih so si ogledali naše glavne obrate ter se ipri tem najdalj časa zadržali na eletotroplavžu, o katerem so se pohvalno izrazili.
Po ogledu podjetja smo jih odpeljali na Svetino, kjer smo si ogledali nov dom Zveze borcev, ki je bil vsem zelo všeč, posebno so bili navdušeni nad lepim razgledom. Po kosilu v našem počitniškem domu so se nadaljevali razgovoru. Govora je bilo največ o sistemih izobraževanja pri nas in posebno v našem podjetju. Na-
zavarovanju je nujno, da se temu vprašanju posveti velika pozornost. Zato je DS sklenil, da bi na enem prihodnjih zasedanj širše razpravljali o problemih nezgod pri delu in bolezni ter s tem v zvezi o naraščanju izostankov od dela. Zadolži se oddelek za socialno zavarovanje podjetja ter zdravstvena postaja, da pripravita ustrezne analize po gornjih vprašanjih.
Na svojem 9. zasedanju dne 24. avgusta 1962 je delavski svet med drugim razpravljal o problematiki polletnega poslovanja, o vprašanju družbene prehrane v našem podjetju ter o poročilu inventurne komisije o rezultatih poletne inventure.
V zvezi s polletnim poslovanjem je dala poročilo finančna komisija. V svojem poročilu je zajela in analizirala najbolj karakteristične podatke, ki dajo osnovo za diskusijo in smernice za nadaljnje poslovanje v cilju izvrševanja družbenega plana in povečanja dohodka.
'Komisija je po detaljni proučitvi poslovnega leta prišla do raznih zaključkov, ki jih je predlagala DS v razpravo in končno odločitev. Delavski svet je spodaj navedene zaključke in ugotovitve komisije v celoti osvojil.
ši tovariši so gostom razložili delo našega centna za izobraževanje, dalje sistem izoibaraževhaja odraslih nasploh. Ob zafcljuku je bilo govora o tem, da naj bi naša železarna navezala stike z kakšno železarno v Siovjeitski zvezi. V tej zvezi so nam obljubili, da bodo poskrbeli za to, da bi čam-prej navezali prijateljske medsebojne stike. Povezava bi se izvedla .preko sindikalnih podružnic oziroma sindikalnih vodstev obeh železarn. Ob odhodu so Sovjetski gostje izrazili zadovoljstvo nad obiskom pri nas, ter izrazili želj o, da bi medsebojne stike še poglobili' ter večkrat izmenjali izkušnje prt svojem delu.
SIJE:
1.	Že večkrat je bilo v zadnji dobi ugotovljeno, da tržna situacija kaže na to, da so minuli časi, ko je bilo mogoče plasirati skoraj vse proizvode, ne glede na
■ to, kakšne kvalitete so in kakšni stroški so bili potrebni za proizvodnjo. Zato se pred proizvajav-ce postavlja kot prva naloga ostvarenje kvalitetne in cenene proizvodnje, ki potrošniku odgovarja, ker samo tako proizvodnjo bo lahko komercialna služba plasirala na domačem in tujih tržiščih. Takšno proizvodnjo bo tudi lažje pravočasno napla-čevati od kupcev.
2.	V tesni povezavi s stroški pa je skrb za povečano ekonomičnost in produktivnost.
Komisija ne bo v teh svojih zaključkih dajala napotila za omenjene predpogoje znižanja proizvodnih stroškov, ker je v naših enotah dosti specifičnosti, zato je že v samem poročilu priporočala kolektivom posameznih enot. seveda v prvi vrsti odgovornim osebam, da z vso resnostjo proučijo poslovanje, ugotovi io vzroke za pozitivno in negativno gibanje stroškov v proizvodnem procesu in po analiziranem stanju ukrepajo v cilju normalizacije v doseganiu kvalitetne in cenene proizvodnje.
3.	Komisija je mišljenja, da bo tendenca za povečanjem osebnih dohodkov pravilno usmerjena le, če se bodo razprave razvijale v smeri povečanja poslovnih uspehov, ker so le-ti družbeni predpogoj za povečanje osebnih dohodkov.
Komisija za družbeno prehrano pri delavskem svetu je dala poročilo o neplačanih razlikah pri toplem obroku, predlog za organizacijo boljše evidence sprejetih in izdanih porcij obroka ter predlog za organizacijo družbene prehrane v našem podjetju. Po razpravi gornjega poročila je delavski svet sprejel naslednje sklepe:
1.	O neplačanih razlikah toplega obroka naj razpravljajo obratni delavski sveti in odločijo kako nai se neplačani obroki končno likvidirajo.
2.	Komisija za družberto prehrano naj izdela takšen predlog evidence toplega obroka, ki bo zagotavljal tekočo kontrolo in onemogočil razlike med sprejetimi in plačanimi obroki.
3.	V zvezi z družbeno prehrano v našem podjetju, je DS zadolžil upravo podietja, da na naipra-vilnejši način reši vprašanje abonentov DUR-a in če je potrebno. postavi zahtevo za končno rešitev pred občinske in zborniške organe, tako da bo mogoče DUR čimprej likvidirati, prostore pa preurediti za pripravljanje toplega in mrzlega obroka.
Inventurna komisija je dala poročilo o rezultatih poletne inventure. Ugotovljene so manjše razlike (ponekod viški — drugod manjki), ki jih je, z ozirom na velik promet, mogoče upravičiti.
Delavski svet se je strinjal, da se ugotovljene minimalne inventurne razlike ustrezno preknji-ži jo.
Obiskala nas je sovjetska sindikalna delegacija
Sovjetska delegacija s predstavniki naših sindikalnih forumov in predstavniki kolektiva Železarne
sindikalisti so se zanimali za
2.	Iz sredstev, ki jih dobijo po prvem odstavku tega člena, organizacije neposredno izplačujejo določena nadomestila in stroške za zdravljenje svojih delavcev, in sicer:
— delavcem — nadomestilo osebnega dohodka za prvih trideset koledarskih dni bolezenskega dopusta in nege obolelega ožjega družinskega člana v smislu zakona o zdravstvenem zava-
rovanju;
—	v skladu zdravstvenega zavarovanja — stroške zdravstvenega varstva za prvih trideset koledarskih dni zdravljenja delavcev za poškodbo pri delu in za poklicno boleznijo.
—	Če odstopljeni del prispevka ne zadošča za obveznosti do
/<T\ ŽMAHAR — BELEJ:
y osedamji razvoj gospodarstva pri nas je nujno terjal stalno povečevanje obsega kapacitet ter večanje količinske proizvodnje. Ta tendenca je bila v ozki povezavi z družbeno — ekonomskimi spremembami, nastalimi po vojni in je imela za cij povečanje materialne osnove, kot pogoj za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje našega družbenega sistema. Današnja stopnja razvoja nas je preko administrativno vodenega gospodarstva do leta 1950 in potem z gospodarjenjem po delovnih kolektivih, privedla do kvalitetnih sprememb. Namreč sedaj razvite kapacitete nam morajo po svoji kakovosti, izbiri, in proizvodnih stroških nuditi blago, ki ustreza ne samo zahtevam našega temveč vse bolj tudi mednarodnega trga. Ekonomsko rečeno: zakon tržišča doslej zapostavljen zaradi hitrejšega tempa razvoja stopa glede na današnjo gospodarsko moč, vse bolj v ospredje. Kvantiteto gospodarjenja zamenjuje kvaliteta z vsemi zakonitostmi blagovnega gospodarstva.
Ta razvoj gospodarskih dogajanj usmerja na drugi strani tudi cel ekonomski sistem od načela delitve dohodka po delu do podrobnih gospodarskih ukrepov, kateri so se prav v zadnjem času
Pričele so se razprave
o zdravstvenem zavarovanju
Novi predpisi o zdravstvenem zavarovanju in o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja so prinesli precej novosti. O teh vprašanjih so pri nas razprave šele začele. Potrebno pa bo, da v teh razpravah sodeluje sleherni član našega delovnega kolektiva, da bodo predlogi in ukrepi pozitivno vplivali na rezultate ekonomičnega gospodarjenja in pozitivnega reševanja zdravstvenih problemov.
V prejšnji številki Železarja smo že pisali o nekaterih novostih, ki jih prinaša novi Zakon o zdravstvenem zavarovanju, predvsem je bil poudarek na tistem delu, ki določa pravice delavcem do nadomestila v času bolezenskega dopusta. Bistvenega pomena za podjetje kot celoto, pa je predvsem zadnji odstavek v navedenem članku, ki je vzet iz člena 12 zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (U. list FLRJ štev. 22/62), ter določa:
1.	Za neposredno sodelovanje organizacij v zdravstvenem zavarovanju odstopajo komunalne skupnosti organizacijam za zdravstveno zavarovanje.
zavarovancev, zagotovijo potrebna dopolnilna sredstva zavarovanci, ki so zaposleni v zadevni organizaciji, iz svojih čistih osebnih prejemkov. Organizacija lahko odloči, da da potrebna dopolnilna sredstva iz sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Ta določila zakona nalagajo podjetju dolžnosti in skrb za zdravje svojih članov. O tem je vredno razpravljati in v posameznih primerih tudi ukrepati. Prav tako bomo morali bolj skrbeti in nadzorovati upravičenost koriščanja pravic iz predpisov o socialnem zavarovanju predvsem pri tistih članih kolektiva, ki te pravice izkoriščajo s tem, da skušajo pridobiti bolezenski dopust za opravljanje privatnih poslov ali celo poljskih del na svojem ali celo sosedovem posestvu. Na žalost to nekaterim tudi uspe. Od nas vseh celotnega kolektiva pa je odvisno, koliko časa bo to še možno.
(nadalj©vanje na 3. starani)
Tržišče, proizvodnja, plan,samoupravljanje
prilagodili novim zahtevam, ki se postavljajo 'pred gospodarske organizacije. Kakšna je torej naša naloga? Že omenjene zahteve narekujejo brez dvoma, da pričnemo intenzivneje gospodariti in da se prilagodimo zahtevam svobodnega trga. Doba čakanja na kupce je za nami. Ne moremo še tudi zanašati na stihijo trga, kar je značilno za kapitalistične odnose, kajti pri nas bo plan še vedno družbeni regulator za izključevanje močnih nasprotij ter prelivanja ene gospodarske panoge v drugo. Gospodarska organizacija ni sama sebi namen, ampak mora skrbeti za skladnejši razvoj celotnega gospodarstva pri nas. Pogoj obstanka in napredka je brez dvoma v večji. proizvodnosti dela, v modernizaciji naprav itd. Da bi to dosegli bo treba vskladiti temeljne kamne naše gospodar-sko-politične zgradbe: tržišče, proizvodnjo, plan in delavsko samoupravljanje.
TRŽIŠČE
Dosedanji gospodarski razvoj se je na izdelke črne metalurgije odražal še prav karakteristično 'in je le intenzivna proizvodnja lahko zadovoljevala velike potrebe po investicijskem materialu. Obstojal je dobesedno glad po blagu, zato problema tako plašmana kot kvalitete nišmo vodolj občutili. Ta ugotovitev se nanaša tako na va-ljarske, kakor tudi na livarske ih šamotarske izdelke. Plavžne izdelke, pri tem moramo izključiti, ker povsod na svetu predstavljajo le dirigirani polfabrikat in z njimi ne moremo računati. Ta je iskati tudi vzrok, da doslej nismo dovolj sistematsko proučevali tržnih razmer. Danes, ko smo na prelomnici v novo obdobje gospodarjenja, seveda ne smemo zamujati časa in je treba v proučevanje trga in usmerjanja proizvodnje pritegniti ne zgolj strokovno Službo, ki bo indikator za odločanje, temveč tudi same proiz-izvajavec preko organov samo-pravljanja. Razprave na nedavnem posvetovanju ekonomistov v
Mariboru so pokazale, da je treba obdelavo in proučevanje trga v novih pogojih prištevati med najbolj aktivna v sodobnem dogajanju v našem gospodarstvu. Dinamika trga zahteva od pro-izvajavec, da nenehno mislijo na proizvod, kajti le s tem se bodo izognili riziku ter zadovoljili spreminjajoče potrebe in povpraševanja.
Od tod izhaja potreba da prodajno službo podjetja in analizo trga napravimo bolj elastično, ker nam bodo le, na ta način zagotovljeni s trga zanesljivi podatki, o tem kako naj proizvajamo in kam naj usmerjamo proizvodnjo. V sodobnem vodenju podjetja ne zadoščajo več samo izkušnje, intuicija, sreča v poslovanju in zveze, ampak je nujno potreben tudi študij trga ter prilagajanje načinov prodajanja v povezavi z odločanjem neposrednih proizva-javcev. V situaciji, ko lahko podjetje izpade iz gospodarske tekme je prednja naloga imperativ! Komercialni sektor podjetja bo v bodoče temeljito organiziral. svoje službe po vsakokratnih situacijah, izvajal zaključke, med tem ko bodo organi upravljanja in odgovorni ljudje morali skupno odločati o ukrepih, ki naj ■ bi sledili.
PROIZVODNE NALOGE so v kavzalni povezavi s prednjimi ugotovitvami in potrebo po prilagoditvi zahtevam kupcev. Ne samo svobodna konkurenca ampak vse bolj približevanje k mednarodni delitvi dela zahtevata v novih pogojih od proizvodnje, da je cenena, kvalitetna in sposobna nuditi blago v zahtevanem roku. Doslej teh zahtev nismo dovolj upoštevali, kar je delno rezultat nezahtevnosti kupcev. Prav gotovo je naša najobčutljivejša točka izvrševanje naročil v rokih,'med tem ko kvalitetni program tudi ni mogoče razvijati z obstoječimi .napravami. V tistih ; obratih, ki najbolj občutijo zastarelost svojih naprav, bo treba razpoložljive kapacitete usposobiti za kvalitetno delo. (dalje na 3. strani)
—~i Napredek gospodarstva in vloga DS
(nadaljevanje)
Dobro organizirano industrijsko podjetje mora izvršiti tako delitev dela, da se človeško delo v proizvodnji, osnovna sredstva in material v obdelavi optimalno koristijo. Takšna organizacija dela pa zahteva visoko pripravo proizvodnje, ki pa ne sme biti samo tehnična temveč mora biti tudi finančna, komercialna, upoštevati pa mora nekatera osnovna načela, kot na primer:
—	enotnost vodenja,
—	poznavanje ljudi,
—	popolnoma jasno združevanje in koordiniranje dela ter
—	kontrolo.
Vsaka organizacija pa mora imeti svoj končni cilj v ekonomičnosti poslovanja, ki predstavlja prvo in zanje načelo organiziranja. To načelo tudi nakazuje, da moramo z najpreprostejšimi sredstvi doseči najboljši učinek Izpolnjevanje tega načela pa seveda ni mogoče doseči samo s tem, da ga poznamo ali predpišemo, temveč morajo ta načela tičati globoko v zavesti in podzavesti vsakega organizatorja posebej. To pa se doseže le z daljšo in vsestransko prakso pri reševanju le-teh vprašanj. Tako stanje terja večjo pozornost pri vzgoji in usposobitvi kadrov za reševanje organizacijskih vra-šanj, ker sicer ne bi mogli izkoristiti proizvajalnih sil, kot so jih v nekaterih drugih deželah. Nekatera podjetja so že prišla do takih zaključkov in so te probleme začela uspešno reševati. Kljub temu pa je še mnogo podjetij, ki te probleme rešujejo le stihijsko
in sicer zagovarjajo, da je sedanje stanje zadovoljivo dokler so rentabilni. Takšno gledanje je kratkovidno, ker bi s sorazmerno majhno vlogo bili še bolj rentabilni, konkurenčni, še bolj sposobni, bolj stimulativni in bi lahko tudi mislili na osvajanje zunanjih tržišč. Da bi lahko uspešno uvajali organizacijske mere, je nujno, da se prične z intenzivnejšim šolanjem kadrov v tečajih in seminarjih, ki bodo v stanju, da v ustanovljenih organi-zicijskih oddelkih obvladajo predvsem naslednja področja dela:
—	obravnavanje in proučevanje ter analiza problematike obstoječe organizacije na vseh področjih poslovanja podjetja, ■
—	predlaganje novih organizacijskih oblik sodelovanja, ki so zasnovane na sodobnih organizacijskih in ekonomskih principih
—	zasledovanje in kontrola delovanja novih organizacijskih ukrepov in
—	proučevanje rezultatov z izpopolnitvijo ali pa z racionalizacijo organizacije.
V bodoče se je treba v večji meri posluževati in sodelovati z ustanovljenimi zavodi in instituti, ki se ukvarjajo s problemi produktivnosti in organizacijo dela. V novo ustanovljenem centru za izobrazbo pa je potrebno proučevati možnosti dopolnilnega izbra-ževanja vseh onih kadrov, ki že ali pa bodo v bodoče izključno delali na proučevanju organizacije dela.
Kot vidimo nas na polju proučevanja oblik sodobnega dela
čaka še precej problemov, rešitev le-teh pa nam narekuje zahteva po čim racionalnejši in produktivnejši proizvodnji.
Vprašanje delitve dela moramo v naši industriji izvrševati v skladu s stvarnimi pogoji glede strokovnosti samih proizvajav-cev in ob upoštevanju možnosti specializacije v proizvodnem delu na določenih delovnih mestih. Racionalna proizvodnja zahteva določen kvalitetni in količinski učinek, kar brez izvedenosti in strokovne izurjenosti proizvajav-cev ni možno doseči. Organi delavskega samoupravljanja in operativno vodstvo podjetja morata nenehno zasledovati razvoj proizvodnosti, da lahko pri tem dosežeta potrebo po specializiranem delu oziroma po njegovi razširitvi . V naši vsakdanji praksi moramo težiti, da z načrtovanjem in neposrednim povezovanjem posameznih proizvodnih faktorjev in izvajavcev dela omogočimo v prvi vrsti pospešek proizvodnega dela ter smotrnejše iz-koriščenje vseh sil. Rezultati takšnega dela se kažejo v idejni zavesti vseh proizvajavcev, ki predstavljajo v vsklajenih pogojih dela enoten delovni organizem, na katerem gradi kolektiv temelje za nadaljnji razmah.
Popolnoma razumljivo je, da še tako dovršena organizacija dela in napredna delitev dela ne moreta dati vseh popolnih rezultatov, če hkrati ne uvajamo novih sodobnih proizvajalnih sredstev, ki predstavljajo osnovni pogoj za avtomatizacijo v naši indusriji.
Spričo spoznanja, da pripada uvajanju avtomatizacije v naši industriji eno najpomembnejših vlog pri dviganju proizvodnosti dela in izpopolnitvi tehnoloških postopkov, se bomo morali tudi tudi mi nujno čimprej prilagoditi hitremu napredku znanosti in tehnike na tem področju. Avtomatizacija nastopa sedaj v treh glavnih oblikah:
—	Najprej gre za avtomatizacijo vrste strojev zaradi uvedbe proizvodnje na tekočem traku,
—	druga oblika se uporablja predvsem tam, kjer se tehnološki postopek odvija neprekinjeno, vendar brez sodelovanja človeka, medtem pa ko
—	v tretji obliki zamenjujemo človeško umsko delo z elektronskimi stroji.
Uporaba omenjenih oblik avtomatizacije se po splošni oceni gospodarskih strokovnjakov tudi pri nas uspešno razvija; v večini naših podjetij , imamo tudi vse pogoje za uvajanje avtomatizacije, stopnja le-te pa bo predvsem odvisna razen od domače proizvodnje elektronskih strojev in dviga strokovnih kadrov tudi od možnosti posameznih podjetij glede uvajanja elektronike.
Doseženi napredki na tem področju potrjujejo, da se je elektronika uspešno uveljavila tako npr.: v Tovarni kablov »Moša Pijade« v Svetozarevu, kjer so npr. nekaj oddelkov povsem avtomatizirali, Prvomajski« v Zagrebu, kjer izdelujejo vse bolj in bolj moderne stružnice na elektronski pogon. Znaten uspeh na tem področju je pokazala tudi »Rafinerija nafte« v Sisku, med-
tem ko v bombažnem kombinata »Makedonka« v S tipu dokončujejo naprave za popolno avtomatizacijo proizvodnje. V tej tovarni že sedaj upravlja.z več 100 vreteni ena sama posluževalka.
Tudi na Hrvatskem delujejo v nekaterih tovarnah elektronske naprave za točkasto varjenje, kar je velikega pomena v proizvodnji traktorjev, kjer se osi zaradi povečanja elastičnosti varijo enako na jedru kakor na robovih.
Največjo pozornost za uvajanje avtomatizacije ima naša tekstilna inustrija, kar je tudi predvsem razumljivo, kajti tkanina se z elektronskim postopkom takoj po tkanju lahko barva,-suši, meri in sortira. Tako se skrajšuje tehnološki postopek, proizvodnja pocenjuje, proizvodnost pa veča. Prvi rezultati dobro speljane avtomatizacije se bodo pri nas pokazali predvsem v fizičnem olajšanju opravil in skrajšanju delovne dobe. če upoštevamo, da je avtomatizacija v industriji povezana predvsem s serijsko proizvodnjo, je pri njenem uvajanju posvečati pozornost rentabilnosti avtomatskih aparatov z velikimi proizvodnimi zmogljivostmi v naši državi. Razen tega je treba upoštevati tudi problem viškov nekvalificirane delovne sile, ki bo nastal ob prehitrem uvajanju popolne avtomatizacije. To nas navaja na pot zmernega in postopnega uvajanja avtomatizacije, ki bo nedvomno doprinesla k izboljšanju kakovosti in večji izbiri proizvodov predvsem pa k večji proizvodnosti dela.
(konec v prihodnji številki)
POSLOVNA SREDSTVA
(Poslovni sklad)
nih sredstev. Žiro račun je bil blokiran od marca do julija 66 dni. Glavni razlog za takšno stanje jefoii v .tem, da so bila napo-
Kio gospodarska organizacija j|[ izdvoji iz čistega dohodka sred-j r stva za osebne dohodke z vsemi ji. prispevki, razporedi po zaključil? nem računu preostali del čistega I dohodka v ¡sklade. Gospodarska organizacija ima tri vrste skila-j f dov: poslovni sklad, sklad skup-" ne porabe in rezervni sklad (ob-: vezni in neobvezni rezervni sklad), f Finansiranje in uporabo sredstev ji; sklada skupne porabe im rezerv-nega sklada tod opisali v poeeb-nem članku. Z ozirom na pravdl-ji no uporabo poslovnih .sredstev, F se v tam članku .obravnava samo j, poslovni sklad, v katerem so . skoncentrirana najbolj pomembna sredstva gospodarske orgami-zacije.
Z 1 zadnjimi spremembami gospodarskega sistema so sredstva . sklada osnovnih sredstev in sklada obratnih sredstev združena v i; skupni poslovni sklad. Poslovni sklad Zajema materialna (osnov-> na in obratna sredstva), gotovan-I ska (denar na žiro račun) ih Ob-1 računska (goitovdnske terjatve za prodane izdelke in usluge) sred-i stva.
Z razpoložljivo gotovino na ži-: ro račun se lahko nabavlja Obratna kot osnovna sredstva. Do 1961 ■, leta so. bila gotovinska sredstva za
I nabavo I osnoynih sredstev nalo-.. žena na posebnem računu pri banki Z omenjeno združitvijo dveh skladov v poslovni sklad so i, se .tudi združila denarna sredstva j v ena sama denarna sredstva popi slavnega sklada.
Kako se bodo .uporabljala sredstva z žiro računa za nabavo o-snovnoh sredstev dn obratnih sredstev; določajo organi upravljanja [ v gospodarska organizaciji.
Pri uporabi denarnih sredstev 1 z žiro računa pa se morajo odgovorni v gospodarski organizaciji ; postaviti v vlogo dobrega gospo-' darja. Vlaganje denarnih sredstev mora biti usmerjeno v' tista ma-
terialna sredstva, ki so nujno po-potrebna'za pravilno tekoče poslovanje, neprekinjeno kvalitetno proizvodnjo dn omogočajo ostvar-jenje' večjega poslovnega uspeha, oziroma prinašajo več dohodka. Seveda se pri odločanju o uporabi denarnih sredstev ne sme pozabiti' na perspektivo gospodarske organizacije, izboljšanje tehnološkega postopka z novimi napravami in stroji, povečanje kapacitet, zamenjavo dotrajanih strojev in naprav, a vse v cilju povečanja ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti ter pravilnega gospodarskega usmerjanja razvoja gospodarske organizacije,
¡Pri nepravilni uporabi denarnih sredstev na žiro računu lahko pride do zelo negativnih poj avov, kot npr., če se porabi preveč sredstev za nabavo osnovnih sredstev, lahko zmanjkajo gotovinska sredstva za nabavo obratnih sredstev, če se pa preveč vloži v obratna sredstva ležijo na zalogi in angažirajo del denarnih sredstev, ki- so nujno potrebna za druge gospodarsko koristne namene.
Kot je že omenjeno, organi u-pravljanja (delavski svet) v gospodarski organizaciji razporejajo po zaključnem računu sredstva čistega dohodka ¡med drugim ..tudi v poslovni sklad z namenom, da se po potrebi, uporablja za nabavo osnovnih dn obratnih sredstev, toda -ta sredstva niso pri banki, izločena, ampak so naložena na skupnem., žiro računu.
Zato se .priporoča, da knjigovodstva gospodarskih organizacij periodično ugotavljajo stanje sredstev v poslovnem skladu, ker bo tak pregled služil za analizo poslovnega sklada, pokazal koliko ima. sredstev, ali pa koliko je preveč vloženih sredstev iz poslovnega sklada v osnovna sredstva, ter so s tem zmanjšana o-hratria sredstva v poslovnem skladu ali Obratno. Vsekakor se mora
PRIČELE SO RAZPRAVE
o zdravstvene Pregled izostankov od dela zaradi bolezni v prvem poletjn letošnjega leta nam pokaže, da je v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta število izostankov
zavarova večje. V približno' istem razmerju so tudi denarna sredstva za nadomestilo osebnih dohodkov. Gornje trditve naj podkrepimo s tabelaričnim pregledom:
IZGUBLJENI DNEVI DO 7 DNI V PRVEM POLLETJU 1962
O <p	Izg. dnevi nezgod	to ,_j¡ 'Ul!'?	Izg. dnevi zaradi	toS 6 <D Ü$É	cd Ph	to P3 Ad O'H u P,"?.
	zaradi	rd ftcM	bolezni	T3 . .(M flHO		T5 . CCI d t—i '-o
s'				BS	cn	
Januar	88	85	844	135	972	128
Februar	106	294	749	86	855	94
Marec	76	135	1342	162	1418	160
April	84	102	1860	186	1944	181
Maj	41	35	797	109	838	99
Junij	53	55	737 .	129	790	118
Skupaj:	448	93	6369	137	6817	133
IZPLAČANO NADOMESTILO ZA PRVIH 7 DNI						
		to		CO	H	to
(D co	Za nezgode	|| Za ¡bolezni		Id'?. TJ <M		iu? TJ ca"
Et		n o		£sO	CÓ	do
Januar	. 86.007	88	736.222	146	822.231	136
Februar	109.553	313	592.215	83	701.768	94
Marec	84.028	149	1,167.603	191	1,251.631	187
April	100.496	149	1,761.129	244	1,861.775	236
Maj' ;	35.370	32	695.350	127	730.720	111
Junij	59.884	63	625.924	130	685.808	119
Skupaj:	475.340	103	5,578.433	156	6,043.933	150
Iz pregleda je razvidno, da se je število izgubljenih dni povečalo za 33 % v primerjavi z letom 1961 ter da smo za 50 % izplačali več za nadomestila, kakor v prvem polletju 1961. Vse se nanaša samo na bolezni in nezgode do 7 dni odsotnosti z dela, za kar vse stroške krije podjetje iz lastnih sredstev.
Takšen porast lahko opravičujemo predvsem z epidemijo gripe v marcu in aprilu, posledice tega pa so.se odrazile tudi v ostalih mesecih. Kljub temu, da smo ob epidemiji podvzeli učinkovite ukrepe s tem, da je bilo potom osebja zdravstvene postaje izvedeno cepljenje. Kljub temu pa smo imeli tudi do 15 %
zaposlenih, nesposobnih za delo. Kakšna sredstva so bila izplačana za nadomestila do 30 dni bolezenskega dopusta, žal še nimamo podatkov. Informativno pa lahko navedemo, da je bilo izplačano za nadomestilo nad 7 dni (torej tudi nad 30 dni) bolezenskega dopusta za 15.100 dni odsotnosti z dela v prvem polletju 1962, kar je za 15 % več, kot v istem razdobju lanskega leta, skupno 13,418.900 din, ali 29% več, kot v istem razdobju preteklega leta.
Vse navedene številke nas opozarjajo, da bomo morali tem vprašanjem posvečati v bodoče večjo skrb, poiskati vzroke in podvzeti učinkovite ukrepe, da se takšno stanje popravi.
z večjo pozornostjo voditi dodatno evidenco o angažiranih sredstvih, morda s pregledi in izračuni izven 'knjigovodske evidence. Z dobro evidenco lahko preprečimo škodo zaradi eventualne nepravočasne poravnave zapadlih -računov dobaviteljem, ¡ker na žiro računu ni na raizpaigo denarnih sredstev. Zaradi -zakasnelega odvoda družbenih prispevkov nastane tudi obveza plačila zamudnih obresti.
Iz poslovnega poročila za dobo I-VI. tekočega leta j.e razvidno, da na žiro računu našega podjetja pri fiihjali Narodne banke večkrat ni bilo razpoložljivih denar-
slovnem skladu zelo visoka obračunska sredstva, ker terjatve za prodane izdelke dn usluge niso bile pravočasno (pa zapadlosti računov) plačane od naših kupcev. Takšno stanje je bilo poleg tega, da simo' na poslovnem skladu -upo-uporabLjali za obratna sredstva čez 500 milijonov sredstev iz čistega dohodka 1961 in prejšnjih let. Zraven tega pá še koristimo kratkoročni kredit za obratna sredstva od 598 milijonov din.
Naš normativ za kupce je po lastni ceni 510 ¡milijonov din, a stanje pm kupcih znižalo skoraj ni ceni 1.859 milijonov din.
Opisana kritična situacija se je v avgustu izboljšala, ter se je stajme pni kup cok znižalo skoraj
Ob 10-letnici prve komisije
Številne nezgode pri delu in med temi nekaj primerov težjega značaja, ki smo jih doživljali pred nekaj leti po osvoboditvi tudi v naši tovarni, so nas opozarjale, da je treba storiti vse potrebne ukrepe za zavarovanje zdravja in življenj proizvajavcev in da pri tem ne smemo štediti niti naporov, niti materialnih sredstev, ker je postajalo iz nezgod izvirajoče socialno in ekonomsko zlo čimdalje bolj očitno.
Na pobudo Republiškega odbora sindikata metalurških delavcev v avgustu 1952 je napravila Železarna Štore sklep, da mora postati mesec september prelomnica v borbi proti obratnim nezgodam. Že 3. oktobra 1952 je bila po upravnem odboru formirana prva komisija za higiensko tehnično varnost v Železarni Štore.
Te dni poteka torej deseto leto, odkar smo pravzaprav sistematično pričeli z delom na področju higiensko tehničnega varstva. Odslej nas je. stalno vodila vzporedno s prizadevanjem za dosego čimvečjega učinka pri delu in tudi skrb za zavarovanje življenja in zdravja onih, ki z delom usvar-jajo dobrine.
Delokrog te prve centralne HTV komisije je bil sčasoma prenesen ha podkomisije, ki so se pričele ustanavljati v obratih in kjer so polagoma začele samostojno reševati več ali manj specifične probleme HTV v svojih obratih in, ki so se pretvorile v letošnjem letu v komisije HTV obratnih delavskih svetov.
Z nastopom dobe delavskega samoupravljanja ter z ustanavljanjem HTV komisij, je bilo podano jamstvo za uspešno delo v zboljšanju delovnih pogojev in zavarovanju delovnih mest v cilju znižanja števila nezgod.
Probleme varnosti dela smo prenesli na delovna mesta v obrate. Slehernega delavca — pro-izvajavca smo s tem hoteli zainteresirati za varnost pri delu — za zmanjšanje delovnih nezgod. Od tod naš uspeh.
Ne bi hotel nikogar dolgočasiti s statističnimi podatki, čeravno je število prikazovanje edino merilo za presojo pozitivnega ali negativnega dela. Smatram, da je naš »Štorski železar« v prejšnjih številkah dovolj dokumenta-rično prikazoval razliko med današnjim stanjem in stanjem nekaj let nazaj, oziraje se na število nezgod pri delu. Zadostuje naj samo kratka ugotovitev, da se je pred dobrimi desetimi leti poškodoval pri delu v naši' Železarni skoro vsak tretji delavec, da pa danes utrpi nezgodo pri delu manj kot vsak 12 delavec.
Mnogim delavcem so bile s tem prizanesene bolečine. Marsikateri družini je bila prihranjena žalost in gorje. Milijonske vsote na narodnem dohodku so bile prihranjene in kar je treba predvsem zabeležiti — pa v obratih ni bilo zmede in zastoja pri rednem obratovanju.
Kljub vsej skromnosti naj ne gre neopaženo mimo nas ta ob-
Nova kompresorska postaja
Pogled na pričetek gradbenih del za novo kompresorsko postajo, ki bo zgrajena ob obstoječem črpališču. V to kompresorsko posta-; jo bomo vgradili novo nabavljeni kompresor »Pignone« in vanjo prestavili iz livarne tudi obstoječi »Ing er sol«, ki bo služil kot rezerva. Z dograditvijo nove kompresorske postaje bo končno rešeno pereče vprašanje oskrbe naših obratov s komprimiranim zrakom.
na 1.300 milijonov din, ali tudi to še. ni zadovoljivo, pa da bi bilo omogočeno koriščenje denarnih sredstev poslovnega sklada tudi za druge namene, razen za obratna sredstva.
Da bi se omogočilo redno poslovanje, pravilno koriščenje denarnih sredstev na poslovnem' skladu za potrebna osnovna sred« stva (večja nalbarva dn zamenjava osnovnih - sredstev, rekonstrukcija) dn nabavo obratnih sredstev (reprodukcijski dn ostali material, usluge iitd.) pa se mora še nadalje vztrajati ma tem, da se dobijo odgovarjajoča bančna sredsibva kot posojalo ZfL stalna obratna, vsaj v višini obstoječega kratkoročnega kredita, ter da se. terjat» ve od kupcev približajo odrejie-? jenemu normativu.
Miroslav BELE
htv yr™'
letnica. Spominjajo naj se prvih početkov dela vsi sodelavci HTV komisij v obratih in še posebej oni tovariši, ki so na tem polja orali ledino. Sicer pa je treba cesto in na vsakem koraku govoriti o varnosti pri delu, o pomembnejših dogodkih in raznih izkušnjah, saj gre dobesedno za zdravje in za življenje človeka, ki mu naša družba posveča vso pažnjo.
Te misli naj bi nas vodile tudi pri nadaljnjem delu za boljšo delovno varnost.
Franc Mežek}
Tržišče, proizvodnja, pian in
samoupravljanje
(nadaljevanje z 2. strani)
Obseg srednje velikega podjetja kot je naše, zahteva pri valja« nih proizvodih precejšnjo elastičnost, da bi se lahko zadovoljile razne specialne potrebe, ki jim valjarne z večjo proizvodnjo ne morejo slediti. V livarni pa smo kot izključno proizvajavec polproizvodov vse bolj vezani na uspeh proizvodnje kupcev finalistov in bo obliko prilaganjanja in sodelovanja treba razvijati do kooperacij. To pomeni, da bomo izpostavljeni spremembam po količini in po rokih proizvodnje pogojem, katere bodo zahtevali naši kooperanti.
Problem našega podjetja predstavljajo plafonirane cene, ki so odrejene in ne dopuščajo menjav. Obrat valjarne bo pri reševanju vprašanja lastne cene proizvodnje moral gledati na svoje proizvode kompleksno, ker bo imel ene z izgubo in druge z. dohodkom. V livarni bo potrebno stroške lastne cene zajemati točno po proizvodih odnosno po posameznih skupinah in ne kot doslej vse v enem košu. V obratih, ki so proizvajav-ci samo polfabrikata, bo treba obračune uspeha po ekonomskih e-notah izvajati na podlagi tehnološkega'procesa, ne pa prakticistično. Stroški proizvodnje in lastne cene. morajo torej postati osnovni del naporov obrata za doseganje rentabilnosti proizvodnje, kajti le od te zavisi plasiranje izdelka sploh. Uvedli naj bi prakso, da se o' vseh odstopanjih med predvidenimi in dejanskimi stroški razpravlja na sestankih kolektiva redno mesečno ter tako usposablja proizvajavce za resnično upoštevanje načela gospodarnosti pri vsakdanjem delu.
Na kratko povzeto so torej proizvodne naloge za bodoče najtesneje povezane z zahtevami trga, ki mu bodo morale slediti, saj sega interes proizvodnje ne samo do skladišča gotovih izdelkov, ampak do končnega efekta plasma-na.
(nadaljevanje v naslednji štev.)
Kaj so vodne zapore in
Požarna varnost na delovnem mestu!
V 7. številki našega glasila je bil objavljen članek »Zakaj sta plavžni in generatorski plin nevarna«, kar me je napotilo k temu, da napišem nekaj o zapornih organih za plin ali kratko — vodnih zaporah.
Vsi klasični zaporni elementi (zasun, ventili itd.) so se pokazali za plin kot netesni in pri normalnem in varnem obratovanju ne pridejo v poštev. Vsled teh razlogov pa v novejšem času služijo kot zaporni organi na plinskih instalacijah vodne zapore, kjer kot zaporna snov služi voda, kar zajamči 100 °/o sigurno pliiniotes-nost. Da pa vodne zapore varno služijo svojemu namenu je potrebno, da so konstruktivno pravilno izvedene in pod stalno kontrolo, predvsem zaradi stalnega pretoka vode. V obratovanju imamo horizontalne vodne zapore s pregrado (slika 1) in vertikalne vodne zapore z vpadajočo dovodno cevjo (slika 2).
Vodna zapora se sestoji iz pločevinastega valja (1), ki pa je različnega premera in različnih višin H in to z ozirom na zahtevane pretočne količine plina. Valj je zgoraj zaprt z ravnim ploče-
vinastim pokrovom (2), spodnji del zapore pa je stožčast (3). Pri horizontalni vodni zapori je dovod plina (4) s strani, na nasprotni strani pa je odvod (5) in to enakega premera kot dovod. Pravokotno na osi dovoda oz. odvoda je pločevinasta pregrada (6), ki sega od zgornjega ravnega pokrova do 2/3 višine valja (H). Na spodnjem stožčastem pokrovu je uvarjena odtočna cev (7), ki sega v vodno zaporo do višine stožca + premer (0) odtočne cevi (8), ki je uvarjena v valj na stiku stožca in valja vodne zapore. Oba odtoka sta izvedena v obliki sifona. Na spodnji odtočni cevi je vgrajen vodni zasun (9) za zapiranje odtoka vode. V višini gornjega kraka odtočne cevi (8) je priključek za dovod vode (10), parna cev (11) pa služi za izpihovanje in je aksialno usmerjena na odvodno plinsko cev. Vsi zavari na vodni zapori morajo biti plinotesni, kar se pred mcfntažo preizkusi na pritisk s paro in vodo.
Vertikalna vodna zapora se v glavnem sestoji iz enakih delov kot horizontalna, le da je namesto pregrade skozi zgornji ravni pokrov uvarjena dovodna plinska cev, katera tudi sega do 2/3 višine valja (H) vodne zapore.
Delovanje vodne zapore:
V primeru, da plin prehaja skozi horizontalno vodno zaporo tako, da je tok plina usmerjen o-koli pregrade (6) je nivo vode na višini zgornjega roba obeh odtočnih cevi (7,8), zasun (9) pa mora biti odprt, da je lahko stalni pretok vode.
Če hočemo plin zapreti, zapremo zasun (9), ker pa je dotok vode (10) stalen, se v valju nivo dviga in tako počasi zapre možnost pretoka plina. Ko nivo vode doseže zgornji krak sifona odtočne cevi (8), je pretok vode omogočen, plin pa je zaprt. Pri ponovnem spuščanju plina skozi vodno zaporo odpremo zasun (9), s čimer prične nivo vode padati in tako odpre prehod za plin.
Pri vertikalni izvedbi vodne zapore služi namesto pregrade (6)
čemu služijo
samo dovodna cev za plin (4), medtem ko je ves ostali postopek spuščanja in zapiranja plina enak kot pri horizontalni vodni zapori.
Glede na pritisk plina morajo biti dolžine sifonov oz. višina zapirajoče vode na pregradi (6) oz. dovodni cevi (4) pri vertikalni izvedbi po formuli: h = p X 2 kar pomeni:
h = višina sifonov oz. zapor, vode v mm
p = maksimalni pritisk plina v mm VS
Na vodnih zaporah, ki so montirane na prostem oziroma tam,
V
kjer je nevarnost zamrzovanja, je potrebno vodne zapore opremiti s parnimi priključki za gretje. Ravno tako je potrebno ogrevanje sifonov in spodnjega dela vodnih zapor pri generatorskem plinu zaradi nevarnosti zamašitve s katranom.
Montaža horizontalne ali vertikalne vodne zapore je odvisna od položaja dovodne oz. odvodne plinske cevi in jo namestimo na odcepu od glavnega plinovoda kakor tudi pred potrošnim mestom. Ta dvojna namestitev vodne zapo-
Namen tega sestavka je, da sedaj ko imamo v Železarni Štore »Pravilnik o požarni varnosti« pogledamo kako je s požarno varnostjo na delovnem mestu, na katerem delamo, posebno velja to za delovna mesta v, obratih, delavnicah in skladiščih, kjer je največ možnosti za izbruh požara.
Nastanek požara na delovnem mestu pa lahko povzroči včasih tudi smrt določenega; števila ljudi. Tu bom navedel dva taka primera, eksplozije v rudniku Bano-viči 28. II. 1962 — 54 žrtev in požar v skladišču 16. I 1962 v Niirnbergu — Zap. Nemčija — 22 mrtvih. Zelo daleč narazen sta se zgodili obe nesreči, vendar sta si obe pa v nečem le popolnoma podobni. Zgodili sta se namreč obe na slabo in malomarno urejenem delovnem mestu.
Kljub vsem predpisom, navodilom in pravilnikom so taki primeri še vedno mogoči, mogoči zato, ker požarne varnosti na delovnem mestu ne jemljemo vedno dovolj realno. Pogosto mislimo, da se o obratih, kjer povsod gori po pečeh in kjer iskre kar brizgajo na vse strani, ne more nič zgoditi in da tudi nima kaj zgoreti, pri tem pa pozabljamo, da niso naša delovna mesta vedno v popolnem redu, da so včasih nečista (oljni madeži, odpadki, umazana čistilna volna) ,in ravno ta nečistoča lahko povzroči požar,
re služi zato, da v slučaju krajše prekinitve dela na potrošnem mestu ni potrebno izpihovanje celega plinovoda, ampak samo tisti del od druge vodne zapore do go-rilca. Pri dobrem izpihovanju plinovoda s paro lahko zaradi sigurne plinotesnosti pristopimo k eventuelnemu popravilu brez nevarnosti zastrupitve s plinom in eksplozij, kar je tudi vzrok, da na plinovodih opažamo vedno več vodnih zapor, ki nadomeščajo ne-sigurne ventile in zasune.
Jaro Zelinka
pri tem še lahko pride do izbruha plina in past človeškemu živ, ljenju je nastavljena. Posebno, če šo prehodi zatrpani in neurejeni.
V našem podjetju izkazuje statistika za I. polletje 1962 sledeče podatke o nastanku požarov, katerih je bilo 18 in kateri bi lahko povzročili tako škodo, da bi naš uspeh v proizvodnji postavila na glavo. Nastanek začetnih požarov so povzročili 1 krat napaka v materialu, gradbena napaka 3 krat, preobremenitev el. instalacij 1 krat in malomarnost 13 krat, od tega nezaprti iskrolovci na lokomotivi 6 primerov.
»■: Večina teh začetnih požarov je takih, da bi se dali preprečiti. Toda za preprečevanje tega mora sleherni na svojem delovnem mestu z razumom, razsodnostjo in znanjem ob pravem času ukreniti vse kar je potrebno, tu pa so mu pravilnik, navodila in predpisi samo v pomoč. Vsakdo na delovnem mestu se mora zavedati, da je malomarnost največji povzročitelj., požara ali kake druge nesreče, ni pa nujno, da je malomaren delavec na določenem delovnem mestu, malomaren je lahko slučajen obiskovalec, ki bodisi da ne ve za nevarnost, ali pa je prepameten, da nevarnosti noče poznati. Točno spoznanje možnosti nesreče, urejeno delovno mesto in stalna pripravljenost na 'eventuelno nesrečo so najboljši porok, da do požara ne pride in kasneje večje škode. Če pa nesreča človeka preseneti, je običajno škoda velika.
Vsak naj podpira varnostne tehnike, dežurne gasilce in obra-tovodje pri skrbi za požarno-va-rno delo na delovnih mestih po obratih s tem, da jim pokaže nevarna, a še neodkrita mesta s predlogi za ureditev.
Vsak zaposleni naj vedno gleda:
1.	Na splošno požarno varnost podjetja kot celote in poedinih obratov (posebej.
(dalje na 5, strani)
TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TE
Piše: inž. Zoran. Tratnik
LASTNOSTI
N O D U
(Nadaljevanje
V	sedmi številki našega »Žalezarja« smo vam predstavili lastnosti nodularne litine na splošno. V naslednjem ¡sestavku bi vais radi seznanili z rezultati naših preiskav, ki smo jih ‘opravili na domači litini.
Glavne preiskave so obravnavale:
. — mehanske lastnosti,
—'termično obdelavo in
— varjenje nodularne litine
¡Na mehanske lastnosti smo preizkušali perlitno, feritno in kaljeno noduilarno litino (glej članek v štev. ?!).
V	LITEM STANJU se gibljejo rezultati natezne trdnosti od 55—65 kg/mm2, z raztezkom 3—8 %.
Termično obdelana modularna litina ima naslednje lastnosti:
1.	Feritna litina (št. 27
Natezna trdnost
Meja plastičnosti
Raztezek
Kontrakcija
Trdota
Udarna žila vos t brez zareze (Charpy)
6):
40,9 km/mm2 27,4 kg/mm2 21,3%
17.1	%
170 HB
14.2	kgm/om2
(štev. litine 273)
2.	Ferltno-perlitna litina (št. 248): Natezna trdnost	55 kg/mm2
Raztezek	11,6 %
Trdota	192 HB
3.	Perlitna litina (štev. 242):
Natezna trdnost
Meja plastičnosti
Raztezek
Trdota
Udarna žilavost (Charpy) brez zareze
82,2 kg/mm2 65,8 kg/mm2 4%
298 HB
4 kgm/om2
(pri trdoti 260 HB)
4.	Kaljena in nizko (štev. 277) :
Natezna trdnost ■
Meja plastičnosti
Raztezek
Trdota
popuščarna modularna litina
95,5 kg/mm2 ni merjena 0,8 %
388 HB
Za primerjavo naj navedemo mehanične lastnosti, ki jih daje v inozemstvu MOND NICKEL COMPANY za svoj patentirani »SPHAERO-GUSS«:
	Feritna litina'	, cd Oj O Jj ri .s ¡¡gj cd p* T< Ti f-i Q) 0 -«-J “ A.s atS,	a cd cd -5 'eJ cd *4 H O
Natezna trdnost			
v kg/mm2	38—50	50—70	70—90
Meja plastičnosti			
v kg/mm2	25—38	25—55	50—60
Raztezek v %.	12—30	2—15	2— 8
Trdota HB	140—200	180—280	240—300
Udarna žilavost			
brez zareze (Ch.	arpy) 6—16	0,5— 8	0,5— 2
Naši podatki se popolnoma ujemajo z inozemskimi in kažejo, da lahko naša nodularna litina tekmuje z vsakim inozemskim materialom te vrste.
Preizkušanje raznih vrst termične obdelave je pokazalo, da je nodularna litima dober material. S primernim .postopkom lahko dobimo iz iste litine mehak in žilav material, ki se lahko in enostavno obdeluje, kakor tudi material, ki je trd in ima visoko odpornost proti obrabi. Tako smo dobili npr. pri štev. 276 pri različni termični obdelavi naslednje rezultate:
žar j en je na ferit — natezna trdnost raztezek trdota
žar jen je na perlit;ip- natezna trdnost
43.4	kg/mm2
20.4	%
173 HB'
97,8 kg/mm2
Kaljenje na izrazito trdo strukturo ne dela težav in smo dobili pri različnih številkah šarž naslednje trdote: 601 HB, 620 HB, 605 HB, včasih pa tudi nekoliko manj (500—600 HB).
Preizkusili smo površinsko kaljenje, ki je prav tako uspelo, kar vidimo iz diagrama:
raztezek
trdota
2 g ol	Varjenje nodularne litine je pri nas dokaj preiz-
kušeno. Nodularmo litino že v proizvodnji brez težav 321 HB	avtogeno režemo in varimo. Zvar je normalno trši od
60-ionski drobilec osiružkov na aglomeraciji!
PREBERITE TUDI TO!
Zaradi čimboljšega izkoristka elektiioplavža smo pričeli pred leti dodajati v plavž tudi drobljene ostružke s čemer se proizvodnja dvigne za ca. 5—15 %. V ta namen smo si leta 1957 sposodili v Železarni Ravne drobilec ositružkov s kapaciteto ca. 15 do 20 ton. Drobilec, kateri ni bil nov smo morali večkrat popravljati, tako da nam je v letu 1959—1960 toliko odpovedal, da popravilo ni bilo več rentabilno. Že takrat
smo pričeli iskati nadomestilo, ker pa teh strojev nobeno podjetje v tuzemisivu serijsko ne izdeluje smo še morali topogledno povezati s Strojno tovarno v Trbovljah. Strojna tovarna Trbovlje ni takoj pristala na izdelavo drobilca zaradi težav pri nabavi ulitkov, zaradi česar je bil tudi dobavni rok 2 leti, Zato, ker bi že izrabl jen stari drobilec ne mogel služiti svojemu namenu še tako dolgo, smo iskali drugo rešitev oz. istočasno s podpisom pogodbe za izdelavo novega drobilca iskali nadomestitve. Slučajno nam je Železarna Ravne poslala v letu 1961 med ostalim starim železom tudi za njih ne-
uporaben drobilec. V naših delavnicah smo drobilec iz Železarne Ravne toliko usposobili, da je lahko nadomestili prvotnega že dotrajalega. Zaradi tega, da bi dobavni rok za nov 60-tonski drobilec ostružkov kolikor mogoče skrajšali smo STT ponudili, da ulitke preskrbimo sami. Naši prošnji pni Železarni Ravne, da bi nam jeklene ulitke izdelali v najkrajšem možnem času, Železarna Ravne ni mogla ustreči, za-
to smo iskali druge možnosti. V dogovoru , z labratovodistvom livarne sive litine smo ulili ulitke iz sferolitme v trdnosti, katera se je približala jeklolitini. Modele za Plitke nam je posodila STT, katera je predhodno tudi pristala na ulitke iz sf e roli time.
Strojna tovarna Trbovlje nam je na večkratne urgence skrajšala dobavni rok za 4 mesece, tako, da smo lahko v letošnjem letu v juliju — avgustu pričeli z montažo drobilca in probnim pogonom. Novi drobilec bo vseka-kor odgovarjal potrebam elek-troplavža tako z oziroma na svojo kapaciteto kakor tudi konstruktivno izvedbo.	Z. I.
V	doibi toplega obroika in »kavic« je potreba po grelnih aparatih v našem podjetju močno porasla. Nekateri obrati so poskrbeli za organizirano skupno gretje malice, medtem ko si marsikje ljudje pomagajo, kakor pač vedo in znajo. Tokrat bd se malo zadržal pri slednjih,. 'in sicer pri tistih, ki so se odločili za električne grelne naprave.
V	večini primerov se naši ljudje odločijo za »legalen« način, to je delo naročijo v elektrodieiavni-ci, ki ■ oskrbi potreben material in strokovno delo, tako da sta zajamčena pravilno dedovanje kot tuidii, varnost ljudi. Večkrat pa se dogaja, da jo mahnejo po «ilegalni« poti .(katerih poznamo več!) Tako se n. pr. najde veliikoduš-než, ki je pripravljen žrtvovati svoj privaten kuhalnik (doma ga je že zdavnaj zakopal v staro šaro, ker si je kupil novega). Čeprav je že na. pol razpadel in nikdar ne veš, ali bo fiunkcdoniral ali pa ga bo treba že spet krpati, za v tovarno bo 'še kar dober.
(nadaljevanje s 4. strani)
2.	Na požarno varnost delovnega mesta' in delovnega področja skupine v kateri dela.
3.	Na varnost pri uporabi elektrike. -
4.	Na pravilnost manipulacije s plini.
5.	Na požarno in splošno varnost pri delu s stroji in napravami.
6.	Upoštevati mora stare navade in jih spravljati v sklad z navodili, predpisi in pravilniki.
Nameščene gasilske naprave in razno orodje po obratih je izključno zato tu, da je v pomoč pri že nastalem požaru, če smo to orodje uporabili v druge namene, smo že ugrozili varnost in s tem postali' odgovorni za , eventuelno škodo.
Pri zapuščanju delovnega mes-( ta po izteku opravljenega dela ali
Od nekod se naijde še konec priključne vrvice (mnogokrat s poškodovano izolacijo), nekakšen vtikač in «elektrifikacija« je uspešno zaključena.
Ponekod so bolj napredni. Zberejo denar in kupijo v trgovini nov kuhalnik, z vrvico hi vtikačem ¡vred. Ni vrag, nov kuhalnik, vse novo, mora biti dobro, nikomur se ne more nič zgoditi.'
Včasih je dobro, mnogokrat pa žal ni dobro. Bomo videli zakaj .
Vsi vemo, da je naš. kuhalnik priklopljen na dve žici, po katerih priteka in odteka električni tok. Večina tudi ve, da je and izmed žic ime »faza«, eni pa »ničla«. Naše znanje, sega tudi tako daleč, da nekateri vemo, da je »faza« nevarna: Ce se je dotaknemo, nas »strese«, Ničla na nevarna. Ničla je Ozemljena, t. j. povezana z zemljo, zato nas ne more stresti. Žal s prositnm očesom ne ločimo, katero je »faza«, katero je »ničla«. Elefctričarji si pri iskanju »faze« pomagajo z merilnimi instrumenti. Najdejo pa sie tudi junaki, ki
izmene pa,moramo postopati tako, da bo kar najbolj osigurana' požarna varnost.
Ko po izteku izmene zapuščamo delovno mesto, moramo svojega tovariša točno informirati o nevarnosti nastanka požara, ki se je pojavil med našim delom, da bo posvetil temu mestu večjo pozornost. Ce zapuščamo delovno mesto brez izmene (pisarne skladišča, delavnice itd.) se obvezno prepričajmo, če je vse varno pred požarom, malomarnost v tem lahko dovede do tega, da nam mesto, kjer smo delali pogori, vzrok skoraj vsakega požara pa se danes že da ugotoviti.
Ce bomo upoštevali navodila, pravilnik in druge predpise na delovnem mestu, potem bomo prav. gotovo mnogo prispevali, da se bodo izgube zaradi požara v naši tovarni in v naši državi v celoti mnogo, mnogo,zmanjšale.
-ek
iščejo fazo z oridmjeimm prstom, kar pa ni priporočljivo,. Navadno to ¡niso električarji. Spoznamo jih tudi po tem, da vedo in znajo, vse bolje od električarjev. Zaradi takšnih strokovnjakov je bil održan že marsikakšen pogrebni govor.
Vrnimo se k našemu kuhalniku, Pri normalnem kuhalniku, ki še nima okvar, je grelna spirala, dovodni ¡kabel in vse ostalo nameščeno tako, da kovinsko ohišje ne more dobiti stika s »fazo«. Spirala leži v Samotni opeki, ki je dober izolator. Žice so obdane z gumo ali drugimi snovmi, skratka, za našo. varnost je kar se da dobro poskrbljeno.
Da, toda ne vedno! Tudi najboljši, čisto nov kuhalnik, je lahko — neposredno ali posredno —» simrtnonevaren. To je takrat, kadar stoji v dosegu vodovoda, centralne kurjave ali kakšne druge kovinske naprave, ki ima dober stik z zemljo, (lahko pa tudi vlažna tla ali zid).
Denimo, da sioiji na kuhalniku lonček, napolnjen z vodo. Bili smo ravno pri mešanju, ko nas je nekaj zmotilo. Morda otrok, morda kolega, morda nam je ravno tedaj spodrsnilo. Naj bo karkoli, potili smo vodo po kuhalniku. V istem trenutku se z drugo roko oprimemo vodovoda ali radiatorja centralne kurjave. Tako smo s svojim telesom napravili stik med fazo. (roka na mokrem kuhalniku) • in zemljo (roka na vodovodu). Preko našega telesa bo stekel tok, ki sicer lahko povzroči samo določen šok, lahko pa ima tudi najhujše posledice.
Vendar za to, da pride do nesreče, hi treba, da ravno zlijemo po kuhalniku vodo. V praksi -teh primerov ni mnogo. Največkrat se zgodi, da pride do nesreče. zaradi poškodbe na izolaciji. Morda se je na ostrem nebu vijaka ali pločevine ogulila gumijasta zaščita dovodnih žic, morda je počil samot in, je v razpoki ostala vlažna umazanija (ostanki prevretih jedil), morda smo imeli kuhalnik dalj časa odklopljen v vlažnem prostoru (včasih je dovolj, da stoji pod odprtim oknom, ko je zunaj (nadaljevanje na 6. strani)
Požarna varnost
na delovnem mestu
TEHNIČNI PODLISTEK __ TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK — TEHNIČNI PODLISTEK. — TEHNIČNI PODLISTEK TE
osnovnega materiala, vendar s 'termično obdelavo dobimo zvar iste kvalitete kot osnovni material. Izdelujemo elektrode iz' modularne litine, ki jih tudi naši kupci uporabljajo. S primernim varjenjem z modularno elektrodo 'smo dosegli že sorazmerno nizko trdoto zv.ana, tako, da lahko pri manjših zahtevah uporabljamo termično neobdelane komade. Potek trdot pri takšnem zvaru vidimo na diagramu:
HB
4oo
2>oo
2oo
4do
osnovni
/nafebai
zvar
osnovat
. material
255 255 2So 2SS 255
Električno varjenje smo preizkušali pod različnimi pogoji in simo dobila prav dobre rezultate. Tudi poizkusa z domačo oplaščeno elektrodo iz modularne litine sio bili dobri. Zvar je bil trd. in potreben še termične obdelave.
Preizkusili smo varjenje z raznimi materiali, npr. z jekli: BRW, OCR, St-72, St-42, St-37, 55 Si 7. Poskusi so se dobro obnesli, na naslednjem posnetku vidimo varjen komad modularna litina — jeklo B.RW — modularna litina, ki je bil v vročem tudi zvit.
3o ¿O 40 O 40 2o 30 nvr\
Na sliki vzorec varjen iz (od leve proti desni): nodularna litina, zvar, jeklo BRW, zvar, nodularna litina.
Tudi spajkan je nodularne litine z medenino, bakrom in srebrom je pokazalo lepe rezultate.
Posebnih preiskav na antikorozivne lastnosti, na odpornost proti vročini, na odpornost proti obrabi v naši železarni nismo delali, ker so preiskave na tej stopnji proizvodnje še predrage.
Poleg že opisanih lastnosti naj navedemo še nekaj karakterističnih odlitkov, ki jih naša livarna že izdeluje in so .se nekateri dobro in celo odlično pokazali pri strojih, v katere so bili vgrajeni:
—	valji iz nodularne litine danes zavzemajo že preko 50 % proizvodnje vseh naših valjev,
—	v avtomobilski industriji naj omenim samo vzmetni opornik in ohišje diferenciala za kamione,
—	kardanski zglobi za traktorje,
—	ohišja hidravličnih razvodnikov ter razni drsni deli hidravličnih naprav,
—	zobniki za dvigala,
—	razni deli poljedelskih strojev, ki so obremenjeni predvsem na obrabo,
—	ohišje in ekscenter-gred za kompresorje hladilnikov,
—	rekuperatorski elementi za predgrevanje zraka.
Ekscenter gred hladilnika
V tem poročilu smo navajali le podatke, ki kažejo na trenutno stanje kvalitete in lastnosti naše nodularne litine. Vidimo, da je ta nodularna litina kvalitetna in se' lahko predstavlja kot prvovrsten konstrukcijski material.
Vzmetni uporniki
Ohišje diferenciala
DALJŠI
(Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja v svojem 111. členiu določa število dni rednega letnega dopusta na osnovi priznane delovne dobe od 11 mesecev do 5 let delovne dobe pripada najmanj 12 delovnih dni rednega letnega dopusta, od 15 do 25 let pripada najmanj 24 dni in za delovno dobo nad 25 let pa 30 delovnih dni. Ta določila so povsem razumi jiva, ker tudi Zakon o delovnih razmerjih precizno določa. Pojavlja pa se vprašanje jasnosti člena 112 PDR, kdaj pripada delavcu daljši dopust, če v koledarskem letu izkoristi dopust po nižji lestvici predno pridobi pra-vioo do večjega števila dni, zaradi daljše delovne dobe (prehod 5, 15 in 25 let). To tudi z Zakonom ni določeno zato je vsako podjetje zavzelo svoje stališče in različno določa pravice delavcev do navedenega dopusta.
Eno teh stališč je bilo že spo-
Uspešneje
Z razvojem delavskega samo-, upravljanja se je pojavil pred organe gospodarskih organizacij problem, pravilne organizacije informiranja proizvajavcev.
Proces decentralizacije upravljanja postavlja pred organe upravljanja v gospodarskih organizacijah večjo odgovornost in popolnejše angažiranje proizvajavcev do upravljanja. Samo dober sistem informiranja lahko omogoči pozitiven vpliv delavcev na vzdušje poslovne politike v gospodarski organizaciji, s ciljem povečanja produktivnosti dela, znižanja stroškov (cenene in kvalitetne proizvodnje), nadaljuje razvijanje samoupravljanja in poglabljanja socialističnih družbenih odnosov. V pogojih decentralizacije odločanja je zelo pomembna tudi pravočasnost obvestil članom kolektiva, kakor tudi omogočanje izmenjave mišljenj, z angažiranjem naprednih sil v pripravi javnega mišljenja pred odločanjem.
V takšnih novih pogojih ni samo pravica proizvajavca, da mora biti seznanjen in da prenese obvestila naprej, ampak je to družbena obveznost in pogoj, brez katerega ni resničnega upravljanja po neposredno proizva-javcih. Z gospodarskim gibanjem, predvsem poslovanjem v gospodarski organizaciji morajo biti seznanjeni vsi člani kolektiva, ker se brez tega ne morejo pravilno razvijati družbeni odnosi in povečati produktivnost dela.
Da bi neposredni proizvajavci še bolj aktivno upravljali ni dovolj, da bodo seznanjeni samo pri periodičnih obračunih, zaključnih računih in drugih občasnih sestankih z že izvršenimi nalogami oziroma rezultati, ampak morajo poznati osnovne elemente proizvodnje iz tekoče poslovne politične gospodarske organizacije.
Res je, da se vse omenjeno za pravilno informiranje, kot predpogoj za upravljanje, ne more rešiti takoj, ampak se mora s sistematičnim in trajnim delom, razvijati oblike informiranja, da. se tako omogoči širjenje kroga proizvajavcev, ki bodo sčasoma obvladali vso snov iz poslovanja in družbeno koristno odločali in reševali vse pred njih postavljene probleme.
Pri pripravljanju in uveljavljanju sistema za obveščanje, se mora paziti na vrsto obvestil n. pr. obvestila, ki so namenjena vsem članom kolektiva, potem pa takšna, ki so namenjena samo odrejeni skupini oseb.
Pri vseh vrstah obvestil pa je bistveno, da morajo biti razumljiva in točna, da prispevajo k povečanju znanja proizvajavcev in pravočasno seznanjanje istih s tekočimi problemi, ter omogočajo kvalitetno upravljanje.
Strokovne službe v gospodarskih organizacijah (n. pr. knjigovodstva), imajo določeno in pomembno vlogo pri razvijanju in-
DOPUST
ročenio našemu kolektivu z okrožnico z dne 23. 7. 1962 in sicer da daljši dopust pripada delavcu le v primeru, afco ni koristil več, kakor polovico dopusta, predno je pridobil pravico na večje število dni.
Se druga stališča iz prakse smo lahko zasledili v »Informatorju« št. 882 z dne 22. 8. 1962 le-ta so dokaj različna. Na osnovi tega smo predlagali upravnemu odboru podjetja, in ta delavskemu svetu podjetja, stališče, ki se zdi najbolj pravilno in ugodno za prizadete člane kolektiva, pa tudi najbolj enostavno, ker ne povzroča nobenih nejasnosti ali drugih težav, oz. motenj v poslovanju in sicer kot dodatek k čl. 112 Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja, ki določa: letni dopust se določi delavcu po delovni dobi, ki mora biti izkazana. Delavcu, ki izpolni delovno dobo (staž) 5, 15 ali 25 let v koledarskem letu, pri-
pada letni dopust po višji stopnji lestvice iz prejšnjega člena tega Pravilnika šele, ko dopolni predpisano dobo, temu se doda še, da: delavec ima pravico do dopusta po višji lestvici ne oziraje se koliko dopusta je do pridobitve te pravice že koristil v določenem koledarskem letu.
N. pr. Delavec ima 14 let delovne dobe in ima pravico do 18 delovnih dni dopusta. Do 15. avgusta je‘ že izkoristil vseh 18 dni. Dne 27. avgusta pa dopolni 15 let delovne dobe in pridobi pravico do dodatnih 6 dni dopusta. Po stališču, ki ga je zavzel naš delavski svet podjetja, na svojem rednem zasedanju dne 24. 8. 1962, ima delavec pravico, da dodatnih 6 dni koristi do konca koledarskega leta. S ’tem je seveda brez veljave stališče navedeno v naši okrožnici z dne 23. 7. 1962.
Navedeni sklep DS podjetja se smatra kot dopolnilo čl. 112 Pravilnika o delovnih razmerjih.
obveščanje upravljavcev
j RAB tokrat drugače
| Vsi člani našega kolektiva, ki so preživeli svoj dopust na Rabu S so prav gotovo tudi obiskali grobove žrtev fašističnega nasilja, § Človek skoraj ne more verjeti, da so na tako lepem otoku, kjer = sedaj preživljajo svoj dopust, bila možna takšna grozodejstva.
formativne službe. Glavni vir podatkov za informacije je pri ime-njenih službah, zato tudi uspeh obveščanja zavisi od strokovnih služb, ter razumevanja in pomoči ostalih činiteljev v gospodarski organizaciji. V zvezi s tem, se pred strokovne službe postavlja zelo resna naloga, da pravočasno pripravljajo podatke. Tako, da podatki ne bodo samo evidenca izvršenega dela in raznih gospodarskih sprememb, ampak koristili tudi organom upravljanja in vodenja. O vseh spremembah in novih odnosih je treba obveščati člane kolektiva. Samo organizirana in vsebinsko kvalitetna obvestila dajo osnovo za mobilizi-ranje in kritične priprave, ter so dragocena sredstva v rokah celotnega kolektiva za razvoj delavskega samoupravljanja in doseganja poslovnih uspehov.
O oblikah (sistemih) obvestil za člane kolektiva gospodarskih organizacij najdemo zelo dosti člankov in napotil v naših strokovnih časopisih. Tudi finančni odbor pri Združenju jugoslovanskih železarn je na svojih sejah obravnaval, kako bi se organizirala obvestila v združenih podjetjih črne metalurgije. V sklepih letnega občnega zbora Društva knjigovodij za okraj Celje je bilo tudi tole napotilo knjigovodjem: »pri vzgoji kadrov vplivati na vodilne delavce iz stroke, da našim upravljavcem dajo realne osnove za odločanje, za kar naj bo predpogoj vravilno in razumljivo tolmačenje gospodarskih predpisov in raznih obračunov.
Zaradi raznih specifičnosti, ne samo v posameznih gospodarskih organizacijah, ampak tudi na delovnih mestih, obratih in oddelkih, kakor tudi organizaciji evi-
„Svoboda”
vabi
Poletje je za nami, pred. nami se pa zopet odpira sezona kulturno prosvetnega dela v raznih sekcijah DPD Svobode.
Zaživelo bo zopet delo v pevskem zboru, dramski skupini, pri tamburaših, godbi in ostalih sekcijah. Ves. trud in požrtvovalnost aktivnih članov sekcij se bo bogato rentiral skozi vso sezono 1962-1963 le v tem slučaju, če mu bomo takoj pošteno zgrabili in začeli z rednimi vajami. Za dober začetek bodo dali vzpodbudo pred vsem že starejši aktivni člani, ki bodo na ta način privabili tudi nove člane za delo v sekcijah.
Vljudno vabimo vse ljubitelje lepe pesmi, glasbe in slovenske besede k aktivnejšemu sodelovanju v sekcijah DPD Svobode v Štorah.
dence ni mogoče v popolnosti organizirati obveščevalno službo po istem vzorcu. Načela veljajo za vse gospodarske organizacije, sistem obveščanja članov kolektiva pa se mora prilagoditi zahtevam glede na pogoje v gospodarski organizaciji, kakor tudi na razpoložljiva pomožna sredstva. Tako sredstva za pripravo obvestil in podatkov (mehanografija) kakor tudi sredstva za posredovanje obvestil (ozvočenje, tovarniški list in podobno).
V več kot desetletnem upravljanju po neposrednih proizvajalcih je tudi v naši gospodarski organizaciji bila, podana posebna skrb za obveščanje članov kolektiva. Oblike so se spreminjale in dopolnjevale, kako pa se danes rešuje to vprašanje, bo sledil prispevek v naslednji številki. »Štor-skega železarja«.
Miroslav Bele
				¡g¡¡ ¡		
		s m?				¡¡¡¡§j
	IÉ1BM	|^|§| ||||jp				plifli
						
					s 11(1	
mSSk						
¡¡¡■¡ti	¡MmBÍ					itpfci
						
=	Mozaik v grobnici na pokopališču
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
PREBERITE TUDI TO!
(nadaljevanje s 5. strani) močna megla).. Mnogo je vzrokov, ki lahko dovedejo do stika med fazo in ohišjem kuhalnika. In tedaj’ zadostuje, da stojimo bosi ali v vlažni obutvi ali na vlažnih tleh, ali pa se z eno roko držimo za vodovod, z drugo pa primemo za kuhalnik, pa bo nesreča tu.
Nastane vprašanje, kaj torej storiti? Če je stvar namreč res tako tragična,, kot se zgoraj sliši, potem naj vzame vrag elektriko, mi pa bomo nabavili raje petrolejski kuhalnik, pa mirna Bosna. (Še ni dolgo, ko sem slišal takšno pripombo).
Da se človek zavaruje pred »nevarnostjo dotika«, kot temu pravimo v strokovnem jeziku, obstaja itflczv. »zaščitna« izvedba. Morda ste že slišali za »vtično dozo z zaščitnim kontaktom«, ali pa kar »šuko« doza (iznemščine: »Schutzkontakt«), Pri tej izvedbi ima vtična doza in vtikač razen obeh glavnih še tretji — zaščitni —
pika pa ima tri žile (dve za grelno spiralo, eno pa za zaščito). Ta tretja, zaščitna žila je v kuhalniku pritrjena na kovinsko ohišje, preko zaščitnih kontaktov vtikača An vtične doze pa jé spojena' s posebnim ozemljitvenim vodom v električni instalaciji. Na ta način ima ohišje kuhalnika stalen direkten stk z zemljo. Če pride torej do tega, da dobi »faza« stik z ohišjem, bo stekel tok preko zaščitnega vodnika v zemljo. V strokovnem jeziku . pravimo, da »ohišje ne more dobiti napetosti proti zemlji«. S tem pa je človek zavarovan pred nesrečo.
Seveda zahteva, kot vsaka druga električna naprava, tudi opisana, strokovno Izvedbo. Zastonj je odvržen denar za ves material (kd še zdaleč ni poceni), če smo delo zaupali človeku — nestrokovnjaku. Šele strokovno in. kvalitetno opravljena montaža nam zajamči pravilno • funkcioniranje naprave.
Kako se bomo , torej odločili? Načelo naj bo naslednje: če bo kuhalnik stal v prostoru, kjer so res suha tla (npr. parket ali pa tudi mehak les, če ni na zemlji), in če v dosegu ni vodovoda, centralne kurjave, vlažnega zidu itd., potem ne. preti posebna nevarnost in se poslužujemo lahko navadnega priključka. V vseh drugih primerih pa bomo brezpogojno uporabljali tkzv. zaščitne priključne naprave.
Naj nam ne ■ bo žal nekaj stotakov za dražji material; življenje je že samo po sebi kratko, električni tok pa ne pozna milosti.
In še nekaj. Pravico odločanja o tem, kakšno izvedbo električnega kuhalnika (ali druge naprave) boste nabavili in uporabljali, imate samo doma!' V tovarni odločajo o tem izključno samo električarji, zato jim ne zamerile, če
ne 'bodo pokazali razumevanja' ni hvaležnosti, kadar bodo ugotovili, da ste v svoji .pisarni ' ali oddelku brez njihove vednosti nabavili ond. dali v pogon kakšno električno napravo.
Pa še nekaj: Vsaka daljša uporaba ima za posledico staranje in kvarjenje' materiala. Včasih se oguli izolacija na žicah, drugič spet se odkrhne del vtikača ali zlomi pokrov na vtdčni dozi itd. Ne odlašajte s popravilom. Samo majhna nepazljivost ima lahko najtežje posledice! Javile električarjem okvaro in zahtevajte popravilo. Ne krpajte sami! Včasih vidimo vtikače, oblepljene s papirjem, priključne kable, zakrpane, a tako, da so vidne in dosegljive gole bakrene žice . itd':, itd. Takšna popravila resda omogočijo funkcioniranje naprave, vendar za varnost človeka tukaj ni poskrbljeno. Ravno nasprotno. Nastavljena mu je past: oko vidi nameščeno »zaščito«, človek se zanese nanjo, a v kritičnem ’trenutku »zaščita« odpove — in nesreča je tu.
Ta članek ni napisan zato, da bi pisec prodajal svoje znanje, saj se ga je naučil od drugih. Napisan je predvsem zato, da opozori na stalno prežečo' nevarnost, kateri smo izpostavljeni pri rokovanju z električnimi napravami, če lente niso izvedene, kot bi morale biti. Električna energija je slično kot vodna,. neprecenljiva biagodat človeštva, vendar samo dokler so njene sile pod našo kontrolo. Kadar naša pozornost popusti," takrat si prirodne sile iščejo svoja pota, ta pa se največkrat močno križajo s tistimi, katera smo jim namenili!
Ce mi je uspelo obuditi pri bravcih vsaj delček navedene pozornosti, je članek izpolnil svoj namen.	Srečko Krajnc
MEDOBRATNA ŠPORTNA TEKMOVANJA
SO PRIČELA
Že v prejšnji številki sino po-- rocalla o pripravah na medobrait-ma športna tekmovanja v našem kolektivu. V tej številki našega glasila objavljamo razpored1 po : katerem se bodo tekmovanja od-; vi jalla.	,
V nogometu, odbojki, šabu in namiznem tenisu imamo po idve ■skupini. Tekmuje se po rtočkov-nem ¿istemu s>v,sak 'z vsakim«, nato pa še za vrstni red v posameznih panogah.
Žreb je odločil naslednji vrstni red v skupinah:
NOGOMET
I.	skupina
1.	livarna sive litine
2.	plavž — jeklarna — Samotna
3.	elabtro .delavnica — energetski oddelek
4.	uslužbenci — komunala
II.	skupina Í. valjarna ■2V mehanična
3.	modelna — livarna in obdalo-valndca valjev
4.	OTK — laboratorij
ODBOJKA
1.	skupina
1 OTK — laboratorij
2.	mehanična
3., elektro delavnica — energetski oddelek •
4.	valjarna :
II. .skupina
1.	livarna sive litine	.
2.	modelarna — livarna in obdeloval nica valjev
3.	plavž — jeklarna — samotna
4.	uslužbenci ^- komunala NAMIZNI TENIS'
I. skupina
1.	livarna sive litine
2.	modelna — livarna in obdalo1 vainica valjev
3.	valjarna
4.	uslužbenci — komunala
II. skupina
1.	mehanična
2.	OTK — laboratorij
3.	elektro delavnica — energetski oddelek
4.	samotna — plavž — jeklarna
ŠAH ,
I. skupina
1.	uslužbenci —: komunala
2.	livarna sive litine
3.	elektro .delavnica — energetski oddelek .
4.	plavž —1 jeklarna — Samotna
i
Atletika je nova panoga v med-obratnih tekmovanjih. Prizor s teka na 1500 metrov na metalurških igrah. V ospredju naš zastopnik Lamut ’
II. skupina
1.	mehanična
2.	modelna — livarna in obdelo-
valnica valjev
3.	valjarna
4.	OTK — laboratorij
Propozicije za vse panoge, ki obsegajo tekmovalni program so prijavljene ekipe že .sprejele. V pr,opozicijah je razvidno, da je naš program obsežen in upamo, da se bo tekmovanje uspešno končalo. V pripravah na tekmovanje je bilo opaziti, da si vse ekipe prizadevajo in želijo kar najboljši uspeh. Tudi letos so livarji najbolj samozavestni in računajo, da bodo vse pokale obdržali. Imajo prav, saj so res dobri, samo ne smejo pozabiti, da so tudi ostale ekipe letos boljše in zato pričakujemo, da bo tekmovanje zanimivo. V letošnjem programu imamo tudi dve novi panogi (atletika, kegljanje) in . zato ne moremo predvidevati kdo bo osvojil pokal Železarne Štore.
V preteklem letu je sodelovalo na medobratnih tekmovanjih preko 460 članov našega kolekti- , va, letos pa poleg dveh novih panog upamo še na večje število udeležencev medobratnega športnega tekmovanja Železarne štore.
Tekmovanje v nogometu odbojki, atletiki in namiznem tenisu bo končano do 5. oktobra 1962, v ostalih panogah pa do prve polovice novembra. Vse .rezultate bomo poročali preko našega »Že-lezarja« in v oglasnih deskah v obratih.
Vsem članom našega kolektiva’ želimo prijetno zabavo in razvedrilo na športnih objektih.
T. V.
Kot lansko leto, tako pričakujemo tudi letos, da bodo srečanja v odbojki pritegnila ne samo tekmo-vavce iz obratov, temveč privabila tudi mnogo gledavcev. Na sliki prizor s tekme med Štorami in
Jesenicami na letošnjih metalurških igrah.
RAZPIS
»Komisija aa sklepanje in, odpovedovanje delovnih razmerij pri ¡DS> podjetja Železarne Štore (razpisuje j zasedbo naslednjih prostih delovnih mest:
1.	VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji: dokončana pravna ali ekonomska fakulteta in 5 let prakse ali popolna srednješolska izobrazba ter najmanj 10 tet .prakse v gospodarstvu ali državni upravi.
2.	VODJA ODDELKA ANALIZE, KONTROLE IN PLANA
Pogoji: zaključena ekonomska fakulteta in najmanj 6 let prakse v, ffinaničnem ali' komercialnem poslovanju.
3.	KNJIŽNIČAR —• za urejevanje strokovne knjižnice
Pogoji: popolna srednja šola, obvezno obvladanje vsaj enega tujega jezika, zaiželjeno tudi nekaj prakse v knjiiž-¡hdci ali podobnem delu.
Kandidate prosimo, da pošljejo, svoje ponudbe kadrovskemu sektorju podjetja. -
Razpis Melja do zasedbe delovnih mest.«
Uspeh
Konec julija in začetkom avgusta je bilo v Velenju okrajno šahovsko- prvenstvo članov. Zbrali 'so se -najboljši šahisfti celjskega okraja. Sodeloval oziroma prido-
Tov. Janežič ob beločrnih poljih
■bil pravico do sodelovanja -je itudi član naše šahovske sekcije in čfliam našega kolektiva tov. Karl Janežič iz .komerciale. Pri nas je zaposlen od februarja letos.
°}zleti
Naslov glasi »Izleti« ker smo pričakovali, da bomo lahko pisali več o tem. Kot vsako leto je tudi letos Sindikalna podružnica namenila del svojih sredstev za izlete kot eno izmed rekreativnih dejavnosti. Do^sedaj, ko pišemo te vrste je bilo na izletih že več kot 15 skupin iz našega kolektiva. V endar smo kljub zadolžitvi vodi j izletov, da bi opisali svoje doživljaje, sprejeli le eno sliko z izleta kolektiva mehanične in pa, poročilo kako je ta izlet potekal. Nimamo namena trditi, da ostali izleti niso uspeli. Referent za rekreacijo je prejel le nekaj suhoparnih poročil, ki vsebujejo v glavnem število članov, ki so se izleta udeležili, seznam krajev v katerih so bili, kdo je bil vodja izleta na koncu pa ugotovitev, da je izlet uspel in da so člani zadovoljni. Na podlagi tega se za naše glasilo res ne da dosti napisati. Mislimo pa, da je bilo na vsakem izletu kar bi prav gotovo zanimalo tudi ostale člane kolektiva. Prepričani smo tudi, da je v vsaki skupini bil kdo s fotoaparatom, tako da slikovnega gradiva prav gotovo ne manjka.
Kolektiv mehanične se je ovekovečil pred spomenikom maršala Tita v Kumrovcu.
Sedaj pa k izletu kolektiva mehanične delavnice. Odločili so se za Obsotelje ter so med drugim obiskali tudi Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Izbrali so krajšo relacijo zaradi tega, ker so hoteli od izleta res nekaj imeti. Neprijetno je namreč, tako menijo, če se moraš cel dan voziti, pa tudi vožnje se človek hitro naveliča. Organizirali so tudi medsebojna športna tekmovanja med strugarji in ključavničarji. Tekmovali pa so v odbojki, na improviziranem nogometnem igrišču je bila celo nogometna tekma, v jezu potoka ob katerem so se ustavili pa so se pomerili v plavanju in skokih v vodo. Pri tem jih celo ni motilo, če, se je kdo srečal s kamnom na dnu jeza. Posebno požrtvovalni so bili ribiči, ki so v tekmovalnem duhu vstali že ob treh zjutraj ter nalovili toliko rib, da jih je imela cela skupina za večerjo kot priboljšek. Pozabili tudi niso na zabavo in ples. Ob večerni uri pa jim je na ražnju pečen prašiček prav prijetno teknil.
Vsi udeleženci, bilo jih je okrog 50, so bili z tako organiziranim izletom resnično zadovoljni in prepričani smo lahko, da bodo vsako leto z veseljem šli v naravo, se tam razvedrili in se še dolgo spominjali lepega dne preživetega med svojimi sodelavci in tovariši.
£ža.kaj ne ?
V odgovor na dopis »Zakaj ne?« v 8. štev. našega lista objavljamo sledeče pojasnilo:
Koristniki nadomestila o-sebni dohodkov za čas nezmožnosti za delo do 7 dni so že dosedaj dobivali priložene listke pri izplačilu hranarine. Ta listek res ni zajemal vse podatke, zato smo stopili v stik z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje v Celju in pripravili posebne obra-
\/
v sanu
V hudi konkurenci je ,po 9 dneh dosegel lep uspeh, saj si z lanskoletnim okrajnim prvakom Burko-vičem iz Rogaške Slatine deli drugo — tretje mesto. Osvojila sta vsak 14 točk. Prvo mesto pa je zasedel Štrajher in Celja s 14Va točkami.
Tov. Janežiču za ta uspeh čestitamo in mu želimo še mnogo 'uspehov.	'	Šahisti
Saj bo šlo
Ob nastopu službe, nove mlade pisarniške moči jo njen bodoči šef med drugim vpraša, če zna tipkati na stroj.
čune katere bodo člani kolektiva dobivali pri izplačilu nadomestil, bilo to do 7 dni (v bodoče do 30 dni) ali nad 7 dni, oziroma nad 30 dni.
Takšne', obračune bo mogoče prilagati izplačilom, takoj, ko dobimo obrazce iz tiskarne, a najkasneje s 1. januarjem 1963.
Naša socialna služba je vezana na obrazce, katere predpiše Republiški zavod za socialno zavarovanje. V teh o-brazcih pa niso zajeti vsi podatki, kateri zanimajo prejemnike nadomestil. To je bil glavni razlog, da se pri izplačilu nadomestil ni priložil odgovarjajoči obračun. Smatrali smo, da je pravilno dati pojasnilo tudi za izplačila hranarine ih je vprašanje v »£torskem; Železarju« samo pospešilo rešitev tega vprašanja.
Sledil je nekoliko presenetljiv odgovor:
»-Na stroj sicer še nisem pisala, znam pa igrati klavir...«	Še ena za šoferje
VTf\vrstrokovne tehnične knjižnice WO VOSU Železarne Štore
V mesecu avgustu 1962
Majer VI.: SUVREMENA SEKRETA-RICA Brotehin izd. zavod Zagreb
1959.	Sig. 151/R.
Bilinovič A.: INTEGRALNI RAČUN SA PRIMNJENAMA (Kalk, procesi). Tebn. knjiga Beograd 1962. Sig. 152/R.
»SCHLAG NACH« Wissenwerte Tatcha-chen aus alle Gebieten. Biiibl. Institut Manheim 1960. .Sig. 153/R.
DER GROSSE DUDEN, (komplet) I. Rechtschreibung, II. Stilwörterbuch, III. Bilwörterbuch, IV. Gramatik V. Fremdwörterbuch, VI. Institut Manheim. 1958-Meyers grossen Duden (Reohduden) Bibi. — 1061. Sig. 154 — 159/R.
159/R.
SIMPOZIJ TEHNIČNE BESEDE V LJUBLJANI. Društvo inženirjev in tehnikov v Ljubljani 1961. Sig. 160/R.
Zuhanovic: TEXTE UND BEISPIELE AUS DER DEUTSCHEN HANDEL — KORESPONDENZ. B|iro-zavod Zagreb
1960.	Sig 75/U.
Batušic: PRIRUCNIK ZA KORESPO-DENTE FRANCUSKEGA JEZIKA. Biro zavod Zagreb 1961. Sig. 74/U.
Kirac P.: PRIRUCNIK ZA KORESPO-DENTE ITALIJANSKEGA JEZIKA. Biro zavod Zagreb 1961. Sig. 75/U.
Urban M.: PRIRUCNIK ZA KORESPO-DENTE ANGLEŠKEGA JEZIKA. Biro zavod Zagreb 1961. Sig 76/U.
Ivanovič:. FIZIKA, ELEKTROMAGNE-TIKA I OPTIKA. II. Gradj. knjiga Beograd 1962. Sig. 77/U.
Čeprav še danes to nismo, vendar nas vežejo že danes mnoge vezi na ta številni, prizadevni kolektiv. Te vezi so vsako leto trdnejše, utrdili pa jih bomo še s sestanki in posveti, kakršnega smo imeli v Železarni 30. avgusta t. I. Predstavniki kolektiva so nam pojasnili cilj in namen sestanka, vlogo dijakov in pozneje mladih strokovnjakov in važnost izpolnjevanja naših obveznosti napram kolektivu Železarne in s tem napram naši skupnosti. Veseli smo, da se nam posveča taka pozornost in prizadevali si bomo, da bomo opravičili zaupanje kolektiva, ki izloča od svojih osebnih dohodkov visoke vsote za štipendije, odslej pa tudi za kreditiranje dijakov, štipendistov. Pogovor s predstavniki kolektiva je utrdil naše . medsebojne stike pa stike med štipendisti samimi. Saj se doslej še poznali nismo med seboj. S takimi sestanki nas u-smerjajo za odgovorne naloge, ki nas čakajo, ko bomo dokončali šolanje in se stavili v službo kolektivu in skupnosti. Na sestanku v Železarni smo se pogovorili o dosedanjih uspehih in si' postavili smernice za nadaljnje delo. Osnovali smo klub srednješolcev
Ob slovesu
V	mesecu juliju se je poslovilo od Železarne več članov kolektiva, ki so odšli v zaslužen pokoj.
To so bili tovariši: Zupanc Anton, delovodja valjarne; Jevšinek Alojz, delovodja iz samotne; Kroflič Gregor, tesar in Fendre Stanko iz elektro delavnice.
Uprava nam je napravila kar lepo presenečenje. V lepo okrašeni in z raznimi dobrotami obloženi mizi v sejni sobi uprave podjetja so se prav po tovariško poslovili od nas: glavni direktor tov. Voga Tugomer, tehnični direktor tov. ing. Nečemer, referent za vzgojo kadrov tov. Rudi Uršič, Zastopnik sindik.tov. Lončarič in obratovodje.
Glavni direktor tov. Voga je med drugim dejal, da se ne poslavlja od nas kot sedaj manj vredni člani socialistične družbe, ampak da še ostanemo nadalje enakovredni člani kolektiva, kjer se bomo še sestali ob določenih prilikah in se pogovorili o raznih problemih. Res lepa gesta, ki se vidno izraža v socialistični družbi.
Ob prav prijetnem in domačem kramljanju nam je hitro potekel čas. Za prigrizek in dobro kapljico je pridno skrbela tovarišica Romihova, zavedajoč se, da je dobra kapljica za »starejše« le zdravilo!
V	imenu članov kolektiva, ki smo se od podjetja poslovili, se tem potom zahvalim glavnemu di-
Manužič: ELEMENTI TEORIJE DE-TERM. TEORIJE VEKTORA IN ANAL. GEOMETRIJE. Gradj. knjiga Beograd 1962. Sig. 78/U.
Vidav T,: VIŠJA MATEMATIKA. II. izd, Drž. zal. Slov. 19'61. Sig. 79/U Frömling:	STAHLBAU—OTAHLKON-
STR. FÜR BRÜCKEN, HOCHBAU USW. Fachbuchverlag Leipzing 1955. Sig. 205/S.
Ernenger: HOCHBAU — TASCHENBUCH. Frankl. Verlagshandlung Stuttgart 1958. Sig. 31/G.
JUGOSLOVANSKI STANDARDI. — Gradj. , stolarija. -j Savezna komisija za stand. Beograd 1960. Sie 36/G.
PRIVREMENI TEHNICKI PROPISI. Gradj. knjiga Beograd 1960. Sig. 39/G. Staufenbiel: WESTERMANN — TABELLEN FÜR DAS BAUGEWERBE. Georg. Westermann Braunschweig 1959 Sig. 40/G.
Thunach: WESTERMANN — TEBEL-LEN FÜR DAS HOLZGEWERBE. Georg. Westermann Braunschweig 1957. Sig. 41/G.
Slajher: PRIRUCNIK ZA GRADJE-VINSKE INŽENIRJE I. II. knjiga Gradj. knjiga Beograd 1961. Sig. 42-43/G.
Slajher: PRIRUCNIK ZA GRADJE-VINSKE INŽENIRJE II. knjiga, Gradj. knjiga Beograd 1961. Sig. 44/G.
Bollinger: DER DURCHLAUFENDE TRÄGER. Verlagh aus Zürich 1946. Sig. 45/G.
Poleg navedepih knjig je knjižnica nabavila še več slovarjev za razne jezike.
štipendistov Železarne. S svojim delom bomo v bodoče poglobili zanimanje za dogajanja v razvoju podjetja, da bi po končanem šolanju čimprej obvladali problematiko podjetja in posameznih obratov, služb in določenih delovnih mest. Sklenili smo, da se bomo pogosteje sestajali, ovira pa je v tem, ker se šolamo na različnih mestih naše ožje domovine in večina dijakov stanuje izven Štor. Potrudili se bomo, da bi z delom kluba te ovire kolikor bo mogoče premagovali. Želimo, da bi bili čimbolj na tekočem z dogajanji v kolektivu, z delovanjem mladinske organizacije v Železarni z delom organov samoupravljanja in sindikalne podružnice, s športnimi in kulturno prosvetnimi dogajanji v kolektivu in v Štorah sploh.
Zadovoljni smo, ker je ta po-posvet potekal v tako prijetnem in tovariškem razpoloženju, kar nam bo ostalo v najlepšem spominu. V imenu štipendistov srednješolcev se zahvaljujem vsem prdstavnikom kolektiva za njihovo pomoč in vzpodbudne besede, ki nam bodo služile kot koristni napotki pri našem nadaljnjem delu.	Justina Flis
rektorju tov. Vogi za' izrečene poslovilne besede, kakor tudi vsem ostalim, ki so se udeležili tega poslovilnega sestanka in upravi, ki nam je pripravila tako lepo slovo.
Vsem iskrena hvala!
DELOVNEMU KOLEKTIVU ELEKTRO DELAVNICE
Ob mojem odhodu v pokoj mi je obratovodstvo sporočilo, da se želi delovni kolektiv posloviti od mene kasneje in je nato določilo dan 24. 8. 1962, ob 14. uri.
V elektro delavnici je bil zbran razen nekaj tovarišev, ki so bili na dopustu celoten kolektiv elektro delavnice s tov. obratovodjem in delovodjem,
Obratovodja tov. Krajnc je v pestrih besedah orisal moje 16 letno delovanje med kolektivom in mi s tem izrazil priznanje za ves trud in napor, ki sem ga prispeval za skupne cilje in ideje. Enakega priznanja sem bil deležen tudi s strani delovodja tov. Luževiča ter ostalih članov kolektiva.
Posebno presenečenje zame je bilo, ko se je mlajši sotovariš Ivo Arlič v imenu sindikalnega pododbora in •celotnega kolektiva elektro delavnice v zbranih besedah poslovil in mi izročil v spomin in priznanje lepo darilo.
To darilo, katero ste mi poklonili dragi tovariši, ne cenim samo po njegovi dejanski vrednosti in moji osebni potrebi. Ne, to darilo je zame mnogo drago-
NOVI ČLANI KOLEKTIVA
Ozis Martin, končal ESS, pripravnik v valjarni'(4- štipendist podjetja. Vrečko Martin, končal ESS, pripravnik v ndb. odd. komercial, sekt. — štipendist podjetja. Haler Ferdo, končal TSŠ metalurške strokej pripravnik v valjarni — štipendist nodjetja. Žohar Ivan, končal TSS strojne stroke, pripravnik v valjarni — štipendist podjetja. Olujp Franc, končal TSS gradbene stroke, pripravnik UOS —■ štipendist podjetja. Gabršek Jožef, končal TSS metalurške stroke, pripravnik v jeklarni r-4 štipendist podjetja. Tojnko Marija, končala kemo-laborantsko šolo, kemični laboratorij — štipendistka podjetja. Vrečko Ivan končal MIS, KV livar v livarni sive litine. Kolar Franc, KV premikač na prometu — prišel iz JLA.
PODJETJE SO ZAPUSTILI:
Slatenšek Ivan, KV kemolaborant v kemičnem laboratoriju, sporazumno s podjetjem: Klenovšek Jakob, NK delavec v šamotarni, samovoljno 'zapustil delo; Tojnko Jože, NK delavec v valjarni, samovoljno zapustil delo; Hercog Alojzija, kuhinjska pomočnica v Počitniškem domu na Svetini, sporazumno s podjetjem; Cavš Vinko, NK delavec v jeklarni, samovoljno zapustil delo; Močnik Blaž, NK delavec v valjarni, po lastni želji; Bukovšek Jakob, NK delavec v livarni sive. litine, samovoljno zapustil delo; Ramšak Branka, administratorka v OTK, sporazumno s podjetjem; Zupanc Jože, kemolaborant v kemičnem laboratoriju, po lastni želji; Kajba Marija, obračunar proizvodnje v livarni valjev, umrla; Ladinek Vinko, NK delavec v valjarni, sporazumno s podjetjem; Grajžl Ivan, KV strugar v mehanični delavnici, po lastni želji; Poglšek Marija, stara 50 let, PK progovna de-; lavka na prometu, v tem podjetju je zaposlena 13 let, je bila starostno upokojena; Dobrajc Avgust, star 56 let, KV sedlar, v tem podjetju zaposlen preko 16 let, je bil starostno upokojen; Kukovič Ivan, star 52 let, KV jamski zidar v jeklarni, v tem podjetju zaposlen preko 16 let, je bil invalidsko upokojen; Plank Franc, star 48 let, čuvaj, v tem podjetju zaposlen preko 17 let, je bil invalidsko upokojen; Šket Jožef, star 57 let, kontrolor- bolnikov, v tem podjetju zaposlen preko 16 let, Je bil invalidsko upokojen.
POROČILI SO SE:
Šeško Karel, elekroplavž _; ing. Ravnikar Ivan, uslužbenec; Sivka Martin — OTK; Drofenik Ivan, mehanična delavnica; Flis Milan, jeklarna; Škornik Rudolf, šamotarna; Rupert Alojz, valjarna; Kavka Marjan, enegetski obrat in Leban Lidija, kadrovska sektor; Romih Marica, kadrovski sektor.
Vsem iskrene čestitke!)
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
Mraz Franc, valjarna;' Klinc Marjan, modelna mizama; Hrvatič Jože, valjarna; Sinkar Ivan,, -livarna valjev; Mernik Jože, 'valjarna; Romih Ivan, livarna sive litine; Gobec Jože, elektro - delavnica; Kampušek Stanko, mehanična delavnica; Mernik Rudolf, jeklarna;* Stanojevič Miloš, energetski oddelek; Škornik Friderik, elektroplavž in Štefka iz finančnega sektorja; Kokol Vinko, ekspedit; Privšek Mirko, jeklarna.
Čestitamo!
cenejše. To predstavlja zame nekakšen simbol tovarištva, ki me bo vezal z Vašim kolektivom, še vsa nadaljnja leta mojega preostalega življenja, ki ga bom preživel izven Vašega delovnega kolektiva.
Ob tej priliki se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k tej gesti in mi s tem dali priznanja za vso moje delovanje med tako tovariškim kolektivom. Taki odnosi se odražajo samo v socialistični družbi, kjer predstavlja delovni kolektiv resnično tovarištvo.
Tisti majhen procent tovarišev v kolektivu, ki se izogibajo soto-varištva in mislijo drugače, pa se naj ob taki gesti nekaj naučijo!
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Fendre Stanko
FILMI
V ŠTORAH
22. in 23. 9 RDEČI KROG
29.	in 30. 9. francoski barvni: NENAVADNA AMERIKA
3.	10 japonski Csc: SMRT NA PACIFIKU *
6. in 7. 10 sovjetski Csc: DEKLIŠKA POMLAD
10. 10 argentinska: TANGO LJUBEZNI
13.	in 14. 10. francoski: DO ZADNJEGA DIHA
Predstave ob: sredah, 20. uri, sobotah 20 uri nedeljah 17 in 19 uri.
IZOSTANKI V MESECU JULIJU
Zaradi bolezni je b'lo izgubljenih 2.671 delovnih dni, zaradi .rednih letnih dopustov 4.659, zaradi izredno plačanega dopusta 93, zaradi neplačanih izostankov 86, zaradi neopravičenih izostankov 29, zaradi ostalih izostankov 583, torej skupaj 8.121 delovnih dni.
DISCIPLINSKE KAZNI
Skupno je bilo v mesecu avgustu kaznovanih 32v delavcev. Vodje enot oz. obratovodje so izdali odločbe' o disciplinskih kaznih v 20 primerih z izrekom: opomin 2, ukor 6, strogi javni ukor 4, denarne kazni 2 °/o od mesečnega OD za 1 mesec 1, denarne kazni 5 °/o od mesečnega GD za 1 mesec 7.
Disciplinske komisije pri ODS so izrekle disciplinske kazni v 7 primerili in sicer: opominov 2, strogi javni ukor
1,	ukor 2, denarne kazni 10 %> od mesečnega OD za 3 mesece 1, odpust iz podjetja 1.
Disciplinska komisija pri DS je zasedala enkrat in izrekla disciplinske
ukor 1, strog javni ukor 1, denarno kale aziii v 5 primerah in sicer:..1 zen 5 °/o od mesečnega OD za 3 mesece
2,	odpust iz podjetja 1.
Na izrečene kazni je bila vložena 1 pritožba in to na odločbo o kazni odpusta iz podjetja, katero ^je izrekla disciplinska- komisija centralnega delavskega sveta.
Značaj disciplinskih prekrškov' je bil naslednji: po en neopravičen izostanek z dela 17, po dva neopravičena izostanka z dela- 2; surovi in netovariški odnosi 4, malomarnost in nevestnost pri delu 3, odklonitev delovne naloge 1, medsebojno fizično obračunavanje 3, nedovoljeno zapuščanje delovnega mesta 2.
Nezgode
V mesecu avgustu je bilo skupno 16 nezgod, od tega 15 pri delu in 1 na poti. Po obratih je bila slika sledeča:
Jeklarna 1 Valjarna 3 Livarna s. lit. 5 Mehanična 1 Promet 3 Ekspedit 1
Gradbeni 1 —f- 1 na poti Brez nezgode so elektroplavž, aglomeracija, livarna valjev, modelna mizama, šamotarna, obdelovalni ca valjev, energetski obrat, elektro obrat, laboratorij, OTK in ostali oddelki. Pri delu so se poškodovali sledeči:
Jeklarna:
Jesenko Ivan, (2. nezgoda). Ob prehodu je sodelavec odvrgel žarečo Cev za kisik tako nerodno, da je imenovanega opekel po hrbtu.
Valjarna:
Rozman Alojz (1. nezgoda). Pri rezanju vročih palic na Škarjah, ga je opeklo po prsih in rokah.
Ribič Miklavž (2. nezgoda). Pri vlaganju gredic v peč, ga je/ sodelavec s kleščami opekel po stegnu desne noge.
Gajšek Vlado (3. nezgoda). Pri popravilu na valjarskem ogrodju je bil sodelavcu napoti dvigalni kavelj in ga je. zaradi tega sunil od sebe, vendar tako •nerodno, da je pri tem zadel imenovanega v levo stran prsnega koša-
Livarna sive. litine:
Žajran Antop (2, nezgoda)1. Pri prižir ganju plina v sušilni fcombri ni upošteval, da se v komori še JahOco zadržujejo zaostali plini ter je prišlo do vžiga. Pri tem ga je opeklo na levi nogi nad gležnjem.
Koren Franc, (2. nezgoda). Pri nakladanju form na voziček, je le-te podlagal, pri tem pa ni pravočasno umaknil roke tako, da ga je stisnilo za prst na levi roki.
Junger, Jože ('1. nezgoda). Pri prekladanju cevi, ga je udaril pod desno oko konec lesenega trama, na katerem so bile zložene cevi.
Gorenjak Alojz (1. nezgoda). Pri prenašanju kalupnpga okvirja, mu je le-ta zdrsnil z rok ter ga pri tem ranil v dlan desne roke.
Voga Franc (1. nezgoda). Na brusilnem stroju, je hotel brusiti zagozdo. Brusilni stroj je bik v popravilu in ni imel nameščenega regulatorja zaradi česar je prišlo do prevelikega števila o-bratov, kar je povzročilo razletitev brusilne plošče, ki mu jo je zagnalo v roko in ga porezalo po prstih. Imenovani je brusilni stroj pognal • provizorično skupaj s Sodelavcem.
Mehanična delavnica:
ŽohaT Franc (2. nezgoda). Pri koviče-nju je udaril po kovici, ki je odletela in ga poškodovala na palcu leve roke.
Promet:
Sovič Franc (1. nezgoda). Pri iztirje-nju ozkotirne lokomotive, je padel s prednje stopnice ter se 'pri tem poškodoval na stopalih obeh nog. Do iztrje-nja je prišlo zaradi prehitre vožnje.
Tovornik Mihael (1. nezgoda). Pri poravnavanju kosov žlindre na vozičku, je kos žlindre padel in, ga poškodoval na palcu desne noge.
Tepež Jože (. nezgoda). Pri varjenju mu je^ za čevelj na levi nogi padla žareča žlindra. Imenovani ni imel zaščitnih gamaš.
Ekspedit:
Selič Jakob (1. nezgoda). Pri odpiranju vrat * železniškega vagona; ■ ki so bila pokvarjena, ga je stisnilo za prst desne roke.
Gradbeni oddelek:
Jager Jože, (1. nezgoda). Pri prežago-vanju lesa na krožni žagi, je vrglo kos lesa v ščit, ki je pričel brusiti po žagi.. Pri tem je ostružek ščita odletel imenovanemu v oko.
Na poti v, službo, Se je poškodoval Kroflič Karel d z gradbenega oddelka (2. nezgoda), ki je s kolesom zavozil na korenino ter padel in si zvil levo roko.
Iz navedenih opisov nezgod je razvidno, da gre v večina slučajih za nepazljivost in nerodnost pri' delu, pa tudi' za neupoštevanje predpisov varnega dela, medtem tudin ©nošenje - izajščitnih sredstev. Pred nas vse; , predvsem pa pred poškodovane, se postavi vprašanje, ali je bilo možno navedene poškodbe preprečiti.. Za vse slučaje ’lahko brez razmišljanja rečemo: da.
Kolektiv vsako leto vloži, ogromna sredstva za zaščitna sredstva. Prav gotovo ne zato, da bi 'nekateri kopičili v omarah, garderobah, kot je to pokazal kontrolni pregled, kjer je .bilo tudi po 10 parov novih usnjenih rokavic (že plesnjivi), v drugi 3 pare čevljev, dalje cel kup ročnega usnja ‘in podobno. Neposredno vodilno osebje bo moralo v bodoče bolj nadzirati uporabo zaščitnih sredstev ter ob vsakem prekršku tudi ostro ukrepati.
Dne 28. avgusta 1962 je zavratna bolezen za vedno pretrgala nit življenja članici našega kolektiva tov. KAJBA Mariji.
Dne 9. III. 1956 je prvič prišla na delo v livarno valjev kot obračunar proizvodnje, kjer je bila do zadnjega dne. Ob nastopu službe je imela šele 17 let, zato je ves čas zaposlitve gradila svojo bodočnost na vestnem izvrševanju svojih dolžnosti in lastnem izobraževanju. V šestih letih zaposlitve na isem delovnem mestu je pokazala mnogo več energije kot je bilo to sploh mogoče pričakovati. Ves ta čas je stremela za tem, da bi izpolnila to, kar danes družba zahteva od delovnega človeka, istočasno pa goji z vso ljubeznijo čut tovarištva do svojih sodelavcev in članov
celotnega kolektiva. Z nesebično požrtvovalnostjo je o-pravila mnogo več kot ji je bila dolžnost, čeravno njeno zdravstveno stanje že nekaj časa ni bilo dobro. Tiha, mirna in zelo skromna kot ¡je bila vedno, tai nikoli iskala priznanja, ampak je našla svojo srečo v tem, da je bila v svoji okolici in kolektivu spoštovana in priljubljena.
Poleg svojega rednega dela je vestno opravljala blagajniške posle pri kino sekciji več kot štiri leta, od p^ve izdaje našega glasila »Štor-ski Železar« pa urejala evidenco in vso administracijo. Pravtako je vedno bila voljna napraviti vse kar so potrebovale organizacije v obratu in podjetju.
V zadnjih letih je obiskovala administrativno šolo in uspešno opravila zaključni izpit, čeravno je njeno zdravstveno stanje bilo že zelo slabo. Tudi zadnje dni pred usodnim trenutkom je prišla večkrat v svoj kolektiv s polno mero upanja, da bo kmalu spet prišla na delo.
Vsi ki smo jo poznali, jo bomo ohranili za vedno v najlepšem spominu, člani kolektiva livarne valjev pa bomo težko preboleli njeno izgubo.
TmcU mi bomo Umatu liani kolektiva ielezatnt