Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov.
u r
V.b.b>&*^

S L 0 V E n S K!l
pl'

Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagcnfurt 2, Postfach 124.
letnik XIV.
Celovec, petek, 17. julij 1959
Štev. 29 (896)
»Es wird keinen Frieden geben im Karntner Unterland!"
Diese unziveideutige Drohung rief der FPO-bandtagsabgeordnete Silla in den Saal, als er itn Karntner Landtag am vergangenen Frei-ta8 zum Entivurf eines Gesetzes sprach, mit dem die Grundsatzbestimmungen des Minder-”eiten-Schulgesetzes fiir Kdrnten ausgefiihrt Berden.
Damit bat er sicher nicbts Neues gesagt, denn schon seine politischen Freunde Zech-ftann und Pfeifer hatten in der Parlaments-debatte zu den beiden Minderheitengesetzen ausdriicklich erkldrt, dass sie diesen nicht zu-st‘mmen konnen, da damit noch nicht alle horderungen der deutschen Mehrheit vertvirk-neht wurden. Sie hatten auch angedeutet, dass deshalb der Kampf iveitergefiihrt wird, was et?ten Endes auf dasselbe hinauskommt: Es S°U um jeden Preis voeitergehetzt vaerden, es d“rf keinen Frieden geben, es muss verhindert Berden, dass es zivischcn den beiden Volks-teden in Kdrnten zu einem gegenseitigen Ver-stehen und friedlichen Zusammenleben kommt.
Dies alles passt ivunderbar ins Programm fctvisser Kreise hier in Kdrnten, denen es da-r*tn geht, unter der Bevolkerung Hass und 'tvietracht zu sahen, ist es doch nur in einer ^ttnosphdre nationaler Verhetzung moglich, c^auvinistisches Gedankengut an den Mann ** bringen. Und dass es in erster Linie gera-e darum geht, chauvinistische Unduldsamkeit ^‘eder aufleben zu lassen, beweist die Fat-*acbe, dass bei dieser Hetzkampagne immer ^'(dcr jene Leute beteiligt oder sogar wort-“*hnd sind. die auch in der unriihmlichen nationaler Uberheblichkeit in massgeben-den Positionen sassen und mithalfen, die ver-brecherischen Plane fiir die Ausrottung gan-Zer Volker vorzubereiten. Wcnn sie diese Pld-ne nicht zur Gdnze verzvirklichen konnten, 'egt nur daran, dass dem tausendjahrigen Beich zu friih die letzte Stunde geschlagen at, was aber nicht bedeuten soli, dass damit auch ihren Bcstrebungen ein endgiiltiges Ende fcsetzt wurde.
hi ein, das Ziel ist geblieben, gedndert hatten heh nur die Formen, denn heute ist nicht ft,ehr die Zeit fiir genocide Verbrechcn. Heute man sich anderer Mittel bedienen, die ^nigstens nach aussen hin humaner aussehen, Sfen Endziel jedoch immer dasselbe bleibt. . enn es nicht mit einem einzigen mdehtigen iMug gelungen ist, so soli es eben mit vielen e‘nen Schlagen gehen. Deshalb Dynamitat-tttltate, deshalb ndchtliche Entfernung sloive-njscher und doppelsprachiger Aufschriften, **halb provozierende Uberfdlle auf einzelne ^Jtsonen, vor allem aber immer tvieder neue erhetzungen und Drohungen, die von ver-*cbiedencn nationalistischen Organisationen vom Karntner Heimatdienst oder der Siid-r']ark und anderen sogar in den nordlichen Lan-esteil vorgetragen werden. Alles dies aber ge-^en die slotvenische Volksgruppe gerichtet, Reiche nichts anderes iviinscht und verlangt, s ln Ruhe und Freundschaft mit den deutsch-Shfachigen Landsleuten leben zu konnen.
anders muten uns die Worte an, die , Cr nationale Probleme und Minderheiten-*aRen, Uber Volkerverstandigung, Toleranz j “ Frieden anldsslich des Kongresses des Ihndes der Kommunisten Sloiveniens in Ljub-t(na gesprochen wurden. Vor allem aber wa-n dies nicht nur leere Phrasen, denn die ^ l°nale Frage in Jugoslawien wurde auch der Praxis in echtem sozialistischen Geiste >st und sind dort nationale Minoritaten
Deželni glavar Wedenig v deželnem zboru:
Dvojezična šola je odgovarjala potrebam
Kakor je že parlament meseca marca sklenil oba manjšinska zakona t k pred razpustom, tako je tudi deželni zbor prejšnji petek na zadnji seji pred poletnimi počitnicami obravnaval ter končno z glasovi SPO ih OVP izglasoval izvedbena določba k šolskemu zakonu. Deželni zakon je sicer izredno kratek, saj obsega le dva paragrafa, vendar je namenjen zelo važnemu problemu in bi zato zaslužil tudi temeljito pripravo in izčrpno obravnavanje. Zlasti pa bi blo neobhodno potrebno, da bi do osnutka zakona lahko predhodno zavzela stališče v prvi vrsti prizadeta manjšina, katere nadaljnja usoda je v veliki meri odvisna prav od zakonodaje, ki ureja manjšinsko šolstvo.
Toda zgodilo se je spet isto, kot pri vsem dosedanjem reševanju manjšinskega vprašanja: zakon |e bil sklenjen, ne da bi bila koroškim Slovencem dana priložnost, da bi predhodno povedali svoje mnenje, čeprav Je bilo med razpravo v parlamentu izrecno zagotovljeno, da nam bo ta možnost dana pri izvedbeni zakonodaji. Tudi novi deželni zakon je sprejela večina mimo in preko prizadete man|žine, zato se niti ne čudimo, da v ničemer ne upošteva naših upraviče-
nih želj in zahtev, ki smo jih izrazili v številih vlogah in spomenicah. V prvem delu zakona je sicer ponovno uzakonjeno dvojezično ozemlje, ki pa je v nasprotju z dvojezično šolsko odredbo iz leta 1945 (katera je bila po izjavi svoječasnega prosvetnega ministra Hurdesa ustavni zakoni) omejeno na tiste šole, v katerih je bil dvojezičen pouk ob koncu šolskega leta 1958/59. Najhujši udarec slovenski manjšini na Koroškem pa je bil zadan s tem, da bo slovenskega pouka deležen samo tisti otrok, ka-
terega starši ga bodo h temu izrecno prijavili, kajti kaj se to pravi v koroških razmerah, je nazorno pokazala lanska gonja okoli odjav od dvojezičnega pouka, ko se nacionalistični hujskači niso ustavili niti pred grožnjami s ponovno izselitvijo In je bil naš vsestransko odvisni človek Izpostavljen različnim oblikam pritiska in izsiljevanja. Kljub temu pa v novem zakonu ni nobenega določila, s katerim bi bila onemogočena protislovenska gonja ter zagotovljena res svobodna in neovirana odločitev staršev.
FPČ spet javno grozi in hujska
Da je naša zahteva po takem določilu popolnoma upravičena, je pokazala že razprava v deželnem zboru, kjer so bile med razpravo o novem zakonu s strani FPtf-jevskih govornikov izrečene nedvoumne grožnje, iz katerih je jasno razvidno, da gotovi krogi v deželi tudi zdaj ne bodo mirovali. Grozilne izjave poslanca Sille, češ da „fudi po novem zakonu ne bo prišlo do miru na spodnjem Koroškem", je pač mogoče razumeti le tako, da bodo ljudje, ki jim pomiritev v deželi ne gre v račun, tudi v bodoče nadaljevali svoje zločinsko delo ter med prebivalstvom sejali mržnjo
Nova vlada z malimi spremembami
Ma,
hici
^ f mehr Gegenstand allseitiger Unterdriik-nich’t mehr Hindernisse fiir eine Anndhe-zvvischen den Nachbarvolkern, sondern ?in	gleichberechtigte Volksgruppen
p e Rriicke von Volk zu Volk, von Staat zu
£s
Oj tvare an der Zeit, dass man auch in t(,n rJeich und in erster Linie bei uns in Karn-lviirjesem neuen Geiste Fiir und For offnen *■ Dann gebe es keine uniiberbriickbaren fra ‘erigkeiten mehr, in der Minderheiten-
Poziv zveznega prezidenta, naj obe veliki stranki v najožjem krogu nadaljujeta pogajanja za sestavo nove zvezne vlade, je rodil uspeh že v petek na večer. Zastopniki SPO in OVP, med katerimi ni bilo nobenega vladnega člana, so se že tekom dneva sporazumeli o razdelitvi kompetenc v novem državnem vodstvu :n so zvečer predlagali zveznemu prezidentu, da za kanclerja ponovno imenuje ing. Raaba.
V zadnjih dneh sta se vodstvi obeh strank pogajali le še o podrobnih vprašanjih, ko je bilo v torek že dokončno odločeno, kdo bo kaj v novi vladi. Zlasti je šlo za formuliranje vladne izjave fer za besedilo novega koalicijskega sporazuma in so delo zaključili že v sredo zvečer.
Včeraj dopoldne je zvezni prezident zaprisegel novo vlado v naslednji sestavi:
zvezni kancler — ing. Julius Raab (OVP), vicekancler in minister za podržavljene obrate — dr. Bruno Pittermann (SPO), minister za pouk — dr. Heinrich Drimmel (OVP),
nrnister za zunanje zadeve — dr. Bruno Kreisky (SPO),
minister za finance — prof. dr. Reinhard Kamitz (OVP),
minister za notranje zadeve — Josef Afritsch (SPO),
minister za kmetijstvo — ing. Eduard Hartmann (OVP),
minister za socialno upravo — Anion Proksch (SPO),
nrnister za obrambo — Ferdinand Graf (OVP),
minister za pravosodje — dr. Otto Tscha-dek (SPO),
minister za trgovino — dr. Fritz Bock (OVP),
minister za promet in elektrogospodarstvo
—	ing. Karl Waldbrunner (SPO),
državni tajnik v notranjem ministrstvu —
Franz Grubhofer (OVP),
državni tajnik v trgovinskem ministrstvu
—	Eduard Welkhart (SPO),
državni tajnik v zunanjem ministrstvu —
prof. dr. Franz Gschnltzer (OVP),
državni tajnik v obrambnem ministrstvu
—	Max Eibegger (SPO).
V novi vladi forej ni prišlo do velikih sprememb, vsaj kar tiče osebnosti, bistveno bolj pa se je spremenil vpliv posameznih strank. OVP se je morala odpovedati zlasti dosedanji absolutni oblasti v gospodarstvu, ko so bili podržavljeni obrati podrejeni vicekanclerju, pristojnost v evropski trgovini pa je pripadla zunanjemu ministru Kreisky-ju, ki je prevzel zdaj samostojno ministrstvo. Pa tudi obrambni minister Graf se bo moral sprijazniti z gotovimi omejitvami svojih dosedanjih kompetenc, poleg tega bodo sredstva obrambnega ministrstva letno prikrajšana za 300 milijonov šilingov, ki jih bodo uporabili za gradnjo novih stanovanj.
Prva akcija nove vlade po zaprisegi je bilo včeraj dopoldne odkritje spominske plošče žrtvam avstrijskega odporniškega gibanja. Popoldne pa se je prvič sestal ministrski svet, ki je sklepal o vladni izjavi ter posameznih zakonih, s katerimi bo urejena nova razdelitev pristojnosti v vladi. Izjavo nove vlade bo danes podal v parlamentu kancler Raab, razprava o njej pa bo verjetno prihodnji torek ali sredo, ko se bo parlament sestal k zadnjim zasedanjem pred poletnimi počitnicami.
rage
Zu einer beide Seiten zufriedenstellen-
den Losung zu gelangen. Wir Karntner Slo-wenen haben in dieser Hinsicht sicher schon genug guten Willen gezeigt und sind iiber-zeugt, dass es auch in der Schulfrage moglich geivesen ware, eine einverndhmliche Losung zu finden, welche nicht auf eine Verminderung der slcnvenischen Volksgruppe abzielen, sondern dem gegenseitigen Verstehen und gut-nachbarlichen Zusammenleben dienen iviirde. Der erste Schritt auf die sem W ege aber heisst: Fort mit der nationalen Verhetzung, fort mit der chauvinistischen Vergiftung! Es gibt doch
eine geeignete Handhabe dafiir, ndmlich den § 5 des Art. 7 des Staatsvertrages, worin aus-driicklich bestimmt wird: „Die Fdtigkeit von Organisationen, die darauf abzielen, der slo-svenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, ist verboten.“
Bei konsequenter Durchfiihrung dieser Be-stimmung wdre den Hetzern das Handtverk gelegt und im Karntner Unterland wiir-de der ersehnte und nottvendige Frieden endlich einziehen.
in razdor. In hujskaške besede poslanca Knausa o »pretirani širokogrudnosti’ na-pram »izginjajoči manjšini’ dovolj jasno pričajo, da se bo hujskanje proti slovenski narodnostni skupini nadaljevalo tudi v bodoče, pač tako dolgo, dokler se pristojne oblasti končno le ne bodo spomnile svojih dolžnosti, ki jih jim v tej zvezi nalaga § 5 člena 7.
Tako pa se je razprava v deželnem zboru razvila v neresno prerekanje ter neodgovorno barantanje z življenjskimi interesi živega ljudstva. Poleg hujskaških in grozilnih izpadov FPO-jevskih govornikov je prišlo tudi do ponesrečenega poskusa KP-po-slanca Kazianke, ki je na eni strani skušal zagovarjati stališče koroških Slovencev, hkrati pa se je izrekel proti dvojez čni šoli, torej proti tisti ustanovi, ki v danih razmerah edina more zagotoviti mir in sožitje med obema narodoma v deželi. Sploh so bila njegova izvajanja tako nedosledna, da mu je celo deželni glavar v zaključnem govoru očital, da se je njegovo gledanje na ta problem spreminjalo enako, kot se je spreminjal barometer odnosov Sovjetske zveze do gotovih drugih držav. O teatralnem nastopu OVP-poslanca Mayrhoferja, ki se je čutil poklicanega, da brani FPO-poslanca Sillo pred očitkom izdajstva materinega jezika, pa se sploh ne izplača zgubljati besed, saj sta si vsaj v odnosu do koroških Slovencev zelo sorodna.
Deželni glavar: Pustite ljudi v miru!
Zaključne besede k novemu zakonu je govoril deželni glavar Wedenig kot predsednik deželnega šolskega sveta. Izrecno je poudaril, da je dvojezična šola dolgo časa absolutno odgovarjala potrebam. „Sam sem bil pri formuliranju te odredbe in še danes trdim, da je bila uporabna odredba, ki je bistveno vplivala tudi na sklenitev državne pogodbe." Odločno je zavrnil podtikavanja, da je dvojezična šola služila nasilni sloven zaciji ter dejal: Bili smo za posredovanje obeh )ez;kov, kar je gotovo zelo koristno; odločili smo se za dvojezičnost, za povezovanje med obema narodoma in treba je ugotoviti, da so slovenski in nemški otroci postali prijatelji in mnogi Slovenc1, ki so bili prej morda nekoliko drugačnega mnenja, so postali dobri Avstrijci.
Deželni glavar je v svojem govoru poudaril, da je do leta 1949 izqledalo, da je b lo doseženo zaupanje, vendar so nemško-nacionalni elementi nenadoma postali nezadovoljni in med prebivalstvo je bil vne-šen nemir. Pri tem je popolnoma razumljivo, da so bili vznemirjeni posebno tisti, ki so bili v preteklosti izpostavljeni zasledovanju, saj so njihove izkušnje še žive, kar bi moral’ priznati tudi tisti, ki so sokrivi na tem zasledovanju. Zato bi morali pustiti ljudi tega ozemlja v miru, da bi se lahko neovirano odločili In tudi v notranjosti bi se morali priboriti do tega, da bi manjšini omogočili miren razvoj, kajti razvojni proces v svetu gre v to smer, da manjšina ne sme več biti vzrok nemirov, marveč most za zbliževanje med narodi in državami!


Mnenje drugih:
Potrditev krivice v Celovcu
V debati, ki je trajala tri ure, so govorili pravzaprav samo trije poslanci: neonacista Knaus in Silla, ki sta v dolgoveznih tiradah dokazovala, da novi zakon daje mnogo preveč pravic „miniaturni“ slovenski manjšini, in komunist Kazianka, ki je zakon odklonil. Opozoril je predvsem na dogodke okrog akcije za odjavo od dvojezičnega pouka in zaradi tega zavrnil načelo pravice staršev. Rezultat „glasovanja“ na koncu debate je bil seveda zc vnaprej znan: 31 koalicijskih poslancev proti 4 poslancem FPO in enemu komunistu. Likvidacija dvojezičnega šolstva na Koroškem je torej že drugič postala „volja naroda“ ...
Danes, ko je tudi koroški deželni zbor potrdil krivico, ki se je zgodila koroškim Slovencem 22. septembra in 19. marca, je treba še enkrat poudariti: novi šolski zakon s svojim načelom „pravice staršev“ na široko odpira pot popolni germanizaciji manjšinskih šol.
..Delo', 12. 7. 1959, Ljubljano
Ofenziva pangermanizma
Spričo tega je povsem razumljivo, da se koroški Slovenci tako vztrajno bore za dvojezično šolo, hkrati pa je tudi jasno, kakšni nameni vodijo tiste avstrijske kroge, ki so prvi sprožili ofenzivo proti taki šoli na Koroškem in tudi dosegli, da so te šole sedaj tudi dejansko odpravili.
Stvarnih in prepričljivih argumentov proti dvojezični šoli ni in jih tudi ne more biti; edini argument proti taki šoli more biti izključno šovinističnega značaja. In dejansko se je ofenziva proti dvojezični šoli na Koroškem začela samo zaradi tega, ker taka šola predstavlja močno oviro za germanizacijo slovenske manjšine na Koroškem. Dvojezična šola sicer ni edina ovira na tej poti, ker ima vladajoči narod neprimerno močnejša sredstva za izvajanje svojega pritiska na gospodarsko, socialno, kulturno in politično šibkejšo narodno manjšino; vendar pa drži, da gre dvojezični šoli vsaj ta zasluga, da se — prav zaradi nje — ta raznarodovalni pritisk na koroške Slovence ni mogel izvajati s tisto učinkovitostjo, ki je tako pri srcu vsem avstrijskim pangermanističnim šovinistom starega in novega kova.
Tudi avstrijski demokristjani so tej gonji proti dvojezični šoli na Koroškem podlegli in sprejeli za svoj fašistični „argument“, da pomeni taka šola ,posilstvo za veliko nemško večinoZa take šoviniste je „posilstvo“, če le en sam pripadnik gospodujočega naroda obiskuje dvojezično šolo; hkrati pa zanje ni nobeno „posilstvo“, če mora narodna manjšina obiskovati šolo v tujem jeziku, za pouk v materinem jeziku pa je potrebna celo prošnja staršev!
Da tako razumejo demokracijo, pravičnost in enakopravnost avstrijski demokristjani, ni nič čudnega, ker dcmokristjanski čut za pravičnost poznamo tudi pri nas; da pa na tako demokracijo pristajajo tudi avstrijski socialisti, to pa nam nikakor ne gre v glavo!
..Primorski dnevnik", 12. 7. 1959, Trsi
Pika na „i“
Koroška deželna skupščina je obšla zahteve slovenskih predstavnikov, ki so v prejšnjih letih nekajkrat poslali spomenice in pismene predloge o tem, kako naj uresničijo določbe sedmega člena o manjšinskih pravicah. Zavrnila je tudi njihove zahteve, naj upošteva vsaj nekaj najvažnejših predlogov ter spremeni oziroma dopolni sam zakon, ker gre za vzgojo slovenske mladine.
Zakon bo pričel veljati, kot poročajo, že ob pričetku novega šolskega leta 1959/60. Z njim bodo dokončno odpravili dvojezične osnovne šole z obveznim poukom v nemščini in slovenščini. Na drugi strani bo obvezno učenje nemškega jezika, medtem ko bo pouk slovenščine odvisen od „svobodne volje star-šev“, ki bodo morali predložiti pismeno prijavo šolskim upravam, če žele, da bi njihovi otroci poslušali pouk v materinskem jeziku ali se slovenščino učili kot poseben predmet. Znano je, da se starši v sedanjih okoliščinah ne morejo svobodno opredeliti, saj žive v politični, gospodarski in kulturni podrejenosti. Razen tega na vsem Koroškem svobodno delujejo nacionalistične organizacije in šovinisti, četudi tako delovanje avstrijska mirovna pogodba prepoveduje.
..Večer", 11. 7. 1959, Maribor
Razvoj koroškega kmetijstva v Ietu1958
Pred nedavnim je urad za statistiko koroške deželne vlade objavil poročilo o položaju koroškega kmetijstva v letu 1958 in o njegovem razvoju v primerjavi z letom 1957. Po tem poročilu je razvoj kmetijstva na Koroškem v preteklem letu šel v smeri večanja površine travnatega sveta na račun z žitom in okopavinami posejane površine. Ponekod, in to predvsem v hribovitih predelih, poljedelstvo sploh opuščajo v prid pridelovanja krmnih rastlin.
Nekoliko v protislovju s tem razvojem se je število živine v preteklem letu zmanjšalo. Padec števila je pri goveji živini (—2,4 %) in pri prašičih (—1 %) na Koroškem malenkosten, očividen pa je pri konjih (—7.6 %), ovcah (—10,5 %) in kozah (—11,6%). V primerjavi z državnim povprečjem je padec števila goveje živine na Koroškem večji, pri konjih in prašičih pa dosti manjši od padca števila v zveznem povprečju.
V preteklem letu je na Koroškem edino naraslo število kokoši (+ 4,9 %), pri čemer je posebej značilno, da se je ob splošnem zmanjševanju števila nesnic njihovo število na Koroškem povečalo.
Kar tiče gozdno gospodarstvo, smo tudi lani na Koroškem posekali več lesa, kakor bi ga v skladu s prirastkom posekati smeli. Sicer se je po količini posek zmanjšal za 2 % če pa upoštevamo, da je bilo v zveznem merilu lani posekanega za 9 % manj lesa kakor 1957 in da ga je bilo navzlic temu posekanega še vedno za 1,7 milijona kub. metrov preveč, potem vidimo, da koroško kmetijstvo oz. gozdno gospodarstvo še ni krenilo z usodne poti prekomernih sečenj. Nasprotno iz leta v leto manjši premer posekanega lesa kaže, da sekamo večje površine gozda. Da tudi v letu 1958 ni bilo drugače, sledi tudi iz tega, da je 251.339 kub. metrov (15%) lesa izviralo iz snežnih polomov v zimi 57/58. Po snežnih polomih pa so bili najbolj prizadeti mladi sestoji. — V letu 1958 je bilo z zasaditvijo obnovljenih 3.800 ha gozda, kar predstavlja 130. del koroške gozdne površine. Z ozirom na zaostanek v pogozdovanju in z ozirom na prekomerne sečnje v vojnih in povojnih letih je to še zelo malo.
*
Po tem splošnem obrisu razvoja koroškega kmetijstva pa se vsekakor splača podrobno ogledati težnje razvoja na proizvodnih področjih posameznih panog.
Večletna tendenca večanja površine žita se je v zveznem merilu lani ustavila. Sicer je nasproti letu 1957 lani površina pšenice in ječmena narasla za ca. 5.800 ha, zato pa se je zmanjšala površina rži in ovsa za blizu 10.000 ha. Še bolj kakor v zveznem merilu pa je očitno zmanjševanje površine žita na Koroškem. To zmanjševanje gre — kakor že uvodoma omenjeno — na račun opuščanja poljedelstva v hribovitih predelih. V ravnini, ki omogoča takorekoč popolno mehanizacijo proizvodnje žita, o zmanjšanju površine žita ni mogoče govoriti. To potrjuje tudi pridelek žita, ki je bil v preteklem letu za dobrih 6 % višji od pridelka v letu 1957.
Zaradi neugodne cene je tudi lani padala površina krompirja. Znatno pa se je povečala površina silokoruze, v zveznem merilu pa tudi površina sladkorne pese.
Kar tiče živalsko proizvodnjo, bodi omenjeno, da je v nasprotju z zveznim merilom, kjer je število mlade živine naraslo, le-to na Koroškem lani padlo. Sploh se na Koroškem kaže tendenca, da dajemo v živalski proizvodnji vedno več poudarka proizvodnji mesa, kajti vidno se je na Koroškem zmanjšalo število molznic in brejih telic. Navzlic tej tendenci pa je proizvodnja mleka narasla za dober odstotek, kar pa je posledica zboljšanja molznosti krav, ki jo v deželnem povprečju za leto 1958 označujejo z 2.243 kg na kravo, kar pomeni zboljšanje za 1,9 %.
V prašičereji lani do pričakovane poplave trga ni prišlo, nasprotno je pitancev posebno v jesenskih mesecih le primanjkovalo. Tako v zveznem kakor v deželnem merilu gre ugotovljeni padec števila prašičev zlasti na račun zmanjšanja brejih svinj. Dočim je v zveznem merilu število brejih svinj padlo za ca 7 %, se je njihovo število na Koroškem zmanjšalo le za 4,4 %.
Zaključno na osnovi tega poročila lahko rečemo, da se koroško kmetijstvo razvija v smeri zmanjševanja kvantitete in zboljševa-nja kvalitete. Po proizvodnih področjih počasi odstopamo od klasičnega avtarktne-ga na sodobno gospodarstvo, kjer naravni proizvodni in tržni pogoji določajo smer kmetijski proizvodnji. Prav bi bilo, da bi se ti začetki specializacije v proizvodnji razvijali še hitreje, kajti prav specializacija omogoča kvalitetnejše pridelke ob zmanjšanih proizvodnih stroških, kar pa je končno poglavitna naloga kmetovanja v času, v katerega smo že vstopili.
Uspešni razvoj jugoslovanskega gospodarstva:
Hitro naraščanje industrijske proizvodnje ...
Dočim je Jugoslavija v prvih povojnih letih polagala glavno skrb na izgradnjo težke industrije in je bilo po vsej državi zgrajenih na stotine najrazličnejših industrijskih obratov, je bilo v zadnjih letih težišče prenešeno na proizvodnjo za široko potrošnjo. Ogromna sredstva, ki jih je družba prej vlagala zlasti v gradnjo tovarn, elektrarn in drugih objektov, služijo zdaj zadovoljitvi zahtev in potreb najširših plasti prebivalstva. Zato se tudi iz leta v leto veča produkcija raznega blaga in je trg vedno manj odvisen od uvoza tujih produktov.
Velik pomen kot proizvajalcu blaga za široko potrošnjo pripada nedvomno tekstilni industriji, katera je s pomočjo vloženih sredstev močno povečala svojo proizvodnjo. O uspehih, ki jih dosega ta panoga industrije, je na nedavni otvoritvi mednarodnega sejma tekstila in tekstilnih strojev v Leskovcu govoril minister za industrijo Sergej Kraigher, ki je navedel, da se je proizvodnja tekstila v Jugoslaviji leta 1958 povečala za 86 % v primerjavi z letom 1953 in je pričakovati, da bo to povečanje leta 1961 znašalo že 129 odstotkov. Tako se bo do leta 1961 potrošnja poglavitn h tekstilnih surovin na enega prebivalca v primerjavi z letom 1953 podvojila.
Tekstilna industrija v Leskovcu praznuje letos 75-letnico ustanovitve. Prva tekstilna tovarna je zrasla leta 1884, nekaj let po osvoboditvi Leskovca izpod Turkov. Letna zmogljivost tovarne je bila 25.000 do
30.000	kg vrvi in je imela 20 do 25 delavcev. Leta 1879 je dobil Leskovac prvo to-
varno volnenih tkanin. Po drugi svetovni vojni so morali popraviti strojni park, nato pa so organizirali plansko proizvodnjo tekstilnega blaga. Danes obsega tekstilna industrija leskovškega bazena 10 podjetij, med katerimi je 5 tovarn za volno, ena za bombaž in konopljo, dve za trikotažo in pozamenterijo ter podjetje za pripravo vlaken in za kontekcijsko blago.
... in rekordni pridelki v kmetijstvu
Hkrati z industrijsko produkcijo se uspešno razvija tudi kmetijska proizvodnja, ker so z vloženimi sredstvi omogočili prehod na sodobne oblike kmetovanja. Poročila o letošnji žetvi v Jugoslaviji navajajo, da dosegajo celo večje pridelke pšenice, kot so pričakovali, čeprav že pri napovedih niso bili skromni. Vložena sredstva, prav tako pa tudi za nteresiranost delavcev za proizvodnjo ter vključevanje nad milijon individualnih proizvajalcev v sodelovanje z zadrugami so omogočili, da danes 50, 70 ali pa celo nad 100 metrskih stotov pšenice na hektar niso več nobena posebnost.
Hkrati je treba upoštevati, da bodo letošnji rekordni pridelek pšenice dosegli na bistveno manjši površini kot pred vojno. Do leta 1939 so v Jugoslaviji posejali letno povprečno 2,140.000 ha in je znašal letni povprečni pridelek pšenice 2,430.000 ton; letos pa so posejali s pšenico okoli 2 milijona ha in pričakujejo pridelek 4 milijone ton.
^jgf SVETU
Celje. — V okviru proslav 40-letnice KP Jugoslavije je bil v Celju tudi velik republiški zbor „Svobod”, ki so se ga udeležili številni visoki predstavniki politčne-ga in kulturnega življenja Slovenije ter več deset tisoč ljudi iz raznih krajev republike. Ta zlet je bil prirejen zlasti v spomin na veliko manifestacijo ob zletu „Svobod" julija leta 1935, ko so proslavljali 15-letnico obstoja in delovanja Zveze delavskih prosvetnih društev. Na zborovanju v Celju je govoril pokrovitelj zleta član IK CK ZKJ in član zvezne vlade Franc Leskošek-Luka.
Akra. — Canski parlament je soglasno podprl zamisel ministrskega predsednika Nkrumaha o ustanovitvi unije neodvisnih afriških držav. Poslanci so ratificirali f°' zadevno skupno deklaracijo Gane in Gvineje fer je Nkrumah ob tej priložnosti opozoril na potrebo po enotnosti afriških držav, kajfi razcepljenost, značilna za upravo na afriški celini, koristi edinole velesilam. Izjavil je tudi, da deklaracija Gane in Gvineje pušča odprta vrata, da se tudi druge neodvisne afriške države pridružijo uniji.
Moskva. — Med obiskom etiopskega cesarja Haile Selasia v Sovjetski zvezi je bil sklenjen sporazum, po katerem bo dobila Etiopija od Sovjetske zveze posojilo v višini 400 milijonov rublev, namenjenih za razvoj industrije in kmetijstva. Kot darilo bo Etiopija prejela od Sovetske zveze novo šolo za 1000 otrok v Adis Abebi ter opremo in zdravila za novo bolnišnico. Cesar Haile Selasie, ki je iz Moskve odpotoval v Prago, je bil na moskovski univerzi promoviran za častnega doktorja pravnih ved.
Berlin. — Pobegi v Nemčiji niso le enostranski, namreč iz Vzhodne v Zahodne Nemčijo; visoko je fudi število tistih ose5, ki bežijo iz zahodnega v .vzhodni d®^ Berlina oziroma iz Zahodne v Vzhodno Nemčijo. Šele pred nedavnim je bilo objavljeno, da so štirje vojaki zahodne zavezniške vojske — 2 Angleža, 1 Francoz in 1 Američan — pobegnili iz zahodneg0 Berlina ter v Vzhodni Nemčiji zaprosili za politični azil.
Dunaj. — Danes popoldne prispe n0 dunajsko letališče japonski ministrsk' predsednik Kiši, ki bo do vključno nede' Ije bival na uradnem obisku v Avstriji' Jutri bo japonski državnik obiskal m®d drugim tudi zveznega prezidenta ter p°" samezne člane zvezne vlade.
Tokio. — Ta ponedeljek je 160.000 r0' darjev iz japonskih premogovnikov st®' pilo v 24-urno protestno stavko, ki je %e osma v teku zadnjega meseca. Stavkaj®' či so protestirali proti nameravanemu odpustu 10 do 20 odstotkov rudarjev, katerih delovna mesta so ogrožena, ker japonske zaloge premoga dosegle *e 13 milijonov ton.
Moskva. — Sovjetski znanstveniki >0 10. julija izstrelili v vsemirje novo rake to, v kateri sta bila poleg številnih instru mentov in merilnih naprav tudi dva Ps°' Tako psa kot tudi instrumenti so se nep® škodovani vrnili na zemljo, znanstven' pa so dobili dragocene podatke o z9°r^ njih plasteh atmosfere, o infrardečem ž®r čenju zemlje, o elektrostatičnih P° I1 ter o ionih in nevtronih v atmosferi.
London. — Vrsta zahodnih držav Amerika, Anglija, Francija, Grčija, lta in Turčija — je zavrnila sovjetski Pre’ ^ log, po katerem naj bi na Balkanu i'1 ^ Jadranu uvedli brezatomsko cono. . , klonilni noti je rečeno, da so bili ski predlogi pomanjkljivi zlasti glede spekcije.
Berlin. — V spomin na žrtve 20. iUoj|. 1944 — ponesrečeni atentat skuP'n®e£jj|j cirjev na Hitlerja bodo v Berlinu spom nske svečanosti, kjer bodo ne.. -rjev vojakom prikazali dejanje tistih ° Lže®' kot vzor. Na krajih, kjer so bili u e ci ponesrečenega atentata umorjen , do položili vence.

Ob obisku iz Bohinja je Podjuna radostno zaživela
■BPT
Minulo soboto in nedeljo sta nas drugič obiskala tolklorna skupina in vokalni oktet turističnega društva iz Bohinja. Dočim sta Se pri svojem prvem obisku lani pomladi Predstavila vsem trem našim dolinam, sta lokrat z zvrhano mero dobre volje, srčno vesele zabave in prijetnega razvedrila osrečila Podjuno. S svojimi pristnimi narod-Pimi plesi in prijetno zapetimi pesmimi sta nastopila v Št. Primožu, v Železni Kapli in v Šmihelu nad Pliberkom. Podjuna je z odprtim srcem sprejela otroke Triglava. To ni '^pričal le obisk prireditev, ki je bil kljub skoraj neznosni vročini nadvse razveseljiv, Pokazala je to predvsem prisrčna družabnost, ki se je po prireditvah povsod razvi-j?. in dejstvo, da je ljudstvo iz okolice S*- Primoža in Šnvhela 37 člansko skupino 9ostoljubno povabilo na prenočevanje v svoje domove.
Če smo v zadnji številki pred gostovanjem o Bohinjčanih zapisali, da so kot otrobi svoje divne prirode prijetni in vesel! Ijud-ie. smo to zapisali po medsebojnem spoznavanju ob njihovem prvem obisku na Koroškem. Njihov drugi obisk je to naše prepričanje le še poglobil in ga prinesel tako-rekoč v vsako podjunsko vas. Folklorna pkupina je v čudovito lepih in bogato okrašenih narodnih nošah sproščeno in v lahkotnih ritmih predvajala stoletja stare narodne plese, ki jih v Bohinju plešejo na »ohce-veselicah in na »kravjem balu”. K prikupnosti teh plesov sta mnogo prispevala sestav plesne skupine in ubrana starogo-penjska kmečka godba. Poleg 9 letne Dam-junce, ki se je prisrčno zavrtela s 13 letnim ^grinovim Jurijem, so bile med pari zasfo-Pune vse starosti do 52 letnega Ogrinove-9° očeta in njegove žene, ki sta duša in ^rce folklorne skupine. Godba skupine je '9rala in prepevala poskočne „viže" z mo-'vi iz življenja veselih Gorenjcev in še ve-
Varstvo spomenikov v Sloveniji
Zavod za spomeniško varstvo LR Slove-nije je pred dnevi izdal sedmi zvezek svo-iega glasila »Varstvo spomenikov", v ka-Isrem so objavljena poročila iz let 1955 do '957. Posebej je v tem zvezku govora o nglavskem narodnem parku, o obnovi ^škerčeve domačije, o križnem hodniku v 'siri, o varstvu ljudske arhitekture in pruo-^evanju romanske arhitekture. Nadalje priduša zvezek konservatorska poročila o ^efnostnih, arheoloških in tehn ških spo-^enikih ter o spomenikih iz narodnoosvo-°dilne borbe.
Zvezek je bogato ilustriran in je sloven-. "U člankom dodan še kratek izvleček v rQr>coščini.
selejših Bohinjčanov. Prav ti motivi oplajajo priljubljene komade bratov Avsenikov in ansambla »Veseli planšarji".
Vokalni oktet pod vodstvom Janeza Grma pa je s svojimi umetnmi pesmimi lepo postavil v današnji čas stoletja opevane navade za časa pomladi, ko tudi najbolj cveti ljubezen, o kresu in o košnji. Te pesmi so se lepo prepletale z narodnimi plesi in izpopolnjevale one c Triglavu, o vasovalcu, o p sanih poljih, o večernih urah na trgu in o žabji svatbi. Tako prepletajoč se spored je prijetno iznenadil in iz srca razveselil občinstvo, da je povsod po prireditvi še dolgo preživljalo lepe ure družabnosti s prijetn mi gosti, ki je ni mogla skaliti niti ne soparna vročina.
Naši prijatelji iz Bohinja so prestopili mejo na Korenu, na Ločilu pa jih je pozdrav I zastopnik Slovenske prosvetne zveze. Preko Beljaka, mimo Baškega jezera in po Gu-rah dol mimo Bilčovsa so v opoldanskih urah prispeli v Celovec. Popoldan so nadaljevali pot do Klopinjskega jezera, ki jih je po soparnem dnevu prijetno ohladilo.
V	večern h urah so prispeli v Št. Primož, kier se je ob pol deveti uri pričela polniti Voglova dvorana z domačim prebivalstvom in številnimi letoviščarji. Prireditev v Št. Primožu je poset'1 tudi generalni kozul FLRJ v Celovcu, g. Boris Trampuž z osobjem konzulata in počastil folklorno skupino in oktet z bukejem krasnih cvetlic. V prijetni družabnosti so minevale večerne ure in bilo je že mimo polnoči, ko so spretni tajn k društva »Danica", Franci Polzer, in njegovi tovariši odpeljali goste iz Bohinja k prenočevanju na svoje domove.
Železna Kapla je drugi dan svoje goste sprejela s šopki cvetlic, ki so jih brhka ka-pelška dekleta pripela na njihove prsi. Veselje in navdušenje na prireditvi, kjer je goste pozdravil predsednik SPZ dr. Franci Zvvitter, je bilo tako prisrčno, da je velik del udeležencev in pevski zbor SPD »Zarja" spremljal svoje goste v prijazno Kolarjevo gostilno in z njimi veselo prepeval in muziciral do poznih popoldanskih ur, ko so se ob stokratnem obojestranskem »Na svidenje" bohinjski gostje poslovili od Železne Kaple.
V	Šmihelu je na dvorišču Šercerjeve go-st lne pričakal pevce in plesalce iz Bohinja predsednik SPD »Peca" Franc Kropivnik in jim postregel z odlomki iz šmihelske prosvetne kron;ke. Kmalu po osmi uri zvečer je bila Šercerjeva dvorana nabito polna. Po 15 in 20 km daleč so prišli ljudje gledat narodne plese in poslušat bohinjske pevce. Tudi tu se je gostovanje zaključilo s prijetno družabnostjo, domačini pa so radevo-Ije sprejeli pod svojo streho goste, ki so jih že po kratkem skupnem bivanju vzljubili.
Pri preskrbi prenočišč je pokazal svoje spretnosti dobrega organizatorja tajn k društva Jože Paril ml.
*
Prijeten obisk z lepimi doživetji je za nami. Podjuna ga je bila vesela. Morebiti bolj, kakor ob drugih gostovanjih, je odprla svoje gostoljubno srce. Obojestranska prisrčnost in domačnost sta — kakor je v svoji zahvali ob zaključku gostovanja dejal tajnik SPZ Blaž Singer — pokazali, da smo po izročilih svojih prednikov in po ljubezni do ljudske prosvete Slovenci to- in onstran Karavank vsi sinovi in hčere Triglava.
Ob koncu tega gostovanja še zabeležimo to, da bodo na povabilo v jeseni obiskali Boh'nj pevke in pevci zborov SPD Št. Vid v Podjuni in Železna Kapla.
(bi)
Eden izmed plesnih parov
Letno poročilo
Državne realne gimnazije za Slovence v Celovcu
Hkrati z ostalimi srednjimi šolami na Koroškem je tudi Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu zaključila šolsko leto 1958/59. Treba je poudariti, da je bilo leto zaključeno z velikm uspehom, kar sta pokazali že slavnostna akademija učencev dne 6. in 7. junija ter nastop četrtošolcev s Špicarjevo narodno igro »Drabosenjak" dne 5. julija. O teh prireditvah smo že takrat obširno poročali, zato bi se danes nekoliko zadržali pri »Letnem poročilu", ki ga je ob zaključku šolskega leta izdalo ravnateljstvo šole.
Kakor lani je načrt za ovitek izdelal dipl. ing. arh. Janez Oswald, ki na gimnaziji poučuje risanje in ročno delo. V razliko od lanskega ov:tka so na letošnjem še posebej ponazorjeni prvi štirje razredi, kolikor jih je gimnazija obsegala v drugem letu svojega obstoja.
Iz vsebine poročila je razviden podrobni potek šolskega leta in je med drugim govora o raznih priredTvah, proslavah in izletih. Prav tako je iz poročila razvidno, da so bile slovenski gimnaziji v tem letu dodeljene tri nove učne moči, in sicer dipl. fil. Valentin Feichter, dr. Anton Feinig in dipl. fil. Štefan Močilnik. Novost minulega šolskega leta je tudi uvedba zbornega petja, o katerega dobrem napredovanju smo se lahko prepričali na obeh zgoraj omenjenih prireditvah. Seveda je v poročilu govora tudi o Združenju staršev, ki je ob koncu šolskega leta štelo 101 rednega člana ter 109 podpornih članov in podpornikov. Delegacija tega združenja se je 3. februarja 1959 zglasila pri deželnem glavarju, kateremu je tolmačila največje nedostatke na šoli, kot so med drugim izključno popol-
danski pouk 'n pomanjkanje igrišča oz. prostora za telovadbo na prostem. Hkrati je delegacija urgirala svoječasne vloge glede dvojezičnega pouka ter zaradi pošiljke knjig, k! jih je gimnaziji že leta 1957 podaril Svet za kulturo in prosveto LR Slovenije, pa so iz neznan h vzrokov obležale neznano kje. Šele zdaj iz poročila zvemo, da je bil knjižni dar — 745 knjig za dijaško in 22 knjig za profesorsko knjižnico — izročen gimnaziji z odlokom deželnega šolskega sveta za Koroško z dne 21. 5. 1959. Vsekakor čudno pa se nam zd', da je letno poročilo šolskega zdravnika objavljeno samo v nemščini, ko pa so nam na drugi strani vsilili slovensko gimnazijo, čeprav smo koroški Slovenci predlagali in zahtevali dvo-jez:čno srednjo šolo, ki bi najbolj odgovarjala razmeram in potrebam pri nas na Koroškem.
Posebno razveseljiv pa je nedvomno tisti del poročila, ki govori o številu učencev ter o njihovem napredovanju pri študiju. Medtem ko je ob koncu šolskega leta 1957 1958 obiskovalo slovensko gimnazijo 92 učencev, je znašalo njihovo štev lo ob zaključku šolskega leta 1958/59 že 135. O uspešnem študiju pa najbolj govori število dijakov in dijakinj, ki so to šolsko leto zaključili s prav dobrim uspehom: v 1. razr. jih je bilo 9, v 2. razr. 14, v 3. razr. 10 in v 4. razr. 5. torej skupno 38.
Slovenska gimnazija je torej tudi v drugem letu obstoja uspešno opravila svoje važno in odgovorno delo na področju izobrazbe slovenske mladine na Koroškem. In lahko smo prepričani, da bo uspeh zajamčen tudi v bodoče, saj se je za prihodnje šolsko leto prijavilo za slovensko gimnazijo spet nad 40 novih učencev.
°r- MIRT ZVVITTER	123
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
Razvoj po 10. obletnici Pariškega sporazuma
, novembra 1957: Italijanski poslanci iškega parlamenta in senata Benedetti, ®r'offa, Conci, Facchin, Helfer, Moft, Pie-riele, Spagnoli in Veronesi vložijo pri pred-*6dniku vlade Zoliju pismeni protest proti
žalitvam in zadržanju zborovanja
JS
° v Sigmundskronu.
novembra 1957: Predsednik Regionalno odbora dr. Tullio Odorizzi poroča ,6dsedniku vlade v Rrmu o problemih 'Onomnega področja.
it ^ novembra 1957: »Nepoznani storile " sušijo atentat z razstrelivom na nagrobni Imenik nekdanjega senatorja Ettora To-i^6'! poznanega italijanskega nacionalista Nasprotnika Nemcev v Trentinu v dobi Avstrije.
v>- novembra 1957: »Akcijski komite za b| n° Tirolsko" pozove v resoluciji, preda-
nc" Dunaju, avstrijsko zvezno vlado, da Juž OZN in Evropskem svetu zahteva za ltcj|j-° Tkalsko pravico samoodločbe, ker
Niije ~ ne 'zPolniuje pogodbe glede avtono-
t^e' r,0vem^ra 957: 140 krajevnih sekre-*br,6V ^ pokrajine Božen na posebnem c6v VQnju protestira proti izzivanju Nem-rije ^ Sigmundskronu. Protestno zborova-a'ijanskih bojevnikov v Bozenu proti
izzivalnemu letaku in dogajanju v Sigmundskronu in proti atentatu na grob šče Ettora Tolomei. Poslanec Regionalnega sveta in Deželnega zbora dr. Andrea Mitolo (MSI) zahteva odpoved Pariškega sporazuma in odstranitev Avtonomnega statuta kot vzrokov za nevzdržni razvoj ter poziva Italijane na bojkot nemških trgovin in gostin-sk h obratov.
15. novembra 1957: SVP zahteva postavitev komisije rimskega parlamenta za preiskavo razmer v Južni Tirolski ter izjavi, da letak v Sigmundskronu ni bil njene izdaje ter da obsoja atentat na grobišče Ettora Tolomei.
25.	novembra 1957: »Zveza tirolsk h domovinskih udruženj" v resoluciji zveznemu kanclerju inž. Raabu in dež. glavarju dr. H. Tschiggfrey-u zahteva od avstrijskega zu-naniega ministra inž. dr. Figla, da sili na takojšnji pričetek pogajanj za izvajanje Pariškega sporazuma o Južni Tirolski.
26.	novembra 1957: Senator SVP Dr. Jo-sef Raffeiner v rimskem senatu obsodi atentat na grobišče Ettora Tolomei in izzivalni letak v Sigmundskronu.
27.	novembra 1957: Predsednik pokrajinskega odbora (vlade) pokrajine Božen
dr. inž. Pupp zahteva v pokrajinskem zboru popolno avtonomijo šolske uprave za Južno Tirolsko.
27.	novembra 1957: »Akcijski komite za Južno Tirolsko” na posebni tiskovni konferenci na Dunaju protestira proti zavlačevanju pričetka pogajanj o Južni Tirolski s strani Italije ter zahteva v resoluciji, predani parlamentarnim klubom na Dunaju, da zahtevajo od avstrijske vlade, naj pri OZN in Evropskem svetu doseže za Južne Tirolce pravico samoodločbe.
28.	novembra 1957: Avstrijski državni sekretar prof. Gschnitzer v referatu pod naslovom »Daleč od Evrope" pred letnim občn m zborom »Bergiselbunda" na Dunaju nagla-ša velike zasluge Tirolcev v zgodovini za svobodo, njihovo visoko kulturnost in sposobnost. Italiji odreka priznanje za gospodarski napredek Južne Tirolske ter jo dolži izvajanja hudega pritiska, izpodrivanja ter nacionalizma. »Tirolci hočejo biti Evropejci, a zaradi tega se nočejo odreči svojemu jez;ku in svojemu značaju!"
2. decembra 1957: Avstrijski zvezni kancler inž. Raab izrazi v dunajskem parlamentu željo Avstrije po pogajanjih z Italijo zaradi Južne Tirolske in Pariškega sporazuma.
2. decembra 1957: Vodstvo DC v pokrajini Božen odločno odkloni v posebni resoluciji od SVP zahtevano ločitev pokrajine od tridentinske in samostojno avtonomijo bozenske pokrajine.
2. decembra 1957: Združenje avstrijskih visokošolcev sklene za 15. januar 1958 zborovanja za Južno Tirolsko v vseh visokošolskih mestih Avstrije.
4. decembra 1957: Po zunanjepolitični debati poslancev DVP Dr. Oberhammerja, Dr. Tončiča, grofa Sturgkha; SPD Dr. Kore-fa in Zechtla ter FPD Dr. Stendebacha n Dr. Pfeiferja izjavi avstrijski zunanji minister inž. Dr. Figi, da je nadalina obzirnost v vprašanju Južne Tirolske neodgovorna.
8.	decembra 1957: Avstrijski državni sekretar prof. Gschn tzer pred Deželnim vodstvom DVP Tirolske v Innsbrucku v referatu poroča o načelni spremembi gledanja, ki sta si ga v teku zadnjega leta osvojila avstrijski parlament in zvezna vlada glede Južne Tirolske. DVP Tirolske izjavi, da stoji strnjeno za državnim sekretarjem.
9.	decembra 1957: Predsednik deželnega zbora T rolske izjavi, da oficielne osebnosti dežele nimajo opravka s protiitalijansk mi in nacističnimi napisnimi akcijami v Innsbrucku 'n širom Tirolske.
11. decembra 1957: Papež Pij XII. opominja prebivalce Južne Tirolske da skrbijo z vsemi silami, da bi se odnosi med nemško govorečimi Južnimi Tirolci n Italijani razvijali v miru. Ta poziv izreče v posebnem sprejemu zastopnikom južnotirolskih oblasti in poslancev, Nemcev 'n Italijanov.
(Se nadaljuje)
Ne praznih besedi, dejanja zahtevamo!
Ob koncu zadnjega zasedanja koroškega deželnega zbora so poslanci OVP predložili vrsto zahtev, ki se nanašajo predvsem na zboljšanje cest v deželi in varnost prometa na cestah skozi vasi. Pri zahtevah za zboljšanje cest gre predvsem za popravo ceste skozi Labodsko in Motniško dolino ter zboljšanje ceste iz Velikovca na Djekše. Poleg tega je bila deželnemu zboru predložena tudi zahteva po 10-odstotni pocenitvi električnega toka na gospodarsko zaostalem ozemlju Koroške ter zahteva po ureditvi hudournikov ob Milštatskem jezeru in pri Wolfsbergu.
Te zahteve DVP so značilne v dveh ozirih. Prvič se razen ureditve hudournikov nanašajo na ukrepe, ki spadajo v pristojnost deželnega svetnika ing. Truppeja, ki je eden najprominentnejših predstavnikov DVP v deželi. Drugič pa so te zahteve značilne zaradi tega, ker med njimi ni nobene, ki bi se nanašale na kričeče potrebe adaptacij cest na narodnostno mešanem ozemlju, kajti novo trasiranje ceste na Djekše zda-leka ni edina potreba ureditve slabih cest in odprave prometnih nevarnosti na našem gospodarsko zapostavljenem ozemlju.
V preteklem letu je v zvezi z zahtevo po posebni pomoči za naglejši gospodarski razvoj tega ozemlja ista prominenca DVP na svojem zasedanju v Lindenhofu pri Velikovcu zelo širokoustno govorila prav o slabih cestah po naših krajih in nujnosti njihovega zboljšanja. Zgodilo se pa doslej še ni nič. še vedno je cesta Pliberk — Labod tako slaba, da se na njej stalno kvarijo vozila in je zaradi njene ožine pri naraščajočem prometu prebivalstvo vasi ob cesti ogroženo noč in dan. Rožanska cesta med Borovljami in Miklavčevim in Gorjanska cesta med Čahorčami pri Kotmari vasi in Žopračami pri Vrbi nista v nič boljšem stanju, sta pa edini prometni žili v teh predelih. Njihovo zboljšanje se že leta sem zagotavlja. Mimo teh najbolj kričečih primerov slabih prometnih žil po naši zemlji pa je še mnogo cest in cestnih delov, kjer
Razne Testi iz Celovca
V novi veliki mestni hali na razstavišču koroškega velesejma so pričeli minuli petek z montažo naprav za umetno drsališče. Če bo montaža potekala po predvidenem časovnem načrtu, bo umetno drsališče že pričetkom novembra tega leta odprto ljubiteljem športa na ledu.
Na letošnjem koroškem velesejmu — avstrijskem sejmu lesnega gospodarstva bo letos razstavljala tudi tovarna celuloze in papirja v Frantschachu. V okviru svoje razstave bo prikazovala delovni postopek v obratih tovarne v Frantschachu, na Dunaju in v Zeltvvegu.
Pred nedavnim je bil svečano odprt in izročen svojemu namenu MINIMUNDUS — mali svet ob Vrbskem jezeru. To malo mestece z objekti iz najrazličnejših delov sve-
Vročini so sledile nevihte s težkimi žrtvami
Vročini, ki je proti koncu preteklega tedna pričela iz dneva v dan naraščati in ki je ponekod spravila termometer daleč preko 30 stopinj Celzija, so v ponedeljek in v torek sledile hude nevihte. Prva nevihta je razsajala v ponedeljek v območju Svinje planine in v zgornji Ziljski dolini. 2e lani po hudourju težko prizadeti Svinec (Eberstein) ob vznožju Svinje planine je bil v ponedeljek spet pod vodo. V zgornji
Zaščitite živali pred vročino!
Zaradi trajne izredno visoke vročine poziva Društvo za zaščito živali vse posestnike, da svoje živali večkrat na dan preskrbijo s svežo vodo ter jim omogočijo senco. Najbolj trpijo psi na verigah, ki nimajo sence ter so izpostavljeni žgočemu soncu in se tudi ne morejo osvežiti in okrepiti z vodo in v vodi. Tudi kunce je treba preskrbovati z vodo. V kletkah zaprte ptice in drugo perutnino se ne sme izpostavljati vročim sončnim žarkom.
Kdor zanemarja svoje dolžnosti do živali, ki si same ne morejo pomagati, je kriv trpinčenja živali in se lahko po zakonu kaznuje. Kljub veliki zaposlitvi v tem letnem času ne smemo pozabiti na živali, ki so navezane na pomoč in oskrbo človeka, ker prav tako čutijo pritisk vročine in žeje ter hrepenijo po blagodejni senci.
sta popravilo ali novo trasiranje neobhod-no potrebna.
Najmanj enako, marsikje pa še veliko bolj kakor drugje so naša naselja ogrožena zaradi ozkih in vijugastih cest. Da omenimo le nekaj primerov Izmed številnih: cesta ob obali Klopinjskega jezera, ki je od junija do septembra natrpana z motornimi vozili, istočasno pa od jutranjih do poznih nočnih ur kretališče večtisočglave množice domačega prebivalstva in letoviščarjev. In če poleg tega navedemo le še prometne zanke na cestah skozi Logo vas, Hodiše, Kotmaro vas, Bistrico v Rožu, Ziljsko Bistrico, šmarjeto v Rožu, Žltaro vas, Grabštanj ali pa cesto med Borovljami in Medborov-nlco, potem vidimo, kako brezbrižno merodajni krogi gleda|o na ostvaritev varnih pogojev krefanja na cestah po naših naseljih.
Skoraj vsako leto zasujejo hudourniki cesto in odnesejo mostove na Ljubeljski cesti, na cesti v Sele ter na cesti v Obirsko in v Korte, ne da bi kateri poslanec sprožil zahtevo po ureditvi hudournikov v tem območju.
Če so se poslanci ob tej nikakor ne popolni vrsti nedostatkov na prometnih žilah
Ziljski dolini se je utrgal oblak in je obstojala nevarnost, da vode, ki so pridrvele od Poludnika, preplavijo Št. Lorene in odnesejo Rossmanov most. Le hitremu ukrepanju požarne brambe je treba pripisati, da ni prišlo do večje škode.
Torkova nevihta pa je povzročila večje nesreče predvsem v Rožu in v okolici Škof-jega dvora.
V	Št. Janžu v Rožu je ob tej priložnosti strela zadela in ubila Bvažicevo mater Marijo Einspieler, ko se je vračala od žetve na polju. Bvažiceva družina je s tem utrpela nenadomestljivo izgubo in je deležna sočustvovanja bližnje in daljnje okolce.
V	Spodnji vesci pri Šmarjeti v Rožu je strela udarila v gospodarsko poslopje rentnika Matevža Ogrisa. Požar, ki je s tem nastal, je uničil gospodarsko poslopje z zalogami krme in eno svinjo. Stanovanjsko poslopje pa sta požarni brambi iz Šmarjete in Borovelj komaj rešili, vendar ga je morala družina takoj izprazniti zaradi nevarnosti, da se zruši. Škoda znaša
80.000	šil.
V	okolici Škof j ega dvora je voda, ki je ob nevihti pridrvela s Krištofove gore, do višine 30 cm preplavila hlev kmetijskega posestva Mohrenschild. Voda je prestopila tudi bregove potoka Bele in preplavila okoliška polja ter 2 hleva.
na našem ozemlju milostno spomnili zgolj na nerealno zahtevo po pocenitvi električnega toka, potem je to samo znamenje, da nimajo dejanske uvidevnosti za pospeševanje gospodarskega razvoja na narodnostno mešanem ozemlju, ki je bilo pri dotacijah vedno prikrajšano, pri dajatvah pa posebej obremenjeno. Zahteva po pocenitvi električnega toka za 10 % je nerealna zato, ker bi letno pripomogla prihranke več deset tisočev šilingov velepodjetnikom, kakor so to Rebrca, Leitgeb, Mettnitzova žganjarna, Maresch, Jungfer itd. Gospodarsko šibkim kmetovalcem in obrtnikom ter občinam sploh pa bi takorekoč ne pomagala nič, pač pa bi imeli zavezana usta pri vsaki zahtevi po subvencijah in pomoči za gospodarski razvoj in zaposlitev domačega prebivalstva.
Prebivalstvo narodnostno mešanega ozemlja odklanja nacionalistično gonjo proti dvojezičnemu šolstvu in vedno očitnejše netenje narodnostne mržnje tako na vasi kakor tudi v deželnem zboru, zahteva pa, da se na gospodarskem in upravnem področju ravna z njim kot sestavnim in enakopravnim delom dežele in države.
vedno odprt vsakomur, ki je iskal pomoči, nasvetov in tolažbe. Skrbno je varoval in čuval izročila svojih prednikov, predvsem pa je svoje otroke in vnuke učil domačega slovenskega jezika.
Kako smo Hodišani spoštovali rajnega Ostermanovega očeta, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo izredno obilno število pogrebcev iz bližnje in daljnje okolice. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil domači župnik Kašelj, domači pevski zbor pa se je njegovemu spominu oddolžil z lepo nagrobnico.
Naj bo Ostermanovemu očetu domača zemlja, ki jo je tako ljubil, lahka, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje.
Št. Lipš v Podjuni
Usodna nesreča je v sredo preteklega tedna ugasnila luč življenja 73 let stari Jo-žapovi materi, Mariji Pograblen. Iz neznanih vzrokov je v poznih večernih urah, ko se je spravljala spat, padla po stopnicah v klet. Njen edini sin padca ni slišal in je menil, da mati spi v svoji sobi. Ko je zjutraj vstal in matere še nikjer ni bilo, jo je pričel iskati. Našel jo je mrtvo na koncu stopnic v kleti. Najbrž se je pri padcu ubila, ker ni nihče slišal kakšnega krika ali kl canja na pomoč.
Jožapova mama je bila vedno zavedna Slovenka. V mladih letih je pridno sodelovala v prosvetnem društvu. Njeno življenje je bilo polno trpljenja in trdega dela. Mož je obolel na motnjah v možganih in na tem že pred mnogimi leti umrl.
Z Jožapovo hišo je nad izgubo dobre matere žalovala vsa soseščina in rajni izkazala z obilno udeležbo na njeni poslednji poti zasluženo zadnjo čast in s tem hkrati izrekla edinemu sinu svoje najtoplejše sožalje.
Senčni kraj
Na dunajski univerzi je položil izpite za diplomiranega jurista Pavle Apovnik iz znane Zdovčeve družine v Senčnem kraju pri Pliberku. Diplomirani jurist Pavle Apovnik ni bil le priden študent, temveč tudi zelo aktiven narodni delavec med slovenskimi visokošolci. Zato so ga izvolili za predsednika svojega kluba na Dunaju.
Mlademu diplomantu k uspešnemu zaključku študija iskreno čestitamo z željo, da bi na svoji novi življenjski poti imel mnogo uspeha v prid in dobro našemu ljudstvu.
Borovlje
Pri poskusnem streljanju z novo puško se je v soboto, 11. julija težko ponesrečil predvsem med izseljenci znani puškar Anton S m e r i č n i k . Ko je na strelišču preskušal novo lovsko puško, se je ta, ko jo je izročal svojemu vajencu, sprožila. Pri tem je projektil Smeričnika zadel v levo nogo in ga težko ranil.
Smeričniku, ki leži v bolnici za nezgode v Celovcu, želimo čmprejšnje okrevanje.
OBVESTILO STARŠEM
zaradi odhoda otrok na letovanje ob Jadranu
Prva skupina otrok za letovanje v Savudriji odpotuje s Koroške v torek, dne 21. j®' lija t. I. Otroci vstopajo v vlak v Celovcu, Beljaku in v Podrožčici.
Zbirališče otrok in čas zbiranja sta določena tako-le:
Celovec:
čakalnica 2. razreda glavne postaje ob
10.30	uri — odhod vlaka ob 11.13 uri. Beljak:
čakalnica 2. razreda glavne postaje ob
12.30	uri — odhod vlaka ob 12.52 uri. Podrožčica:
peron železniške postaje ob 13.15 uri
— odhod vlaka ob 13.38 uri.
Na vsakem zbirališču čaka po en spremljevalec oz. spremljevalka skupine. Starše prosimo, da svoje otroke na postajah osebno izročijo spremljevalcem skupine.
Starši, katerih otroci so sprejeti v prvo skupino, so te dni sprejeli pismeno obvestilo. Pismeno obvestilo dobijo tudi starši, katerih otroci so sprejeti v drugo skupino, in oni, katerih na letovanje ni bilo mogoče sprejeti.
Vse starše posebej opozarjamo, da takoj na postaji, kjer bodo otroci vstopali, kupijo vozni listek do Podrožčice — državna meja (Rosenbach — Staatsgrenze).
Prva skupina se z letovanja vrne 11. avgusta, druga skupina pa odpotuje na letovanje 12. avgusta in se vrne 1. septembra t. I-
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Celovec, Gasometergasse 10
Beljak t tednu svojega sejma
Minulo soboto je bil svečano odprt letošnji beljaški sejem. Ta sejem, ki ima poleg svojega zabavnega dela tudi vedno obsežnejšo gospodarsko razstavo, bo trajal do prihodnje nedelje. V soboto, 1. avgusta p° bo zaključen z znanim beljaškim žegna-njem.
Na razstavnem prostoru, ki meri 3.700 m2> razstavlja skupno 250 razstavljalcev. Me^ razstavljalci kolektivnih ali posebnih ral' stav so beljaška industrija, trgovina in obrt, nadalje društvo beljaških obrtnikov, Kelag in mizarji. Kmetijstvo je na razstavi udeleženo z razstavo konj, ribarstva in malih živali.
Svoje težišče ima beljaški sejem sevedd
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Radio Celovec bo v soboto, dne 18. ju' lija zvečer ob 18.15 url oddajal igro „G0' BE" — igra Slovensko prosvetno drušfv* ..Bilka" Iz Bilčovsa.
¥
Prihodnji četrtek, to je 23. julija 1959 ob 14. uri bo radio Celovec oddajal
Koncert združenega moškega zbora Slovenske prosvetne zveze
V tej oddaji so na sporedu pesmi, ki i**1 je zbor pel 23. in 24. maja na turneji Štajerskem in v Prekmurju ter 21. junija 1,0 velikem pevskem koncertu v Borovljah.
na folklornih in zabavnih prireditvah, ki s® dan za dnem vrstijo. Na zabavišču me drugim srečamo tudi strojna človeka z ime' ni „Sabor° in „Nico". Otrokom postrež® vsak dan med 3. in 5. uro tvrdka „Almd® ler Limonade” s pravljičnimi igrami. V s° boto in nedeljo pa bodo v okviru sejma jahaške tekme.
Kljub skoraj neznosni vročini je bil k® Ijaški sejem v prvih dneh zelo dobro 0 iskan.
Danes bo v okviru folklornega dela s®JrT1 skih prireditev nastopila v Beljaku folkl°r na skupina „Zora" iz Opatije. Ob 7. ur' • zvečer bo v povorki odšla izpred 9'aV^a železniške postaje v slavnostno halo razstavišču, kjer bo imela ob 8. uri *vece nastop.
masaGoraifc
Petek, 17. julij: Alel Sobota, 18. julij: Miroslav Nedelja, 19. julij: Vincencij
Ponedeljek, 20. julij: AAarjeta Torek, 21. julij: Prakseda Sreda, 22. julij: Marija Magdalen:I Četrtek, 23. julij: Apolinarij
Pc
(J Ka^\ 2
frv
Hodiše
V Prtičah je še razmeroma mlad po letih preminul pd. Oštermanov oče Jožef Roper. Težka bolezen ga je pred pol letom priklenila na bolniško posteljo in mu pričela razjedati nit življenja. Komaj 58 let star je preminul pretekli teden in končal svojo truda-polno življenjsko pot.
Rajni je bil vsega spoštovonja vreden družinski oče in kot tak deležen ugleda vseh, ki so ga poznali. Njegov dom je bil
ta — seveda v miniaturi — je odprto od tedaj naprej vsem odraslim in nedoraslim, ki si ga želijo ogledati. Kako MINIMUNDUS izgleda, smo pisali pred 4 tedni, danes dodajamo le še to, da leži to malo mestece v trikotu med Lendom, jezerom in beljaško cesto.
Deželni glavar je odlikoval 4 gasilce celovških prostovoljnih požarnih bramb s srebrnim odlikovanjem za 40-letno gasilstvo, nadaljnjih 6 gasilcev pa je prejelo za 25-letno gasilstvo odlikovanje v bronu. Odlikovanja je v sredo izročil župan mesta Celovec, Hans Ausservvinkler. Okrajni komandant požarnih bramb Pirman je ob tej priložnosti poudaril, da so se odlikovani gasilci posebej izkazali s svojo pridnostjo in marljivostjo.
Pcsiro i72 zanimivo
Od kod beseda.
Razvoj tehnike in znanosti uvaja za nove ?°^e tudi nove besede. Nastajajoča termino-posvoji včasih izraze, ki nimajo nič Kupnega z opisano rečjo. Oglejmo si zato katere primere.
KARAT
Največ preglavic so povzročale trgovini britve. Še prav posebej je to prišlo do iz-'aza pri majhnih težah. Ljudje so se zatekli Pomerjanju. Noben proizvod, ki ga je £°Vek izdelal, ni bil po obliki tako enoten semena. Različne zvrsti semen so po-'lule osnova merilnih sistemov.
Najbolj primerna so se izkazala semena revesa kharrubah (Ceratonia siliqua), ki je *elo razširjeno v pokrajinah Bližnjega vzho-a- Njegova zakrivljena semena vsebujejo s°dka jedrca. Feničani in Grki so izdelo-!?li iz teh sadežev lepljivo vino. Dandanes siromašnejši prebivalci teh dežel uživajo.
Posamezna jedrca, poprej oprana in polena na soncu, spominjajo na rogove. Q*° so tudi začeli imenovati semena ke-r®lion, po grški besedi keras, ki je pomelo rog.
Ker so bila ta semena precej enakih, če-lJoi majhnih izmer, so se kmalu udomačila Pr' menjalcih denarja in draguljarjih kot Merilno sredstvo.
7a starodavni izraz se je potem razširil P° vseh deželah, ki so trgovale z Bližnjim VzKodom. Nekoliko je spremenil svoje ime 1,1 Postal karat, vendar je imel v različnih
ZANIMIVOSTI
Višinski rekord z balonom
^ ^va ameriška letalca sta med poletom,
' i® trajal nič manj kot 34 ur in pol, do-v svojem balonu nov višinski rekord kilometrov.
^'Usi nahoda z 200 kilometrov na uro
Znanstveniki so ugotovili, da letijo virusi I ®hoda s hitrostjo 200 kilometrov na uro. Zredno odporni virusi lahko v vetru premočjo razdaljo tudi 150 km. Njihova moč Qrašča sorazmerno z vlago v zraku, sonč-zarki pa jih kmalu uničijo.
Najdaljša evropska reka
^°lga, najdaljša in največja evropska je važna prometna žila predvsem za i^odno Evropo. Plovna je približno 3500 č' medtem ko znaša njena celotna dolžili 3694, oziroma po drugih podatkih, 3895 ' Nekako pred pol stoletja je bila globi-s njene plovne struge največ 2,15 metra, pa so jo poglobili na 3 do 3,2 metra, j Ko bodo zgrajene hidrocentrale, ki so ^ °rna že v gradnji deloma še v načrtih, s*ruga Volge globoka 3,65 metra.
državah različne teže. Šele z mednarodno definicijo leta 1913 je karat postal strogo določena enota.
KARBURATOR
Raziskovalni duhovi so že v 18. stoletju poskušali dobiti več moči pri izgorevanju ogljika. Izdelali so več naprav, v katerih se je ogljik raznih oblik mešal s tekočinami ali plini. Takšen izum so imenovali car-burator — torej po latinskem imenu samega plina carboniuma — ogljika.
Okoli leta 1850 so proizvajali posebne naprave, pri katerih so svetilni plin peljali skozi tekoči ogljikovodik. Luč je postala na ta način še svetlejša. Podbone naprave so uporabili pri prvih bencinskih motorjih. Ker je ta izpopolnjeni in izpremenjeni izum mešal zrak in naftino „esenco’ — današnji bencin — so mu nadeli ime karburator. V začetku 20. stoletja se je ime karburator oprijelo vseh naprav, ki so omogočile izhlapevanje bencina. V slovenščini pa ustreza ime vplinjač.
ŠASIJA
Rimljani so pravili .zaprtemu prostoru' chas. To besedo so si pozneje izposodila plemena na severu Evrope. V francoski besednjak so kmalu potem vpisali chassis. Običajna uporaba je omejila njen pomen. Sedaj so razumeli pod to besedo leseno ogrodje, ki je obkrožalo odprtino v hiši. V 16. stoletju je ideja šasije razvnela Angleže. Marsikatera bogata rodbina je v svojih palačah namestila šasije, na katere so napeli oljni papir, ki je prepuščal svetlobo.
Pozneje je vlogo papirja prevzelo steklo, vendar se je v gospodinjstvu ohranila beseda šasija. Leta 1850 je doživel še eno preobrazbo. Topole v trdnjavah so pritrdili na ustrezajoče okvire, katerim so zaradi podobnosti z okenskim okvirom rekli tudi šasija.
Čez približno 50 let so proizvajalci avtomobilov sklenili izposoditi si idejo ogrodja topov. Nekoliko so jo predelali in nastala je avtomobilska šasija, na katero so pritrdili motor.
GALAKSIJA
Človeka je vedno privlačil prostor. Stari Grki niso bili nobena izjema. Nekatere njihove astronomske meritve so bile presenetljivo natančne. Pomanjkanje primernih optičnih pripomočkov pa jim je preprečevalo, da bi globlje prodrli v skrivnosti vesolja. Drobni viri svetlobe v vesolju za njihove pojme niso bili zvezde. Ves utripajoči frak so imenovali galaxes — po njihovi besedi gala (mleko). Še sanjalo se jim ni, da predstavljajo ta trak milijoni in milijoni majhnih svetov.
Srednjeveškim astronomom je bilo to ime pogodu in so ga obdržali. Svetli trak je bil zanje galaksija ali Mlečna pot. Dejanska
9
■ ■ ■
vsebina galaksije ni bila znana vse do sredine 16. stoletja.
Večji teleskopi so razkrili dolgo varovano skrivnost galaksije, ki je sestavljena iz večjih sistemov. Ime se je ohranilo tudi za posamezne dele. Galaksija pomeni določeni zvezdni sistem ali osvetje. Beseda je hitro postala sestavni del izrazoslovja astronomov.
LANCETA
Najvažnejše orožje starih Keltov je bila dvorezna sulica. Franki, ki so se bojevali proti Keltom in njihovemu orožju, so jo imenovali lanc-er (orožje, ki vbode).
Lanc-er je ohranil vrsto stoletij svojo prvotno obliko. Le konjeniki so imeli lanc-er z daljšimi držaji. Šele iznajdba smodnika je potisnila to orožje v ozadje.
Kitolovci pa so zagledali v tem orožju sila koristno napravo. Osvojili so miniaturno puščičasto obliko te naprave in jo imenovali „majhna sulica' ali lanc-et.
Lanceta je bila vsestransko uporabna. Prvi kirurgi so jo uporabljali — seveda mnogo manjšo — za puščanje krvi in površin-
Kip iz
O Budovem kipu v glavnem svetišču v Bangkoku so do nedavnega menili, da je iz brona, zato so ga nameravali prepeljati v drugo pagodo. Pri selitvi pa se je kip nekoliko odrgnil, pod bronom pa se je zasvetilo zlato. Budo so takoj postavili na prejšnje mesto in odstranili bronasto prevleko. Odtlej prihajajo v pagodo številni verniki, ki prinašajo bogata darila. Seveda so postavili pred vhodna vrata tudi stražo, ki noč in dan varuje dragoceni Budov kip.
Zdaj so se začele širiti o tem Budovem kipu najrazličnejše govorice. Pravijo, da so kip prevlekli z mavčno plastjo v 18. stoletju, da bi nanj ne postali pozorni zavojevalci, ki so takrat prišli v Siam. Prav tako zatrjujejo, da je kip iz čistega zlata, da tehta pet ton in da je vreden milijon funtov šterlin-gov. Vse kaže, da so ta kip izdelali v 15. stoletju in da so ga zares prevlekli z mavcem zaradi sovražne nevarnosti. Razen tega je mogoče, da so prvotni kip preoblikovali z mavčno plastjo v skladu s preme-njeno miselnostjo vernikov.
Kaj malo verjetno je, da je ta Budov kip zares ves iz zlata. Menijo, da ima samo debelo zlato prevleklo, saj so tudi sicer v Siamu povsem zlati predmeti zelo redki. Mogoče je vse skupaj zlata litina s primesjo srebra, saj bi bil povsem zlati Buda prava redkost. Kemičnega sestava tega kipa še niso dokončno ugotovili, vsaj uradnega sporočila o tem še ni. Mogoče skrivajo dejstvo, da kip ni povsem zlat, zaradi števil-
ske operacije. Leta 1400 je postala lanceta standardno orožje v zdravnikovi torbici.
SATELIT
Rim je bil več kot eno tisočletje ne le metropola takratne civilizacije, ampak tudi središče dogajanj. Vendar se je imperij začel počasi razkrajati. Ekonomija je bila na psu, vlade pa so se hitro menjavale.
Odličniki so se bali sprehoda po ulicah brez spremstva. Mnoge visoke osebnosti so bile naravnost obdane z oboroženimi stražarji. Članom take straže so pravili satelli-tes.
Navzlic njihovim satellites so aristokrate še naprej ubijali. Na meje imperija so pritiskali sovražniki, dokler ni razpadal. Latinščina ni bila več jezik trgovine in znanosti. Ta stari jezik pa so začeli uporabljati po desetih stoletji zopet učeni možje. Med njimi je bila tudi beseda satellites.
Vladarji so začeli z njo imenovati svojo osebno stražo.
Učenjak Kepler pa je pomislil na kraljeve satellites, ko je slišal o tujih telesih, ki krožijo okoli Jupitra, in jih okrog leta 1611 imenoval satelite. Ni treba posebej poudarjati, da je astronomija kmalu osvojila to ime za vsa nebesna telesa, ki krožijo okoli osnovne mase.
zlata
nega priliva budističnih vernikov, molk O sestavi tega kipa pa je lahko razložiti tudi z bojaznijo, da bi morda kdo skušal ukrasti staro umetnino.
Povzročitelj raka
Na kongresu kancerologov v Londonu so govorili posamezni zdravniki o škodljivih posledicah nekega medicinskega preparata, ki so se pokazale šele po tridesetih letih. Gre za preparat torotrast ki so ga pred četrt stoletja uporabljali pri rentgenskem slikanju jeter in vranice. Torotrast je vseboval torij, ki se je nabiral v jetrih in s tem olajšal slikanje. Preparat so dajali ljudem v žilo dovodnico. Zdravniki so sicer vedeli, da je torij radioaktiven, vendar posebne pozornosti temu ni nihče posvečal. Takrat še niso bila objavljena poročila o žalostnih usodah delavcev, ki so dobili raka, ker so barvali kazalce na urah s preparatom, ki je vseboval radij, Torij pa je element, katerega radioaktivnost traja dolgo. Okoli leta 1930 so danski zdravniki ugotovili, da so ljudje, ki so dobivali torotrast, bolj podvrženi rakastim boleznim. Po zdravniških poročilih so doslej odkrili devet ljudi, ki so dobili zaradi uporabe torotrasta posebnega raka na jetrih. Nekaj drugih ljudi pa je dobilo raka tam, kjer so jim dajali injekcije torija. Zdravniki menijo, da nastopi rak te vrste po približno dvajsetih letih.
t.1 jjijj
F
Kje sle,
Lamutovi ?
Anton Ingolič


-i::::::!::::::;.
foo"^0 n' za *e Kraje," je dejal sladko. Vsem Vrsti nam je segel v roko. »Oprostite, da ) 6rn prišel prej, začel sem spodaj, vi ste vrhu."
®šli smo v kuhinjo, mati je pogrnila Postavila nanjo steklenico vina, ko-tCe 'n kruh.
^/osim, gospod župnik!"
Ktjpna vdana ponižnost se mi je upirala.
Pirš storil za naše ljudi? Prej je bil fz kaplan v kakem trgu, poslali so ga t\Q ' Ker zna nemški, morda tudi francoski, 5% 1 se je spodaj v župnišču, kar dve Vsi l,'1110' dohodki so mu tudi zagotovljeni, 9ovo°-Venc'	naokoli spadajo pod nje-
Ifcg Zupnijo, teh pa je že več tisoč, poleg 1110 bo, kot je izvedel Breznik, rudnik g.. s*cilno mesečno nagrado. krs ? mu je nekaj nad trideset let, bil je kis Postave, prav nič vsiljiv, le nasme-dcj^i njegove preveč prijazne oči so iz-do da vselej ne misli tako, kot govori, lcč6na neko svojo, skrito misel, neki do-0 d0' 5m°*er- Govoril je o domačih krajih, rn°vini, kakor je dejal, izpraševal, od
kod smo, kako živimo, zanimal se je za očeta in mater, za naju z Amonom, za Štefko in Pepčka, celo za Mihca v košari. Samo zaradi matere sem ostal v kuhinji. Cerkev z duhovniki in vsem, kar je v zvezi s cerkvenimi opravili, mi je bila že doma nekam tuja. Mnogo je k temu najbrž pripomogel oče, ki je vedno vedel povedati kaj slabega o duhovnikih in se je pogosto norčeval iz materine pobožnosti. Hodil je ob nedeljah dol v Podlog, a v cerkvi sem ga redko videl, kot večina odraslih moških je tudi on med mašo postajal pred cerkvijo. Kar sem zapustil domače kraje, sem vse redkeje zahajal v cerkev, in če sem šel, je bilo bolj iz navade kot iz potrebe. Kolikor sem videl, še tisti rudarji, ki so spodaj v jami napravili križ in zmolili kratko molitvico, če je kje samo zaškripalo, niso navadno prišli dalje kot do cerkvenih vrat. Čemu naj gospodu Piršu izkazujem posebno čast? Ženskam je morda res potreben, tudi otroke je najbrž treba naučiti katekizma, a kaj pomaga nam fantom pa možem njegova blaga beseda spodaj v jami?
»Kakor menda že veste, bo drugo nedeljo maša s pridigo. To bo prva slovenska pridiga v Merlewaldu. Morda sploh na Francoskem." Ko je to že drugič povedql, se je obrnil k Amonu. »Slišal sem, da imate tukajšnji Slovenci društvo, ki ste ga ustanovili sami, brez pomoči iz domovine. Lepo, lepo." Čutiti je bilo, da mu ta »lepo, lepo" le ne gre tako lahko z jezika. »Tudi igro
ste že priredili in zdaj pripravljate drugo; prva je bila primerna, za drugo ne bi mogel reči. Seveda, nikogar nimate, ki bi vam svetoval. Odslej bo laže. Dosti bom imel dela, fara je velika, sploh največja slovenska fara, ampak vašemu društvu bom pomagal. To je moja dolžnost." Z Amonom sva se spogledala. Ni mu torej prav, da igramo „Amerikance", čeprav ta igra kaže, kako je pri nas in zakaj morajo ljudje v svet. Ali je prišel tudi zato, da nam bo izbiral igre, da bo, kot pravi, pomagal našemu društvu? »Tudi me zanima," je nadaljeval, ker z Amonom nisva rekla besede, »kako je s šolo, kako z učenjem naših otrok. Povsod bom pomagal, navajen sem društvenega dela in veselje imam z njim. Ampak zdaj bi se najprej pomenili o maši. Imate dober pevski zbor, kakor sem slišal, tudi sem že govoril z nekaterimi pevkami, ki so v domovini pele na koru, kolikor vem, ste tudi vi, gospod Lamut, pomagali organistu v Podlogu. Zatorej bi prav lahko pevce naučili nekaj cerkvenih pesmi. Naše maše morajo biti takšne, da bodo prihajali k njim še Poljaki in drugi Slovani; tudi domačini naj čujejo, kako lepo Slovenci pojemo, in vidijo naj, kako pobožno je naše ljudstvo." Naša »Sava" naj se torej spremeni v nekakšno katoliško društvo in naš pevski zbor naj poje pri slovenskih mašah v Mer-lewaldu? »No, kaj pravite vi, mati?" se je Valentin Pirš obrnil spet k materi.
»Seveda bo še lepše, če bodo peli pri maši," je dejala mati.
»Najprej sem hotel govoriti z vami, ki ste zborovodja," je nadaljeval proti Amonu, »potem bi se pogovoril še s predsednikom. Mislim, da ne boste odrekli."
»Ne vem, če bodo vsi pevci za to, da bi se učili še cerkvenih pesmi in peli na koru," sem prehitel Amona.
»Ne bi mogel obljubiti," je rekel Amon, »moram se prej pogovoriti s pevci, s predsednikom in z drugimi, ki so v odboru."
»Pevci bodo pri maši, zakaj ne bi stopili na kor in zapeli tistih nekaj cerkvenih pesmi, ki jih večina že tako zna? Pomagal bom, da se jih čimprej naučijo."
Toda Amon je vztrajal pri svojem: sam ne more ničesar obljubiti. Amon je v Podlogu res zahajal na kor, večkrat je namesto starega organista celo orglal, toda po prihodu iz zaporov ni zahajal v cerkev nič pogosteje kot večina moških njegovih let. Kakor v mnogočem sva bila tudi glede tega podobnih misli: nisva se mnogo ukvarjala z vero in cerkvijo.
Gospod župnik se je poslovil z nasmeškom, vendar je bil nekoliko poparjen.
Ko sva bila sama, sva z Amonom seveda takoj sklenila, da ne bomo šli na kor. Takega mnenja sta bila poleg Breznika še dva odbornika, drugi pa so menili, naj bi šli.
»Zakaj ne?" se je Potisk naravnost razburil. »V našem društvu, ki ni ne delavsko
Q$08B$6&L naprednih gospodarjev
Koliko silosno prosicminc peirežm/e gespodapsivc
To je odvisno zlasti od števila živine, ki jo gospodarstvo redi, in od načina gospodarjenja. Osnovno pravilo v živinoreji pač je, da naj redi gospodarstvo toliko živine, kolikor je more dobro prekrmiti. Seveda naj bodo pridelki krme na vseh površinah dovolj veliki za napredno gospodarjenje. Ker je pripravljanje krmnih zalog s siliranjem cenejše kakor s sušenjem in ker so izgube hranilnih snovi pri siliranju znatno manjše, naj bo silaža glavni del krmnih obrokov tako pozimi kakor tudi v poletju, kadar primanjkuje zelene krme. Zato naj bi gospodarstvo imelo toliko silosov, da si lahko pripravi dovolj silaže za pravilno krmljenje živine v z mskem času.
Koliko sHaže požre na dan odraslo go-
K odraslemu govedu prištejemo tudi živali, ki so stare nad 2 leti. Po teh številkah si vsak gospodar lahko izračuna, koliko silaže in kolikšen silos potrebuje za zimsko dobo. En kubični meter tehta 700 do 800 kg.
Nadalje je važno vprašanje, ali naj gospodarstvo napravi en velik silos oziroma dva ali pa tri silose ali pa več manjših. Gradnja za 1 m3 prostornine je cenejša, če gradimo velike silose. Toda gospodarjenje s silažo je lažje, če ima gospodarstvo več manjših silosov. Praviloma moramo silos napolniti v enem dnevu. Pri velikih silosih pa je to težko. Posebno, kadar siliramo različne pridelke krme, ki niso v istem času godni za siliranje, je veliko bolj pripravno, če imamo več manjših silosov. Tako lahko vsakega napolnimo z enim ali dvema pridelkoma, ki jih spravljamo obenem, in silos nato zapremo, čez teden ali dva pa zopet napolnimo drug silos. Če silos napolnimo samo delno, ga moramo pokriti, če ga bomo nadalje polnili šele čez več dni.
Kmetijski dohodek leta 195S
Po dosedanjih cenitvah se je dohodek avstrijskega kmetijstva zmanjšal za 3,5 % v primerjavi z letom 1957, čeprav se je narodni dohodek nominalno povečal za 5,9 °/o. Netoprodukcijska vrednost kmetijstva se je leta 1958 realno povečala za 8,7 %. Nasprotno pa je delež kmetijstva in gozdarstva na narodnem dohoddu ponovno padel in sicer od 13,1 % na 12%.
vedo, je odvisno od kakovosti silaže, zlasti pa od količine kislin in njegovega razmerja v silaži in od količine suhe snovi v njej. Odraslo govedo dobro prenese do 800 g organske kisline dnevno. Če je silaža močno kisla, zlasti če vsebuje več ocetne in maslene kisline, je govedo ne žre tako rado in je požre manj. Navadno po-kladamo kravam ali drugim odraslim govedom dnevno po 20 do 30 kg silaže. Medtem ko jim odlične silaže, ki ima manj surovih vlaken, lahko pokrmimo tudi več. Seveda se »a količina ravna tudi po teži živali.
Kol,ko potrebujemo silaže in kolikšna bodi prostorn na silosa, pa lahko enostavno izračunamo po sledeči tabeli:
To pa je precej zamudno delo. Prednost manjših silosov je tudi v tem, da krmo laže sortiramo po kakovosti. Tako n. pr. pripravimo za molzne krave silažo, ki je bogata beljakovin, za mlado živino od 1 do 2 let pa je dobra tudi silaža, ki ima manj beljakovin.
Za siliranje krme spomladi so manjši silosi bolj pripravni kot veliki.
Ko jemljemo silažo iz silosa, moramo vsak
dan pokrmiti najmanj 10 cm debel sloj silaže s celotne odprte površine. Če jemljemo tanjši sloj silaže vsak dan, je zgornja oziroma odprta plast silaže preveč izpostavljena zraku in se lahko kvari. Torej moramo misliti tudi na to, kolikšno osnovno ploskev naj ima silos, oziroma kolikšna bo odprta površina silaže. Če na odraslo govedo pokrmimo na dan po 20 kg silaže, tedaj v silosu ne sme biti odprte površine več kot 0,5 m2 na glavo.
Še o pripravi silosa za polnjenje
Za vsako ponovno polnjenje moramo silos očistiti in pripraviti. Vseh ostankov krme ga očistimo pravzaprav že takoj tedaj, ko ga izpraznimo, in sicer zato, da se v njem ne razvijejo plesni. Praviloma moramo silos po odstranitvi krmnih ostankov oprati z lužno raztopino in ga nato poplakniti s čisto vodo. Pri zidanih silosih z lugom preprečimo razjedajoče delovanje kisi 'n, če prodro v morebitne razpoke. Ko silos odpremo, na stenah lahko opazimo vse morebitne poškodbe, ki jih je treba takoj popraviti. Pri zidanih silosih morajo b ti notranje stene vedno gladke in nepropustne za zrak in vodo. Zato in pa da notranje stene obvarujemo pred razpadajočim delovanjem kislin, moramo zidani slos pred vsakim ponovnim polnjenjem premazati s primernim zaščitnim sredstvom. Pregledati moramo tudi odtok, če je popolnoma v redu, prav tako pa pri visokh silosih tudi pokrove odprtin za praznjenje, da odprtine lahko neprodušno zapremo.
Vedno večje zanimanje za kmetijsko šolo v Podravljah
Kmetijsko šolo v Podravljah je letos obiskalo nešteto strokovnih ekskurzij in posameznikov iz naših krajev pa tudi krajev izven naše dežele. To je zgovoren dokaz, da se ugled šole, ki si ga je med našim kmečkim življem pridobila tako v pogledu strokovnega izobraževanja kmečke mladine kot tudi naprednega gospodarjenja, širi tudi izven našega ozemlja in preko meja Koroške. Posestvo kmetijske šole je spričo sodobne ureditve kmetijske proizvodnje, ki je v skladu z vsemi zahtevami naprednega gospodarjenja in specifičnimi okolnostmi našega področja, na na|boljši poti, da postane središče in vzor kmetijske proizvodnje celotnega našega ozemlja.
V nedeljo, dne 5. t. m. se je na pobudo Slovenske kmečke zveze zbralo na kmetijski šoli v Podravljah nad 70 kmečkih ljudi iz vseh delov naše zemlje, ki so prišli z namenom, da podrobneje spoznajo ureditev in dosežene uspehe kmetijske proizvodnje šolskega posestva. Tako številen odziv brez dvoma priča o živem zanimanju našega kmečkega človeka za dosežke sodobne kmetijske proizvodnje 'n o vztrajnem prizadevanju posameznikov, izpopolniti strokovno znanje, ki dandanes predstavlja ključ uspešnega in naprednega gospodarjenja.
žival
na dan kg
požre silaže 180 dni 200 dni
q	q
prostornina silosa za krmljenje 180 dni 200 dni
odraslo govedo	20	36	40
ali odraslo govedo	25	45	50
govedo od 1—2	let	15	27	30
govedo okrog 1	leto	10	18	20
4,8
6,0
3,6
2,4
5,4
6.7
4,0
2.7
Da bo sok iz silaže lahko odtekal, mora* mo na dno silosa položiti mrežo iz primerno močnih letev. Drugače namreč silažOr ki se močno sesede, lahko zamaši odtočne cevi. Sok iz izbirnega jaška je treba odstranjevati sproti.
Če silos nima odtoka, moramo na dn° silosa dati sloj plev ali zrezane slame, do ta vpija sok. Sloj plev na dnu silosa naj bo tem močnejši, čim večja bo količina si' laže oziroma čim vlažnejša bo krma, ki j° siliramo. Praviloma pa naj bo sloj plev debel tolikokrat po 10 cm, kolikor metrov visok bo sloj silaže.
Inž. E. Eiselt — inž. J. Ferčej
O krmljenju lucerne
Lucerna je zelo bogata na beljakovinah, V zelenem stanju vsebuje za približno en° tretjino več beljakovin kot črna deteljo-Delež ogljikovih hidratov je nekoliko manjši. Razmerje beljakovina: ogljikovi hidrati se pri prvi košnji giba med 1 : 2,8 in 1 : 3,6' kar pomeni, da na en del beljakovine odpadejo 2,8, oziroma 3,6 deli ogljikovih hidratov. Že iz tega razloga je lucerna sama zase manj primerna za zeleno krmljenje-Povrh tega je živina čiste ne žre rada, ker vsebuje neke ostre snovi in ker zgodaj otrdela stebelca otežkočajo prežvekovanje-
V senu sucerne je razmerje beljakovina-ogljikovi hidrati normalno najožje in ie g bije pri prvi košnji med 1 : 2,5 in 1 :2,9' pri drugi košnji pa med 1 : 2,1 in 1 :2,3-Krmljenje čistega lucerninega sena potemtakem ni v skladu s potrebami živalskega organizma in dovede po eni strani do viška beljakovin, po drugi strani pa do pomanjkanja ogljikovih hidratov. Tudi razmerj® med apnom in fosforno kislino je zelo široko, ker v primerjavi s fosforno kislino, ki ie predvsem važna za plodnost živali, vsebO" je lucerna preveč apna. Zato velja osnovno pravilo, da je treba lucerno, tako zele' no kot suho, živini pokladati le skupaj 1 drugimi krmili.
Surova vlakna in mlečna tolšča
Nemški strokovnjak prof. Orth je na osn0' vi poskusov dognal, da vpliva surova vlaknina, ali natančneje ocetna kisl na, ki n®' staja pri vrenju surovih vlaken v vampu 9°' veda, na vsebino mlečne tolšče. Tako si ^ razlagamo padanje vsebine tolšče v mle^ krav, ki jih krmimo izključno z mlado, n<3 surovih vlaknih revno zeleno krmo. Omenje ne motnje nastanejo predvsem pri izg1’'’ živine na pašo. Pomanjkanje surovih ken izravnamo z dokrmljenjem grobega se na ali druge na balastu bogate krme. Pr° viloma mora vsaj polovca krmnega obro^? vsebovati krmo, ki je bogata na sur0vl vlaknih.
ne kmečko, ampak je izseljensko, se ne gremo politike; maša ni nikaka politika, je dolžnost vsakega kristjana, kristjani pa smo menda vsi!"
„Kaj vse je še dolžnost vsakega kristjana!” ga je stari Gričnik posmehljivo zavrnil. „Tudi to, da bi tisti kristjani, ki so lastniki merlewaldskih rudnikov, bolje skrbeli za našo varnost, da bi nam, tudi kristjanom, premaknili kak frank, da . . .’
Tudi med pevci so bila mnenja deljena. Tisti, ki so že kdaj peli na koru, so bili za cerkveno petje, ostali pa večinoma profi njemu.
Župnik Pirš ni miroval. Hodil je od pevca do pevca ali jim pošiljal svoje ljudi, ki jih je ali pripeljal s seboj ali nenavadno hitro našel v Merlewaldu in okolici. Čez noč je prišlo do razdora v zboru, a tudi v društvu; pri naslednji vaji je manjkalo pet pevk, dve igralki in en igralec pa so vrn li vloge. Napovedano nedeljo sicer ni bilo cerkvenega petja, toda izgubili smo skoraj četrtino pevcev; le-ti so odšli po maši v župnišče, kjer so imeli prvo vajo. Že naslednjo nedeljo so peli, kmalu potem pa nadeli cerkvenemu zboru ime »Triglav" in govorili celo, da bodo ustanovili svoje društvo.
»Če je tako," je dejal Amon tisto nedeljo, ko je del naših pevcev pel na koru pod vodstvom domačega organista, ki ni znal besedice slovenski, »tudi prav. Izgubili smo
nekaj dobrih pevcev, a zamenjali jih bomo z novimi, naš zbor bo ostali’
»Tudi ,Sava' bo ostala in .Amerikanci' bodo prišli na oder!" sem rekel z vso odločnostjo.
»Bodo!” so mi pritrdili tisti odborniki, ki so prišli na izredno sejo; treh namreč ni bilo, za enega smo vedeli, da se je odpeljal v Arnold, dva, Potisk in Urek, pa sta prešla na Pirševo stran.
Kljub tem razprtijam, ki so posebno nama z Amonom vzele precej časa, sva le postavila stajo za konja in voz, celo očeta sva pritegnila k delu. Sredi novembra je mati že začela z razvažanjem deputatne-ga premoga rudarjem in ostalim rudniškim delavcem.
Srečal sem jo, ko je peljala zvrhano naložen voz (bila je njena šesta ali sedma vožnja) mimo samskega doma; stopala je tesno ob konju, Pepček pa je sedel vrh premoga.
»Kako je, mati?"
»Gre, bo šlo," je odgovorila in švrknila po konju.
Videl sem, da ji ni lahko. Bila je postavna, zdrava in krepka, dela vajena od mladih nog, toda ravnanja s konjem ni poznala, s strankami se tudi ni mogla sporazumeti, na srečo, da je imela s seboj Pepčka, ki je nemški že dobro žlobudral, francoščine pa je tudi že znal nekaj. Kaj je zagrešila, da se je morala v teh letih lotiti dela, ki ga ni nikoli opravljala?
Če bi mi bil prišel tedaj oče pred oči, bi se bil spopadel z njim.
Nekdanje sloge med našimi ljudmi je bilo konec, ko je župn k Valentin Pirš iz cerkvenega zbora zares ustanovil posebno izseljensko društvo »Triglav".
»Potisk, ti si torej Piršev mežnar?” sem po njihovem ustanovnem občnem zboru prijel Potiska, našega bivšega odbornika.
Potisk je napravil užaljen obraz.
»Kakšen mežnar?"
»Kaj je predsednik .Triglava' drugo kot Piršev mežnar? Komu je bilo potrebno posebno društvo, če ne gospodu župniku? Če je bilo njemu potrebno, bo tudi moralo delati tako, kot bo on zahteval."
»Gospod župnik je pameten človek in .Triglav' je potreben," me je Potisk ogorčeno zavrnil, priprl svoje sive oči in nadaljeval naravnost sovražno:	»Samo rdečkarji
so krivi, da je po tisti ponesrečeni zasavski stavki moralo toliko ljudi v svet, rdečkarji bodo tudi tu marsikoga spravili ob kruh."
Privzdignil sem obrvi.
»Kako to misliš?"
»To o igrah, petju, prireditvah in učenju našega jezika je pesek v oči, da bi pridobili ljudi in premamili oblast.”
»Lepo fe je naučil Pirš, zelo lepo."
»Naučil ali ne, tako je: ravnati se moraš po zakonih in prilikah tiste dežele, ki ti
daje kruh. Lorena pa je tako katoliška ^e žela kot Slovenija in bolj kot ostala Fr°n cija."
»Kaj pa bo delalo vaše društvo?"
»Kaj? Skrbelo bo, da otroci ne bodo P°~ zabili našega jezika," je povedal z be*e^ dami gospoda Valentina Pirša, »da se k? do učili katoliških naukov, da bodo živeli, kakor žive drugi tujci, prirejalo koncerte, lepe igre, dajalo pa tudi podP° in posmrtnine.”
Ignac Urek, kako leto mlajši in tudi Pa^ metnejši kot Potisk, pa je takole utemej)e val upravičenost ustanovitve novega dr štva: »Brez tekmovanja ni napredka. C® samo eno društvo, ko je v Merlevvaldu liko Slovencev kot v kakem trgu na Sl°v®r' skem? Ljudje ne mislijo vsi enako, tudi o^ sa nimajo enakega, temu ugaja to, °°e drugo. Komur je prav v ,Savi', naj oS v v ,Savi', komur tam ni všeč, naj Pri<"fLjj .Triglav'. Vaš pevski zbor vodi zidar, ^ grobar, našega pevski učitelj, profesor, mo videli, kateri bo lepše pel. Tudi na mislimo, sam gospod župnik nas bo ^ Kar pomerimo se! Kmalu se bo videlo, tero društvo daje več naš m ljudem-
»Že zdaj se vidi, katero društvo $pr®i® več od rudnika. Mi nismo dobili še nice
vam pa so že dali nekaj tisočakov,
kajne?
(Se nadaljuje)

>»ames Dunne je s končki prstov obvisel
1,0	robu okna in se trenutek nato neslišno [P*til na tla. Mrzlično je pogledal okoli.
150 je stala v predmestju, bila je precej Umaknjena od ceste, ki jo je visok kamnit ^ ločil od zemljišča. Kazalci so se bližali . rvj9‘ uri in noč je bila temna. Malo je bi-0 Verjetno, da bi ob tem času kogarkoli !rečal. Pravzaprav je bil povsem varen in 0 je tiho tekel čez trato, si ni mogel kaj, a se ne bi čudil lastni hladnokrvnosti. Nje-9° dni, še preden je zaslovel kot ugleden a*ai' v mestecu Bramptonu, je zgrešil mar-^ateri vlom, toda ti dnevi so bili daleč. a sabo je imel deset let uglednega, za-°nom poslušnega življenja. Hladnokrvno ,6 '"ogel misliti celo na nepremično stvar, Klje bila nekoč Richard Strong, zdaj pa je 6zala vsa ohlapna v naraščajoči, temno-'^eči mlaki sredi sobe, ki jo je bil pravkar ^pustil. Ni nameraval moriti, toda okoliš-^'ne so ga prehitele. Čutil je, da je bil ves [Qs igračka razmer. Težave so se pričele, 0 ga je neki stari znanec iz zapora spo-J*»l- Sledilo je izsiljevanje. Dunneju je kup-cjo cvetela, toda izsiljevalčeve zahteve, ki s° neprestano rasle, so njegove dohodke Prehudo načele.
Okušal je zaslužiti z igro, s tem pa se je iQr"o še bolj pogreznil v blato, dokler se končno znašel pred polomom. Ko ni več V6ctali kaj naj počne, se je lotil starega ^°sla. Richard Strong je bil upokojen od-y®tnik, čigar zbirka starin je slovela tudi 'yven mesta. Ljudje so verjeli, da ima sta-,'nske zlate okraske bajne vrednosti. Dunne le takrat prekupčeval z zlatom, starimi prsta-broškami in podobnim. Ker je blago to-U bi mogel sadove vloma v Strongovo 's° brez nevarnosti spraviti v denar. Priti y bišo je bilo lahko. Poznal je sobo, v ka-6r' so hranili okraske in da bi dosegel *n°i mu je bilo treba samo splezati po °ber meter dolgem žlebu. V Bramptonu n> nikomur zdelo vredno, da bi se zava-J>Val pred vlomilcem. Ko si je Dunne na-žepe z zlatimi okraski, ki jih je bilo '°bi precej, je videl, da so vredni malo PXženje.
je pripravljen za odhod, ko je zaslišal .Q sabo tih, presenečen vzklik. Zasukal se I® in ugotovil, da so sobna vrata odprta, b'ed njim pa stoji sam Strong. „Dunne!" — Urno to besedo je Strong izrekel. Dunne prej ogledal zanimivo izdelan orientalski še vedno ga je držal v roki in ne da i! Pomislil, zamahnil proti Strongu; vse je 'u končano. Dunne je odvlekel truplo v bo, zaprl vrata, ugasnil luč, poravnal za-in odšel po isti poti skozi okno.
V®st ga ni niti malo pekla. „Ničesar dru-^9° ne bi mogel storit'," si je ponavljal, poznal mg je in moral sem izbirati med in zaporom." Spomnil se je presenečena izraza na Strongovem obrazu in se $1 v zares nasmehnil. Resnično mu ni princ. misel, da bi si moral karkoli očitati.
Piščal hi postal
Piščal bi postal pastirja z Obirja!
Preprosto imel bi srce, zaljubljen v najlepše dekle; vrh Kraguljšč bi stal, svoji sreči dejal:
Plaga roža, ki te sonce boža!
V jeseni češmin
ne bil bi tožen spomin . . .
Valentin Polanšek

njegove varnosti je moral Strong ■ '' druge poti tu ni bilo. „Navsezadnje
let .. bilo starcu odmerjeno samo še nekaj *'v|j
)enja.”
£
ir. r^'i se je varnega. Kdo bi sumil umora 5redn' u ^erneme9ai nezanimivega zlatarja "e žc| . i®t? Pustil ni niti ene sledi. Ne prej i 1* n'kogar srečal. Mala glavna ce-P>Q|t ■ “'la prazna in ko si je doma odklenilo temno kot v rogu. Stanoval je
sam. Čez dan je prišla neka ženska in mu pospravila, ponoči pa ni razen njega v stanovanju nihče spal. Spalnica je gledala na dvorišče, toda preden je prižgal luč, je zaprl oknice in zagrnil okno s težkimi za-
vesami. Nato je segel v žep in izvlekel rokavico. Presenečeno je še enkrat potipal po žepu in ko iskanega ni našel, je obrnil vse ostale žepe ter brskal med zlatimi predmeti, s katerimi so bili napolnjeni. Ni jih vzel ven. Zaradi nečesa nerazumljivega se je bal, da bi jih videl. Žepov ni nameraval izprazniti, preden ne bi pripravil tal.lne posode v sobici za prodajalno v pritličju. Naposled je iskanje opustil in z obrazom, na katerem se je odražal brezupen strah, obstal sredi sobe.
Druge rokavice ni bilo! V Strongovi h'ši jih je našel v žepu, jih vzel ven ter jih položil na mizo, nakar je pospravil svoj plen. Lahko bi prisegel, da jih je pred naglim odhodom vtaknil nazaj v žep. Zdaj pa je bilo pošastno očividno, da ene ni bilo — in na blagu sta bila všita ime ter naslov! Misel, da bi se vrnil v hišo ter sobo, kjer je tako mirno in nepremično ležal Strong, ga je navdala z nekakšno praznoverno grozo. Spomnil se je strmečega, čudnega, presenečenega pogleda, ki ga je smrt za vedno ohranila na mrtvečevem obrazu. Pridušeno je kriknil. Stal je sredi sobe, po mrtvaško bledem obrazu so mu tekle kaplje potu, v glavi pa mu je vrelo od negotovosti.
„Ne morem tega storiti," je zamrmral, ,ne morem ..."
In nato je prišla sama od sebe misel na vešala. Ledeno mrzlo telo mu je drgetalo, kot da bi ga stresala vročica. V zločinski preteklosti ga je neprestano mučil strah pred vešali. Stokrat močneje kot kdajkoli ga je stara groza zdaj držala v krempljih. Obotavljajoč je odšel na temno, zapuščeno ulxo. Pot se je vlekla kot v morečih sanjah. Razburjeni domišljiji se je zdelo, da se za
Kdor ne poizkusi sam, ne more o ženski ničesar reči, je rekel Leteči Grom, Indijanec Uta z Bele Reke. Pa čeprav je ta ženska tvoj lastni otrok! Moja hči je živela v moji hiši, dokler ji niso zrasle prsi, in sleherna moja misel je veljala njej. In tako sem jo omožil s Taivvijem od Uncompagrejev, nekaj starejšim človekom, kot bi bilo treba za tako nežno dekle, a zdravim možakom in lepo oskrbljenim. Nekaj sva imela tudi zastran konja in puške, ki mi ju je bil nekoč dal, za kar pa zaradi hčere ničesar ni vzel. Vendar bi kmalu tako prišlo, da človek še v lastni hiši ne bi mogel odločati po svoje. Kajti moja hči je začela brcati ko bik, brž ko je zaslišala o tej možitvi. Celo moja žena je dvignila glas proti meni in me osramotila pred Uncompagrejem.
Še malo ni resnica, kar je bila rekla moja žena, namreč da svoje hčere nimam rad. Iz mene je govorila modrost mojih prednikov, ko sem hotel, da bi bila moja hči spoštovana in da bi njeni otroci s jali od izobilja. Imel pa sem Uncompagreja za več možakarja, kot se je potem pokazal. Večkrat mi je že prišlo v misel, da je tista hrana, ki jo našim sinovom dajejo v državnih šolah, razmehčana in brez okusa, ko tako dolgo leži v pločevinastih dozah, presneto zanič in da jim požre lep del moškosti, kajti v mojih in mojega očeta časih se ni moglo zgoditi, da ženska ne bi šla za možem, ko se ji je enkrat dal spoznati. Moja hči pa je še zmerom brcala celo potem, ko je z Uncompagrejem bila pod odejo. Po hiši, ki jo je bil naredil zanjo, je metala pohištvo in kadar je prišel z dela domov, jo je našel poleg mrzlega ognjišča in glavo je imela zavito v odejo. Dvakrat je od njega pobegnila domov, in dvakrat sem jo peljal nazaj, kot je. bila moja dolžnost. Pri duši tvoje babice, sem mu rekel, naredi ji otroka; saj je znano, da se ženske, ki se ne
vsakim vogalom skriva prikazen in enkrat je ob pogledu na odvržen kos papirja za zavijanje hripavo zavreščal. Za trenutek se mu je zdelo, da vidi truplo v temni mlaki . . .
Dospel je na cilj in ves poten ter drge-
taje po vsem telesu splezal skozi okno. V sobi je bila tema kot takrat, ko jo je zapustil, toda domišljal si je, da lahko opazi na tleh blizu vrat še temnejši predmet. Prižgati mora luč, če hoče najti rokavico, stikalo pa je bilo blizu trupla. S poslednjimi ostanki volje je zagrnil okno in odtipal čez sobo. Z nogo se je dotaknil nečega mehkega in s hripavim vzklikom odskočil. Srce mu je divje razbijalo. S tresočimi prsti je našel stikalo in sobo je preplavila svetloba.
Richard Strong mu je ležal ob nogah. Ves svet bi dal, če bi mogel odvrniti njegov strmeč pogled, toda truplo ga je z grozljivo močjo privlačevalo in neudržljivo pritegovalo poglede, še več, kljub odporu se je sklonil in stegnil roko, da bi prijel za nožev ročaj.
„Kvišku roke! Dobri bog! Kvišku roke, podlež!"
Vrešče je dvignil pogled in se zaradi nenadnega živčnega pretresa skoraj onesvestil. Vrata so bila odprta in na pragu je z naperjenim revolverjem stal Strongov sin. Dunne je počasi dvignil roke.
Inšpektor, ki je peljal Dunneja na policijo je bil zgovoren in celo zdelo se je, da je za trenutek pozabil na zakon, po katerem je obtoženec nedolžen, dokler mu krivde ne dokažejo. Vsekakor je menil, da je Dunne kriv, kar je bilo naposled glede na okoliščine povsem razumljivo.
„Mar veste,” je dejal, „da bi vas zadnjega sumil? Ce vas ne bi našli v sobi ob truplu in s plenom v žepu, ne bi nihče pomislil na vas. Smolo ste imeli, ker niste pravočasno izginili."
Dunne ni odgovoril. Njegova h'ša je bila na poti do policije in prosil je, če sme sto-
zmehčajo, ko dajo telo, docela umilijo, ko dajo prsi.
Pa ne da bi bilo z njunim zakonom količkaj narobe; moj zet ni ne pil ne kockal, in moja hči je imela celo takrat, ko se je kujala v moji hiši, okoli vratu prekrasno rušo, ki jo je bil on kupil. In tako je posedala doma, gledala v zid in vrtela roke v krilu, ona, ki se je znala smejati, da je bilo slišati, ko da pada mlad dež. Nekajkrat sem pomislil, da bi jo bil moral Uncompagre tepsti. Rekel sem mu: mar si postal belec? On pa mi, nebodigalen, zabrusi; zakaj si jo pa tako vzgojil, da ni nikdar okusila palice?
in kaj naj bi bil naposled storil, ko pa mi je žena tarnala in tarnala, da sem skoraj oglušel? Nazadnje me je premotila, da sem na sodišču zaprosil za (očitev, in jo tudi dobil, ko sem jim dokazal, da moja hči na noben način noče Uncompagreja za moža.
M slite, da sem imel potem v svoji hiši mir? Za dolgo že ne. Hči je ko bolna vrana čepela pri ognju in lajala name ko kilav pes. Naenkrat je tudi postala čisto drobna, in moja žena je trdila, da jo je Uncompagre uročil. Tri vreče žita sem plačal čarovniku Utov z Bele Reke, da bi ji pregnal urok, pa vse zaman. Potem sem začel zalezovati Uncompagreja. V nvslih sem imel, da ga za gotovo ubijem, če bi moja hči umrla ali imela umreti. Ugotovil sem, da je bil zaklenil hišo, v kateri je živela moja hči, in se s svojimi konji večidel potikal po gorah. Vse to sem poročal ženi, ki ni nikdar nehala jezikati nad menoj.
V času, ko govedu vžigajo številke, in je bila moja hči še sredi črne bolezni, mi je vrvar Hadatsee prišel povedat, da se je Uncompagre znova oženil, če se še ni, da se pa za gotovo bo. V njegovem taborišču je bil videl žensko, ko je šel davi mimo.
Razveseli se zdaj, sem rekel svoji hčeri,
piti po plašč. Temne ure pred svitom so bile hladne.
»Seveda," je rekel inšpektor, »toda šli bomo z vami."
Odprl je stranska vrata in vstopil pred ujetnikom v vežo, ko sta dva stražnika sprevod zaključevala. Dunne je ugotavljal, da ne nameravajo biti neprevidni, ko se je z nogo dotaknil nečesa na tleh.
Sklonil se je, da bi stvar pobral in nenadoma ga je spreletelo. Nato je inšpektor prižgal luč. Dunne je pogledal na stvar v rokah.
Bila je rokavica, za katero je mislil, da jo je pozabil v sobi ob umorjencu in po katero se je vrnil!
»Hej," je vzkliknil eden od stražnikov, »pazi, človek!"
Toda Dunne mu je zdrsnil iz rok in padel po tleh.
Z a dobro voljo i
Nedolžen
—	No, Mihec, kako boš dokazal, da je zemlja okrogla?
—	Oprostite, gospod učitelj, jaz tega nisem nikoli trdil!
Bister otrok
Učitelj; — Jurček, kadar rečeš »oče bo ime! denar", kateri čas je to?
Jurček; — Okoli prvega, gospod učitelj.
Nejasno
—	Verjemite, mene ni v življenju še nihče poljubil razen mojega moža.
— Verjamem vam že, le tega ne vem, ali ste se s tem hoteli pohvaliti, ali pa se pritožujete.
Ni praznoveren
— Natakar, v tej juhi plava pajek! Kaj pa naj to pomeni?
— Tega pa res ne vem, nisem praznoveren.
V mestnem kopališču
— Poslušajte, vi, hlače so mi izginile!
— To je pa res čudno. Ali zagotovo veste, da ste jih imeli, ko ste prišli?
kajti kadar ima ženin nevesto v hiši, ne bo imel časa za uroke. Je rekla moja hči: da ima v resnici drugo v hiši, ki jo je naredil zame? In vso tisto noč se je je polaščal urok in jo spet izpuščal, zvijal jo je in stresal, ko je ležala na postelji, da je bilo joj. Ko pa sem bil naslednje jutro v hlevu, je pritekla žena. Urok je dobil ponoči tako moč, da je moja hči sploh izginila! Do noči sva z ženo hodila po vasi in pri prijateljih poizvedovala za njo, toda nihče je ni bil videl. To noč je žena prejokala, jaz pa sem č'stil puško in jo mazal. Zunaj so odmevali bobni, kajti kdo ve, kam bo udarila, kadar je črna coprnija na poti? Nihče ni varen pred njo. Zena in žene mojih prijateljev so bile namreč po vasi veliko govorile o tej stvari.
Brž ko se je zdanilo, sva se odpravila k Uncompagrejevi hiši, in z nama najini prijatelji. Tudi nekaj starešin smo zbudili, da bi nam bili za priče; vse, kar se ima zgoditi, se bo zgodilo natanko po ustaljeni šegi. Uncompagrejeva hiša se je temna odražala na sončnem obzorju in tenka štrena dima se je vila iz nje. Ko smo tam stali — seveda ne preblizu, kajti kdo ve, kakšen hokus — pokus se je takrat delal notri —, so se hišna vrata odprla in na prag je stopila moja hči. Zdrava je bila videti in krepka, in ves svoj lišp je imela na sebi. Pridi, sem ji zaklical, pridi, hčerka moja, proč od tega mešalca zlih urokov, jaz pa mu bom dal pokusit zdravilo, ki mi ga je bil sam podaril! In pomahal sem s puško. Tedaj pa je rekla moja hči, slišala jo je cela vas, in poglavarji Uncompagrejev so jo slišali: poberi se no, stari tepec, je rekla, s tem svojim blebetanjem o urokih in o tujih ženskah! Tisto je bila samo njegova sestra, ki je bila prišla iz mojih odej iztresat molje. Poberi se domov, ti in tvoji prijatelji, in da se mi nikdar več ne prikažeš semkaj, da bi netil razdor med menoj in mojim možem!
Jej, jej! Ženske, ženske! je rekel Leteči Grom. In šele, ko se mi je rodil vnuk, se je pomirila z men6j!
R, U. J O Y C E :
‘Rokavica
MARY AUSTIN
Takšne so
Stran 8
Celovec, petek, 17. julij 1959
Štev. 29 (896)
Boljše politično vzdušje v Ženevi
S temi besedami so opazovalci označili razpoloženje na prvi seji .drugega polčasa" konference zunanjih ministrov v Ženevi, ki je bila v ponedeljek popoldan. Gromiko je na tej seji predložil nekoliko spremenjene predloge od 19. junija. Novo na teh predlogih ni samo podaljšanje roka za spremembo sedanjega statusa Berlina od enega leta na 18 mesecev, temveč tudi to, da SZ predvideva, da se v primeru neuspeha ob izteku omenjenega roka skliče nova konferenca zunanjih ministrov za rešitev nemškega vprašanja in vprašanja Berlina. Herter pa je poudaril, da bi bila najboljša rešitev nemškega vprašanja združitev vzhodne in zapadne Nemčije z ustreznim jamstvom za varnost vseh udeleženih. Ko je vseh šest ministrov izmenjalo svoja stališča, so sejo prekinili in jo nadaljevali v sredo popoldan.
Medtem so se v torek sestali štirje za-padni zunanji ministri in analizirali nove Gromikove predloge. Istočasno so se ba-vili tudi z zapadno nemško noto, ki vsebuje znani predlog, da bi se s sedežem v Ženevi ustanovil komite štirih velesil, ki bi ob sodelovanju obeh delov Nemčije skozi 2 Vz leti proučeval možnosti sodelovanja med
nemškim zapadom in vzhodom, pripravil neposredne ukrepe za združitev obeh delov in končno pregledal osnove za ureditev miru. Po vesteh DPA so se v tem vprašanju gledišča med Bonnom in zapadnimi velesilami močno razlikovala, na kar je verjetno vplivala tudi izjava namestnika zunanjega ministra SZ Kuznecova angleškemu veleposlaniku v Moskvi, da bi bila SZ pripravljena podaljšati rok za spremembo sedanjega statusa Berlina od 18 na 30 mesecev, če bi na zapadu pristali na njen svoječasni predlog o ustanovitvi vsenem-škega paritetnega komiteja, ki naj pripravi združitev obeh delov Nemčije.
Zapadna Nemčija je že takoj po začetku konference prišla v nove škripce. Da bi se izognila sporazumu velesil o nemškem vprašanju, ki bi bil proti njeni volji, sedaj predlaga, da bi zunanji ministri razgovore čimprej zaključili in bi se sklicala konferenca na najvišji ravni, ki naj obravnava vprašanje evropske varnosti in razorožitve, nemško vprašanje in vprašanje Berlina pa naj bi zunanji ministri pozneje obravnavali. Vsekakor zelo drzen predlog za tistega, katerega usoda po vsej pravici leži v rokah drugih.
Končan je proces, ki ga sploh ne bi smelo biti
V Florenci je bil v torek zaključen proces proti pripadnikom bivše Beneške čete, ker je medtem začel veljati novi zakon o amnestiji za politične prestopke, zagrešene v razdobju od 25. 7. 1943 do 18. 6. 1946. S tem se je končalo desetletno zasledovanje beneških antifašistov, ki so se borili proti fašističnemu nasilju, po razpadu fašistične Italije pa neposredno proti nacističnim okupatorjem.
Vendar pa oprostitev obtožencev na podlagi odloka o pomilostitvi še davno ne po-
meni pravega zadoščenja, kakor je poudaril tudi branilec, ki je dejal, da je amnestija sicer dejanje politične modrosti, čut pravičnosti pa zahteva popolno oprostitev vseh obtožencev, ker sploh niso zagrešili kaznivega dejanja in do procesa sploh ne bi smelo priti, ker se je Italija v mirovni pogodbi izrecno obvezala, da ne bo preganjala svojih državljanov, ki so se borili na strani zaveznikov in njim pridruženih sil.
S čim se ukvarjajo »nedolžni begunci"?
Minuli petek je dunajsko porotno sodišče obsodilo 4 hrvatske emigrante, ker so na Dunaju in na Gradiščanskem ustanavljali tajno polvojaško organizacijo, naperjeno proti Jugoslaviji, in zanjo pridobivali članstvo. Ker je to — po utemeljitvi obsodbe — v Avstriji kaznivo dejanje, so bili obsojeni na večmesečno ječo, dva od njih pa poleg tega na izgon iz države.
Ta proces znova in zelo jasno kaže, kako .nedolžne žrtve’ so begunci, ki pridejo čez zeleno mejo prosit za azil v naši
državi. Ta proces proti emigrantom ni prV' in edini v državi. V zadnjih letih je bil° že nešteto procesov proti takim ljudem, ki so svoj azil zlorabili za razna kriminalna dejanja. Sedanji proces pa kaže, poskušajo ti elementi rovariti tudi proti drža-vi, ki jim azil nudi, in proti njeni ustavni nevtralnosti. Upamo, da bo ta proces merodajne spravil do spoznanja, da je treba vsakega emigranta temeljito pretipati na njegovo preteklost in na njegov značajr preden se mu dovoli svobodno kretanje v državi.
Evropa v dneh vremenskih katastrof
Huda vročina je pretekli teden zajela Evropo od Portugalske do Švedske. Proti koncu tedna je narasla na 30 in 35 stopinj v senci, na soncu pa na 40 in 45 stopinj. Koncem tedna se je vreme naglo ohladilo, v nedeljo pa je prišlo skoraj povsod do hudih nalivov in neviht.
Na Holandskem, kjer je v vročini zgorelo 750 ha gozda, so v nedeljo temperature padle za 20 stopinj. Težki nalivi z viharjem in točo so opustošili obsežne pokrajine. Manj prizadeti zaradi nagle spremembe vremena sta bili Belgija in Francija, do-čim so tudi širom Italije, Portugalske, Anglije, Nemčije, Norveške in Švedske divjale hude nevihte. Predvsem na Švedskem so nevihte povzročile veliko škode. V Malmo so štirimetrski valovi razbili številne male ladje in razdejali pristanišče, v Stockholmu pa je zgorela velika tovarna.
Večtedenski vročini in suši, ki je v soboto dosegla ponekod 38 stopinj, so tudi v
Nemčiji sledili hudi nalivi in je toplota zraka namah padla za 17 stopinj. Zaradi vročine in suše je Nemčija trpela na pomanjkanju vode, na številnih rekah pa so *r'0' rali zaradi prenizke vode ukiniti ladijsk' promet.
Vsled velike vročine so se na Poljskem pričele kriviti tračnice železniških prqg 'n se je vsled tega iztiril ekspresni vlak Var-
r--------------------------------^
Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi dre-! vesnica P o I c e r, p. Št. Vid v Podjuni.
šava — Berlin, kar je zahtevalo veliko število ranjenih. Na Dunaju se je pri 32 stopinjah v senci pričel taliti asfalt in se je onesvestilo 26 oseb. Precejšnje pa je tud' število onih, ki so na Dunaju in drugod našli smrt pri kopanju.
Renta za sirote tudi po 18. letu starosti
Glede rent za sirote zavod za rentno zavarovanje delavcev v Grazu sporoča, da v izjemnih slučajih rento odobri tudi po 18. letu starosti, če je sirota brez pomoči, če hodi v šolo ali če je v vajeniškem razmerju. Pogoj za dosego rente pa je, da je otrok osirotel prej, preden je dosegel 18. leto starosti in da ni pred 31. 12. 1952 izpolnil 18 let.
, Preko 18. leta starosti se sirotam ren'° zagotovi le na posebno prošnjo, kateri ie treba priložiti pogodbo o vajeniškem r°y merju in potrdilo delodajalca o višini škodnine, ki jo vajenec za svoje delo spre' jema. V primeru, da sirota še obiskuje sCr lo, zadostuje potrdilo šole, kako dolgo b° šolanje še trajalo.
...................^
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 3.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 3.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magaz:n — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 18. julij:
I.	program: 8.00 Popevke — 8.45 Sirni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) —
14.00	Pozdrav nate — 15.00 .Sedem dni Koroška" — 16.20 Oddaja za mladino — 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Plesna glasba — 17.40 Zveneča alofrija — 18.15 Za delopust (slov.)— 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pisan večerni spored — 21.30 .Eva in Helena", radijska igra.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Ti in žival —* 9.30 Dunajske viže — 10.00 Operni koncert — 13.10 Pestro mešano — 14.15 Godba na pihala —
15.00	Poletje, sonce in glasba — 17.10 Lepa pesem — 17.40 .Hladilnik pred 2000 leti" — 19.20 15 pisanih minut z Lou van Burgom — 19.35 Operni koncert — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 19. julij:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš do-
mači vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Jutranje melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranjo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba —	18.30 Koncertna ura —	19.00
Športna poročila — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.1*0 Slušna igra — 21.10 Dunajske viže.
II.	program: 7.05 Kmečka godba — 8.15 Popevke
—	lepo obnašanje — 9.00 Operne melodije — 10.05 Oddaja za letoviščarje — 10.20 Zabavna glasba — 14.45 Poletje, sonce in glasba — 18.00 Melodije iz vsega sveta
—	18.30 30 minut z orkestrom Herbert Seiter — 19.10 Popevke — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 21.10 Pester večerni spored.
*
Ponedclck, 20. julij:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Glasba in zanimivosti od tu in tam (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Španski plesi in pesmi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za ženo in družino (slov.)
—	18.20 Za Vas? — Za vse — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 10 minut za Vas — 20.15 Pisan večerni spored — 22.10 Vsaka stvar ima dve strani.
II.	program: 8.10 Vesele melodije — 9.30 Pisan
RADIO PR O G RAM,
spored — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroške pesmi — 16.30 Zabavna glasba — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba za delopust — 19.15 Pestro mešano — 20.45 Solnograška serenada.
Torek, 21. julij:
I. program: 8.00 Vesele melodije — 14.00 Poročila, objave. Rdeče, rumeno, zeleno . . . (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Glasbeno kramljanje — 16.00 Dobro razpoloženi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 10 minut za Vas — 18.40 Pestro mešano — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Opera »Carmen".
11» program:	8.20 Glasba na tekočem traku —
10.00	Glasba Johanna Sebastiana Bacha — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za žene 16.30 Zabavna glasba — 17.10 Kulturne vesli — 18.00 Samo zate
—	19.30 Za tiste, ki so doma ostali — 20.00 Orkestralni koncert.
Sreda. 22. julij:
I.	program: 8.00 Popevke — 14.00 Poročila, obja-
ve. 5 minut za čebelarje. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Za ljubitelje popevk — 16.00 Pol ure s Heinzom Sandauerjem — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 17.55 Lepe melodije — 18.55 Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
19.15	Pestro mešano —	20.15 Življenje polno glasbe:
Hans Hagen — 21.00 Pester večerni program.
II.	program: 8.20 Zabavni glasbeni spored — 9.00 Mladinska oddaja — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ura pesmi — 18.00 Glasba za delopust — 19.30 Drama.
Četrtek, 23. julij:
I.	program: 8.00 Zveneče platno — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev (slov.) — 14.30 Prav za Vas — 16.00 Zabavna glasba
—	17.10 Popoldanski koncert — 18.00 Popevke — 18.30
Mladinska oddaja — 18.55 Športna poročila —	19.00
Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Radijska igra —
21.00	Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.45
Zabavna glasba — 13.10 Pestro mešano — 14.15 Znani orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Oddaja za ženske —	16.30 Zaljubljene gosli	— 17.10	Kulturne
vesti — 18.00	Zabavna glasba — 18.55 Opera	—	21.40
Joseph Haydn: Koncert za klavir.
Petek, 24. julij:
I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 S pesmijo pozdravljamo letoviščarje — 14.00 Poročila, objave. Dežela gora, dežela pesmi: Štajerska (slov.) — 14.45 Koncertna ura — 15.45 Tudi v dopustu dobre knjige —
16.00	Glasba	Nica Dostala — 17.10	Serenada	—	17.55
Za letoviščarje — 18.30 Prosti čas je	dragocen	—	18.55
Športna poročila — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci
—	20.15 Radijska slušna igra.
II. program: 8.20 Pester glasbeni spored — 9.00 Oddaja za mladino — 13.10 Pestro mešano — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij —	14.45 Sodobni avstrijski
komponisti —	15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00
Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Veseli sprehod not — 19.30 Zabavna glasba
—	19.45 Za planince — 20.00 Pozdrav z Dunaja — 20.45 Halo —- tenegerji — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
Televizijski program
Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Sobota, 18. 7.: 16.15 »Tour de France' — 20.35 »Lepa Galateja", opereta.
Nedelja, 19. 7.: 17.00 Oddaja za otroke — 17.40 Za družino — 20.05 Prenos iz nemške televizije.
Ponedeljek, 20. 7.: 19.30 »Perry Como-Show" — 21.30 Cas v sliki.
Sreda, 22. 7.: 17.00 Oddaja za otroke — 17.40 Za družino — 19.30 »Očka je najboljši", tilm — 21.00 »Tujec je prišel v hišo".
Četrtek, 23. 7.: 19.30 Prosimo za Vaš nastop — 20.15 Slušna igra.
Petek, 24. 7.: »Enaindvajset". Kdo ve več? — 20.15 »Nica la Bella". Glasba in plesi iz Francije — 21.00 Slušna igra.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00. 7.00. 13.00, 15 00, 17 00, 22.00.
Sobota, 18. julij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Igra orkester Herman Harry — 8.40 Pojo inozemski mladinski pevski zbori
—	9.00 V ritmu današnjih dni — 10.10 Popevke in zabavni zvoki — 11.45 Poje zbor Slovenske filharmonije —
12.00	Igra zabavni orkester Radia Ljubljana — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Ansambel Srečka Dražila —
13.30	Pisani zvoki z Dravskega polja — 14.35 Voščila —
15.30	Melodije slovenskih avtorjev — 16.00 S knjižnega trga — 16.40 Poje Slovenski oktet — 17.10 Na vrfljaku zabavnih zvokov — 18.15 Iz slovenskih samospevov —
19.00	Zabavna glasba — 20.00 Sobotna zabavna oddaja
—	21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 19. julij:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 6.45 Vedri zvoki —
7.15	Pihalni orkestor Ljudske milice — 7.35 Lahka glasba
—	8.00 Mladinska oddaja — 8.50 »Dobro jutro, ljub'ca moja ..." — 9.10 Zabavna matineja — 10.30 Za letoviščarje — 11.00 Pozdrav iz Berna — 12.00 Voščila —
13.15	Zabavna glasba — 13.30 Za našo’vas — 14.15 Voščila — 15.30 Iz zakladnice romantične glasbe — 16.20 Zaplešiva babica! — 16.41 Popularne slovenske zborov-
ske skladbe — 18.00 Radijska igra glasba — 20.00 Nedeljski intervju.
19.00 Zabovf
Ponedelek, 20. julij:
5.00	Pisan jutranji spored — 8.05 Domači napov' izpod zelenega Pohorja — 8.35 Pesmi in plesi s Tan'
—	9.45 S kvintetom Jožeta	Kampiča	— 10.10	Melo^
ki so si osvojile Oskarja	— 11.00	Petnajst	minut	1 ^
bavne glasbe — 11.35 Arije iz manj znanih opef
12.15	Kmetijski nasveti —	12.25 Poje	ženski kvartet	^
roške narodne — 13.30 Iz	slavonske	ravni —	14.35	^
pevke se vrstijo — 15.30 Angleške delavske p godbe — 16.20 Operno melodije — 17.10 Srečno vo^^.
—	18.00 Družinski pogovori — 19.00 Zabavna glas^
20.00	Sprehod po Parizu.
Torek, 21. julij:
5.00	Pisan spored zabavne glasbe — 8.05 Oddaj0 otroke — 8.35 Belokranjske pisanice — 9.00 V tri£e*f* skem taktu — 9.45 Napevi iz Španije — 10.40 Od ?^ pevke do popevke — 11.00 Za dom in žene — ' Ciganski napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 delovnih brigad — 12.45 Lahka glasba — 13.30 A*1*0 ^ Dvorak: Legende — 13.50 Slovenske narodne P6*0^ 00
14.10 Ansambel Milan Slante
14.35 Voščila
Novost na knjižni polici — 16.20 Napolitanske pe
sm'
16.45 Godala
ritmu —	18.20 Zabavni potno'
uri'
19.00	Zabavna glasba — 21.15 Bela Krajina.
Sreda. 22. julij:
5.00	Jutranji glasbeni spored — 8.40 Godba na P' ^ — 9.10 Pojo mladinski zbori — 11.10 Lahka 11.40 Domače polke in valčki — 12.00 Opoldanski beni spored — 13.30 Voščila — 14.30 Orkestralne dije — 15.15 Igra trio Dorka Skoberneta — 16.45 rQjo na glasba — 17.10 Poje Slovenski oktet — 18.45 q0 Zadovoljni Kranjci — 19.00 Zabavna glasba *■" Jugoslovanska filmska in lahka glasba.
Četrtek, 23. julij:
.icibane
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Oddaja za c
—	8.15 Drobne orkestralne	skladbe — 10.10	^z	j ^
in	glasbenih revij — 10.45	Igra orkestor Marfy	^
11.00	Ruske narodne pesmi	— 11.15 V glasbi	P°	s ^
—	11.50 Za dom in žene	— 12.00 Pet pevcev	^ ^0
popevk — 12.25 Poslušajmo trio Maksa Kovačiča Narodni pevci ob spremljavi harmonike — 14.35
—	15.30 Zabavni zvoki iz	Mehike — 16.00 lz	sve ^j.
književnosti — 16.20 Koncert po željah — 17.10 lz ^ ^ va zabavne glasbe — 18.15 Arije iz Mozartovih °P ^ 45
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Havajski zvoki — 21.00 Slovenska romanca.
Petek, 24. julij:
5.00	Jutranji	glasbeni	spored	—	8.05	Glasbe*1^ peirfl»
noja — 8.35 Operetne melodijo — 9.00	?0 0d
poje Planinski	oktet iz Maribora	—	9.40	PoP°v oZdrav"
in tam — 11.35 Zabavna ruleta — 12.00	' ^ pevf®v
Ijajo — 12.15	Kmetijski	nasveti	—	12.25	So e	—-
— sedem popevk — 13.30 Dueti iz Verd•ieVI 14.10 Domače	polke in	valčki — 16.20	l9ra	Zvok'
jazz ansambel — 18.00 Kulturna kronika	20.00
iz Hollywooda — 19.00 Zabavna glasba ^ _____________ 20-^
munski napevi — 20.15 Zunanje politem fre9 Simfonije Franza Schuberta.