PPlfviSRSKI DNEVNIK
NEVAREN RAZVOJ V JUŽNI RODEZIJI
Rasist Smith razglasil neodvisnost London odredil gospodarske sankcije
Londonska vlada in Organizacija afriške enotnosti zahtevali sejo varnostnega sveta - Wilson je izjavil, da pomeni Smithovo dejanje izdajstvo in da je njegova vlada odslej nezakonita Nevarnost spopadov na meji z Zambijo
SALISBURY, 11. — Južnorodezijska rasistična vlada Je danes samovoljno razglasila neodvisnost. To je sporočil po radiu Predsednik vlade lan Smith. Rodezijski guverner Humphrey Gibbs, ki predstavlja britansko suverenost, je sporočil, da so Smith in vsi njegovi ministri razrešeni funkcij od trenutka, ko je Smith razglasil neodvis-
nost. Britanska vlada pa je zahtevala nujno sejo varnostnega sveta OZN, kjer bo iskala podporo drugih držav za uvedbo gospodarskih sankcij proti Južni Rodeziji. Britanski zunanji minister Stevvart je že odpoto-vai v New York. Seja varnostnega sveta bo verjetno jutri popoldne. Sejo varnostnega sveta Je zahtevala tudi afriško-azij-ska skupina.
Razglas o neodvisnosti pravi med drugim, da je »neoporečno žgodovinsko dejstvo, da je od le-m rodezijska vlada izvajala °°last samovlade in je imela vso ?dgovornost za napredek, razvoj *n blaginjo ljudstva*. Smith je l^dil, da »Rodezija ni zavrnila možnosti uresničenja plemenske harmonije* im da «se ne bo zmanjkala možnost za afriško prebival-*tvo„». Dalje je izjavil, da se bo-se dalje uveljavljali vsi sedaj veljavni zakoni ter da so sprejeli potrebne ukrepe, da se omogo-P1 članom parlamenta, sodnikom funkcionarjem, da nadaljujejo ,v°Je delo.
Daljg je Smith dejal, da njego-va vlada ne bo sprejela mašče-y®’hi*i Ukrepov proti sosednim a-iriskiin državam, če bi se uvedle ankeije proti Rodeziji Pripom-R Pa je, da če bo rodezijsko »papodarstvo trpelo zaradi sank-J> bodo imeli na delovnih me-
stih prednost »rodezijski Afričani*, in »Afričani drugih držav bodo prvi trpeli p-osledice*.
Smith je tudi izjavil, da je postalo jasno, da je Wilson s svojim sinočnjim zadnjim pismom pokazal, da »sta se dve vladi še bolj oddaljili druga od druge* in da so pogajanja zašla v slepo u-lico. Dejai je, da bo kljub današnjemu sklepu v Rodeziji še vedno plapolala zastava Commonwealtha in še vedno bo v veljavi sedanja državna himma.
Smith je tudi izjavil, da današnji sklep ne pomeni, da se ukinjajo načela, ki jih vsebuje ustava iz leta 1961, in je sporočil, da so to ustavo nekoliko spremenili. Dejal je, da nima nobenega dvoma, da se bodo proti Rodeziji u-vedle gospodarske sankcije, izrekel pa je prepričanje, da bo Rodezija vzdržala.
Takoj po razglasitvi neodvisnosti je izšla posebna številka uradnega Usta, ki vsebuje tekst nove ustave, ki Je enaka ustavi iz leta 1961 le z nekaterimi nepomembnimi spremembami. Skupno z ustavo, so bili objavljeni tudi dekreti, ki določajo cenzuro, nad tiskom, prepovedujejo tujim vojaškim letalom, da letijo nad rodezijskim ozemljem in pooblaščajo, vlado, da uporabi rodezijske oborožene sile tudi zunaj meje. Vlada lahko militarizira funkcionarje in lahko sprejme vrsto u-krepov, ki naj omogočijo strogo nadzorstvo nad domačim gospodar-
n a NFS
** ^ 1T __
oh? i, tIanašnjim dnem je uradni I legaciji »izrazili željo, da se ato-ra'. P.redsednika vlade Alda Mo- rijo nadaljnji koraki naprej, da se *. /“ključen in kot ugotavljata v i obema skupinama zajamči ravnanje, ki ni v skladu samo s črko, temveč tudi z duhom medsebojnih dogovorov*.
6.	Končno je nadvse dragocena Morova izjava, ki jo vsebuje odgovor na vprašanje našega dopisnika, da »bo potrebno s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanje preostalih določil spomenice o soglasju* in da je zaščita zajamčena z državno ustavo in deželnim statutom.
7.	Slednjič je včeraj v Zagrebu manjšine kot most med državama omenil v svoji zdravici tudi predsednik izvršnega sveta Hrvatske Mika Špiljak.
Iz besedil vseh tgh izjav z gotovostjo lahko sklepamo:
1. Da je bilo vprašanje, na katerem smo Slovenci v Italiji življenjsko zainteresirani, sicer »obojestransko občutljivo*, vendar pa se ga kljub temu niso izogibali, temveč o njem obširno razpravljali, kar se je na tej visoki ravni pred. sednikov obeh vlad v zadnjih desetih letih zgodilo prvič.
Z. Ugotovili so, da je to vprašanje potrebno začeti tako reševati, da bo končno rešitev odgovarjala tudi duhu in ne samo črki prevzetih obveznosti, pri čemer skupno poročilo ne omejuje manjšine samo na tisti njen del, za katerega velja londonski memorandum.
3. Moro pa je v svoji posebni izjavi pravilno ugotovil potrebo posebnih zakonov; toda ti zakoni ne bi smeli biti omejeni le na del manjšine, namreč bi morali veljati za vso manjšino v deželi in državi sklicujoč se na ustavo in statut, ki prav tako ne smeta ostati več mrtva črka.
Naša končna ugotovitev obiska je torej lahko ista, ki jo danes beremo tudi v komentarjih jugoslovanskega tiska: da je bila tokrat na visoki ravni še enkrat sprejeta svečana obveznost, da se nerešeno manjšinsko vprašanje zač. ne končno konkretno reševati.
svniiu ~,“-- “■ kot ugotavljata v
Ki-V . komentarjih ves jugoslovan-m. skoro ves italijanski tisk,
v	I!'’?!11 še en korak naprej ne le J^jateljskih odnosih med obema
vlrv,ama- temveč tudi kot prispe-j. miroljubnemu sožitju med *n državami, zlasti med ti-rili • z različnimi, političnimi, so-***** ter gospodarskimi uredit-n. V1 J- Posebno uspešen pa je bil v:.'. *ato, ker se je končal s Ste-reSi'1'! konkretnimi sporazumi, ki sir. e^° mnoga odprta dvostran-v„* vprašanja. Eno izmed odprtih 8knnfanj’ 0 katerem so med obi-linn sorazmemo precej razprav-je tudi naše, manjšinsko Veri anje' ® tem razpravljanju sečil! J* razpolagamo še s poro-» ’ k* t>' vsebovala vse, kar se je „ 'n druge strani reklo. Z za-slpvostjo pa se lahko sklicuje-n* Jla sledeče izjave, katerih točilni hesedila so bila dana na raz-pol»go javnosti:
zdr*, Stambolič je v ponedeljski n0rav,'9l mrazil upanje, da se skup-Vn *.Mln.eJ° proučevati še nerešena 0 »zaščiti manjšinskih omniC”’, čemer se ni prav nič ejeval samo na en del manjši-v eni ali drugi državi.
vi	‘ Moro je v odgovoru na zdra-le n manjšinsko vprašanje omejil i,at"a tiste dele obeh manjšin, za
ere velja londonski sporazum. tev' ,Na8lednjega dne je to omeji-nma.f uulj jasno poudarila Izjava redstavnika italijanske delegacije. ga ' .z gotovostjo se ve, da so iste-dv”ne med obravnavo vprašanj o o m raJl?kth odnosih govorili tudi ra»» njstnal,> toda poročila o tem in jV°ru se med seboj razlikuje-ge I*1 ne nutlijo zanesljive podla-nia. uS°tovitev dejanskega sta-m '..veudar pa nihče ni doslej de-tla jeaL?oroč,la dopisnika ANSA,
Bova" Moro ugotovil, da je nje-bredi« vtada predložila zakonski bp „1 Parlamentu o ureditvi ra-slovenščine v sodnih uradih. Kov' NaJvažnejši dokument o raz-
stvom v primeru potrebe. Smithova vldda Je odredila izredne ukrepe na severni meji z Zambijo (bivša Severna Rodezija).
Britanski visoki komisar v Sa-lisburyju Johnson je izjavil, da bo jutri zjutraj zapustil Rodezijo, ker ni več pooblaščen imeti stike z nezakonito vlado v Salisburyju. Rodezijski guverner Gibbs pa je objavil izjavo, ki pravi, da je obvestil Smitha in njegove ministre, da so odstavljeni. Izjava pravi dalje: «Pozivam vse rodezijske državljane, naj se vzdržijo dejanj, ki bi mogla okrepiti smotre nezakonitih oblasti. Dolžnost vseh državljanov je spoštovati zakon in red v deželi in nadaljevati svoje redne posle.*
Predsednik britanske vlade Wil-son je skušal do zadnjega trenutka preprečiti uporno dejanje Smitha. Bil je skoraj vso noč v telefonskem stiku z njim. Davi pa mu je predlagal, da zopet pride v Salisbury britanski minister, da bi se do-končno sporazumeli o delu kraljevske komisije.
Danes popoldne je Wilson v spodnji zbornici izjavil, da pomeni enostranska razglasitev neodvisnosti u-por proti kroni in ustavi in da je vsakdo, ki je s tem povezan, zakrivil izdajstvo. Wilson je dolgo govoril o pogajanjih in je nato naštel ukrepe, ki jih je sklenila vlada: 1. lan Smith in njegovi ministri so odstavljeni in od danes so navadni državljani. 2. Angleška vlada pričakuje, da bodo vsi britanski državljani ostali zvesti kraljici. 3. Britanska vlada ne bo imela nobenih odnosov z uporniško vlado in ukazuje odooklic rodezijskega visokega komisarja. 4. Britanska vlada bo prepovedala izvoz orožja in tudi nadomestnih delov in bo ukinila vsako obliko pomoči ali podpore. 5. Rodezija ne spada več pod šterlinško področje. 6. Vlada bo uvedla posebne omejitve za izmenjavo. 7. Prepovedan bo izvoz britanskih proizvodov. 8. Rodezija bo izključena iz preferenčnega sistema Commonvvealtha. 9. Vse nabave tobaka bodo prepovedane. 10. Velika Britanija poziva vse vlade držav Commonwealtha, naj ukinejo odnose z rodezijskimi oblastmi. 11. Britanska vlada je predložila rodezijsko krizo varnostnemu svetu OZN. Wilson je tudi poudaril, da je rodezijsko vprašanje zadeva, ki spada v strogo britansko pristojnost, in je dodal: «Ne predvidevamo nobene britanske ali mednarodne akcije, da bi prisilili nezakonito rodezijsko vlado, naj se drži neke določene ustave. Obvestili bomo Združene narode o naši odgovornosti in bomo mogli zahtevati podporo drugih držav za gospodarske ukrepe.*
Wilson Je dodal, da ne bodo uporabili sile, «razen če, seveda, ne bodo naše čete potrebne za vzdrževanje zakonov in reda in da se preprečita tragičen prevrat in ubijanje.*
Sporočil je nato, da je britanski predstavnik v OZN zahteval sejo varnostnega sveta, ki naj prouči zadevo. Ko so konservativni poslanci zaradi tega protestirali, je Wil-son dejal, da bo sejo zahteval kdo drugi, če je ne zahteva Velika Britanija.
V	ponedeljek bo seja poslanske zbornice, da odobri ukrepe, ki jih je predlagala vlada. Na koncu je Wilson omenil ((milijone Rodezij-cev, katerim se odrekajo najosnovnejše pravice do izražanja in samo odločanja*.
V	imenu opozicije je Heath obsodil enostransko razglasitev neodvisnosti in je dejal, da ne misli podati nobene take izjave, ki bi pripeljala do še večje zaostritve. Pozval je Wilsona, naj v OZN poudari, da pritiče odgovornost o Rodeziji samo britanski vladi.
Wilson je odgovoril, da guverner v Rodeziji nastopa v imenu kraljice in da vlada ne priznava prenosa njegovih oblasti na druge osebe. Dodal je, da morajo policijski funkcionarji v Rodeziji še dalje izpolnjevati svojo dolžnost, da preprečijo nerede in da ne smejo storiti nič takega, kar bi zagotovilo uspeh nezakonitega dejanja Smithove vlade. Britanska vlada pa ne misli storiti nič takega, kar bi lahko spodbujalo na sovražnosti ali na spopade.
Zunanji minister Stewart je pred odhodom v New York izjavil, da se bo uprl vsaki vojaški intervenciji OZN v Rodeziji, ker da bi taki ukrepi bili ((neprimerni in nespametni*.
Dodal je, da bo v varnostnem svetu izjavil, da je Velika Britanija še vedno odgovorna, za zadeve Rodezije, toda zahtevala bo podporo in pomoč drugih držav za izvajanje ukrepov, ki jih je odredila. Pripomnil je: «Zato da bodo nekateri od teh ukrepov učinkoviti, bomo potrebovali sodelovanje in dobro voljo drugih držav in zaprosili bomo za to sodelovanje.*
Afriško azijska skupina v OZN je sklenila, da bo zahtevala sejo varnostnega sveta, ki naj razpravlja o «ogrožanju miru in varnosti*, ki je nastal zaradi enostranske razglasitve neodvisnosti Rodezije. Alžirija pa je sklenila predložiti odboru za neavtonomna ozemlja resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj uporabi vsa sredstva in tudi silo, da preneha upor v Rodeziji.
Glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti Diallo Telli je izjavil, da afriške države želijo mirno rešitev, toda ne bodo dovolile ustanovitve »nove Južne Afrike* In so zaradi tega pripravljene uporabljati v za
sejo varnostnega sveta, da odobri gospodarske sekcije proti Sa-lisburyju. Telli je poudaril, da imajo afriške države Veliko Britanijo popolnoma za odgovorno za stanje v Rodeziji.
Predsednik Zambije Kenneth Ka-unda je sklical nujno sejo vlade, da uvede varnostne ukrepe, ker se na meji zbirajo rodezijske čete. Dodal je: «Ce bodo Smith in drugi uporniški izdajalci napadli Zambijo, ali bodo zasedli njeno ozemlje, bomo na silo odgovorili s silo.*
Afriška nacionalistična stranka v Rodeziji, «Zimbabwe Afričan Peo-ples Union* Je objavila izjavo, v kateri pravi, da je ((razglasitev neodvisnosti rezultat nepotrebnih in sramotnih pogajanj britanske vlade s predstavniki rasistične vlade, ki je odkrito kovala zaroto za izdajstvo in upor*. Izjava dodaja, da je v Rodeziji nastalo stanje, ki ogroža svetovni mir in pomeni izzivati ne samo rodezijsko ljudstvo, temveč vso Afriko in vse napredne narode sveta.
ZAČETEK DEBATE NA KONGRESU PSI V RIMU
Dva važna predloga Dušana Hreščaka Lombardi: Gremo rakovo pot...
Hreščak je predlagal: 1. PSI naj izdela poseben ideološko-političen dokument o narodnih manjšinah, 2. PSI naj izpolni obljubo poslanca Luzzatta in predloži parlamentu zakonski osnutek o pravicah slovenske manjšine
(Od našega dopisnika)
RIM, 11. — Kmalu po začetku debate o včerajšnjem poročilu tajnika De Nicole, med katero je bil glavni govornik Ric-cardo Lombardi, je spregovoril tudi delegat tržaške federacije PSI in občinski odbornik Du-
šan Hreščak, ki je kongresu obrazložil dva predloga, ki sta važna tako za narodne manjšine v Italiji sploh, za slovensko pa še posebej.
Predlagal je: 1. Kongres naj novemu centralnemu komiteju PSI ali pa novemu vodstvu stranke poveri nalogo, naj imenuje ustrezno komisijo, ki bo pripravila načrt posebnega strankinega ideološko-političnega dokumenta o vprašanju narodnih manjšin v Italiji; CK PSI ali pa vodstvo PSI bo nato dalu dokumentu dokončno obliko in ga odobrilo. 2. Kongres naj poveri novemu centralnemu komiteju nalogo, naj poskrbi, da bo predložen in odobren zakonski osnutek o pravicah slovenske manjšine, katerega se je pred leti obvezal predložiti med diskusijo o deželnem statutu Fur-lanije-Julijske krajine socialistični poslanec Luzzatto
Hreščak je v krajšem govoru o-ba predloga prepričljivo obrazložil, pri čemer Je poudaril zlasti nujnost sistematične znanstvene izdelave omenjenega dokumenta, ki bo obvezen za vso stranko in ne samo za tiste federacije, ki delujejo v avtonomnih deželah Furlanija-Julijska krajina, na Južnem Tirolskem in v dolini Aosta. Poudaril je, da je tak dokument nujen zlasti sedaj, ko PSI sodeluje v vladi in ko je njena odgovornost razširjena tudi na tista področja, na katerih Je bila prej zainteresirana pretežno samo v smislu akcije in politične agitacije. Poudaril je med drugim tudi razliko med slovensko manjšino po eni strani ter francosko in nemško po drugi, ker se s slovensko ravna na tri različne načine, kar je posledica fašizma, če-
Včerajšnji govor D. Hreščaka na kongresu PSI bomo v celoti objavili v jutrišnji številki.
sar pa ni, niti republikanska Italija odstranila. Hreščak je poudaril, da priznavajo danes manjšini pravico do njenega samostojnega socialnega in kulturnega razvoja tudi laični in katoliški misleci, pri čemer je navedel sklepe ljubljanskega seminarja OZN o večnarodnost-nih skupnostih ter encikliko «Pa-cem in terris*.
Lombardi, čigar nastop se pričakovali z največjim zanimanjem ni nastopil v svojstvu vod|e opozicije z nekim posebnim poročilom, in sicer predvsem za to, da ne bi diskusija zašla v že ustaljeno obliko debate, ki se razvija organizirano po direktivah vodilnih organov raznih strankinih političnih struj Po njegovem mnenju bi se morala diskusija razvijati svobodno, brez predsodkov, čeprav je že gotovo, da bo večinska struja žela popolno zmago.
Lombardiju pa so ploskali tudi avtonomisti, ko je v svojem govoru ostro kritiziral politiko večine strankinega vodstva. Res je, da je vod ja manjšine želo te uspehe v zvezi z obravnavanjem posameznih vprašanj, toda to v bistvu pomeni, da je socialistična baza, kljub zelo o-stri razmejitveni črti med glavnima strujama, precej negotova glede izbire bodoče politike na ravni
.       innil..■.ii.iiiinii.ii.ii.il.u,   m,,,,,,,           
ČETRTI DAN OBISKA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE VLADE V SFRJ
Moro je v Zagrebu obiskal Jug. akademijo tovarno «R. Končar in pravno fakulteto
Izmenjava zdravic z Miko Špiljkom - Danes bo Moro zasebno obiskal Dubrovnik, jutri pa se vrne v Rim
Jamstvo, da se bo to tudi zgo-. koniti obrambi vsa mogoča, sred-
SDornčii	*'st* del skupnega dllo, pa je nova utrditev In po- stva. Dodal je, da je zahteva afri-
katerr 8’. 81 “deva manjšine in v globitev prijateljskih odnosov med 1 ških in azijskih držav neodvisna od rcnj je rečeno, da sta obe de-. obema državama.	angleške zahteve, ki je zahtevala
obalama. K temu bo znatno pripomogla ukinitev vizumov, kar pričakujemo v kratkem. Nato je hrvaški predsednik dejal:
»Narodne manjšine v obeh deželah so vedno bolj most prijateljstva in medsebojnega razumevanja ter zbliževanja med našimi narodi. Mi smo prepričani, da se bodo odnosi v bodočnosti še bolj razvijali.*
Moro je v odgovoru izjavil, da je ta obisk zelo pomemben in da se je kljub nezadostnemu času prav rad odzval vabilu ter prišel v Hrvatsko. Med obiskom je ugotovil velike realizacije jugoslovanskih narodov na vseh področjih in dejal, da bo Jugoslavija naglo napredovala na gospodarskem in družbenem področju. Jugoslavija in Italija se zavedata nujnosti solidarnosti in napredka, preko katerih se edino lahko uveljavijo ideali miru in sodelovanja med narodi.
Popoldne si je Moro na lastno željo ogledal novo naselje, ki ga radijo v bližini Zagreba, nato pa ie obiskal tovarno «Rade Končar*, :Jer so ga pozdravili predsednik delavskega sveta Velinkovič, predsednik upravnega sveta Antun Ba-kac in generalni ravnatelj Ing. Ante Markovič. Zvečer Je imel tiskovno konferenco, namenjeno Izključno jugoslovanskim novinarjem. Moro se bo zadržal v Jugoslaviji še jutri, ko bo zasebno obiskal Dubrovnik.
B. SAMSA
(Od našeg* dopisnika)
ZAGREB, 11. — Predsednik Moro je prispel s posebnim vlakom ob 9. uri v Zagreb, kjer so ga na okrašeni postaji pozdravili predsednik izvršnega | sveta Hrvaške Mika Špiljak, član izvršnega sveta Venceslav Holjevac in Nikola šušnjar ter druge osebnosti. Visokega gosta so na poti iz Beograda spremljali Janez Vipotnik, Ivo Vej voda, Lazar pilič, Zvonko Lučič in drugi. Moro si je dopoldne najprej ogledal nekatere značilnosti in zanimivosti Zagreba: stari del mesta, mestno skupščino, cerkev sv. Marka in Meštrovičev atelje.
Ob 11. uri je bilo svečano zasedanje Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, kjer je gosta pozdravil predsednik akademije dr. Grga Novak, ki je ugotovil, da obstajajo tesne raznovrstne znanstvene, kulturne in umetniške vezi med Italijo in Jugoslavijo, ki so bile nekaj časa opuščene, pa se sedaj, na prizadevanje dela vlad, oživljajo. «Prav vaša prisotnost je zato najboljše jamstvo,* je zaključil dr. Novak.
Predsednik Moro je na to v dobro uro trajajočem govoru razpravljal o zvezah v preteklosti in ki so bile most kulturnega sodelovanja. V tej zvezi je citiral konkretne primere in nato prešel na dolžnost politikov, ki morajo razumeti težnje ljudi, da se zgradi civilizacija v mnogo širšem okviru, kot se je nekdaj.
Ce kultura vodi k mirnemu sožitju in je njen sestavni del, potem ni koeksistenca nič drugega kot točno definiran položaj mednarodne politike, vprašanje miru in sredstev, da se ta hrani. Tu ne gre več samo za enostavno nujnost in strah, zaradi česar težimo k miru, temveč gre za spoštovanje človeka, zavest o njegovi veli-ličini in usodi.
Moro je nato prešel na odnose med jugoslovanskimi in italijanskim narodom in ugotovil, da je bližina morala roditi konkretne rezultate na kulturnem področju.
Svoja izvajanja je zaključil: ((Politični razgovori med Jugoslavijo in Italijo so našli v tem hramu znanosti, filozofije in umetnosti svojo globoko upravičenost za končni smoter in razlog, zaradi katerega smo se že pred nekaj dnevi drug drugemu neznani vladni ljudje sestali kot sosedje in prijatelji, kot predstavniki velikih narodov.*
Na lastno željo je nato Moro obiskal pravno fakulteto, kjer ga je dekan prof. Vladimir Rajkovič predstavil študentom kot znanstvenika, ki je pred 24 leti postal profesor prava na univerzi v Bariju.
Moro je v nagovoru študentom poudaril, da je na mladih generacijah, da utrde bratstvo in prijateljstvo med dvema narodoma. V razgovorih s profesorji se je zanimal za sistem študija in znanstvenega raziskovanja. Podarili so mu kompletno izdajo Pomorske eniciklopedije v osmih knjigah.
Predsednik izvršnega sveta Mika Spiljak je gostom priredil svečano kosilo, katerega se je udeležil tudi Vladimir Bakarič in med katerim sta predsednika izmenjala zdravici. špiljak je med drugim dejal, da se v Hrvaški z velikimi zanimanjem sledi in sodeluje pri okrepitvi dobrososednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Današnji rezultati gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja dokazujejo, da so še široke možnosti nadaljnje krepitve v obojestranskem interesu. Nato je omenil izkušnje v mnloobmejnem osebnem in blagovnem prometu, v turizmu in okrepitvi vezi med obema jadranskima
«Politika» in «Borba» o Moro vem obisku
Nerešeno je ostalo vprašanje narodnih manjšin
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Vodilna Jugoslovanska lista v svojih komentarjih (»Borba* pod naslovom »Uspešen obisk*, »Politika* pod naslovom «Osnove trajnega sodelovanja*) o prvem obisku predsednika italijanske vlade v Jugoslaviji ugotavljata, da je obisk velik dogodek v odnosih med Jugoslavijo in Italijo, ki prispeva h krepitvi miru in praksi aktivne miroljubne koeksistence.
((Politika* ugotavlja, da vse, kar označuje štiridnevni obisk Alda Mora, priča, da sta se dva soseda usmerila drug k drugemu in da Je politika prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo v skladu ne le s politiko obeh vlad, temveč tudi z razpoloženjem obeh narodov. »Obojestransko zadovoljstvo bi bilo lahko najboljša oznaka beograjskega srečanja jugoslovanskih in italijanskih državnikov,* poudarja ((Politika* in zaključuje z ugotovitvijo, da se Je obisk predsednika Mora končal s humano poslanico vsemu svetu: Ce bi vsi sosedje na svetu želeli ln sodelovali kot Italija in Jugoslavija, bi ljudje na vseh celinah lahko mimo spali brez negotovosti in strahu, kakšen dan bo napočil jutri.
»Borba* s svoje strani, potem
ko poudarja enakost pogledov Ju- ganizirala sinoči demonstracije
goslavije in Italije na vprašanju miru, razorožitve in nerazvitih držav, ugotavlja, da se je malo državnih obiskov končalo s toliko konkretnih sporazumov (o carinskem sodelovanju, o ustanovitvi kulturnih središč, načelen sporazum o ukinitvi vizumov, o otvoritvi italijanskega vicekonzulata v Splitu, zgraditvi bazena za namakanje na Soči, cesti pod Sabotinom itd.). To dokazuje, ugotavlja »Borba*, da so bili razgovori zelo delovni in prežeti z medsebojnim razumevanjem.
»Vse to.* zaključuje list. «bi mo-ralo prispevati, da se tudi druga nerešena in odnrta dvostranska vprašan ia, med katere snaria tudi vnrašanie manj in, v prihodnji dobi rešijo na obojestransko zadovoljstvo.*
B. B.
RIM, 11. — Medtem ko o-gromna večina javnega mnenja v Jugoslaviji in v Italiji pozdravlja obisk predsednika Mora in konkretne rezultate tega obiska za nadaljnji napredek odnosov med dvema jadranskima sosedoma in tudi za mir na svetu, pa Je v Rimu skupina 30 do 40 fašističnih mladincev or-
pred poslopjem jugoslovanskega veleposlaništva. Del demonstrantov je vdrl na dvorišče veleposlaništva. trosil letake in vzklikal proti Jugoslaviji, italijanski vladi in predsedniku Al-du Moru.
Skupina demonstrantov je povzročila nekaj, škode na poslopju in ranila nekatere jugoslovanske uslužbence.
Odpravniku poslov jugoslo vanskega veleposlaništva Nikoli Mandiču so uradno izrazih obžalovanje italijanske vlade. Poliolja je takoj aretirala 15 demonstrantov, od katerih jih je devet prijavila sodišču.
Takojšnji izraz obžalovanja i-talijanske vlade in hitri ukrepi rimske policije jasno kažejo, da gre za akcijo, ki je pustila enako neugoden odmev tako v Italiji kot v Jugoslaviji. Nobenega dvoma tudi ni, da jo obsola celotno italijansko demokratično javno mnenje in da jo tudi ocen juje kot izolirano dejan ie peščice neodgovornih neofašističnih elementov.
Biocardo Lombardi
stranke, medstrankarskih odnosov in politike levega centra. S tem nočemo seveda reči, da bi utegnil Lombardi žeti večji uspeh, kot ga Je dosegel na predkongresnih zborovanjih. Važno Je le ugotoviti, da Je socialistična baza dojemljiva za raznolike oobude. tako kot Je danes raznolik gospodarski, socialni in političnih ustroj italijanske republike.
Lombardi Je torej, kot smo že dejali, ostro kritiziral politiko strankine večine. Pri tem je uporabil Nennijevo prispodobo o prebroditvi reke. Po Nenniju so socialisti preplavali že pol toka ter je treba prebroditi še drugo polovico. Lombardi je dejal, da Nenni in De Martino plavata skupaj, toda medtem ko stari vodja stranke pogumno reže valove, se De Martino obotavlja in tok ga odnaša nekoliko navzdol. Morda se De Martino boji morskih volkov ali pa celo pijavk, je dejal Lombardi. Gotovo pa Je, da bo De Martino priplaval skuoaj z Nennijem na drugo obalo, kier Ju čakata zmerna vladna politika in zedinjenje s socialdemokrati.
Tako se je začel v bistvu oster, čeprav po obliki umerjen Lombar-dl.jev napad na politiko avtonomistične struje. Predvsem Je voditelj opozicije polemiziral z De Martinom glede dialektičnega odnosa med stranko ln vlado. Lombardi je sicer pozdravil izjavo bivšega tajnika glede avtonomije stranke, toda poudaril je, da je stvarna nevarnost, da se za to izjavo skriva nasprotna stvarnost. V tej zvezi Je navedel pravilne sklepe stranke glede Kitajske in Vietnama, ki pa so jih nastopi socialističnih poslancev v parlamentu popolnoma ohromili.
Lombardi je nato obširno obravnaval vprašanja kapitalizma, strukture družbenih razredov in podobna vprašanja. Med drugim je izjavil, da bi socialisti zagrešili usodno napako, če bi vzeli za primer socialistične demokracije družbeni ustroj na Švedskem. Tam namreč gre z.a družbo, ki je, čeprav jo upravljajo laburisti, v bistvu kapitalistična.
Potem je govornik izredno odločno izpodbijal napade svojih političnih nasprotnikov v stranki glede svojega 'domnevnega maksi-malizma. V tej zvezi je zelo obširno navaja! izkušnje delavskega razreda od propada stahnistične ideologije naprej. »Demokristjan-ska pot k socializmu je obvezna,* je dejal Lombardi.
Nato je načel obravnavanje bistva vprašanja, ki razdvaja italijanske socialiste. »Mi smo proti politiki levega centra, je pripomnil, ker se izvajanje programa treh strank zavlačuje, aii pa ker se razvija prepočasi Mi nismo proti tej politiki, je poudaril, ker namesto, da bi se peljali s sto kilometri na uro, se peljemo s šestdesetimi kilometri smo proti tej politiki zato, ke- gremo nazaj, ker gremo po rakovi poti.»
Govornik je nato poudaril, da je ta strankina dialektih* že stara, ker se je o nje: govorilo ze na kongresu v Milinu. posebej pa je „3 pripomnil, da so delegati pred dvema letoma sprejeli resolucijo, v kateri je bila jasno začrtana naloga sociali,»tov ob vstopu v vlado. »Mi smo tedaj upali, je dejal Lombardi, da bo ta politika razgibana ter da bo prisilila razne stranke, da si izprašajo vest: tako komuniste kot demokristjane. Tedaj smo upali, da bodo razne reforme postale člen neprekinjene in razgibane politike razvoja in ne le enkratne konce-sije. Ni šlo za to, da se izolirajo komunisti, temveč da se prisilijo, da spoznajo stvarnost *
Lombardi je nato dejal, da je socialistična stranka zgrešila pri izvajanju . politike preobrazbe italijanske družbe. Neizogibno je — je pripomnil — da *e pri ustvarjanju novega ravnotLČja izzovejo hude in ostre reakcije prizadetih slojev in razredov Nedopustno pa je, da se stranka udinja politiki stabilizacije sistema. Izčrpno obravnavanje gospodarskih in družbenih problemov je Lombardi zaključil takole: »Ne smemo si zakrivati oči pred problemi, ne sme. mo ostati v vladi zato, da bi izvajali Malagodijevo pol tiko.* 'ie Lombardijeve izjave so izzva e precejšnje negodovanje v vrstah avtonomistov. Nasprotovanje večine se je potem je stopnjevalo, leo je dejal, da je »erianja vlada istočasno zmerna in neučinkovita.
Ozračje pa se je še boli razdre-lo, in prišlo je do gromkih med-klicev, ko Je govornik obravnaval vprašanja združitve s socialdemokrati in notranje strankine demo. kracije. V zvezi z nekaterimi izjavami Nennija in De Merrioa je dejal: »Mi ne bomo dovohli lo-a na čarovnice v stranki * Zahteval je, da se manjšini dooustt, da or-ganizira in izvaia svole delo skladno s svojim političnim stališčem m spoštuje pri tem partijsko disciplino.
Na dopoldanskem zasedanju (e govoril tudi minister za zdravstvo Mariotti, ki je podprl teze večine. Odnosi s KD — je dejal govornik — so sicer prisrčni, toda težki. Ce pa bt nastala potreba, da se razbije vladna koalicija, bo to treba napraviti, ko bo šlo za zelo važna vprašanja.
Na popoldanskem zasedanju so poleg Hreščaka govorili predstavniki večinske skupine, ki so podprli De Martinove in Nennijeve teze. Kar pa se tiče manjšinske skupine, Je največle zanimanje vzbudil Vin-oenzo Balzamo, ld je med drugim trdil, da večinska skupina ni v resnici tako enotna, kot se zdi na prvi pogled.
Na Jutrišnjem zasedanju bo verjetno spregovoril podpredsednik vlade Pietro Nenni.
V. KENDA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.5, najnižja 9.8. ob 19. uri 11.2; zračni tlak 1002.6 stanoviten, vlaga 84 odst., brez vetra, nebo 5 desetin pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 16.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 12. novembra
Emil
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38. Dolžina dneva 9.38. Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 10.43 Jutri, SOBOTA, 13. novembra
Stanislav
RAZGIBANA SINDIKALNA DEJAVNOST
Stavka delavcev Sv. Marka in delavcev pristaniških družb
Pristaniški delavci so šli po mestu v protestni povorki, nakar jim je na javnem zborovanju govoril tajnik Muslin
vanje pristaniščnikov v Skednju. Pričakuje se, da se bodo predstavniki sindikata v prihodnjih dneh sestali z ravnateljstvom železarne.
Zvišanje cene vina in piva
Zborovanje delavcev pred vhodom v ladjedelnico
Včeraj so delavci ladjedelnice Sv. Marka po daljšem času zopet stavkali v protest proti načrtom za ukinitev ali preureditev ladjedelnice. Delo so zapustili opoldne in se zbrali pred ladjedelnico, kjer sta jima tajnika obeh sindikatov kovinarjev Burlo in Fab-brioci govorila o neugodnih perspektivah glede njene prihodnosti. V Rimu niso dali namreč glede ladjedelnice nobenih zagotovil tudi potem, ko so izročili predsednikoma obeh vej parlamenta 80.000 podpisov Tržačanov z zahtevo, da se ladjedelnica ohrani in okrepi. Stavka je popolnoma uspela in je le uvod v nadaljnje akcije, ki se utegnejo zopet razširiti na vse mesto, kot se je že zgodilo 23. februarja.
Včeraj so se na Intersindu nadaljevala pogajanja za sklenitev sporazuma o novem načinu določanja akordnih dodatkov v Tovarni strojev.
Včeraj zjutraj pa se je pričela ponovna 24-urna stavka vseh pristaniških delavcev v protest proti ukrepu ministra trgovinske mornarice, ki je podelil železarni Italsider v Skednju pravico, da naklada in razklada ladje, ki dovažajo surovine in odvažajo izdelke, z lastnimi delavci. Proti te-
•MlllllllllllklllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllttlllllllHIflllllllllllllllfllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimmilllllllllll
SESTANEK VODILNIH ORGANOV TRŽAŠKE FEDERACIJE
Stališče pokr. odbora KPI do življenjskih vprašanj mesta
Razprava o poročilu o dejavnosti federacije in o tezah za XI. kongres
mu so pristaniški delavci včeraj že tretjič stavkali, razen tega so se že tudi večkrat vzdržali nadurnega dela. Zaradi tega je včeraj zjutraj počivalo delo na 25 ladjah v pristanišču, v teku dneva pa je priplulo še pet ladij.
Najprej so se pristaniški delavci zbrali v svojem Domu, kjer je bila skupščina, potem pa so šli v sprevodu s transparenti po mestnih trgih in ulicah, pri čemer so tudi glasno protestirali proti • funkcionalnim avtonomijam.. Zatem so se delavci ustavili na Trgu sv. Antona, kjer jim je spregovoril njihov tajnik Muslin. O-risal je vzroke borbe in dejal, da bo zaradi »funkcionalne avtonomije., priznane železarni Italsider, izgubilo zaposlitev skupno 115 stalnih in priložnostnih pristaniških delavcev. Govornik je rekei, da ni res, da bo imela železarna sedaj za razkladanje in nakladanje ladij manj izdatkov, sai so predstavniki pristaniške družbe pornuehlr^očlstvu'"Italsider trejniži
je tarife za opravljan.je.idela,,. uj poštevajoč, da razpolaga železarna z najsodobnejšimi nakladalnimi in ražkladalnimi napravami. Toda ravnateljstvo je zavrnilo to ponudbo,
Snoči pa je bilo še eno zboro-
Tiskovnl urad tržaške federacije KPI sporoča, da se je 10. t. m. sestal njen odbor, ki je sprejel naslednjo resolucijo, ki jo povzemamo.
Vsi delavci In prebivalci našega ozemlja so zaskrbljeni zaradi položaja v železarni Italsider, v Sv. Marku, v Javnih skladiščih In v zvezi z bodočo gradnjo suhega doka. Medtem ko so Javna skladišča na robu stečaja, ker vlada noče rešiti njih krize, je sklep ministra trgovinske mornarice, da dodeli našemu pristanišču le pičlo vsoto prispevka, onemogočil vsako perspektivo za razvoj tržaškega emporija. 2e samo zavlačevanje ustanovitve pristaniške ustanove dokazuje, da vlada levega centra noče načeti vprašanj pristanišča niti v okviru določb posebnega deželnega statuta. Poleg tega pomeni uvedba ((funkcionalnih avtonomiji) v Italsider hud udarec pristaniškim delavcem.
Tržaški komunisti izrekajo popolno solidarnost s pristaniščniki, ki se bore v obrambo svojih pridobitev ter nalagajo vsem članom stranke dolžnost, da podprejo pravične zahteve teh delavcev.
Poleg tega pa je v nevarnosti tudi ladjedelnica Sv. Marka zlasti spričo rešitve, ki jo predvidevajo za zgraditev suhega doka.
Pokr. odbor in nadzorna komisija zavračata vsakršno rešitev, ki bi pomenila nadomestitev ladjedel-skih dejavnosti.
Ministrstvo državnih soudeležb mora začeti novo politiko v javnih podjetjih tudi zato, da se ne ponovijo več takšne okvare kot na obeh največjih potniških ladjah, kar izkoriščajo, da blatijo delavce, ki niso za to prav nič krivi. Za vse to so odgovorni vlada, ministri in vsi tisti, ki so dovolili, da, se dajejo važna dela v ladjedelnicah v zasebni zakup.
Odbor in komisija opozarjata tudi na položaj v podjetju Crane-Orlon, ki ga hočejo likvidirati, čeprav bi se lahko vedno bolj razvijalo. Poleg tega odločno protestirata proti suspenziji člana notranje komisije v Italcementi. Nadalje pozivata vse delavce in njihove svojce ter demokratično javnost sploh, naj razpravljajo o vseh teh vprašanjih ter naj se enotno borijo v obrambo mestnega gospodarstva. Ta borba naj postane borba proti sedanji vladi levega centra za ustvaritev alternative sedanjemu gospostvu velikih monopolističnih skupin. ...
Na istem sestanku Je tajnik dr. Paolo Šema poročal o tezah za XI. kongres KPI, nakar se je začela razprava. Članom odbora in komisije so tudi razdelili osnutek poročil o dejavnosti federacije med obema kongresoma. Tudi o tem poročilu bosta razpravljala zvezna organa. Soglasno so sprejeli tudi spored priprav za 3. zvezni kongres,
ki bo od 16. do 19. decembra v Ljudskem domu. Oba organa bosta nadaljevala razpravo, o tezah in o poročilu o dejavnosti v soboto.
Sestanek vodstva trgovinske zbornice
Sinoči se je na sedežu trgovinske zbornice sestalo vodstvo organizacije pod vodstvom kap. Suttore, ki nadomešča odsotnega predsednika Caidassija. Na sestanku so razpravljali predvsem o mali Industriji na področju tržaške občine in dežele Furlanije-Julijske krajine ter o potrebi po njeni zakonski ureditvi in splošni valorizaciji; na dnevnem redu so bila še vprašanja, ki zadevajo prehranjevanje prebivalstva v deželi, kmetijsko področje in zamenjavo nekaterih članov komisiji za lokalne trgovinske ususe.
Z motorja je padel
Ko se je včeraj okrog 17 ure 52-letni delavec Raffaele Fighera iz Krogelj št. 19 na motorju TS 20394 vračal domov, je nekaj sto metrov pred hišo izgubil oblast nad motorjem in se prevrnil. Pri padcu si je zmečkal levo stopalo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v dveh tednih sprejeli na ortopedski oddelek.
Včeraj se je sestal odbor organizacije lastnikov gostinskih obratov v mestnem središču, ki je ugotovil, da se je zaradi slabe letine vino pri proizvajalcih podražilo. Ker so se zvišale tudi razne dajatve, so sklenili, da podražijo vino v gostilnah na 280 lir za liter. Prav tako bodo zvišali cene piva. Poviški bodo veljali od ponedeljka dalje.
Sestanek FIIP-CGIL o pristaniških vprašanjih
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu sporoča, da pazljivo sledi položaju v pristanišču spričo stalnega večanja fi-nančno-gospodarske krize v Javnih skladiščih in zato v pristanišču samem. Zato je opozorilo na ta položaj vsedržavno tajništvo CGIl, in Italijansko zvezo pristaniških delavcev CGIL. Tajništvo želi skupno proučitev položaja, da se postavi vladi zahteva po takojšnjih ukrepih, ki bi odpravili primanjkljaj v tržaškem pristaniškem podjetju, tako da bi tržaško pristanišče lahko izpolnjevalo svoje naloge v interesu krajevnega in vsedržavnega gospodarstva tudi s takojšnjo ustanovitvijo pristaniške ustanove, na katero čakamo že dve leti.
V prihodnjih dneh bo v Trstu sestanek, ki mu bo predsedoval glavni tajnik FILP-CGIL Giovan-ni Buttone in na katerem bodo obravnavali vsa omenjena vprašanja.
* Jutri, 13. t.m. Ob 19. u-ri bo v kulturnem krožku «Rodolfo Moran-di» na Trgu San Giovarm predavanje o temi: «Ku Kilux Klan — stoletje sramote«. Govoril bo Gnido Fink bivši asistent za ameriško literaturo na univerzi v Bologni in po-verjenec za italijansko literaturo na univerzi v Prtncetonu (ZDA).
VČERAJ SLOVESNOST NA RADIJSKI POSTAJI
Razdelitev nagrad udeležencem radijskega natečaja za novele
Natečaja se je udeležilo 25 slovenskih avtorjev iz Italije s 40 deli - Podeljenih 10 nagrad po 50.000 lir
Sinoči je bila na tržaški radijski postaji majhna, vendar pa pomembna svečanost Vodstvo RAI je razdelilo nagrade osmim slovenskim pisateljem, ki so sodelovali pri natečaju RAI za najboljšo izvirno slovensko novelo. RAI je ta natečaj razpisala letos junija in iz, poročila prof. Martina Jevnikarja smo zvedeli, da se je tega natečaja udeležilo kar 25 slovenskih piscev (24 iz Trsta in samo I iz Gorice), ki so predložili 40 del. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali prof. Jevnikar, prof. Alojz Rebula in dr. Boris Sancin, je torej imela veliko izbiro in je izmed predloženih 40 del izbrala deset, kot je predvideval natečaj.
Svečanosti ob razdelitvi nagrad so se poleg avtorjev udeležili tudi direktor tržaške radijske postaje inž Candussi, direktor sloven-skega uredništva RAI dr. Boris Sancin, številni slovenski in italijanski novinarji ter nekateri slovenski kulturni delavci.
Direktor tržaške radijske posta-
"""""‘"""""""""“""‘"""""""IIIIIIIIIMnillMIIllir...I.Ilflllll.II.Milili,.um ....IMMMMMIMUMMMMMI
Z ZADNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Možnost ustanovitve pokrajinske komisije za vprašanje vzdrževanja avtobusnih prog
Odbornik Oassovich je na zadevni vprašanji odbornikov dejal, da bo pokrajinski odbor posredoval za rešitev tega vprašanja pri deželni upravi
ne možnosti za hitro rešitev vprašanj o katerih bo treba čimprej sklepati.
Na zadnji seji pokrajinskega sveta je odbornik Dassovich dal zanimive izjave v odgovoru na vprašanji svetovalcev Gollija in Dona-dela (KPI) ter Cellija (KD), ki so pogreli vprašanje mestnih in iz-venmestnih javnih prevozov v tržaški pokrajini. Komunistična svetovalca sta predlagala, naj pokrajinska uprava neposredno poseže v to vprašanje ter naj se zanima za ustanovitev pokrajinskega prevozniškega podjetja za vzdrževanje avtobusnih prog med mestom in drugimi občinami. Svetovalca sta tudi opozorila odbornika na deželni posebni statut, ki omogoča usta. novitev pokrajinskih in tudi deželnih ustanov za vzdrževanje medkrajevnih javnih prometnih zvez.
Odbornik. Dassovich je v odgo- ravnatelj ln ]Zveqenci kmetijskega voru med dnigim dejal, da v tr- konzorcija, tajnili Kmečke^ zveze, žaški pokrajini upravljajo javne	n’~	*	4	4"
Nagraditev vinogradnikov iz miljske občine
V prostorih občinske galerije «Lo Squero» v Miljah je bilo včeraj ob 17. uri razdeljevanje nagrad vinogradnikom, ki so s svojimi vini sodelovali na letošnji občinski razstavi vin v Miljah. Razdeljevanja so se poleg župana in občinskih odbornikov udeležili tudi predsednik deželnega sveta dr. de Rinal-dini, pokrajinski odbornik Vigini, ravnatelj in izvedenci kmetijskega
prevoze sledeče ustanove: tržaško občinsko podjetje za 87,5 odstotka; tržaška občina (openski tramvaj) za 2,8 odst.; miljsko občinsko podjetje za 1,2 odst.; zasebna podjetja za 8,5 odstotka.
Nato je odbornik poudaril, da sta naraščajoči razvoj zasebnih prevozov ter statičnost demografskega razvoja v pokrajini neugodna činitelja za perspektivni razvoj prevoza potnikov na omrežju Javnih prevozov v tržaški'pokrajini. Stalno naraščanje stroškov pa zahteva za-menjavo sedanjih javnih prevoznih sredstev v pokrajini.
Omenjena vprašanja bi bila lahko lažje rešena v okviru deželne ustanove, ki naj bi uskladila razvoj ln po možnosti tudi upravljala javne prevoze deželnega obsega.
Možnosti takojšnjega posredovanja pokrajinske uprave na področju javnih prevozov so sedaj zelo omejene zaradi sledečih razlogov: zapletenost sedanje zakonodaje, ki med drugim priznava najširšo oblast osrednji državni upravi (nad-zomištva za motorizacijo); pomanjkanja predpisov, ki bi omogo. čili ustanovitev posebnih pokrajinskih podjetij in to predvsem zaradi splošnega položaja krajevnih financ.
Možnosti za bodočo posredovanje pokrajinske uprave na tem javnem področju pogajajo sledeči elementi: konkretno zanimanje deželne uprave; konkretno zanimanje državne uprave zlasti v okviru reforme krajevnih financ; omogoči-tev pokrajinam in občinam, da lah. ko črpajo denarna sredstva iz običajnih virov; poenostavitev pravil glede kritja pokrajinskih in občinskih primanjkljajev ter primanjkljajev Javnih prevoznih podjetij; zagotovitev zadevnih denarnih dohodkov krajevnim ustanovam, zlasti davkov in pristojbin na promet.
Odbornik Dassovich je nato zagotovil, da je bila deželna uprava neuradno že zainteresirana za ta vprašanja in da bo sedaj pokrajinski odbor uradno o tem obvestil deželno upravo; pokrajinski odbor bo posredoval, da se ta vprašanja rešijo, najsibo v okviru deželnih ali pa državnih ukrepov; pokrajinski odbor bo pravočasno sporočil svetovalcem dosežene rezultate tega svojega zanimanja, in če bo treba, bo predlagal ustanovitev komisije pokrajinskega sveta, v primeru, da se bodo pokazale konkret-
Prašičkov je bilo, toda kupcev bolj malo
predstavnika trgovinske zbornice in turistične ustanove itd.
Zupan Gastone Millo Je čestital nagrajencem ter se zahvalil vsem, ki so prispevali z darili in s sodelovanjem k uspehu vinske razstave. Pokrajinski odbornik Vigini, je izrazil pohvalo in priznanje ne samo nagrajencem, ampak vsem kmetom, ki z ljubeznijo in požrtvo. valnostjo obdelujejo zemljo. Nato je zagotovil, da bodo v kratkem razdelili podporo kmetom, ki so bili prizadeti zaradi neurja v prvih dneh julija. Za njim je še spregovoril ravnatelj kmetijskega nad-zomištva, dr. de Rinaldini pa je ob kozarcu pristne, najboljše domače kapljice nazdravil na zdravje in uspehe nagrajencev in gostov. Sledilo je razdeljevanje nagrad. nato pa mala zakuska, ki so jo gostom priredili nagrajeni vinogradniki.
Za bela vina so dobili nagrade: Mario Lenardon, Giovanni Berga-masco, Luigi Bartolin, Vladimir Eler In Josip Škerjanc - Scheriani; za črno: Mario Lenardon, Ivan Pečar - Pecchiari, Vladimir Eler, Giovanni Bergamasco, Luigi Bortolin in Josip Škerjanc - Scheriani; za kioske pa Josip in Fabjan Skerjanc-Scheriani ter Vladimir Eler.
Ni bil napaden pač pa le pijan
Včeraj smo poročali o nesreči, katere žrtev je v zagonetnih okoliščinah postal 58-letni Giuseppe Macori.ni iz Ul. Biasoletto 21. Ranjenega Macorinija je v Ul. del-1’Eremo predsinočnjim opazil 22-letni Ausilio Cattunar z Opčin št. 1075 ter ga s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Sele včeraj so agenti letečega oddelka mogli
razvozlati zagonetko Macorini ni postal žrtev prometne nesreče niti napada. Predsinočnjim je bil pijan in je v Ul. dell’Eremo izgubil ravnotežje, padel in se hudo pobil.
Z lestve je padel
Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 19-letni mehanik Riccar-do Neviri s Konkonela št. 15, ki je uslužben pri Tržaškem Lloydu. Okrog 9.30 je Neviri v strojnem oddelku ladje «Piave», ki je zasidrana ob pomolu v lesnem pristanišču, moral nastaviti težka železna vrata. Neviri je vrata dvignil na ramena in se začel vzpenjati po lestvi. Ko pa je stopil pa, drugi	j A .ta prelomil,
da je delavec izgubil ravnotežje in padel vzjrak. Pri padcu so ga ž.elezna vrata ranila po zatilju in levem sencu. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 8 dneh pridržali na nevrokirurškem oddelku.
je je v kratkih besedah pozdravil nagrajene avtorje, nakar je prof. Martin Jevnikar v krajšem poročilu orisal uspeh letošnjega literarnega natečaja.
Sledila je utemeljitev izbire in podelitve nagrad, ki jo je podal prof Alojz Rebula, nakar so podelili denarne nagrade po 50.000 lir za_ nagrajeno delo naslednjim udeležencem natečaja, ki jih navajamo po abecednem redu, kot jih je navedla ocenjevalna komisija v svojem poročilu za tisk:
1) 100.000 lir (2 nagradi) Vinko Beličič za noveli »Gospod in pol» in »Gnezdo*.
2 ) 50.000 lir (1 nagrado) Stanko Janežič za novelo »Romarska pot*
3) 100.000 lir (2 nagradi) Franc Jeza za noveli «Dekle na oglas* in »Zlomljena os*.
4	) 50.000 lir (1 nagrado) Milan Lipovec za novelo »Gusarji*.
5	) 50.000 lir (1 nagrado) Danilo Lovrečič za novelo »Številka o-seminosemdeset*.
6	) 50.000 lir (1 nagrado) Marij Maver za novelo »Srečanje*.
7) 50.000 lir (1 nagrado) Aleksij Pregare za novelo »Zmagoslavje
gospe Marije*.
8 ) 50.000 lir (1 nagrado) Igor Tuta za novelo ^Otrokov božični večer*.
Posebno omembo in priporočilo za odkup je komisija izrekla še za naslednje novele:
1)	»Hišo zidal*, ki jo je napisala Tončka Curk.
2)	»Brezbarvni nič*, ki jo je napisala Živa Gruden.
3)	»Knjigovodja Požar*, ki jo je napisal Janez Kacin
4)	»Bolest in krivda*, ki jo je napisal Milan Lipovec in
5)	»Sreča na štirih kolesih*, ki jo je napisal Jožko Lukeš.
Po uradnem delu svečanosti je sledila še majhna zakuska.
Obnovitev in razširitev šolskih oddaj na radiu Trst A
Radijska postaja Trst A bo v ponedeljek, 15. t. m., po počitniškem premoru obnovila svoje oddaje za slovenske šole, ki jih pripravljajo slovenski šolniki s sodelovanjem svojih učencev.
Radijske šolske oddaje, ki so bile lani namenjene samo učencem osnovnih šol, bodo letos izpopolnjene in razširjene tudi na enotno srednjo šolo. Tako bodo na sporedu vsak teden po tri oddaje «Radio za šole«: ob ponedeljkih od 11.35 do 11.55 (s ponovitvijo od 17.25 do 17.45) za srednjo šolo, ob sredah, v istem času, za prvo stopnjo (prvi in drugi razred) osnovne šole, ob petkih pa za drugo stopnjo (tretji, četrti in peti razred) osnovne šoie.
n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiitiiiiii it timiiiiiiiiiiii mm n iiiiiiaiaiiiiii,ii,im,ii,ii,i,,11,1,1,mi,li,ll,iii,ilil|iliiia
24 (IB PD IZJALOVLJENI TATVINI
Aretirana dva udeleženca tatvine v kinu «CristaIlo
Namero tatov je preprečila varnostna naprava, ki je opozorila lastnika kina v zgornjem stanovanju
Neznani tatovi so včeraj ponoči okrog 1.30 skušali krasti v uradnih prostorih kina «Cristallo», toda ko so hoteli odpreti vrata urada, so v Ul. Ghirlandaio že prihiteli agenti letečega oddelka in karabinjerji, da so morali neznanci urno zbežati. E-dino kar jim je uspelo je, da jih niso prijeli.
Tatovi so ob omenjeni url prišli v Ul. Limitanea, kjer je vhod na notranje dvorišče stavbe, v kateri je kino dvorana. Nad kino dvorano, stanujeta zakonca Renato in Gem-ma Spadoni, lastnika kina. Tatiči so verjetno upali, da bodo lahko pobrali dnevni tnkaso predstav, toda njihov namen se je klavrno izjalovil, ker niso računali s tem, da ima Spadoni napeljano napravo proti takim podvigom.
Tatovi so se povzpeli na velika vrata kino dvorane in dosegli nekakšno teraso, ki teče vzdolž cele stavbe. Od tam so prišli do okna, ki vodi na oder. Sneli so šipo iz okvira
iiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiHiuiiiMiiimiiiiiiiiimimiiiiiitHiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO STAREM OBIČAJU NA PROSEKU
Živahno v gostilnah in osmicah na tržišču s pujski pa ne tako
Letos se mošt še ni spremenil v vino: počakati bo treba še nekaj tednov
Kot običajno, po stari navadi, ki se je ohranila le v nekaterih krajih, je bilo včeraj na Proseku martinovanje, ki pa se bo verjetno nadaljevalo do nedelje. Začelo se je že zgodaj dopoldne, vendar vreme ni dobro obetalo in vse je kazalo, da bo slab obisk gostov. Tudi trgovci iz Furlanije, ki so prepeljali za prodajo male pujske in odrasle prašiče, so bili zaskrbljeni. Najprej so držali visoke cene, a so kmalu popustili. Kmalu po kosilu se je vreme zboljšalo, pujski in prašički pa so dvignili rep in ceno. Pujske so prodajali po 10 do 13.000 lir, večje prašiče pa tudi po 40 in 45.000. Odrasle prašiče so kupovali za hitro vzrejo, marsikateremu malemu pujsku pa so štete ure, če že ni zadnjič zacvilil.
Vprašali smo trgovce: «Kako gre s kupčijo?« Odgovor: «Tako, tako, za silo«.
Bolj živahno je seveda bilo v gostilnah In v številnih osmicah, kjer so točili tudi novo vino. Letos pa ne drži ljudski rek, da se ob sv. Martinu mošt spremeni v vino. Počakati bo treba še nekaj tednov.
Tudi v osmicah in v gostilnah je dopoldne slabo kazalo, popoldne In zvečer pa je bilo povsod polno gostov iz okolice in mesta, ki so si privoščili novo in staro kaplji-
co, s katero so obilno zalivali klo-base in pršut. Kramarji niso imeli dosti dela, bolj živahno pa je bilo pri streliščih in vrtiljakih!
Dijak pod vespo v Ul. Molino a Vento
V Ul. Molino a Vento blizu stavbe štev. 17/a se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 17-letni dijak Luigi Pitacco iz Ul. Tonello 21. ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku zaradi ran in udarcev po zatilju, glavi, desni strani čela desni veki in polzavestnega stanja. Pitacco se bo moral zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Nekaj časa kasneje je na policijski urad v bolnišnici prišel 19-letni Paolo Curto iz Ul. Commerciale 82 in povedal, kako se je pripetila nesreča. Rekel je, da se je navzdol po Ul. Molino a Vento peljal na vespi TS 32252. Ko ga je privozil do prej omenjene stavbe, je nenadoma zagledal Pitacca, ki je izven zebrastega prehoda neprevidno prečkal cesto, čeprav je nemudoma pritisnil na pedal zavor, mu ni uspelo, da bi se Izognil pešcu in ga Je podrl. Preiskavo o nesreči vodijo karabinjerji.	,
ter se zrinili v notranjost. Znašli so se na odru, kjer so prerezali tanko plast faesita, prišli nato v samo dvorano in od tam v vežo, kjer so vrata uradnih prostorov. Pošteno so se trudili, da bi odprli vrata in dosegli blagajno v notranjosti, toda v tistem trenutku je naprava delovala in Spadoni je že vedel, da se v veži kina nekaj dogaja. Nemudoma je telefonsko pozval agente letečega oddelka in karabinjerje, ki so skoraj sočasno pridrveli v Ul. Ghirlandaio.
Ko so tatovi ugotovili, da jim gori ogenj za petami, so pustili šila in kopita ter se spustili v blazen beg. Stekli so v dvorano in preko odra dosegli okno, skozi katero so prišli v notranjost. Znašli so se spet na terasi in od tam skočili na cesto. Se čudno, da se pri skoku niso pobili, toda kaj kmalu so dosegli bližnji mejni zid rekreatorija «Giglio Padovan«, ga preplezali in izginili v noč. Morda je zid preplezal samo en tatič, ki se je verjetno tudi pobodel z bodečo žico na vrhu, drugi, ali celo tretji pa je stekel po temni ulici.
Da bi prestrašili nepridiprave so agenti celo nekajkrat ustrelili v zrak, toda brez uspeha, kot je bil brez uspeha lov po bližnjih ulicah. V okolici je nekaj gradbišč, kjer so se tatovi lahko poskrili, da jih je bilo težko najti.
Policija je uvedla preiskavo. Prvotno so preiskovalni organi mislili, da so se neznanci dali zapreti v kino. Pred kinom so tudi opazili avto, vendar ta ni bil v zvezi s tatovi, šele ko so opazili, da na oknu ni šipe, so prišli do sklepa, da so tatovi uporabili omenjeno pot, da so prišli v kino.
V Ul. Ghirlandaio so ostali karabinjerji in le par ur po poskusu tatvine so zagledali mladeniča, ki se je sumljivo vedel. Približali so se mu in ga prijeli. Bil je 25-letni Ergeo Divo iz Ul. Giulia. Peljali so ga na zasliševanje, kjer se je izgovarjal, da se je pravkar vrnil iz Kopra. Karabinjerji so osumljenca peljali na mejni prehod pri Škofijah, kjer so mejni organi Diva postavili na laž. Po dolgem obotavljanju pa le moral tatič priznati. Izdal ga je tudi izvijač in ženska nogavica, ki ju je imel pri sebi ter dežni plašč, ki ga je v naglici pozabil v veži kina.
Zaslišanje je dolgo trajalo in tako je prišlo na dan tudi ime pajdaša. Včeraj popoldne so karabinjerji prijeli še 22-letnega Claudia Bella iz Istrske ulice, ki Je z Di-vom sodeloval pri tatvini. Diva so karabinjerji, ki jih vodi kapetan Pazzaglia, aretirali, Bella pa še zaslišujejo. Ko bo priznal, bodo tudi njega aretirali in prijavili sodišču. Preiskava se nadaljuje, ker hočejo karabinjerji ugotoviti, ali Je še kdo pomagal Divu in Bellu pri tatinskem dejanju.	1
GLASBENA MATICA V TRSTU
V SOBOTO, 13. novembra cb 21. url v KULTURNEM DOMU
SVEČANA AKADEMIJA
V POČASTITEV 20. OBLETNICE OSVOBODITVE IN OBNOVITVE DELOVANJA GLASBENE MATICE
SPORED:
Govor — dr. Gojmir Demšar, ravnatelj šole Glasbene Matice Merku: Arija za šolski orkester
Platti: Koncert v G—duru za klavir In godalni orkester klavir Magda Kuret
J. S. Bach: Koncert v a—molu za violino In godalni orkester violina Žarko Hrvatič
Simoniti: Bosa pojdiva	Tenorist Rudolf Franci,
Simoniti: Samo en cvet	član ljubljanske Opere
Škerjanc - .instr. Kjuder- Uspavanka
Ota - instr. Kjuder: Vlak	Mladinski pevski zbor
Kjuder: Kolo	Mladinski in moški pevski zbor
Sedoj - Instr. Kjuder: Večer na sidrišču
Sedoj - instr. Kjuder: Prišla je tudi k nam pomlad
Moški zbor In soli: Viktor Stoka, Darij Zlobec in Rado Briščik Vrabec: Zdravica	Moški zbor
SODELUJEJO:
Orkester Glasbene Matice
Moški pevski zbor p. d. Prosek • Kontovel
Mladinski pevski zbori iz Devina, Nabrežine, z Opčin, Proseka - Kontovela in iz Trsta
Zbore so naštudirali: Erminij Ambrozet, Ignacij Ota, Ivan Sancin, Sergij Radovič in Nada Žerjal
Dirigent: OSKAR KJUDER
Rezervacija vstopnic po telefonu 734265 vsak dan od 11. 14. ure.
Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Na splošno željo občinstva v nedeljo, 14. t. m. ob 16,
JUBILEJNA SEZONA 1965—66
uri ponovitev predstave
IVAN CANKAR
HLAPCI
SASA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKES	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI : Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
(PREMIERSKI ABONMA) (ABONMA PRVA PONOVITEV)
V nedeljo, 21. novembra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) (ŠTUDENTSKI ABONMA) (SINDIKALNI ABONMA) (ABONMA ZA OKOLICO)
V	četrtek,
V	soboto,
18. novembra ob 16. uri 20. novembra ob 16. uri
24. novembra ob 20. uri
26.	novembra ob 16. uri
27.	novembra ob 16. uri
28.	novembra ob 16. uri
V	sredo,
V	petek,
V	soboto,
V	nedeljo,
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cen j. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo ((Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
Naztonale 15.30 Todd AO 70 mm barve De Luxe in Alberto Sordi v filmu «Quei temerari sulle macchi-ne volanti« Sarah Miles, Irlna De-mlch.
Arcobaleno 16.00 #A 009 missione Hong Kong» Eastmancolor. Stevrart Granger, Rossana Scniafflno.
Excelsior 15.00 «Ciao Pussycat» Technicolor. Peter Sellers, Peter Too-le, Romy Schneider, Capucine. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenlce 16.00 ((Casanova 70» Marcel-lo Mastrolannl, Virna List, Technt-color. Prepovedano mladini pod 18. letom. ^
Grattacielo 16,00 «Lord Jim« Technl coior. James Mason, Peter 0'Too le.
Alabarda 15.30 «Week end a Zuyd-coote« Colorscope. Jean Paul Bel-mondo, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Filodramraatlco 16,30 «Amare» Nagrajen v Benetkah. Ariette Andersson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Un dollaro bucato«.
Crtstallo 16.00 ((Doringo« Clnemasco-pe, technicolor.
Garibaldi 16.00 «Non son degno dl te« Gianni Morandl, Laura Efri-kian.
Capitol 15.00 «La donna che nori sa-peva amare« Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Pazzo per le donne«.
Vlttorto Veneto 16.00 ((Blanco, rosso, g [silo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 21.00 Boksarsko srečanje.
Astra 16.00 «Quantrlll 11 ribelle«,
Astoria 16.30 «Questo pazzo, pazzo, pazzo, pazzo mondo«.
Abbazla 16.00 «Sfida sotto H sole« Technicolor. Uršula AndreSs. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 eCaccia at ladro« Orače Ketly, Gary Grant. Technicolor.
LADJE V PRISTANIŠČU
E. Cosulich, C. dl Catanta, San Marco, Vicenza, Borea, A. Lauro, Marineri, L. Lauro, Aura, Ausonia, Celllna, Africa, Vulcanla, Salpa II, Vesuvio, Etos, Plave, Brick VII, Au-rlga, Santagata. Settemari (It.), P. Venetzanos, Georgios, Bremerhaven (Gr.), Teuta, Mati (Al.), Dunav, Zemun, Plavnlk, Orjen, Dreznica, Trbovlje (Jug.), Cherryland (Ll.). Old Oak, Vindex, Candide, Gavilan. Co-ra'1, Audax (Pa.), T. Stavros (Ma.), G. Knudson (No.).
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Donizettijeve opere »Ljubavni napoj«, ki bo za red A v vseh prostorih v soboto 13. trn. ob 20.30 (P° začetku predstave vstop v dvorano ne bo dovoljen).
Ppero bo dirigiral Franco Capua-na, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Valerla Moriconda (Adina), Reh-zo Casellato (Nemorino), Antonio Boyer (Belcore), Bruno Marangom (Dulcamara), Fulvia Clano (Gian-netta).
Orkester in zbor gledališča Verdi. Režija in koreografija Luciana No-varo. Zborovodja Giorgio Kirschner.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje tudi prodaja vstopnic za drugo predstavo Verdijeve opere «Luisa Miller«, ki bo v nedeljo ob 16. url za
Slovenska kulturno-gospodarska
zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 14. leto. Vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure v Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. novembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 67-Ietn! Domenlco Zu-denigo, 42-letna Regina Tecchiati por. Vania, 70-letni Francesco Spicich, 74-letna Albina Olivo vd. Pinton, 8> letna Antonia Bertall vd. Princival-li, 67-letnl Santo Bassl, 79-letna Gio-vanna Ušaj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (S. 11. do 14. II.)
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Aha Maddalena, Ul. dellTstria 43: dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. dr. Gmelner. Ul. Gluha 14: Pizzul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendlnt. Ul. T. Vecelllo 24: serravallo. Trg Cavana 1.
Od 13. do 16. ure
Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14: P**' zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-nl Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Aha Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2,
V novih pogojih je sleherni sporazum agSj&amšn še bolj otežkočen
Razočaranje v Britaniji po bruseljskih pogajanjih - Wilsonovi pogoji za vstop v EGS - Vse zapreke gospodarske narave so postranskega pomena spričo političnega spora med «šestorico»
LONDON, novembra. — Ko Britanci govore o Evropski gospodarski skupnosti (EGS), se vedno znova spominjajo februarja leta !963, ((ko nam je de Gaulle pred nosom zaloputnil vrata«. Takrat je francoski predsednik izrekel svoj veto proti sprejemu Britanije v EGS in pogajanja v Bruslju so bila pretrgana, čeprav so vse ostale članice želele, da bi se nadaljevala.
Ker predstavlja januar 1. 1963 Pomembno prelomnico v razvoju odnosov med Britanijo in «5esto-rico«, je potrebno opozoriti na nekatere posameznosti. Dne 14. februarja 1963 je general de Gual-le sklical tiskovno konferenco, na kateri je obširno odgovoril na vprašanje kakšno je stališče Francije do sprejetja Britanije v EGS.
Najprej je govoril o pristni povezanosti šestih članic, ki imajo enako strukturo, ki so zemljepisno blizu in ki najraje proizvajajo, kupujejo, prodajajo in dobrine trošijo v pkviru lastne skupnosti. Poudaril je, da med njimi ni večjih trenj ali nesporazumov, predvsem pa, da niso niti z enim vojaškim ali političnim sporazumom povezane bodisi s katero deželo izven svojega kroga (šlo je očitno za aluzijo na račun Britanije, ki je prav tedaj bila skleni-* nasauski sporazum z ZDA).
Britanija pa je — je nadaljeval general — otoška in pomorska dežela, ki se pretežno ukvarja s trgovino ter industrijo in ima »izrazite in prav posebne običaje ter tradicije. «Skratka, Britanija se Po svoji naravi, strukturi in po-ložaju zelo razlikuje od »kontinenta«.
Pristop Britanije, zatem pa še drugih članic EFTA, bi povsem spremenilo EGS. Skupno tržišče bi se iznenada znašlo z licem v lice z mnogimi državami, predvsem Pa z ZDA, vtem ko bi tako različna družba ne mogla dolgo obstati. Oblikovala bi se nekakšna ogromna atlantska skupnost, ki bi bila odvisna od Amerike in Pod njenim vodstvom. Amerika pa bi to evropsko skupnost kmalu Požrla, a Francija ne želi, da bi jo kdo požrl.
Štirinajst dni kasneje je takrat. ®i šef britanske delegacije na bruseljskih pogajanjih in današnji voditelj britanskih konservativcev, Edward Heath, v Bruslju dejal: «Nastopil je čas, ko so se Pogajanja za nekatere preveč približala uspehu. Svetu je jasno, da se ta pogajanja niso razbila iz tehničnih ali gospodarskih razlogov, marveč izključno političnih, ih to na zahtevo samo ene vlade.«
Takšen je bil konec, ki mu je sledilo razočaranje, vtem ko je v Britaniji prišlo do pravcatega viharja ogorčenja.
Toda, ali so bili Britanci resnično razočarani? So bili iskreno Pripravljeni stopiti v EGS? Nobenega dvoma ni, da je Macmil-lanova vlada skušala prepričati britansko javnost, da Britanija hiora postati članica EGS, ven-dar se je takšni politiki zoperstavil voditelj laburistov, Gaitskell, Poudarjajoč obveznosti, ki jih Bri-tanija ima do dežel Commenweal-tha.
Ko so pred kratkim vprašali premiera Wilsona, ali naj bi Britanija izkoristila prvo ugodno priložnost in se pridružila EGS, je ta na to dal naslednji odgovor: «Mi smo vedno govorili, da smo °b ugodnih pogojih pripravljeni se pridružiti«. V te pogoje sodijo tudi zagotovila za ostale čla-
nice EFTA, nadalje britanska trgovina z deželami Commonvveal-tha in zaščita britanskega poljedelstva. Toda, kot da bi se bil ustrašil, ker je bil preveč popustljiv in optimističen, je Wil-son naglo pristavil: «Naravno, da pa nikjer ni videti neposredne možnosti, da bi se takšna priložnost nudila.«
Dejansko so vsa ta zagotovila, vsi ti pogoji, vse te zapreke gospodarske narave postranskega pomena spričo političnega spora, ki je razcepil »šesterico« na »pet in enesa«.
Pretekli mesec je francoski minister zunanjih zadev, Couve de Murville pred parlamentom izjavil, da Francija ne zahteva revizije rimskih sporazumov, marveč temeljito revizijo (revision d’ensemble») EGS, kar po ministrovem mnenju ni isto. Francija skratka osporava komisiji' EGS sleherno pravico do političnih odločitev ter zavrača načelo večinskega odločanja v svetu ministrov EGS. Vprašanje poljedelskih cen, ki je v bistvu ekonomske narave, je povsem zbledelo ob političnem blesku najnovejšega de Gaullove-ga stališča. Prenešeno na Britanijo, to pomeni, da morebitni sporazum v pogledu britanskega poljedelstva in komonveltskih preferenc med Londonom in Brusljem ne bilo tako težko doseči, ko bi de Gaulle ne govoril o «Evropi domovin«, o »Evropi do Urala«, o
popolni suverenosti nacionalnih držav ipd.
Za Britance je nacionalizem izvor vseh težkoč, ki Evropo tarejo od začetka preteklega stoletja. To je bolezen, ki muči nesrečne »kon-tinentalce«, vtem ko je v Britaniji skoraj ne poznajo. Ko bi se le Evropejci mogli in znali odreči še »nacionalizmu«, pa bi bilo vse dobro.
Resnica pa je, de, tudi v Britaniji zelo dobro poznajo na primer škotski nacionalizem in bi se Anglež silno začudil in raztogotil, ko bi, postavimo, v Italiji od njega zahtevali, da govori italijansko.
Dokler je angleščina svetovni jezik, dokler Britanija lahko računa, da bo na kontinentu igrala prvo violino, je vse v redu. Resnica pa je, da na evropskem kontinentu prvo violino igra de Gaulle, in to ne samo na protiameri-ških, ampak tudi protinemških strunah, kot je že o tem pisalo ameriško časopisje. Torej, kaj naj stori petorica proti de Gaullu? Kaj sploh petorica proti njemu lahko stori?
2e je čuti nekoliko sramežljive glasove, da bi se petorica, kot nadomestilo za Francijo, lahko o-brnila na Britanijo. Tega sicer nihče ne jemlje resno, a je vendar zanimivo, da se takšni glasovi čujejo. Seveda, sami glasovi še ne bodo premaknili Wilsona, ki je celo bolj kot konservativci ob-
seden od politike vzhodno od Sueza. Za morebitno odstranitev Francije, bi Britanija potrebovala nemško zavezništvo. A kaj, ko pa Bonn prav tako zameri Britaniji, ker je ta pripravljena žrtvovati multilateralne jedrske sile v prid sporazuma o prepovedi širjenja atomskega orožja s Sovjetsko zvezo, kot zameri po drugi strani tudi de Gaullu njegovo »spogledovanje s Moskvo«.
Britanija pa se še ni odločila, še ni dosegla enotnega stališča, še manj enotno politiko, vsaj kar zadeva laburiste in konservativce ne. V tej negotovosti je sicer prebolela sVoj strah pred »kontinentom« in tudi na svoje zveze s Commonwealthom glede v nekoliko drugačni luči. Vendar so pogoji, v katerih bi Britanija bila pripravljena stopiti v EGS, na žalost že zastareli. Položaj se naglo menja. V čvrstih okvirih hladne vojne in zveste atlantske pripadnosti je bilo razmeroma lahko načrtovati za več let naprej. Zdaj se ti okviri lomijo, pobude pa gredo preko meja nekdanje ozke in utesnjene Evrope, kakršna je še bila, ko so se podpisovali rimski sporazumi. In za vse to je pravzaprav kriv de Gualle. Danes že govori o Evropi do Urala, jutri bo morda v to vključil še Sibirijo. Za Britanijo pa so ta obzorja preširoka, zakaj zanjo je Evropa — predvsem politično — mnogo manjša.
Jutri v Kulturnem domu
Obiskali smo znanega solista ljubljanske Opere Rudolfa Francla v šoli tržaške Glasbene Matice, kjer je prevzel solopevski pouk, ter ga zaprosili, naj nam pove nekaj besed o svojem gostovanju po Japonskem, kjer je nastopal septembra in v začetku oktobra v okviru gostovanja zagrebške Opere v Tokiu in Osaki.
Na Japonskem sem gostoval z ansamblom zagrebške Opere, ki je imela 18 nastopov v Tokiu ter 6 v Osaki. Gostovanje se je vršilo pod naslovom Slav opere (slovanska opera), ker so v ansamblu sodelovali tudi 4 gostje iz Bolgarije. Poleg omenjenih nastopov je ansambel priredil dva dobrodelna koncerta za japonski Rdeči križ — za žrtve Ilirošime. Razen mene je kot Slovenec sodeloval še basist Ladko Korošec, ki ga Tržačani dobro poznajo z njegovih koncertnih nastopov v Avditoriju. Dirigiral je Oskar Danon, direktor beograjske Opere. Japonskemu občinstvu smo predstavili naslednja dela: Smetana — «Prodana nevesta)). Čajkovski — «Evgenij Onjegin«, Musorgski — «Boris Godunov», Bo-rodin — «Knez Igor«.
V vlogi Janka in Kecala iz Smetanove opere «Prodana nevesta)) sva s Korošcem pela prvič na Japonskem v slovenskem jeziku, kar mi je posebno ljubo. Osebno sem dosegel največji uspeh kot Lenski v operi Čajkovskega «Evgenij Onjegin» — v vlogi, ki mi je zelo pri srcu.
Za nastope zagrebške Opere je vladalo pri občinstvu veliko zanimanje, saj je bilo vseh 24 predstav razprodanih. Japonci so se izkazali kot pravi gostitelji. Med drugim na) omenim sprejem, ki ga je priredila po koncertu za Rdeči križ sestra japonskega vladarja. Ob tej priliki so nam izročili darila v znak priznanja za naše umetniško delo.
Najlepši doživljaj, ki mi je ostal v spominu, pa je prisrčen pozdrav japonskih mladeničev in deklet po zaključku predstav. Tedaj so si mladi Japonci posebej podčrtali ime Ljubljane na avtomobilskih kartah, ki so jih prinesli s seboj.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiuiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiuiiiiuiiitumiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
S POTOVANJA PO «DEŽELI TISOČERIH JEZER» IN DOBRIH LJUDI
Vseučiliščna biblioteka v Helsinkih ima tudi zelo bogat slovanski odsek
Za ameriške ceste je znano, da so zelo dobre in široke, vendar ne vse. Ker se posamezni tudi veliki deli rakete Saturn delajo v različnih krajih, so z «modelom» preizkusili, kako bodo ogromni tank za gorivo za omenjeno raketo pripeljali iz kraja, kjer ga bodo izdelali, do kraja, kjer ga bodo uporabili
F3
m
x!7
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 ital. pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 «Le Tigri«; 17-20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in Prireditve; 18.30 Gherbitz: «Felix jveingartner in Pierre Monteux»;
19.00	Zbor »Ernesto Solvay»; 19.15 Tone Penko: Zlata Žlica; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 Šport; =c.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Alberta Casamassime;
21.00	Koncert operne glasbe; 21.50 gaba pripovednik; 22.20 Pianist ktanley Black; 22.30 Variacije v jazzu; 23.00 Pesmi za dva.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; J3.15 Orkester p.v. Giannija Sa-tteda; 13.50 M. Simini in G. Vložil 14.10 Radijski oder.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pre-BL; 1100 Pesem za pesmijo;
11.30	Ansambel Cerri; 11.40 Iz turistove beležnice; 12.00 in 12.55 ,Jasba po željah; 13.40 Melodije;
15.00	zbor RTV Beograd; 15.45 podba Ljudske milice; 16.00 Kulturni zapiski; 16.25 Odlomki iz italijanskih oper; 17.00 Današnje te-ute; 17,10 Prijetna glasba; 17.45 "auašnji pevci; 18.00 Prenos RL;
19.00	športne vesti; 19.30 Prenos JS"j 2215 Nastopajo saksofonisti; 32.35 Mali večerni koncert.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Sim-
PETEK, 12. NOVEMBRA 1965
fonična glasba; 9.45 Pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.30	Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Raul Lunardi: «11 ministe-ro»; 18.55 Velike osebnosti; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Mozart v zasebnem življenju; 21.00 Simf. koncert; 22.35 Plesna glasba.
II. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Zanimivosti; 10.35 Nove ital. pesmi;
11.05	Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.35 Duo E. Mai-nardi-C. Zecchi; 16.00 Najnovejše pesmi; 16.55 Srečanja; 17.35 Ljudska enciklopedija; 18.35 Dantejevo življenje in delo; 18.50 Vaši izbranci; 21.00 Aktualnosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
Nimaš prednosti!; 12.05 Iz oper P. I. Čajkovskega; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: O piščalki, goslicah in bobenčku; 14.35 Grške narodne; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo;
15.30	Kvintet bratov Avsenik; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Operetne melodije; 20.20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 Alojz Srebotnjak; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Honegger: Simfonija št. 2.
Ital. televizija
8.30 Sola; 16.30 Konjske dirke v Milanu; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Koncert; 19.30 Vatikanski koncil; 19.55 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 L. Hellman: «Le piccole volpi«; 23.10 Dnevnik.
III. program
18.45 Pendereckijeva Stabat Mater; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Alun Owen: «Hud udarec«, dvo-dejanka; 22.25 Weillove skladbe.
Slovenija
8.05	Matineja operne glasbe; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže — domači ansambli: 9.35 Nova pesmica; 10.15 Hornist Jože Fa-lout; 10.35 Novost na knjižni polici; 11.00 Turistični napotki; 11.15
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Italija in druga svetovna vojna; 22.15 Pisan glasbeni spored.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Pionirsko gledališče z Reke; 18.25 Obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Šolanje Toma Browna — angl. film; 22.10 Zadnja poročila.
Kratka zgodovina biblioteke, ki je bila osnovana že leta 1640 - Posledice požara ^o bile - blagodejne Izmenjava in nakupi v vseh slovanskih državah
irr itJžrš
HELSINKI, novembra. — Finsko imenujemo deželo tisočerih jezer. Lahko pa bi jo tudi imenovali deželo — dobrih ljudi. Kamor koli stopiš, na kogarkoli se obrneš, povsod naletiš na prisrčen sprejem, pa naj gre za človeka na odgovornem mestu, ki bo s teboj vedno vljuden, kot tudi ko se obrneš na preprostega gozdnega, torej težaškega delavca, ki ne bo uglajen, zato pa iskren. Povsod boš naletel na neposreden stik, pa naj gre za človeka, ki si mu ti napravil uslugo, ali pa na človeka, katerega prosiš, naj uslugo napravi tebi. Ne vem, od kod ta njihova vljudnost, iskrenost, saj bi jih njihova ostra klima morala napraviti ostre, vsaj nedostopne, kot bi morala negativno vplivati na njihov značaj tudi njihova ne preveč prijetna preteklost, zgodovina, ki je bila do finskega ljudstva bolj nenaklonjena. In vendar...
Pa pustimo ta razmišljanja in se ustavimo raje pri nečem, kar me je prijetno dimilo. Tu tako daleč na Severu sem v veliki univerzitetni biblioteki naletel na dela jugoslovanskih slovstev, celo iz najnovejših časov, To mg je navedlo, da sem se podrobneje pozanimal za veliko in bogato univerzitetno biblioteko, prvenstveno za njen slavistični del.
Pravzaprav točnih podatkov o nekdanjem zakladu slovanskega čtiva te boblioteke ni. Zgodovina je namreč sledeča. Slovanska biblioteka je bila ustanovljena že leta 1640. Bila je del bilioteke pri univerzi v Turkuju. Toda 1827. leta je slovanska biblioteka pogorela in pri tem požaru je zgorel tudi seznam knjig, že naslednjega leta se je vseučilišče preselilo iz Turkuja v Helsinki in z univerzo se je v sedanjo prestolnico Finske preselila tudi univerzitetna biblioteka. Z njo so v Helsinki prenesli tudi 21 knjig, pisanih v slovanskih jezikih, kar se je pač pri požaru rešilo. Konkretno je šlo za 21 ruskih del.
Požar, ki je uničil vseučilišče v Turkuju, je imel velik odmev, Vse finsko ljudstvo je prispevalo, da bi se vseučilišče in biblioteka čim prej postavila spet po koncu. Sam tedanji ruski car Nikolaj I. je pozval ruske univerze, šole in znanstvene ustanove, naj bi v Helsinki poslali kar zmorejo njihove knjižnice odnosno, čemur bi se mogli odreči, da bi se s požarom nastala praznina izpolnila in v Helsinki so prihajale knjige iz Moskve, Vilne, Kazana, Harkova, bližnjega tedanjega Petrograda — sedanjega Leningrada, celo iz Sibirije. V tej vnemi, v tem najdušenju je bilo tudi sklenjeno, naj bi univerzitetna biblioteka v Helsinkih uživala prednost, ki je druge univerzitetne biblioteke niso uživa-
le, in sicer naj bi založbe poslale po en izvod svojih izdaj tej biblioteki — brezplačno.
Takšno ugodnost je tedaj uživala le ena ruska biblioteka — državna bibliotega. Pri tem moramo pripomniti, da je bila tedaj Finska pod oblastjo carske Rusije, kar je trajalo vse do 1917. leta, ko je Finska proglasila svojo neodvisnost.
Vrnimo se nekoliko nazaj: čeprav je bilo sredi preteklega stoletja tiskarstvo daleč za današnjim in so se tiskala bolj redka dela, je do leta 1843 slavistični del univerzitetne biblioteke v Helsinkih štel že 4.000 izvodov. Tega leta se je slavistična sekcija biblioteke osamosvojila, ali bolje povedano postala bolj avtonomna. Toda vse do leta 1956 je slavistični del univerzitetne biblioteke v Helsinkih «gostoval» pri tujih sekcijah in šele tega leta dobil svoj primerni sedež.
V tej dobi — od 1843. do 1956. — se je njen knjižni sklad o-gromno povečal. Samo ob sebi se razume, da razpolaga vsa biblioteka povečini z deli iz ruskega slovstva. Konkretno razpolaga z vsem, kar je bilo v 19. stoletju v Rusiji tiskanega v ruskih jezikih. Poleg knjižnih zbirk razpolaga ta biblioteka tudi s številnimi «kompleti<> iz ruskega dnevnega tiska, iz te dobe.
Osnovno vodilo vodstva slovanskega oddelka univerzitetne biblioteke finske prestolnice je bilo vedno, zbirati slovanska dela, po oktobrski revoluciji pa vsa ali čim več del, kar jih je bilo v Sovjetski zvezi napisanih in tiskanih v slovenskih jezikih. Seveda je praktično nemogoče zbrati vsa ta dela, saj je znano, da spada Sovjetska zveza, po tiskanju knjig, na eno prvih mest na svetu.
Slovanska biblioteka se ne o-mejuje le na področje sedanje Sovjetske zveze, pač pa zbira tudi slovstvo drugih slovanskih narodov. Od ostalih slovanskih narodov Je najbolj popolna in obsežna poljska zbirka, ki sega nazaj še v dobo carske zasedbe Poljske. Posebno temeljita je prav ta zbirka. Do leta 1917, torej do začetka oktobrske revolu-
cije in hkrati ponovne osamosvojitve Poljske, so v Helsinkih posebno skrbeli za poljsko čtivo in zato je ta zbirka zelo popolna, saj razpolaga tudi z vrsto danes že redkih slovarjev in publikacij.
Obsežna je tudi češka sekcija slovanske biblioteke. Ta se v zadnjih letih vedno bolj bogati, ker je biblioteka naročena na vse češke publikacije, kar velja tudi za poljske. Tudi v tem oddelku je nekaj redkih, rekli bi že dragocenih primerkov.
že v začetku smo rekli, da najdemo na policah te biblioteke , tudi dela jugoslovanskih slovstev. In čeprav loči Finsko od Jugoslavije toliko kilometrov, je ta zbirka kar obsežna in se stalno veča, ker finska biblioteka naroča ali dobiva iz Jugoslavije veliko del. Podobno bi mogli reči tudi za bolgarski del te biblioteke.
Kakor mi zatrjujejo, šteje slovanski del univerzitetne biblioteke v Helsinkih nad 300.000 izvodov. Ta številka dokaj zgovorno priča, da so se v univerzitetni biblioteki v Helsinkih glede tega temeljito potrudili. Nekdo mi celo pravi, da je na primer zbirka znanstvenih del v ruščini najbogatejša slovanska zbirka izven Sovjetske zveze.
Police slovanskega oddelka te biblioteke se vedno bolj bogatijo tudi na račun sporazumov o izmenjavi knjig kot tudi na račun nakupa. V novejši dobi so se opredelili bolj za znanstvena dela, toda ne zanemarja se niti ostalo čtivo. Da se raje opredeljujejo za znanstveno čtivo, je razumljivo, saj gre za univerzitetno biblioteko. V zvezi s tem bomo omenili, da ima univerza v Helsinkih posebne dogovore z leningrajsko in moskovsko univerzo, pogosto pa izmenjava dela tudi z vseučilišči drugih sovjetskih socialističnih republik. S Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo in Jugoslavijo pa ima univerzitetna biblioteka v Helsinkih dogovor, ki predvideva izmenjavo knjig in tudi posamezne nakupe. Poslednje je predvideno v glavnem za najpomembnejša dela.
D. K.
PREOBREMENJENOST ELEKTRIČNE MREŽE...
Ameriška mesta ob atlantski obali ponovno v temi
Na srečo je toka zmanjkalo le za nekaj minut
NEW YORK, 11. — Kakor smo včeraj poročali, je celo vrsto mest ob atlantski obali ZDA zajela — tema, ko je zmanjkalo električne energije. To je bilo predsinočnjim, toda tudi sinoči so prebivalci severnega dela države New York doživeli ponovno prekinitev električnega toka. Na srečo je »mrak« zajel tokrat le devet mest in je trajal samih 19 minut. Tudi tokrat pravijo, da je treba vzrok pripisati preobteženosti električne mreže, kot je izjavil glasnik neke krajevne družbe za proizvodnjo in razdeljevanje električne energije.
V New Yorku so bile sinoči ulice in ceste mnogo manj razsvetljene kot po navadi. Kinematografi, gledališča in drugi javni lokali so se na poziv newyorškega župana Wagnerja odpovedali svojim blestečim neonskim napisom, da bi se prihranil električni tok. Toda ne le kinematografi in gledališča, pač pa skoraj vsi neonski napisi po mestih so bili sinoči ugasnjeni.
Razburjenje, ki je preteklo noč zajelo kakih 30 milijonov državljanov atlantskega pasu ZDA zaradi prisilne zatemnitve ob pomanjkanju električnega toka, se danes odraža v newyorških časopisih, ki zelo obsežno opisujejo dogodek in kroniko o tem. Hkrati pa poročajo, kako so pozitivno vplivala na javnost zagotavljanja radijskih postaj med pomanjkanjem električnega toka. V današnjem tisku pa beremo tudi kako pikro na račun proizvodnje in razdeljevanja električne energije. «New York Times« med drugim piše:
«Vse do tedaj, dokler ne bodo odkrili šibke točke sistema in se temu ne bo odpomoglo, bo država ostala nevarno ranljiva za paralizo, ki so zanjo krivi energetski viri... Odgovorni krogi za javne služnosti so odgovorni za to in se tega morajo zavedati...«
Dnevnik «New York Daily News» pa se sprašuje: «Ali so mali geniji, ki so odgovorni za proizvodnjo električne energije, postali preveč brihtni za svoj lastni interes?«
«Daily Herald Tribune« pa izraža svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da vojaške naprave niso bile prizadete zaradi pomanjkanja električne energije, kakor je sporočil 1 Pentagon.
B B nima
zasebnega
življenja
PARIZ, 11. — Ni lahko postati slaven. Ko pa nekomu to vendarle uspe, ne pripada več sebi, pač pa javnosti, rekli bi vsem. Do tega spoznanja Je prišla Brigitte Bardot; tega prepričanja pa so tudi nekateri pariški odvetniki.
Zadeva se je začela pred nedavnim, ko je sedem pariških listov objavilo vrsto fotografij, na katerih je BB v dokaj intimnih pozah. Filmska umetnica, ki se je pred leti trudila, kako bi postala popularna in ji je to tudi uspelo, da je danes že nekakšen simbol francoske ženskosti, pa s temi fotografijami ni bila zadovoljna in Je vso zadevo prijavila sodišču. S tem v zvezi pa je prišlo na dan, da so filmsko umetnico fotoreporterji fotografirali z izredno močnimi teleobjektivi, ki so segli vse do njene vile, pa čeprav je znano, da ima njena vila v Saint Tropezu zelo obsežen park, ki Jo varuje pred nezaželenimi gosti,
V tožbi, ki jo je BB sprožila proti sedmim pariškim listom, ki so objavili inkriminirane fotografije, se BB sprašuje, ali ima človek pravico do svojega zasebnega življenja. Na to vprašanje bi morali odgovoriti sodniki, ki bi jim v primeru drugih ljudi ne bilo težko odločiti se. V primeru BB pa bo odgovor veliko težji, kajti odvetniki, ki so jih najela uredništva toženih listov, so se postavili na povsem drugačno stališče. Odvetniki odločno zatrjujejo, da nekatere umetnice nimajo pravice do lastnega, do zasebnega življenja.
Ta trditev je nekoliko drzna in v protislovju z povsod veljavnimi zakonskimi normami. Vendar pa le do neke meje, kajti odvetniki trdijo, da se umetnice na vse pretege trudijo, kako bi postale slavne in popularne, kako bi tudi njihovo zasebno življenje postalo — javno. Tako je počela tudi BB, ki sedaj — po njihovem — nima pravice, da bi branila nekaj, kar je že zdavnaj — javna last.
.........................................iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,iiiiimiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiimiimiiiiiniiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte si priskrbeti vse instrumente, ki so potrebni za vašo akcijo. Ce stremite za srečo, se ogibajte slehernega kompromisa.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z reorganizacijo svojega poslovanja si boste zagotovili mnoge ugodnejše perspektive. V čustvenem življenju ne boste naleteli na težkoče.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Ne počivajte na lovorikah, marveč še bolj okrepite svojo dejavnost. Danes boste imeli v ljubezni srečo.
RAK (od 21.6. do 22.7.) Ne opustite metod dela, ki ste si z njimi doslej zagotovili precejšnje uspehe. Pomoč, ki vam je potrebna, poiščite pri prijateljih.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Otresite se vseh odvečnih obveznosti. Neko
preveč gospodovalno čustvo bi vas utegnilo omejiti v vaši svobodi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Današnje vzdušje bo izpolnjeno z razumevanjem in s poudarjeno težnjo po sodelovanju. Deležni boste kritike, ki bo docela utemeljena.
TEHTNICA (od 23.9. do 20.10.) Skušajte še bolj razširiti obseg svojih interesov. Tudi na čustvenem področju boste uveljavili svoj razum.
ŠKORPIJON (od 21.10. do 21.11.) V vašem vsakodnevnem delu bo prišlo do bistvenih sprememb. Posvetili boste večer poglobljenemu
proučevanju nekega važnega vprašanja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Spomnite se obljub, ki ste jih bili dali in prejeli. Vzpostavili boste nekatere zveze, ki bodo zelo koristne za uresničitev nekega osebnega na-črta.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predložite svojemu predstojniku nekatere svoje zahteve, vendar samo tiste, ki so upravičene. Doživeli boste prijetno presenečenje v prijateljskem krogu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Med vami in sodelavci bo prišlo do resnega razdora. Ne štedite z napori, da bi pomagali prijateljem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno si boste utrdili svoj finančni položaj. Bodite bolj širokosrčni do osebe, ki vas ljubi.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Pet tržaških slikarjev v «Torbandena»
Z razstavo «Pet tržaških slikarjev)) je galerija Torbandena zaključila otvoritveno obdobje domačih razstavišč te jeseni. Razstava je sicer že mimo. vendar se moramo ob njej ustaviti.
Skupina Devetta, Guacci, Righi, Rosignano in Sormani je posrečeno izbrana. Se boljša pa so izbrana dela: štiri do pet na vsakega, ki podajajo res značilen prerez njih letošnjega ustvarjanja.
Devetta je zastopan z olji pokrajin in cvetja. Ta so to pot tako skladna v barvi in zasnovi, kot da bi jih slikar dovršil drugega za drugim v neprekinjenem zapovrst-ju. Zelenkasto prevladovanje barv v njih ni ošibljeno, čeprav v podobi cvetic na oknu le-te prihajajo do polnega barvnega izraza njih pestrosti, kljub zatemnjevanju njih naravnih barv. Sicer pa se Devetta v svojih delih ne skuša približati stvarnosti predmetov, marveč podaja le njih nastrojenje, ki naj •izzveni v nas samih.
Guacci dospe do enakih dosežkov bolj z igro obrisov na zelo rahlih barvnih poljih širokih ozadij, včasih tudi postav, kot n pr. v sliki belega pajaca, katerega vesela gluma s flavto je le olje nad razburkanim jezerom notranjih čustev.
Igranje na piščal je v zadnjih letih glavna vsebina Righijevih slik, ki jo obdelava naravnost zgodovinsko v vseh pogledih od pradavnih početkov pa do danes. Na razstavi je pregledno zajeta v treh podobah, od bajeslovnega Pana, do cirkuškega Harlekina vedno v Ri-ghijevi značilnosti obrazov, ki so slikarsko enotni, slike pa povezano zlite,
V tem je nekoliko pogrešil Rosignano. V svoji skupini olj s postavami ni pač mogel opustiti tudi prikaza zelene pokrajine tiste kakovosti, ki mu je priborila zasluženo priznanje javnosti in tiska. Ostala, megleno sivo naslikana olja ribičev, delavcev in preprostih žensk pa so • tisto nekaj drugega po načinu in vsebini. Zanimivo bo slediti nadaljnjemu razvoju tega novega Rosignanovega ustvarjanja razkrajajočih se človeških oblik, ki ga je že lani nakazal.
Vseskozi zvest svojim umetniškim posegom ostaja tu znani Sormani v treh odličnih oljih milj-skih hiš, zimskega vinograda in čolnov na produ. Posebno v poslednji sliki doseže Sormani višek svoje umetnosti v natančnem podajanju umetniške oblikovnosti narave. Bolje kot strešne korce na hiši z napisom «Sanitb» uspemo tu sešteti, seveda s potrebno potrpežljivostjo, stotine belih, okroglo izpranih kamenčkov morskega brega. Ni pa to drobno nizanje pik morda igračkanje: je le poudarek daljine obzorja in razsežnosti morja,
Pietro
Grassi
v «Obeinski»
S številnimi platni se nam Pietro Grassi predstavlja na novi razstavi v Občinski galeriji enotneje kot nedavno na Rossonijevem razstavišču. Takrat smo omenili, kako se njegovo slikarsko poustvarjanje našega okolja v slikah oblikovno spreminja. Nekdanje snopasto in mrežasto črno očrtane oblike predmetov pokrajine so se postopoma širile v preglednejše ploskve živahnejših barv širokih potez, ki so se končno prelile v enobarvnost daljine obzorij in morske gladine.
Od vsega tega razvoja, ki je bil usmerjen v poenostavljanje umetniških učinkov, se zrcalijo v sedanjih delih najboljši dosežki. Preko bolj črtasto zasnovanih oljnatih slik «Valobran in svetilnik», ttSoline v Sečovljah», «Ladjcdelni-ca ponočis, «Stavbište» in «Gradbeno ogrodje» prehaja Grassi posebno v delih iiJama pri Briščikih», «Kraška jesen» in «Podvodni razgled» v vedno bolj naraščajoče ploskovno podajanje, ki ga v »ti ti eDolina Rizane» puenosi.av: te r.u tribarvnost pasov neba, skalnate stene in zelene trate.
Ta slika je mogoče prelomnica, most v novo, preko katerega pa se Grassi še ni odločil prestopiti. Jasno pa je, da proučevanje čisto slikarskih odnosov prostora in teles v naravi, v mestu in na domu postaja zadnje čase v njegovem slikanju osrednji namen. Priznati pa moramo tudi, da je v tem našel nove poti do raznihanja našega umetniškega dojemanja pri gledanju teh slik.
V tem pogledu so olja «Stara hiša z mostovžom», s Siva hiša» in pa «Spomin na Benetke» najznačilnejša. Barvni snopi, ki se spajajo, lomijo in predirajo ploskovno celovitost hišnih sten, razhajajo in spet združujejo, ustvarjajo bistvo prostornosti v vsej njeni raznoličnosti in razgibanosti.
že samo ta ugotovitev pa, menimo, zadostno dokazuje, kako se ta zelo delavni slikar vedno više vzpenja
MILKO BAMBIČ
Goriško-beneški dnevnik
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V GORICI
Na polovico bodo skrčili količino pogonskega goriva za mesec december
Zahtevi po odpravi trošarine za proizvodnjo žganja za do-mate potrebe - Gospodarsko načrtovanje za goriško pokrajino
Količina bencina proste cone za avtomobiliste in motocikliste za me sec november se ne bo izpreme-nila, na polovico pa se bo skrčila za december. Urad avtomobilskega kluba in EAM, katerima je zaupana distribucija bencinskih bonov, bo razdelil meseca decembra poldrugi obrok za dva meseca hkrati. Tako je na svoji zadnji seji sklenil odbor trgovinske zbornice v Gorici na podlagi pregleda uporabe kontingentov, in razpoložlti-vega blaga po desetih mesecih potrošnje.
Ustavili so nadalje razdeljevanje nafte za november, med katerim bodo razdelili samo polovico količine, ki jo običajno delijo v celem mesecu. Potrebe avtoprevoznikov, ki izhajajo iz pomanjkanja pogonskega goriva po ugodnih cenah, bodo sporočili pristojnemu ministrstvu, da bi morebiti priskočilo na pomoč prizadeti, kategoriji.
Kar zadeva mazilno olje je zbornica sklenila začasno ukinitev razdeljevanja bonov na ACI in EAM.
Odbor zbornice je na svoji seji 10. novembra pod predsedstvom inž. Rigonata obsežno razpravljal o upravljanju kontingentov proste cone ter je določil distribucijski načrt za kontingente namenjene industriji in dokončni distribucijski načrt za leto 1966 kontingentov kakava, papirja in kartona; pri finančnih organih je sklenil podpreti dve zahtevi, ki naj dosežeta odpravo trošarine na žganje, izdelano z destilacijo tropin krajevne proizvodnje, namenjene družinski uporabi kmetovalcev proste cone.
Ob zaključku obravnave vprašanj, ki zadevajo prosto cono, so člani odbora ugotovili, da stalno narašča število upravičencev ter se veča povprečna mesečna potrošnja pogonskega goriva; tudi v prihodnjem letu bo distribucijska služba bencinskih bonov na ACI nespremenjena .
Odborniki so nato poslušali po-
ročilo prof. Baza, koordinatorja proučevanja gospodarske programa-dje, ki jo pripravljajo trgov! nske zbornice naše dežele. Prof. Bazo je seznanil prisotne z opravljenim delom in njegovimi kriteriji. Za to delo je ministrstvo za industriji in trgovino izdalo splošne smernice, ki dopuščajo deželnim organom svobodno izbiro metode pri iskanju rešitev. Prof. Bazo je doslej opravil delo, ki zadeva proučevanje stvarnosti. V tretji fazi bodo proučevali gospodarske posledice stihijskega razvoja, nastalega brez programske volje.
Razvila se je obsežna diskusija
o osnovnih vprašanjih bodoče gospodarske ureditve goriške pokrajino na vseh sektorjih. Obravnavali so tudi razvojno možnost od dinamike delovne sile do infrastruktur in sestavljanja investicijskih kapitalov.
Stavka v Portorosegi
Za danes od 13. do 24. ure so napovedali stavko delavci v tržaškem pristanišču Portorosega, da bi z njo podkrepili svoje sindikal. ne zahteve.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
V Tržiču bodo zgradili novo športno palačo
Možnost za povratek premeščenih delavcev
Na zadnji seji občinskega sveta v Tržiču v sredo zvečer so med drugim obravnavali tudi zamenjavo 2345 kv. m zemljišča ob Ulici Cosullch, ki je last CRDA, ker bo služilo za gradnjo nove športne palače. To zemljišče bo uprava ladjedelnice odstopila v zameno za 9000 kv. m občinskih cest, ki so Jih vključili v območje znotraj ladjedelnice. Prostor Je zelo pripraven za gradnjo pokrite telovadnice. S tem so uredili star spor med občino in ladjedelnico.
Na seji so bili stavljeni tudi predlogi za izboljšanje stanja v I Domu onemoglih, kjer bi morali
opraviti nekatera dela za okrog 110 milijonov lir. Sklenili so tudi, da naj bi načelniki posameznih strank nadaljevali razgovore o problemu v Trst premeščenih ladjedelniških delavcev. V tej zvezi so nekateri predlagali, naj bi zaposlili v tovarni vijakov vse tiste delavce, ki bi se želeli vrniti v Tržič.
.................................m.........m..................
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Ker zarubljeni stroj ni bil plačan ga je prodajalec odpeljal
Piča za kanarčke ni ustrezala predpisom - Jugoslovanka se je prepozno prijavila - Pustolovščine dveh vinskih bratcev
CORSO. 16.30, 19.15, 22.00: »Prima vittoria*, J. Wajme, K. Douglas in P. Neal; ameriški čmobeli kinemaskopski film.
VERDI. 17.15: «11 muro dei dolla-ri», S. Pleschette tn T. Hadin. Ameriški čmobeli film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00:	«Opera-
zione Love*, Sean Connery in Lana Turner; čmobeli ameriški film v vistavizionu.
VITTORIA. 17.00: «La ragazzola», Agnes Spaak in Giuliano Gem-ma; italijanski čmobeli film.
CENTRALE. 17.00: «Donne e avven. turieri«, J. Carroll in C. McLead; ameriški čmobeli film.
KINO RIO v Rnnkah: «Donne in-quiete», Joan Crawford.
KINO EXCELSIOR: Danes zaprt.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carduccl 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 12,4 stopinje ob 15.20, najnižjo 8,2 stopinje v sredo zvečer ob 22.30; povprečne dnevne vlage je bilo 69 odstotkov; dežja je padlo 2 mm.
Razstave
J«-1-- Ji -J iU Iijcu« V UOfiU DO
od 15. do 26. tm. razstavljal tržaški slikar Ottone GriselHi.
Okrajni sodnik v Gorici dr. Bas-si Je včeraj v odsotnosti obtoženca obravnaval zadevo 42-letnega mehanika Luiglja Pascotta iz Gorice, Ul. Pitteri 3. V obtožnici Je rečeno, da je izmaknil stroj Super Brown 250 mm, ki mu je bil zarubljen in mu Je bil potem zaupan v varstvo. Stroj je bil vreden okrog 150 tisoč lir.
Stroj je bil zarubljen Pascottu dne 28. septembra lani na zahtevo upnika Luigija Livona. Ker pa Je bil kupljen na obroke in Pascotto ni plačeval redno zapadlih menic, je prodajalec Enzo Bertoldo iz Trsta, Ul. Milano 4, stroj zopet odpeljal, čeprav je bil zarubljen. Sodnik Je Pascotta obsodil na dva meseca zapora in 20 tisoč lir globe. Branil ga je odv. Cossa.
Uslužbenci urada za zatiranje potvorb iz Conegliana so se 26. novembra lani zglasili v trgovini »Val-li-sementi» v Gorici, Travnik St 62, ki je last Giuseppa Vallija s Korzo Italia 163. Pri pregledu blaga so ugotovili nepravilnosti pri krmi za kanarčke in vzeli 20 zavojčkov za analizo. Ugotovili so, da vsebina ne ustreza napisu na ovoju in da zavojčki niso bili pravilno zaprti
Na osnovi te ugotovitve Je bil takrat Valli kaznovan z globo 50 tisoč lir, ker zavojčki niso bili pravilno pripravljeni in označeni, ter nadaljnjih 50 tisoč lir, ker jih je prodajal. Na njegovo pritožbo Je bila včeraj razprava v tej zadevi pred okrajnim sodnikom, ki pa jo je odložil zaradi pozne ure in zadržka državnega tožilca. Obtoženca je branil odv. Cossa.
Lani prvega maja je prišla 35 letna Štefka Gregorač iz Žirov na Gorenjskem na obisk k svoji teti Josipini Brence, ki stanuje v Stan-drežu, Mihaelova Ul. 23. Po petih dneh bivanja je pred svojim odho dom nazaj v Jugoslavijo odšla na kvesturo, da bi se prijavila. Ker pa bi morala napraviti tako prijavo tri dni po prihodu, je policija prijavila zadevo sodišču. Včeraj je sodnik obtoženko, ki ni bila prisotna, obsodil na plačilo globe 2000 lir pogojno in brez vpisa. Zagovarjal jo je uradno odv. Munafb.
Dne 22. aprila letos je policija našla v Raštelu 52-letnega Antona Kraglja iz Idrije pri Bači, ki je prišel v Gorico s prepustnico ter se ga tu pošteno nalezel. Odpeljali so
ga na kvesturo, in ko mu je pijanost prešla, so ga odpravili domov. Včeraj ga je v odsotnosti okrajni sodnik obsodil na plačilo globe 1000 lir, vendar pogojno in brez vpisa. Branil ga je odv. Cossa.
Manj gladko je šlo v podobnem primeru s 45-letnim Italom Gandi-nijem iz Colle Umberto pri Trevi-su. Dne 16. februarja ob 18. uri ga Je policija presenetila močno vinjenega v Ul. LunghTsonzo Argentina ter ga zaprla v temnico na kvestu-
ri. Ko pa je prišel malo k sebi, je okrog 21. ure začel vpiti in razgrajati ter tolči z glavo ob zid in vrata. Policija ga je morala odpeljati v civilno bolnišnico zaradi poškodb na glavi, potem pa so ga spravili v sodne zapore v Ul. Bar-zellini. Naslednji dan so ga izpustili, potem ko so ga prijavili sodišču. Pri včerajšnji razpravi Gan dini ni bil prisoten. Sodnik ga je obsodil na plačilo globe 9000 lir. Branil ga Je uradno odv. Munafb.
Bergantov orgelski koncert drevi v Ignacijevi cerkvi
Drevi ob 20.30 bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku orgelski koncert Bachovih sklad prof. Humber-ta Berganta it Nove Gorice. Igral bo preludije, fuge, korale itd. Bergant je diplomiral na glasbeni akademiji v Ljubljani it klavirja in orgel ter sodi med najboljše jugoslovanske organiste.
256 milijonov za gradnje v tržiški bolnišnici
Državni podtajnik Ceccherini Ji poročil tržiškemu podžupanu, du Je bil odobren izdatek 256 milijo-
nov dr za gradnje novega oddelka in drugih potrebnih naprav pri bolnišnici v Tržiču. Gradili bodo i državnim prispevkom.
iHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiini, timu, m     imiiuHmiimmmiiiiiiuiinmmt
VČERAJ MED OPOLDANSKIM ODMOROM
Vlom v Konfekcijsko trgovino Beltrame
Neznanci so odnesli 280 tisoč lir v gotovini
Včeraj popoldne, ko je odprl trgovino po opoldanskem premoru, je čakalo poslovodjo konfekcijske trgovine Beltrame na Korzu Verdi 115 v Gorici neprijetno presenečenje. Vrata na cesto so bila vlomljena in nered v trgovini je pričal, da so bili med tem časom v trgovini vlomilci. Takoj Je prijavil vlom policiji, ki je pri natančnejšem pregledu ugotovila vlom v predal pisalne mize, odkoder je zmanjkal ves denar in sicer nad 288 tisoč lir. Leteči oddelek goriške kvesture je vzel prstne odtise z nekaterih predmetov ter zbral vse druge podatke, ki bi dali kako sled za vlomilci, ki jih sedaj iščejo. To Je prvič, da so vlomili v to trgovino.
Ker je bil vinjen bo plačal globo
Okrajni sodnik v Tržiču je obravnaval včeraj več zadev. Med drugimi je bil na zatožni klopi tudi 40-letni Ciro Mahorsich iz Tržiča Trg Liberta 5, ki so ga presenetili v kopališču Marina Nova pijanega. Plačati bo moral globo 20.000 lir in sodne stroške. Branil ga Je odv. Venier.
Skuterist povozil pešca v Selcah
Sinoči ob 18.15 je lambretist 19-letni Giuliano Sandrin povozil na Doberdobski cesti v Selcah 70-let-
nega Giuliana Persija iz Ronk, Do-berdobska cesta 22, ki Je šel peš. Oba sta bila pri nesreči ranjena in odpeljali so ju v tržiško bolnišnico. Sandrin si Je zlomil levo roko v zapestju ter se odrgnil po obrazu, Persi pa si je zlomil desno nogo. Oba so pridržali s prognozo 30 dni. Zapisnik so napravili kara-binlerji iz Vermeljana.
Prepir zaradi večerje
Prejšnji večer ob 23. uri je prišel po pomoč v civilno bolnišnico 49-letni Enrico Mauri iz Ul. Morelli 40. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v dveh dneh za odrgnjenja na obrazu in levi roki. Mauri se je sprl s sinom zaradi večerje, ki mu ni prijala, ko se Je vrnil malo okrogel domov.
Na delu v SAF0G se je ponesrečil
Včeraj dopoldne ob 11. url so poklicali rešilni voz Zelenega križa v tovarno SAFOG, kjer se je na delu ponesrečil 58-letni Domenico Ouero s Trga C. Battisti 10. Ker se Je ranil na desnem kolenu in dobil tudi druge poškodbe, so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ouero je povedal, da Je stopil na dva zaboja, ki sta bila postavljena eden vrh drugega. Ker se je spodnji premaknil, je padel in se poškodoval.
Obnova pogajanj za peke
Po stavki pekovskih nameščencev dne 15. oktobra Je ministrstvo za delo posredovalo, da bi se nadaljevala pogajanja. Sindikat CISL Je pristal na obnovitev pogajanj za obnovo delovne pogodbe in za raztegnitev premične lestvice za draginjsko doklado tudi za to kategorijo.
NAMIZNI TENIS
PO ŠPORTNEM TEDNU
Nove sile ob mizah
Kot v večini drugih panogah letošnjega športnega tedna je število prijavljencev doseglo tudi v namiznem tenisu pravi rekord. Za tekmovanje v moški, mladinski in ženski konkurenci se je prijavilo namreč kar 140 igralcev in igralk.
V Ul. Roma je avto podrl motociklista
Sinoči ob 19.25 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v Ul. Roma v Gorici, kjer je bil ranjen pri prometni nesreči 57-letni Marcello Zampa iz Ločnika Ul. Udine 75. V civilni bolnišnici so mu ugotovili zlom leve roke v ramenu, rano na čelu in na levem ušesu ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Zampa se je peljal z motofur-gonom Ape 150 po Ulici Roma v smeri proti Travniku. V bližini Ul. Rota je vozilo obrnil nazaj proti Ul. Crispi, v tem je po Ul. Roma privozil v smeri proti Travni, ku 38-letni Egič Winkler iz Gorice, Ul. Catterini 21 ter zadel v moto-furgon od spredaj s tako silo, da je najprej odletel v avto Antonia Koprivca iz Tržiča, ki je bil parkiran ob strani ceste ter nato odletel na sredo cestišča kjer se je prevrnil. Motofurgončin je utrpel precejšnjo škodo. Koprivčev avto ima razbita leva vrata, «giulietta» je utrpela le manjšo škodo. Zapisnik o nesreči Je napravila cestna policija iz Gorice.
vlogo. Tekmovalki sta približno na isti ravni, le da je bila Mijotova v odločilnem trenutku tretjega seta bolj zbrana in mirna in si tako osvojila ta set skupno s končno zmago z 21:19. Zmaga je prinesla škamperlu, za katerega je Mijotova tekmovala, dragocene odločilne točke, s katerimi so Sveto, ivančani osvojili, pa čeprav le za las, pokal pred Opčinami.
V ceioti lahko označimo tekme osmega slovenskega športnega tedna za zelo pozitivne, ker so pokazale nekaj mladih talentiranih fantov in deklet, ki se bodo lahko pridružili skupini že znanih imen. Tu mislimo predvsem na Edija in Emila Boleta in Radoviča v moški konkurenci, na Kendovo, Furlanovo, Racmanovo Maro in na Strgausovo v ženski. Prav gotovo bo lahko športno združenje Bor črpalo iz teh vrst nove in dragocene sile, posebno velja to za dekleta, za prvenstvene nastope v prihodnjih letih.
Tudi organizacijsko so tekmova-nja potekala v redu brez večjih napak ali nevšečnosti.
Dva padca v Tržiču
Na svojem domu Je ob 15. uri padla po stopnicah Lidija Milocco por. Visintin iz Tržiča Ul. Randac-cio 18. Pri tem se Je udarila na lobanji in si pretresla možgane. V bolnišnici so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Padel je tudi 27-letni Giuseppe Štolfa iz Tržiča Ul. Belforte 4 ter si pri tem zlomil desno nogo v stegnu in zadobil še druge poškodbe. V bolnišnici so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Z izjemo pri članih, kjer so zaradi raznih okoliščin manjkali ne. kateri dobri atleti, so v drugih dveh skupinah nastopili trenutno najboljši pingpongaši. Zato so bile letos borbe za osvojitev prvih mest posebno ostre, kot je bila ostra in do zadnje tekme neodločena borba med raznimi društvi za osvojitev pokala J. E. Kreka.
Pravi protagonisti so bili tudi v članski konkurenci, mladi tekmovalci, ki so zasedli, z izjemo tretjega, vseh osem prvih mest. Od starejših je zadovoljil le Posega, ki je z zmago nad Milanom Tavčarjem osvojil tretje mesto. Druga dva polfinalista sta bila Se Tavčar Adrijan in Bole Edi.
Za vstop v finale sta se najprej pomerila brata Adrijan in Milan Tavčar. Čeprav ni nihče od njiju pokazal boljše igre, je zmaga pripadla v treh setih Adrijanu. Ta je zelo dobro zaigral v finalu, kjer se je spoprijel z Edijem Boletom, ki je v polfinalni tekmi odpravil,
?rav tako v treh setih, Posego.
Tekma za prvo mesto je privabila na oder telovadnice res veliko število gledalcev, ki so z burnimi aplavzi sproti podrčrtavali lepe udarce z obeh strani. Tekma gledalcev prav gotovo ni razočarala ne z agonističnega ne s tehničnega vidika. Mlada igralca sta pokazala nekaj res odličnih potez. Izid vsakega seta je bil do konca negotov. Prvega in drugega je osvojil Tavčar, tretjega Bole, četrtega in odločilnega pa zopet Tavčar, potem ko je Bole že vodil 20:18.
Prav tako zanimive so bile tekme v mladinski in ženski konkurenci. Pri mladincih so se v polfinalu uvrstila brata Edi in Emil Bole, Milič B. in Bidovec. V polfinalu je Bidovec z lahkoto odpravil Emila Boleta, v drugi tekmi pa je Bole gladko premagal Bruna Miliča. Milič in Bole sta se v nedeljo pomerila za tretje mesto, kjer je bil Milič boljši. Tekme za prvo mesto pa žal niso odigrali, ker je Bole Edi v nedeljo branil Borove barve v drugem kolu prvenstva B lige v Faenzi. Prvo mesto je tako brez napora osvojil član Galeba Matjaž Bidovec.
Precej presenečenj pa je bilo v ženski skupini, kjer so se v polfinale uvrstile Mijot Neda, Švab Nadja, Furlan Maja in Zavadlav Norči. Mijotova je premagala zmagovalko v lanskem športnem tednu Švabovo, Zavadlav pa odlično Majo Furlan, ki ima za namizni tenis pravi talent. V tekmi za tretje mesto je prišla do izraža izkušenost Švabove, ki je odpravila vztrajno Furlanovo. Končni dvoboj med Zavadlav Norči in Mijot Nedo je bil za dekleta na precej visoki tehnični ravni. Po treh razburljivih in do zadnjega trenutka izena-čenih setih Je zmagala Mijotova, pa čeprav ne moremo trditi, da Je Zavadlalova igrala podrejeno
V PISMU NAŠEMU UREDNIŠTVU
Odbor športnega krožka KRAS o pokalu športnega združenja BOR
KONČNE LESTVICE Člani
1.	TAVČAR ADRIJAN (Dom Rojan)
2.	Bole Edi (Opčine)
3.	Posega Flavio (Škamperle)
4.	Tavčar Milan (Dom Rojan)
5.	Kuret Boris (Dom Rojan)
Hrvat Nevo (Breg)
Milič Bruno (Kras)
Bidovec Matjaž (Galeb)
Zenske
1.	MIJOT NEDA (Škamperle)
2.	Zavadlav Norči (Galeb)
3.	Švab Nadja (Škamperle)
4.	Furlan Maja (Barkovlje)
5.	Kenda Lidija (Cankar)
Slavec Duvna (Breg)
Racman Mara (Galeb)
Strgaus Anica (Dom Rojan)
Mladinci
1.	BIDOVEC MATJAŽ (Galeb)
2.	Bole Edi (Opčine)
3.	Milič Bruno (Kras)
4.	Bole Emil (Opčine)
5.	Verč Ivan (Cankar)
Cavo Lucijan (Gruden)
Radovič Ivan (Gruden)
Simoneta Boris (Kras)
Ekipno
1.	ŠKAMPERLE	14 točk
2.	Opčine	13
3.	Galeb	12,5
4.	Dom Rojan	10,5
T—ar.
iiiiiiiiuiii mMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiHiiiBiiiniii, mn, niu,, iiimiiiiumiimiiiiHiiMimmumfimniiiiM
WMME£MM v sobot° tm spopad
Moška šestorka Bora za prvenstvo B lige proti gasilcem iz Padove
Po napornih tekmovanjih 8. športnega tedna čakajo sedaj borovce še večji napori na raznih prvenstvih in turnirjih. Slovenski odbojkarji se že dalj časa pripravljajo na nastope, ki bi jim morali, če ne bo kvarno vplivalo znatno trošenje sil na zadnjem športnem tednu, prinesti letos precej zadoščenj.
V okviru priprav sta se Borova žen-
ska in moška ekipa odpravili pred nedavnim v Izolo, kjer sta nastopili v prijateljskem srečanju proti tamkajšnjim predstavnikom. Dekleta so s precejšnjo lahkoto odpravile nasprotnice, medtem ko je šlo fantom težje od rok in so morali okusiti poraz, čeprav so v prvih dveh setih pokazali izredno igro, Zgradi ša pomanjkljivih, priprav jim je zmanjkalo sape in Izola Je imela prosto pot do zmage. IZIDA
Zenske BOR — IZOLA 3:1 (16:14, 10:15, 17:15, 16:14)
Moški: IZOLA — BOR 3:1 (13:15, 15:10, 15:2, 15:10)
Prvi bodo šli v areno italijanskega prvenstva fantje. Čaka jih zelo
Cenjeno uredništvu Primorskega dnevnika, Trst.
Športni krožek Kras Vas vljudno prosi ta objavo naslednje izjave :
Na svoji redni seji dne 10. nov 1965 je odbor SK Kras ugotovil v zvezi z 8. slovenskim športnim tednom sledeče;
1. V brošuri, ki jo je izdal BUH na dan podelitve nagrad 6. slov. športnega tedna je napisano, da bo podeljen pokal Bora društvu, ki bo doseglo najboljše mladinske rezultate.
3. Odbor SK Kras je po pregledu uradnih rezultatov ugotovil, da so mladinci SK Kras dosegli najboljše mladinske rezultate.
3. Ob nagrajevanju dne 7. t m so podelili pokal Bora za naj boljše mladinske rezultate šport nemu društvu Breg
kal Boru za najštevilnejšo mladinsko udeležbo.
6. Odbor SK Kras ugotavlja, da je omenjeni popravek v nasprotju z vestjo o brošuri ki govori
o pokalu Bora.
Sodeč po omenjenem poprav ku od dne 10. t.m v Primorskem dnevniku je SD Breg prejelo dva pokala za najštevilnejšo udeležbo kar m bilo predvideno v brošuri «. slov. športnega tedna niti ne v Primorskem dnevniku V bro šun in v časopisju pa je bilo jas n0 rečeno da pripada pokal ki ga je podelilo SZ BOH društva z najboljšimi mladinskimi rezultati V našem primeru bi moral prejeti omenjeni pokal SK Kras ker je le-tu dosegel najboljše mladinske rezultate.
Upoštevajoč zgoraj omenjene u gotovitve odbor S K Kras prizma
u areg.	uaoor an
4. To vest je objavil Primorski | ornan’Zacijski odbor da pojiruvi dnevnik dne 9. t.m.	neljubo napako, kar bo edino po-
5. Dne 10. t.m. je Primorski dnevnik objavil poprauek, po ka tereni naj bi SD Breg prejelo po-
šteno in športno
Odbor SK Kras Zgonik, 10. novembra 1965
naporno in zahtevno prvenstvo. Cilj Borove šestorke je zelo visoka uvrstitev. Plavi bi morali zasesti če ne prvo vsaj eno izmed prvih treh mest. Pot ne bo lahka, ker se je marsikatera ekipa, ki je bila že lani trd oreh našim odbojkarjem, ojačila. Mislimo predvsem na CSI iz Milana, ki je po našem mnenju glavni favorit za osvojitev lovorike prvega v končni lestvici. Takoj za njim pa bi uvrstili slovensko moštvo, ki z leta v leto napreduje in prav na zadnji dan športnega tedna so odbojkarji, kot zahteva tradicija, pokazali izreden smisel in predvsem borbenost, ki ne bo manjkala niti na prvenstvenih tekmah. Ne smemo pozabiti, da se borovci, ko stopijo na igrišče, globoko zavedajo koga predstavljajo in prepričani smo, da igrajo vsako tekmo s srcem. Ob taki požrtvovalnosti uspehi gotovo ne bodo izostali. Zato jih mora vsa slovenska Javnost, katere predstavniki so na (frišču prav naši fantje, oodoreti na vse mogoče načine. Predvsem pa s svojo prisotnostjo na teKmah. Kot je Dllo že sporočeno bo Bor letos domače tekme odigral ob sobotah zvečer ob 21.15 Ura je za vse sloje dostopna in tudi telovadnica, na katero smo že iz raznih prireditev navajeni, bi morala še bolj pritegniti navijače Odbojkarji namreč potrebulejo navijačev, da jih bodrijo in upamo, da bomo v soboto lahko prištevali med te vse naše ljudi od nabrežinske občine pa tja do Mil.iskih hribov.
f. v.
Danes, 12. t. m. bo ob 21. uri na stadionu «Prvi maj» sestanek predstavnikov vseh društev, ki so sodelovala na 8. slovenskem športnem tednu. Razpravljalo sc bo o skupnem sodelovanju pri prihodnjem športnem tednu.
SZ BOR
JOSIP JURČIČ;
14.
LEPA VIDA
«Mati, pojdite ven,» reče Vida in starka poslušno odide.
Župnik sede. Ona tudi.
Ona zatisne o« pa reče:
«Kajne, kar se na spovedi pove duhovnemu, mora on zamolčati in mora molčati o tem do smrti. Ni li res tako?»
«Res je.»
«Kar sem vam Jaz povedala pri spovedi, ko ste me dobili pri tistem črnem možu, vi ne smete več povedati nikomur?*
«Kar sem pri spovedi od tebe slišal, tega ne vem več, ne smem vedeti,* reče duhovnik resno.
»In vi morate spovedno skrivnost čuvati tudi bratu nasproti?* vpraša ona hlastno.
«Tvojemu možu tako kakor vsakemu človeku,* odgovori duhovnik in upre oči v tla.
»Vi ne veste nič, nič, nego kar vam zdajle povem: pomorski razbojniki so me bili odpeljali, bila sem na Španskem, pri zleh ljudeh, težko sem ušla, težko sem prišla na ljubi dom Tako je. Tako sem vam povedala in vi ne veste ničesar drugega. Recite mi še enkrat. Le vas se bojim, drug... drug nihče ne bo zvedel, ne sme. Moj, moj — mož ne sme, on bi me...»
«Ne govori dalje: premisli, da zdaj ne govoriš na spovedi s menoj,* reče on zamolklo.
Mlada žena pade na kolena predenj, sklene roki in ga prosi:
»Usmilite se me, pokore sem dovolj storila in vse življe-
nje me bode vest pokorila! Vse vam hočem povedati, potem me ne boste obsojali tako ostro, kakor me zdaj. Usmilite se me in ne povejte bratu, mojemu...*
«Možu!»
«Vem, da nisem vredna tega imena izgovarjati, ali zaradi svojega deteta moram k njemu, moram in hočem in vi mi ne smete otemniti, kar mi Je sam bog na koncu moje nesreče posvetil.*
»Pred njim bodeš tudi sama odgovarjala. Stori, kai hočeš. Jaz kot brat Samorodov ne vem ničesar.*
((Povedala vam bodem vse.*
«Ničesar ne! Bolje, da ne. Vstani in čuvaj se, da zopet ne zboliš. Mene ne bode več sem. Tudi k vam, če se vrneš domov, pridem malo odslej; kadar pa pridem, pojdi mi, kolikor moreš, s pota, da me obraz ne izda. Zdaj grem. Vzroka ni več, da si sama, pokliči očeta, pokliči moža, ali zopet pojdi, kar sama hočeš. Že vidim, da... znaš!*
župnik odide, Vida glavo nasloni na blazinico in premišlja, kaj početi.
«Vida je prišla!* sune stari iz sebe Anton ga samo srpo gleda, a se ne gane.
«Nu da, Vida, Vida naša Vida. tvoja Vida je nazaj prišla,* ponavlja stari
«Oče, ali ste zdravi?!* zavpije Anton ((Zdrav! Kaj ne bi bil? Kaj meniš...?*
«Kaj govorite?*
«Ne verjameš, da Je Vida prišla? Da dejal sem, to je tako čudno, da ne bode hotel verjeti Glej, )az sam nisem verjel preden je nisem videl; starki svoji nisem verjel Pa še ti pojd, pogledat, skoči gor, skoči! Midva s Tončkom prideva bolj počasi za teboj. Jaz ne morem tako hitro stopati kot ti, ta mali tudi ne Pojdi, pojdi!*
In ko je kmalu potem Anton res šel po gazu proti domu svojega tasta hodil je štirikrat tako brzo kot starec V glavi
Pf	h, °' !tak°r da bl tonilo po njej. Verjeti m mogel
in vendar bi bil rad verjel.
.. J^°,pa je Pri6el v BasnlSojevino, videl Je tu na licih dru-žinčet, ki so bila po dvorišču, da je res, da je res kar mu je tast prišel praviti In vrabci na senici izpod slame so čivkali, da je Vida prišla!
((Od ^rud® ln dolge hoje je bolna in nekako čudna. Anton,* s temi besedami ga stara tašča na pragu sprejme A on je imel le eno vprašanje:
«Kje je?»
J”k0, J° Je ugledal, bledo, upalo, a svojo poročeno si ženo Vido lepo še zmerom, kako je ob postelji stala, z eno roko se zglavja držala in velike oči vanj upirala, kakor bi ji bil on iznenadna prikazen, priskoči s preglasnim vzklikom njenega imena k njej in, objemši jo, zjoka se dolgi, trdni mož, ka-kor bi se bil dečak njegov.
_______________________________________________________________________________________________________________________________________________——————___________________________________ (Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 II, Telefon 33-82 - UPRAVA- TRST _ iti «v	„„----------------------------------------------------------—
četrtletna 2.250 lir, polletna L400 lir, celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številKa v tednu m nedeljo 50 - din, mesečno 1.000 - in letno 10.000 din - Poštni tekoči račun Založništvo tržaškeea tiska Trtt n »M. Telef°n f	~ NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej:
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-803 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250 osmrtnice 150 lir - Mali »eliti <tn Mr PlLwU'5374„-, Za StBJ: ADIT- D/s- Ljubljana, Stan trg 3/1., tele-
- Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri »SocletA Pubbliclta Italiana* - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska Trst ** trŽaSlte goriske Pokrajine se naročajo pri upravi.
V
Šestnajsto poglavje
Drugi dan je vedro nebo in Jasno sonce delalo milijone bleščečih demantov po snegu ob obeh straneh ozkega gazu, ki je držal od Basni gojevega do Samorodovega doma. In po gazu Je gostopeto stopical sivi oče Basnigoj z dolgo palico, zatikajo jo v sneg za podporo starim kostem. Sei Je dol na obaio, da sam pove zetu nezaslišano, preveselo novost, oj, novost, kateri stari m več upal doživeti: da se je našla izgubljena hči, Vid&. da Je prišla iz daljne dežele, kamor so jo odvlekli bili zli ljudje, da Jim je morala služiti kakor zadnja de-kla, stradati, trpeti in sam bog ve kaj hudega še, saj je on star in ne more že vsega v glavi obdržati, kar ljudje pripove-
dujejo. Ali zdaj je tu, gori doma v gorki postelji k.ier ima. hvala bogu, ki nam je dal, vsega dovolj. To veselo novico torej koraca sam stari Basnigoj povedat zetu Antonu Samorodu.
In kakor starec tako z upognjenim tilnikom predse gleda v razgaženi snežni pot, raztezajo se mu usta na dva kraja, tako da tam bliže okučmanih ušes dve luknjici delajo, na vsaki strani brezzobe čeljusti po eno. In sosedni delavec ki sreča očeta Basnigoja, gleda za njim ter se smeje, češ kaj ima, stanno stan
Ko je prišel na dvor svojega zeta, zagleda ga njegov vnuk, mali Tonček, ter hitro zavpije:
«Stari oče, stari oče!*
»Pojdi sem, Tonček, pojdi, pojdi!* kliče starec s takim čudnim glasom, da m povedati.
Dečak priskoči k njemu in ga vpraša: «Kaj ste mi prinesli? Pokažite.*
»Mater sem ti prinesel, mater, pravo mater,* reče starec vesel.
«KJe Jo pa imate? Saj Je nimate,* odgovori mala sirota
«Gori pri nas je, oče ide ponjo, po pravo tvojo mater » pripoveduje ded.
«ZakaJ Je pa nimate pri sebi? Saj je nimate, vi lažete Kje ste pa to palico dobili, ki ima kljuko, oče, kje ste jo dobili?*
«Oj ti ljuba malopridnost mala ti; ne veš in ne umeš kaj ti pripovedujem; ne veš, kaj je mati, pa te moja palica bolj briga,* toži ded.
«Dobro jutro, oče! Kako je to, da ste vi prišli po takem potu?* pozdravlja ga zdajci iz hiša prišli gospodar Anton Sa-morod.
Stari usta raztegne in od veselja ne more spregovoriti, le na glas se zasmeje.
«Kaj pa Je?»