St. 8. V Gorici, v soboto dne 27. januvarja 1906. Letnik VIII. Izhaja vs;ik torek in soboto ob 11. un predpoldne za mosto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pado na ta dnova prazmk izide dan prej ob 6. zveöef. Slane popoäliprejeman ali v Gorici na dorn poSiljan celoIetnoS K, pollotno 4 K in «etrtlctno 2 K. Prodajaso v Gorici v t<>- bakama« Schwarz v Šolskih ulicali, Jellcrsilz v Nunskih ulicah in Le- I ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. i —-------------———.------------------------------- GORICA Uredništvo in upraviiistvo se nahajata v «Narodni tiskarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniStvo, oglase in naročnino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. (Zjutranje izdanje.) Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Monsignor dr. Sedej — gopiShi nadšhof. Dobila je vendar naposled nže ätiri mesece ali, mogli bi bkoro reči, tudi toliko let oairotela goriška nadSkofija veselo izporočilo, da je imenovan za njenega višjega pastirja monsignor dr. Franßiäek Sedej, tukajänji stolni žopnik, Nefatrpno Brno pričakovali to no- vice posebno, ker se je res bilo treba bati, da bi se ne posrečilo našim na- sprotnikom to imenovanje kakor Bi bodi preprečiti. Toda zyito naperjena ko- varstva znanih spletkarjev niso uspela; Potrgale so se tadi, kakor se zdi, tukaj tajnim osnutkom diplomatov nevidne niti; pustna burka, ki so se ž njo radi tega ˇ svoji slepi strasti osmeäili pred vsem svetom naäi častitljivi mestni staraäine, ni dosegla svojega namena; gonja, ki je že o eličnih prilikah navadna po obre- zanih in neobrezanih časopisih, je bila ravno tako zastonj. Pravica je na zadnje zmagala! Kdo more torej zameriti, ako nam v tern opravičenem navduäenju srce ne- kako ponosno ntriplje? Čestitati mo- ramo goriäki deželi, da smo dobili, hvala Bogn, toli odličnega, značajnega, v vsakem pogleda sposobnega moža za relevažno mesto. Tern veča pa je radost goriäkih Slo\encev> ker je ta vzor duhovnika naš rojak. NaSi neprijatelji ao nam hoteli äe zadnji trenutek privoščiti le kacega tu- jega najemnika, ki bi ne razumel svojih ovc, niti ovce njega. A dobrotljivi Bog se nas je usmilil, in vdobili smo dobrega pastirja, ki z nami čati in je pripravljen z nami deliti veselje in trpljenje; saj je pristen sin našega rodn. Mnfigr. Sedej se je namreč rodil dne 10. okt. 1854 v Cerknem. Vädlje ie v prrih šolah je pokazal svojo bistro glavico. Z izredno nadarjenostjo pa se druži neprenehoma v vsem njegovem življenju nič manjäa, Vztrajna pridnost, Gimuazijo je dokončal v Gorici 1. 1874, bil je vedno odličnjak, z odliko je prestal tudi matoro in sicer kot privatist, ker je hkrati isto leto dovräil tudi prvi tečaj bogoslovja. L. 1877, 26. avg. je bil po- svečen v mašnika. Bil je potem najprej v službi kaplan v domačen kraju Cer- knem. A to le malo časa. Že 1. 1878 so ga poslali na Dauaj v zavod sv. Avga- ština, da tarn dopolni svoje učenje in postane doktor bogoslovja. VrnivSi se po äterih letih v domovino, je slažboval kot kaplan in katehet pri tukajšnjih f-eslrah uräulinkah. Po smrli Št. Eociančiča 1. 1883 je bil svojega učitelja vreden na- slednik, profesor starega z&kona v osred- njem semeniaču, kjer je poučeval 6 let, dokler ga niso pozvali zopet na Dunaj I. 1889 kot c. in kr. dvornega kaplana in ravnatelja viäjega izobraževališča za duhovnike pri sv. Avguštinu. Od tod je prišel 1. 1898 iz nova v Gorico kot ka- nonik, župnik stolne cerkve in dekan goriäkega okraja. Vselej je bilo njegovemu delovanju načelo, da „dolžan ni Bamo, kar veleva ma stan, kar mere, to mož je storiti dolžan", kakor pravi naš pesnik. Po- magal je povsod rad, kjer je mogel. Truda in dela se ni bal nikdar. Osobito pa zadnja ätiri Ieta je bil že popolnoma preobložen z raznimi opravili. Prevzel je namreč razun drugih svojih poslov iz prijazno8ti do bolnega prijatelja dr. Jos. Pavlice še nadomestoranje novega za- kona v bogoslovnici. Ta predmet je po njegovi amrti naä monsignor nadalje po- učeval do sedanjega časa. Ne pretiramo, ako trdimo, da je monsgr. dr. Sedej tako delal za tri. Poleg tega je bil tudi Clan deželnega šolskega sveta, nadäkofijski nadzornik slovenskih in nemških goriikih šol, sodeloval je pri različnih upravah in druätvih. Od nekdaj je bil velik prijatelj car- kvenega petja ter si je pridobil na tern polju ne malih zaslug. 0 njegovem nenavadnem bogo- slovnem znanju pričajo nam razne učene razprave. Tako je prinesel izpod nje- govega peresa n. pr. „Folium Periodicum" spis: Historia Josephi Patriarcbae com- probata monumentis aegyptiacis, „Rimski katolik" pa: David Friderik Strauss. Spisal je tudi, kakor znano : Pojasnilni uvod v knjigo Job, ko je S. Gregorčič poslovenil omenjeno knjigo. Toda dasi je monsgr. Sedej res v svetopisemskih vedah strokovnjak prre yrste, vendar moramo z druge strani äe bolj občudovati pri njem, kar velja več, ko solnce čisti značaj, kakor lepo poje nai pesnik: Visoko öislam učenjak«, Ki nam preganja tenio zmot, A bolj še cenim poštcnjaka, Ki ve in hodi pravo pot. Najboljäi dokaz za njegovo v vsakem oziru vzgledno življenje, za njegovo pravo pobožnost nam podaja dejstvo, da niso mogli najti na njem najraanjäega madeža niti njegovi protivniki, kateri so rovali proti temu, njim neljubemu imenovanju. Edini pomislek zoper njega so imeli, češ, da je Slovenec in, kar je še hujäe, da ga tega ni bilo nikdar sram. No, to vendar ni äe menda noben takäen greb. Ampak nasprotno mislimo, je čisto na- ravna zahteva in nikakor ni kakSna pre- tirana terjatev, da Slovencem bodi nadäkof Slovenec! Tebe pa, naš Frančišek, Ti naša d i k a, Bo g Te živi in ohra- niäe mnoga, mnoga Ieta nam T ponos, c e r k v i v korist in ne- umrljivim duäam,ki so izročena Tvojemu pastirstvu, v veöno zveličanjelživio naä nadäkof! Deželni pporacun za 1.1906. (Dalje.) IX. Prispevki zajavna dela: Ceate : Letni doneiek županstva v Nabreiini za vzdrževunje ceste, vodeöe na nabrežinski kolodvor 300 K; sedmi obrok prispevka 44.000 K za cesto Vr- hovlje-Britof 4.000 K;" tretji in zadnji obrok prispevka 3.000 K za podgrajsko cesto 1.000; drngi obrok prispevka 6.000 K za grgarsko cesto 2.000; prispevek za braniško od Podlasov do kranj. meje 5.300 K. Skupaj 12.600 K. Na razpolago dežel- nega zbora 40.000 E. Mosti : Municipiju v Gradiäöi peti in zadnji obrok prispevka 25.000 K za zgradbo mosta Gradiäöe- Zdravačina 5.000 E; izplačilo prispevka 3.600 kron za most Stopnik pri Gerknem 500 E. Skupaj 5.bOO E. Na razpolago de- želnega zbora 2 600 E. Vravnanje vodnih tokov: drugi in zadnji obrok prispevka 2.400 kron za uravnavo Soče pri Zdrav- ačini 1.200 K; drugi in zadnji obrok pri- spevka 2.000 E za uravnavo Branice pri Štanjelu 1.000 E; izplačilo prispevka 1.500 kron za uravnavo hudournika Eo- pice in Lipnika pri Bovcu 1000 E; za uravnavo Mondine 6.160 E. Skupaj 9 350 E. Na razpolago deželnega zbora 14.000 E. — Skupni troäki tega poglavja zna- šajo 27 460 E rednih, 66.600 E izrednih. X. Vojaški troški: Priprege za stalno vojno 5.000 E; priprege za brambovce 600 E; plaöa slugi pri uradu za vojaäke priprege 432 E. Skupni troäki tega poglavja znaäajo 5.932 E rednib. XI. Deželni dolg: Obresti starih domestikalnih obvez- nic 5.056 E; Deželno posojilo iz let» 1888 vrsta A: Razdolžitev: dne 1. maja 1906 se bode vräilo XIX. žrebanje in sicer 2 obveznic po 2.000 E, 1 obveznice po 1.000 E in 2 po 200 E. Skupaj 6400 E. Obresti: od obveznic te vrste, izdanih v letih 1888 1890 v skupni imenski vred- nosti 412.000 E je bilo izžrebanih do konca 1905 68.800 E, torej jih ostane äe 343.200 E, od te svote znaäajo 4% obre- sti, ki se izplačajo 1. februvMrja in 1. avgusta 1905. Deželno posojilo iz Ieta 1888 vrsta B: Razdolžitev: dne 1. maja 1906 Be bode vršilo XIX. žrebanje in sicer 1 obveznice za 2.000 E, 1 obvez- nice za 1.000 E, in 1 obveznice za 200 E. Skupaj 3200 E. Obresti: Od obveznic te vrste, izdanih Ieta 1888 v imenski vrednosti 236.000 E je bilo izžrebanih do konca 1905 39.600 E; jih ostaja tedaj äe 196.400 E; 4n0 obresti, ki zapadejo 1. februvarja in 1. avgusta 1906, znaäajo 7.856 E; 10% dohodarina od obresti ob- veznic vrste B 786 E; pristojbina v kolekih za 334 odrezkov vrste B 47 E. 4°[0 deželno posojilo iz Ieta 1902. Raz- dolžitev: dne 1. oktobra 1906 se bode LISTEK. * Dolina in hrib. Povost. Spisal Janko Hratina. (Dalje.) Pripovedal mu je potem, v kakem du- äevnem konlliktu se nahaja. Razpor v duäi in ne ve, kam bi se odločil. En* ga veže Da se s tem, druga z drugim. — Eako bo, ne vem, a zdi se mi öajboljäe počakati in se ne prenagliti. Slučaj bo morda odločil bolje kot jaz po dolgem razmišljevanju. ~~ Prav govoriä. Čemu se boä s tem ubija). ge malo potrpi ; dogodki, ki aJO priti, bodo marsikaj spravili na cisto. Sedaj pa pojdi, greva k Braunovim. er B0 mi ti Ijndje antipatični, a grem ˇendar Vßa8i tja> da 8e zye to pa ono ovori se tam le nemäki, da boä vedel. Doktor si je prižgal cigaroto in odsl» sta na obisk. Gospa Braunova, äe mlada blon- J .' ^e z veIiko ljubeznjivoatjo sprejela «•, in ko ji je Sadej poljubil roko, je . ludi Proti nJemu tako prijazna, da 86 je ta kar čudil. — Vrag vzemi rae, si je mislil ; s 810 ^eznjivostjo naa priklapljajo tujke DR8e, da ie človek včasi težko odtrže Naäe domače dame so včasi tako malo bolj postrani proti nam, a tujka je vedno le polna tistega sladkega smeha, ki upliva na nas blagodejno in prijetno. Taka je bila tudi Braunovka. Proti gostu kakor proti lastni družini, vedno tisti mehah ton, in nikdo se ni pdtegnil njenemu uplivu. Razgovor je tekel o tem in onem. Priäli so tudi na Grudnove, in gospa je pazljivo motrila doktorja. Opazila je na njem, da mora ta človek imeti kakov interes do te družine. — No, gospod doktor, dejala je aaleč se, mislim, da niste slabo izbirali. — Prosim, milostiva, branil se je on. — Nič, nič, vas že imamo. Plosknila je z rokami, veseleč se Bvoje bistrovidnosti. Priäel je potem ie gospod Braun s hčerko, in razgovor se je obrnil na drug predmet. Industrija, narodno gospo- darstvo in podobne stvari so priäle sedaj na tapet. Eo sta se prijatelja poslovila, je äe nekaj tiho zalepetala gospa doktorju na uho, tako, da je bil ta ves rudeč. — Eaj ti je rekla, vpraäal je H., ko ita bila cesti. — Eh, kaj ženska je ženska. Snubi mi Elviro. — Presneta ženska to, dejal je H. in nato sta odäla proti gostilni gospoda Bratuäa. VI. Doktor Sadej je sedel nekega dne proti večeru na robn hriba in zrl doli po dolini. Eakor zelen prt se mu je zdela ravan; tu pa tam kako selo, med temi kakor mreža bele ceste. — Lepa si dolina, dejal je sam s seboj, a ko se je ozrl na Podgorje ga je obäel nekod grenek občutek. Spomnil se je Olge, spomnil Elvire. Vedel je da ga prva ljubi, a tudi do druge je öutil nagnenje in naklonjenost. In kako je bila Elvira vesela, poskočna. Skoro mu je bolj ugajala nego resno lice Olge. OtreBel se je teh misli, spomnil se je na H., ki mu je svetoval, naj se ne prenagli, naj počaka kako se stvar razvije sama. Sadej se je ozrl doli po rebri, kjer je vodila skHnata, Btrma pot v dolino. Par O8eb je älo počasi gori in z daljno- gledom je spoznal tudi pismonošo Pislčka. — Morda pa nese kaj zame, dejal si je in se napotil proti onemu kraju, kjer je steza priäla na vrh hriba. Počakal je tam äe malo, in kmalu so priäli oni epodaj gori. — Dober večer, dejal je Pislök, danes pa imam za vas nekaj. Segnil je v torbo in izvlekel dve pismi. Jedno debelo, veliko, drugo drobno. Pismonoäa je potem odäel, doktor pa je sedel tam na koncu in x)dprl ono drobno pismice z njemu že znano pisavo. Bilo je od Elvire in glasilo se je tako-le : Velecenjeni gospod doktor 1 Ali res ne pridete nič veö k nam? Že nekaj dni sem se tako odtegujete, če pridete v trg. Sedaj nas paö posetite kmalu 1 Pričakuje Vas Vaia Elvira. — Hm, hm, dejal je doktor, Bedaj pa smo že daleč. Presneto familijarno piäe in kar „Vaäa Elvira" spodaj. In vendar mu je dobro delo ta pismo. — Zakaj ni Olga nič pisala? Ali ona neki ne sme? Če bi me res ljabila, bi lahko vrgla par vrstic na papir. In zakaj ona ne hrepeni tako po meni, kot Elvira? (Dalje pride.) vräilo III. izžrebanje obveznic v povračilo in sicer 1 obveznicez* 2.000 K., 2 obveznic po 1 000 K, in 3 obveznic po 200 K. Skupno 4600 K. Prevdarja so pa takäj znesek za razdolžitev onih obveznic, kisose izžrebale dne 1. oktobra 1905, doöim se izplaöajo one, koje se imajo izžrebati 1. oktobra 1906 še le 1. janavarja 1907 4400 K. Obresti : od obveznic tega posojila, iz- danih Ieta 1902 v sknpni imenski vred- nosti 1,000.000 K je bilo, izžrebanih do konca 1905 8.600 K, torej jih ostane še 991.400 K; od te svote znašajO 4°|0tne obresti, ki ae izplačajo 1. janavarja in I. jnlija 1906 39656 K; 2% dohodarina od obrestij, ki zapade leta 1906 793 K. Dolg 300.000 K za naknp železničnih delnic. Razdolžitev : Peti in šesti obrok, ki za- pade leta 1906 za razdolžitev posojila v 50 letih v polnletnih posled-plačnih obrokih 2101 K. Obresti: polnletni obroki 4% obrestij 11.821 K. Nezaloženi dolg. Razdolžitev : od posojil zajetih v tekočem raöunu je treba razdolžiti: peti obrok posojila, zajoteg* za slavnosti z dne 29. in 30. septernbra 1900 93.18290 K. 9.300 K; peti obrok posojila zajetega, da se po- krije podporo dovoljeno c. kr. kraetij- skemu društvu za zboljSanje govejevega plemena v zneaku 20.000 K. 2.000 K ; Obresti 4.000. Skopni troški tega poglavja znašajo 98.844 K rednih, 11.300 K izrednih. (Dalje pride.) Dopisi. Iz Štanjela. — V četrtek nas je zapustil po nad osemletnem bivanja med nami preč. g. Jo^ip Štrancar, ki je bil, kakor je znano čitateljem „Gorice", ime~ novan za župnika v Rihembergu. V ne- deljo pri sv. maši poslovil se je od nas v tako ganljivem govora, da je ostalo snho malokatero oko poslašalcov, kojih je bila nallačena cerkev. Preč. g. Štrancar bil je kot kurat štanjelske dahovnije jako dolaven, kar najbolj spričuje na-ia prelepa cerkev, za katere olepäavo si je pridobil velikih zaslug. Istotako je popolnoma prearedil tadi žapnišče, ki dela zdaj rea Štanjela <5ast, oe da bi občinarji maogo občutili atroškov, katere je stala taka preuredba. Hvaležni za to lepo delo ma rnorajo biti pa najbolj njegovi nasledniki. Tadi posojilnica, ki je v veliko ko- rist našemu ljadätvn, je delo preč. g. Štrancarja. On jo jo ustanovil in jo tadi vodil ves ča^ brezplačno, kajti za ves trad, katerega je imel pri tem za Ijad- stvo koristnem podvzetja in za vse sit- nosti, bila mu je plača večkrat le grda nehvaležnost. Z jedno besedo, preč. g. Štrancar bil je pri nas mož na avojßm mestu, kateri je vedno in povaod skrbel za duäni in telesni blagor svojih da- hovljanov. Da je tadi on imel nasprotnike, kdo se bo tema čadil v teh razdivjanih časih ? Ti njegovi nasprotniki, katere naše Ijadstvo dobro pozaa, in kl nimajo prav nobenega agleda pri razsodnih lju- deh napadali so ga večkrat v „Soöi" in „Primorcau, torej v listih, ki bo prišli pri V8eh poštenih ljadeh ob ves kredit. Jeden takih podlih napadov je priobčila tudi zadnja „Soča". ki je pa tako neu- men, da se ma mora vsak parneten člo- vek smejati. Čujte, Ijadje božji, kake strašne reči očitajo ti bebci noveiKu ri- hemberäkemu žapniku. G. žapnik vzel je namreč s seboj, ko bö ja proielil iz Štanjela v R hemberg, ta li svoje cvetice. Ni li to strašno ? Ali ni to zadoiten po- *od, da se ga morate vi R h >mberžani bati? Pa zadosti o teh „SoČinih" nesla- nostih. Saj qtoje že itak vai razaodni Ijadje na staliäöu, da se boj onega, ko- gar „Sočau hvali, a zaupaj onemu, kogar ta list graja. Zato pa bodite prepričani Rihem- beržani, da ste dobilj v svojem novem žapniku moža, ki bo vedno skrbel za ˇaš duäni in telesni blagor ter vam bo vedno in povsod dobrohoten svetovalec in pomočnik. Bag ga živi na njegovem novem mestu zdravega in čilcga mnoga leta in ma stoterokrat povrni, kar je dobrega storil za nas štanjelske dahov- Ijane. Politiöai pregled. Preosnova gospodske zborntce. Dne 17. t. m. so se pri minister- skem predsednika baronu Gautscha »e- stali zstapniki vseh treh skapin gospodske zbornice. Baron Gautach je omenjenim zastepnikom izrazil svoje misli glede even- taelne preosnove gospodske zbornice. V torek so zastopniki vseh treh skapin sporočili minister8kema predsedniku, da se ne strinjajo z ministerskim predaed- nikom v stvari preosnove gospodske zbornice. Glavna poteza' preosnove gosposke zbornice, ki jo namerava vlada, in ki so bile priobčene vsern trom skupinam go- sposke hiäe, so nastopne: Rizun dose- danjih dednih in dosmrtnih členov naj bi gosposka zbornic* inv»la naatopne nove člene : 16 deželnih maršalov in de- želnih glavarjev kronovin; 17 žapanov deželnih prestolnic; 30 zastopnikov trgo- vinskih zbornic (v poslanski zbornici imajo trKOvinske Kbornic^ aedaj 21'man- datov); 40 do 45 zastopnikov velepo- 8estva (doslej so imeli veleposestniki v poslanski zbornici 85 mandatov); zastop- niki stanovskih zadrag, katerim je pri- šteti tudi kmetijsko zbortiic3, ki se asta- nove; eventuelno naj dobo tadi deželni xbori pravico, da bodo ömeli izvoliti go- tovo število zastopnikov v gosposko zbornico. Vsled omenjenih zaetop^tev bi se členi gosposke zbornice pomnožili za 120 do 140, tako, da bi preoanovana" go- spoaka zbornica ätela 340 do 350 členov. Število imenovanih členov gosposke zbor- nice bi se v bodoče doloöilo na 140, doslej je 165 imenovanih členov, ki ob- drže 8eveda svoje dostojanstvo tudi po preosnovi. Členi novo, organiziraue go- sposke zbornice naj br ime i pravico, da smejo kandidirati tndi za poslansko zbor- nico, ter bi potem — v slučaju, da bodo izvoljeni — izstopili iz gosposke zbor- nice, dokler bodo sodeli v poslanski zbornici. Dedni členi, katerih je sedaj 66 ter 16 cerkvenih dostojanstvenikov pridrže svojo dostojanstvo. Vlada je objavila na- čelnikom skapin, da namerava že me- ¦eca sebravarja predložiti državnema zbora predlogo, ki bo temeljila na tej podlagi. Parlamentariziranje Gautschevega minitterstva. Lovčev poskas ministerato parla- mentarizirati se je torej popolnoma iz- jalovil. To se je pa zaradi t^ga zgodilo, ker se niso mogli sporazumeti Čehi in Nemci. Čehi so se postavili na staliäce, da je nernogoöe skopno delo z nemškimi strankami, ako se prej ne doseže spo- razamlienje glede češkega notranjega uradnega jezika in glede ceäkoga vse- ačilišča na Moravakem, in ker se je po- kazulo, da je to iremogočo ter takorekoč izključeno, se je parlamentarna komistja čeških poslancev izrekla zoper vstop dr. Pacäka v minister.ftvo. Nekateri listi menijo, da bode, Gantsch vsled tega podal svojo ustavko, kar pa ni verjetno, ker uživa Gautsch še vedno popolno zanpanje krone. Cesar o rusinskih zahtevah. Cesar je zasliäai v pondeljek ru- sinsko odposlaništvo v zadevi volilne preoanove. V odpoalanistvu so bili me- tropolit grof Szeplycki, dva skof* in ra- sinska poslanca Romanzcuk in Korel. Vladarja so predložili proänjo, naj se uvede za Galicijo ravno taka volilna preosnova, kakor za ostale avstrijdke kronovine in naj se postopa nasproti Rusinom tako, kakor z drugimi narodi, da dobe Rusini svojema žtevilu primerno zastopatvo. Na ta nacin se izboljäa ne ravno prijateljsko razmerje med naro- dom», ki stannjeta zdaj v Galiciji. Gjsar jo odgovoril, da prodloži vlada zakonski načrt o volilni preosnovi prihodnji mesec državnoma zboru. Naglaäal je, da hoče vlada pri tej težavni nalogi skrbno čuvati pravice in koritti vseh narodov in omogočiti, da pride mnenje vsakega naroda do veljave. Volilna proosnova ge bo ozirala tudi na rusinski narod. Pred vsem je pa potrebna zakonita pol. Vladar je n«- prosil odposlaniätvo, nuj vpliva, da iz- ostanejo lmjskajoči nagovori in izjave, ki ne vodijo do rniru, marvec poostru- jejo narodnü nasprotstva. Spravljivost med obema narodoma v Galiciji, ki sta vladarju enako mila, bo olajšala volilno preosnopo, ki je prirnerna sedanjeraa časa. Za sporazumljenje med Hrvatl, Srbl in Madjarl. Z Reke poročajo, da se dne 4. febr. snide tamkaj kons^renca ograkih in hr- vatskih oziroma »rbakih parlamentarcev. Namen tej konf^renci da jo, da se ko- nečno določi ukapna akcija nasproti Avstriji na podlagi toliko imenovane reške resolacije, ki jo je — kakor se zatrja — v principa vsprejela tadi mad- jarska koalicija. V imena Madjarov pri- dejo baje na Reko : Koäat, Apponyi, An- drassy, Teodor Batthiany, Polonyi, Aladar Zichy, — kakor se vidi, aami merodajni politiki madjarske koalicije. V imena Hrvatov da pridejo poslanci Taškan, Ha- rambaäic, Vinkovic in Rubstič. V imenu dalmatinakih Hrvatov pa dr. Gingrija in dr. Trambiö. Za koalirane Srbe dr. Me- dakovič. Konferenca bo trajala baje veö dni. Pomnožltev vojaštva in orožnišlva na Češkem. Mmole dni so se vräila v vojnem ministerstvu posvetovanja. Listi piSejo, da so se na teh posvetovanjih v prvi vrati bavili z vprašanjem glede pomno- žitve vojaštva in orožništva na Češkem, češ, da se boje, da bo nova volilna re- forma razbarila češko ljadstvo. Posadke na Ceäkem mislijo baje pomnožiti tako, da pokličejo pod orožje 10.000 nado- me8tnih reservistov pri onih čotah, ki imajo posadko na Čoškem. Nadalje asta- nove 44 novih orožniških pDstnj in po- množe število orožnikov za 100 mož. Vo|aško-kazenskl pravdni red. Z Danaja javljajo, da je osnova za novi vojaško-kazenski pravdni red že dovräena. Načelnlk generalnega štaba baron Beck odstopl. Kakor javljajo z Danaja, nameruje načelnik generalnega štaba baron Beck v tem letu odstopiti. Isti dopolni letos 60 letnico svojega slažbovanja v vojski. Njegov na8lednik postane baje FZM. Fiedler, sedaj ni korni poveljnik na Danaja. Carinska borba med Avstrijo in Srbijo. Garinska zveza med Srbijo in BdI- garijo, katero so hoteli na Danaja na vsak način preprečiti, izzvala je torej ca- rinsko vojsko med Avstrijo in Srbijo. Kakor smo že zadnjič poročali, so se pogajanja glede trgovinske pogodbe med Avstrijo in Srbijo definitivno pretrgala, in srbski zastopniki, ki so se udeleževali teh pogajanj, so že zapustili Danaj. Av- strija pa je že tadi prepovedala uvoz srbske živine v Avstrijo in veö prašičjih transportov, ki so bili namenjeni v naäo državo in so bili tadi že na meji, vrniti se je moralo zopet v Srbijo. Iz začetka se je mislilo, da bodo srbski trgovci podpirali namene avslrijske vlade, boječ se namreč škod, katere jim provzroöi prepoved srbske živine in drqgega blaga v Avstrijo, a zgodilo ae je ravno na- sprotno. V pondeljek je imelo namreč pod predsedstvom srbskega trgovinskega ministra Draškovici „gO3podarstveno viecj" aejo. Po dolgi debati so ae zbo- rovalci zedinili za resolucijo, naj se 8prejme carinska vojska z Avstro-Ogrsko. Cast Srbije zühteva nujno, da ne po- pasti carinske zveze z Bolgarijo. Vladi je shod izrekel priznanje za njeno do- sedanje postopanje. Pomisliti pa je, da je veljavna trgovinska pogodba med Av- strijo in Srbijo do 1. marca t. I. Ker je pa Avstrija že zdaj prepovedala avot srbskih prašičev, je 8 tem še veljavno pogodbo prelomila. Vsled tega je nastalo v Srbiji velitcansko ogorčenje proti Av- striji, in berolinskemu lista „Vossische Zeintang" brzojavljajo iz Belgrada, da bo srbski ministerski predsodnik Stoja- noviö postopanje Avstrije glede izvoza srbskih prašičev pribil kot bosedolomno kräenje äe veljavne trgovinske pogodb9 in odgovoril na to a tem, da zapra srb sko mojo vsem avstriJ3kim izdolkom. Vrhbosanskl kapitelj v Sarajevem je sklenil, da se vse vsečenstvo v Bisni upre vsaki taji kongregaciji, ako ni v njihovih äolah učni jezik hrvötski. To je naperjeno najveö prott nemäkemu za- vodu „usmiljenih sester" v Sirajevem. Krlza na Ogrskem. Z Danaja poročajo, da silijo vo- jaški krogi na rešitev in konec ogrsko krize. Razburila jih je carinska vojska s Srbijo, poizkusna črnogorska mobilizacija in druga nevarna znamenja proti naši državi na Balkana. Baje so res pričeli resna pogajanja s koalicijo in je pred- ložil Fejervary vladarja An Irassy-jevo spomenico o rešitvi krize. Srbski časnikarji in Košut. Franjo Košut je napisal v časopisa „Budapest" članek o avstrijsko srbskem odnoäaja, kjer zagovarja svobodo in emancipacijo balkanskih narodov. Srbski časnikarji so ma poslali zato sledečo brzojavko : „Srbski caanikarji izražajo Vam svojo zahvalo za tople aimpatije, ki sle jih pokazali naaproti arbskema naroda in zatrjujejo popolno soglasje Vašim idejam o bodočnosti balkanskih narodov, kar bi bilo samo nadaljevanje tiste politike, ki jo je započel Vaš slavni oče. Srbski novinarji žele Vaäi politiki popoln vap(h in Vam pošiljajo pozdrav s klicem „Živela Ogrska !u Koäut je nato odg )voril sledeče : „Hvala za brzojavko! Ogrska država in Madjari žele živeti v srčnem prijateljstva s svobodnimi in nezavisnimi balkanskimi državami. Franjo Košat". Witte o Poljakih. Witte je izjavil v zadnjem časa, da ni bil on nikoli sovražnik Poljakov. Po- Ijaki, je rekel, naj prejmo vae tisto, kar prejmo Rusi. Dati ae jim mora prostO8t v razvoju jezika in kultare, tadi lokalna samoaprava na liberalni podlagi. V go- aadarstveni dumi bodo imeli Poljaki iz- datno svoto zaatopnikov in je tadi mo- goče, da izbojujejo kdaj avtonomijo. V 8edanjih razmerah in sedanjem političnem položaja pa je podeljenje avtonomije od vladarjevo strani nemogoöe. Prodaja Fllipinov.' „Times" poroöajo iz New Yorka, da je novi ameriški poalanik za Japonsko pooblaščen od avoje vlade, da 86 zaöne pogajati z japonsko vlado glede prodaje Filipinov. Zedinjene države že baje davno obžalujejo, da so ai pridobile te nehvaležne otoke. Belglja mobillzlra. Belgija ae silno hitro mobilizira. V obmejnih trdnja ab gradi Belgija velike zaloge živeža in streliva. Turčija proti srbako-bolgarski carinski zvezi. Tarški komisar Sidik paša je iz- ročil bolgarski vladi noto svoje vlade. Turäka vlada izreka v noti svoje za- čudenje z ozirom na bolgarsko-tarški dogovor iz leta 1904, da je Bjlgarska sklenila 8 Srbijo carinsko zvezo, ne da bi bila poprej o tem obvestila tnräko vlado. Kor j« bolgarska vlada prepričana, da je tarška nota le sad ažavanja z Danaja in Budapeäte, ne bo niöesar na njo odgovorila. Domače in razne novice. Imenovauje v političu» h\uU)\ — Okrajnima glavarjem^ na Primorskem sta imenovana : Hugo Henrique z, ministorijalni podtajnik v ministerstvn notrajnih stvari, in viäi okrajni komisar Oton Schneider v Poreču. G kr. nameslniški tajnik Artar baron Schmied-Zabierov na Vo- lovskem je imenovan voditeljena tamoš- njega okrajnega glavarstva; tamošnji okrajni komisar dr. Volbenk vit. Wintsch- gau je pozvan v ministerstvo notranjih atvari. Okrajni viši komisar Pavel M o- settig v Palja je premeščen na Vo- lovsko. Smrlna kosa. — V pondeljek je umrl v Trstu mons. Ante Karabaič, kanonik sv. Jeronima v Rima, v 73. letu avoje dobe. Pokojnik je bil prvi urednik lista „Naäa Sloga", katerega je arodoval od leta 1871—1881 Rojen je bil v Puntu na otoku Krka. Kanonik av. Je- ronim'i v R'tnu je poatal 1. 883. Bil je pa v Rima le dve leti, od koder se je povrnil zaradi bolezni zopet v Trst, kjer je bil do 8V0J9 smrti katehet v Alberti- numu. — Pokojnik bil je ves čas svojega življenja vnet Hrvat in ima posebno za probnjo hrvatakega življa v I-itri veli- kanske zasluge. Svetila ma večna laö I Odlikovaujc našega rojaka ua Iluskem. — G. I. Sttftar, profasor v Kalagi na Rmkem, doma iz Sjlöave na Štajerskem je dne 11. nov. 1905 dovräil trideset let, odkar službaje na Ruskem. Za to dolgoletno in zvesto službovanje ma je podelil car veliki red sv. Vladi- mira 4. stopinje, ki je spojen luli z dvorjanstvom in naslovom „ekscelenca". Vojaška iušpekclja. — Te dni je inšpiciral takajänjo poshdbo poveljnik 56. pehotne brigade genaralmajor Gott- fried Seibf. Včeraj podal 8e je v isti na- men v Kanal, kjer se nahajati dve stot- niji lovskega bataljona St. 7. Is Kanala pa pojde v Tolmin, da inäpicira tana ostali dve stotniji lovskega bataljona. Odüaja javnih dol potom dražbe. — Dne 14. febravarija t. I. ae bodo od- dala na tuk. okrajnem glavarstva dela za gradbo braniäke costo, in sicer od Podlasa pa do Kodretov. Dela so prora- čanjt na na 13.557 kron 1 vin. Dotiöne pisane in zapečatene ponudbe, ki -uorajo biti kolekovane s kolekom od jedne krone in katerim mora biti priložen tudi vadij v zneska 680 kron, se imajo uložiti na omenjenera glavarstvu do 14 f^brnarija do poludne in sicer v Öasu nradnih ar. Podrobni načrti dotičnih del se nahajajo pri atavbenem oddelku tak. okrajnega glavarstva, in na dan dražbe, to je 14. februvarija od 9. predpoladne pa do po- lodne dajala se bodo tarn z'iht'wajoöim natanjčnejša pojasnüa glede oinonjenih del. — „Dve IgrI za žensko mladino". — Ravnokar je izäla v „Nirodni Tiakarni" v Gorici lična knjižica z go- renjim naalovom. Kajižica obsega dve jako efektni igri z samo ženskimi ulo- gami namreč : „Poboljšana trmoglavka" in „Luknja v namiznem prta\ Obe igri je prestavil iz nemšoine Vinko Vodopivec. Dobiva s knjižica za neznatno cenD v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Čisti do- biöek je namenjen „Šolskema domu". Z DolA-Otlicc nam pišejo: Tnk. starešinstvo je 27. decembra imenovalo g. c. kr. gozdarskega oskrbnika Hugota Hanusch častnim občanom. Njegove za- slnge, ki si jih jo pridobil r tem kratkem času raed nami bivajoč za našo občino, naše starešinstvo ni moglo bolje popla- čati, kakor da ga je izbralo svojim čsst- nim občanom. — Poštno ravnateljstvo v Trstu nam je obljnbilo, da z novim letom dobimo pošlo, katero tako silno potrebujemo. Ali zHHpala je obljusia. Na nas Gorjane se kaj rado pozabi, samo .reda. Namento dose- danje dnine dobi finančna straža alalno plačo v sedanji viäini, kakor tadi sta- rostno doklado, ki bo enaka «edanjim službenim dokladam in aktivitetno do- ksado, ki bo zna^ala liki ona državnih nradnikov v krajih, ki so arrščeni v I. razred 50, za kraje v II. razr. 30, za kraje v III. razredu 25 in za kraje v IV. razroda 20% place. Za obleko dobe vsako leto 120 K. Članorn finančne Btraže tadi ne bo treba več rednih vlog. Namesto dosedanje provizije uvedejo redno pokojnino. Sprememba cenika za Izplwkc Iz katastra. — Finančno ministerstvo je cono za izpiske iz poligonalnih izdel- kov katastra, zadevajočo koordinate in topografije poligonalnih pik, ki je dosedaj znažaia do 20 pik 20 kron, določilo na 5 kron do vštevših 5 pik. Poboljševanjc niladili zločincev. — Jastično ministerstvo je izdalo na- redbo, ki zabranjuje, da bi mladi zlo- činci prišli vsled svoje kazni iz dežja pod kap. Odalej naj se jih ne zapira več v drnžbi odraslih, že izku5enih zločincev. Za kaznovanje mhidih kaznjenCBv naj se uslanove poboljäevalnice, dotlej pa naj se loöijo od drugih v posebne sku- pine, kjer ae jim naj skrbi za poak in primerno delo. Posebno püzomost naj se obrača na pouk verouka in pri izbiri pazniäkega osobja „P nk naj deluje vzgojevalno", tako pravi ministeraka na- redba, „in naj kaznjence poboljšaje, zato naj njihovo miäljenje badi in goji, nrav- nost ntrjnje, značaje blaži, uči razloče- vati dobro od glabega, vzbaja ljubezen do dela in slad pred zločinom ter sploh krepi dobro voljoa. Zlasti naj se jih va- ruje lenobe. Gibanje n»j ne obstoja le iz izprehodov temveč goje naj se tadi teleane vaje. Uporablja naj se jih pri vrtnih in poljskih delih. Sploh naj bo smoter kazni, iz mladega kaznjenca na- praviti pravičnega in delavnega človeka. Žclcznlška zveza z Dalmacljo — Nekteri listi priobčnjejo vbsti o nekem železniškem načrta za zvezo z Dalmacijo in to preko otokov od Trsta do Zndra. Ta proga bi veljala 30 milijonov kron in bi posebno ljuba bila Italijanom. Resna proga ostane: podaljiana dolenjska železnica. Dalmatinski hrraški liati piäejo da če pride na vlado mažardka koalicija ae n« bo npirala podaljšanja dolenjske železnice preko Knina, Novega in da se bo o tem govorilo tali pri sestanka od- bora hrvaške opozicije z odborom ma- žarike koalicije. Promet na avstrijnkih drživnih žcleznicah. — Skapni dohodki za pre- važanjo oseb v preteklera l«tu zna ajo 73,385.000 K, za blago pa 193,286.000 K, gkapaj 266 671.000 K proti 253,939.730 K leta 1904 Dolgost žoleznižkih prog je znašala 8898 km proti 8750 km prej- šnjega lota. Ponarejeni 20-kronski bankovci. — Pfed nekaj tedni je v Črnigori neki konsorcij ponarejalcev bankovcev stavil vpromet ponarejene 20-kronske bankovce avatro-ogerske banke. Ni izkljačeno, da so ti bankovci prišli v promet tudi v Avatrijo. 9 Ju^oslovau8kl liovlnaräki kon- grcs. — Prvi jagoslovanaki novinar3ki kongres bo v Bilgrada na apomlad. Din kongrosa in program njegovega dela bo. določilo „Srpsko novinarsko adruženje4 v aporttzuma z „Balgarskim publiscistič- kim dražestvom" ter a al ^venakimi in lirvalskirni novinarji. V teku febrararja bo v Belgradu konferenca alovenskih, srbakih, hrvatskih in bolgarakih čaani- karjov, na kateri se bodo določile posa- meznosti kongreaa. — „Srbako novinarako adruženje'' je že poduzelo korake, da pripravi vae potrebno za kongrea. l/.java froncoskega trgovinskega miuistra o drugem orieutiiein ck- spreHuem \laku na Balkanu. — Za- grebška trgovxka in obrtr/a zbornica je dobila od frsneobkega trgovinskega mi- nistra v zadevi novega orientakega ek- Bpresnega vlaka, ki bi vozil preko Italije, Slovenije in Hrvatske na Balkan, ta-le odgovor: „Vprav sročen aom, da se mnenje zagrebške trgovske zbornico do- cela strinja z mnenjem skoro vseh naših trgovskih komor, ki so prepričane, da se bodo s prebitjem „Le Fancile" in Sim- plona dvignil naä trgovski promet ne samo s Svico in Italijo, nego tadi z vsemi pokrajinarni donavske doline. Iara- žam zbornici svojo iskreno zahvalo, da se tako vztrajno tradi, da se uresniči naört o novem ekspreanern vlaka na Balkanu". Cigav je kraljcvi grad na Hrad- čanih? — To rpraäanje se je sprožilo v zadnjem zaaedanja češkega deželnega zbora. Pred 40 leti (1866) se je vpisal kot lastnik tega gradu v deželno desko dvorni erar. Daž. odbor ce^ki jo sed*j sklenil. prašati za mnenje več čeških hi- 9torikov, kdo je bil lastnik kraljevega gradu pred I. 1866. Tadi dvorni in dr- žavni arhih jo naprošen predložiti če- škorna dež. odboru one dokamente in listino. ki se nanašajo na laatninsko pravico tegn gradu. Kako je angk'&ki minister John Burns dobil svojo ženo. — Mod aed.i- njirni angleškimi ministri je, kakor znano, John Barns, ki je bil svojeöasno delavec. Kot mladi delavec ae je zaljubil v de- klio.o svoje vrstR, a bil je pr\>boje<5 da bi ji izpovednl svojo Ijabezen Ne da bi vedel, ali ga ona tudi ljubi, je Sei, t kolonije t^r več let težko delal. Ko se je vrnil, so je zapletel povodom delav- skega atrajka med demostrante, dok'er ga niao zgrabili policaji na ulici in o !- vedli v ječo. Med ljudmi, ki ao prihitcli gledat, koga žene polieija, jo büa tuli njegova oboževana deklica, ki jo je pri toj priliki videl prvič po avoji vrnitfi. Ko je deklica spoznala svojega obože- valca v rokah policajev, je planila k njema tor se ga na ulici oklenila okoli vratu. Barns je tako spoznal, da se mn ljabezon vrača ter je deklico takoj vzel za ženo, ko se je vrnil iz zapora. Nje- gova žena je ostala enako skromna tadi potem, ko je postal njen mož minister. Slej kot prej hodi s košaro na trg, da nakupi vso potrebno za kuhinjo. Imata edinega sina, ki gi oče ?nm poučuje in vzgaja. G*njena gospoda Rafaele ia Gr. Godina V Trata Osoni todiiov mi! je neprestano trzalo po udili in poskusil sein so zdraviti na razliaie na- i^inp. a vsi taki poskusi ostali s") brezuspešni. Vr tem obiipi'nem stanju so mi nasvetovali, naj po- skusim z likcrjcm Godina in ta poskus se je iz- vrstno sponesel, kajti že v treh dnoh so prenehale boleßine, v treh moseeih pa sein popolnoma okreval. Oeravno jo prešlo od tedaj že jednajst mosecev, odkar nisem zavžil nobe ega zdravila več, ¦ vi'iidar niscni do danos čutil v svojih udili nobenc boleüinc več. Cutim se zaradi tega dol/nim, da se gospodjma Godina Lein pototn najtopleje zabvaljujem. Momjan, dne 4 (lecembra 1905 Jakob Fedel občinski önvaj. Kdor ljubi kakao in dokolado, temu bodi priporočea : C Ivona |4offa Kandol-Kakao ki irua najmanj toi äse v sebi, jo torej najlai« pre- baTen, n« provzroča nikoli zaprtosti in j« ob najbolj- iem okuau izredno poceni. Prlsten samo z imenom. Ivan Hoff in ¦ levjo varatvono Enamko. 1)1 U Zavojipo'/4kg90vinaijev 1 m * » x/s » 60 > 4* Dobiva se poTBod. 'W Mladenie Slovonec, v 16. leta, sin dobrih starišev, v«šč it^lijnnščine, ki ji* žo bil učenec v trgovini jestvin z dobrim spričevalom, želi vstopiti v službo v G)rici. Naslov: „Priden dečko" St. 20-20- 20, Misloße-Divaca. Pozor! Podpi8ani priporočam čč. (luhovščmi in si. občinstvu v mestu in na dezeli svojo prodajalno kolonijalnega blaga V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Maj- dičevega mlina, dalje imam ra- zlične pijače. kakor francoski konjak, pristni kranjski brino- vec, domači tropinovec, izvr- sten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vži- gallce družbe sv. C. in M., te- stenine *.nideršič &. Valenčič ltd. Več vr8t olja. — Pošilja se po pošti najmanj 5 kg Jo sip Kutin . im v Ciorici. - I Semeniška ulica 1 \* "Raznanilo Podpisani naznaiija slavnemu občinstvu in na deželi, da je odprl novo restavracijo in sicer v „Trgovskem domu", v kateri bode točil pristna bela in črna vina ter puntigamsko pivo. Obenem bode vedno oskrbljena z dobrimi jedili. Razsvetljava električna. V nadi, da zadovolji si. obcinstvo, se toplo priporoča Peter Birsa, lastnik in restavrater. Hazpis sliižbe.^- Razpisuje se služba občinskega taj- nika pri podpisanem županstvu z letno plačo 500 kron. Prosilci naj vložijo prošnje, pod- prte s spričevali o njih sposobnosti naj- dalje do /5. februarja t. I. Županstvo v Vrtojbi, Fran pi. Locatelli, župan. 'i Čudovitost. * 325 kosov za 2 gld. 10 kr. Krasna ura z lepo verižico, toČna, z 2-letnim jamstvom; izborna latorna Ma- gica s 25 krasniiui slikami, zelo zabav- na; 1 ologautna zaponka najnovejši fa- prazdroj« iz sloveče češke »Meščanske pi- vovarne*, in domačega žganja I. vrste v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 I naprej, Cene zmerne. Postrežba poš tea in točna. m m m m m m CV3 Gi ra cd I Viktor Toffoli velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jedilno 32 kr. liter, fino 36 kr, fineje 40 kr., bolje 44 kr., dalmatinsko 48 kr., istrijansko 56 kr., Corfu 56 kr., Bari 60 kr., Lucca 70 kr, Nizza 80 kr., Najfinejše 1 gld. liter. PriporoČa se prefc. duhovščini in slay. cerkvenim oskrlmistvoni. ¦HUM« CO S CO J^ CD —• E. s=sj E. mm^ p' s ]. Cristofoletti lekarnar v Gorici na Travniku. trshino štohfj-1 žBuojBtrnoolje ' SredstVo proti i ^ppsnibolBzniin * telesni slobosti Steklenica tega olja nravno rmene barve K 140, bele K 2-— I Trskino železnato jetrno olje Raba tega olja je sosebno priporoč- ljiva.otrokom in dečkom, ki so nervo/.ni in nežne naravi. Trskino jetrno olje z žel. jodecem. S tem oljem ozdravijo v kratkem cayjo- in z gotovostjo vsc kostnc bolezni, žlezui otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena eni steklenici je 1 K 40 vin. Opomba. Olje, katerega naročam dircktno iz Norvegije, pre- išČe se vedno v inojein keiničnem laboratoriju prcdno se napolnijo stcklenice. Zato zamorem jamčiti svojiin Č5č. odjernalcein glede čistotc n stalne sposobnosti za zdravljenje. Cristofoletti-jeva pijača iz kine in železa najboljsi pripomocek pri zdravljenju s ^ trskinim oljem Steklenica stane I K 60 vin. Rojaki! Kuputje „Nar. kolek'.